INTERVJU
Izgubili smo, česar nikoli nismo imeli MIRT KOMEL • Pisatelj, dramatik, filozof Piše: Živa M. Brecelj • Foto: osebni arhiv
S pisateljem, dramatikom, prevajalcem, predavateljem filozofije in književnosti na fakulteti za družbene vede v Ljubljani in enim najvidnejših slovenskih filozofov mlajše generacije Mirtom Komelom sem se pogovarjala o življenju s pandemijo koronavirusa in prihodnosti sveta, ki ne bo nikoli več takšen, kakršen je bil. Ko se je svet, kakršnega smo poznali, ustavil, smo se morda vse generacije prvič globalno in kolektivno neposredno srečale z vprašanjem eksistence. Spet odkrivamo temeljne vrednote in cenimo osnovne dobrine. Kako razumete ta novi način življenja? Vsekakor se je svet, kakršnega smo poznali, ne le radikalno preobrazil, ampak tudi pokazal svoj pravi obraz. Samo zdi se, da smo prej živeli v idealnem stanju idilične skupnosti, zdaj pa se je vse sesulo v serijo atomiziranih, solipsističnih, psihotičnih posameznikov. V resnici velja ravno nasprotno: že prej smo bili atomizirani in izgubili smo le tisto, česar nismo nikoli imeli. Vsa ekonomska, politična, kulturna družbena protislovja, ki so skrita pod idiličnim površjem obstajala že prej, so silovito privrela na dan in udarila še močneje tam, kjer so bila najmočneje potlačena. Kaj mislite s tem? Poglejte, kaj se dogaja v še nedavno visokoopevanih ZDA, ki naj bi bile prva država prvega sveta. Zgleden primer takšne samopercepcije je Trumpov slogan America First!, ki ga je sicer prevzel od nekdanjega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona. No, v tej krizi so se ZDA, sodeč po brezbrižnosti do svojih najranljivejših skupin – torej do velike večine –, izkazale za tretjerazredno državo tretjega sveta.
»ZDA so se v pandemiji koronavirusa izkazale za tretjerazredno državo tretjega sveta. « 10
Danes je verjetno organski trenutek za vrednotenje preteklosti in razmislek o prihodnosti. Veliko govorimo o alternativni družbi in ureditvi, ki naj ne bi temeljila zgolj na nacionalnih državah, temveč na solidarnosti in sodelovanju. Menite, da je človeštvo dovolj zrelo za bliskovit preskok iz kapitalizma v ureditev njegovega popolnega nasprotja? Ideja nacionalne države se je že davno izpela. Povsod po Evropi, vključno s Slovenijo in Madžarsko, lahko vidimo, kako tudi njeni najbolj goreči privrženci obči pojem naroda izrabljajo za svoje lastne, partikularne, strankarske, povečini pa zasebne interese, samodržne politike in diktatorske fantazme. Tudi pojem narodne enotnosti ne more nikoli nadomestiti socialne države pri zagotavljanju minimalnih eksistenčnih razmer za celotno populacijo neke države v sodobnem svetu, kjer je ideja kakršnekoli čiste nacije ne samo grozljiva, ampak tudi praktično nemogoča zaradi živahnega, pisanega multikulturnega mešanja, ki ga je sprožila ekonomska globalizacija tako rekoč kot svoj stranski učinek. Sicer pa vsako izredno stanje pomeni svojsko eksperimentalno politično situacijo, kakor se je izrazil francoski marksistični filozof Althusser, v kateri se stvari, ki so se še pred kratkim zdele nepovratno zaprte, odprejo. Odprejo se za premislek in nove možnosti, vključno z možnostjo za boljšo, pravičnejšo ureditev. Vprašanje pa je, ali smo se zanjo pripravljeni odločiti, predvsem pa premagati trenja in začeti delovati v tej smeri. Po drugi strani pa si želimo nazaj življenje pred pandemijo ... Kako vidite novo normalnost in kako jo bomo oblikovali? Mislim, da je prejšnji način življenja nepovratno izgubljen. Vsi si želijo vrnitve v normalo, kar je razumljivo, saj je situacija res napeta, težka, težavna, za marsikoga na meji obupa, vendar vrnitev ni več mogoča. In to ni nič slabega. Veliko je napačnih, krivičnih, tudi grozljivih stvari, ki so bile poprej normalizirane, češ, »takšen je svet«, »tako pač je« ... Nova normalnost bo takšna, kakršno že zdaj ustvarjamo, s svojim ravnanjem in dejanji. Skratka, naša prihodnost, naša nova normalnost bo takšna, kakršno si že zdaj sami krojimo.
Goodlifestyle.si
