POGLAVJE 1 1 In kralj Astijag je bil zbran k svojim očetom in perzijski Kir je prejel njegovo kraljestvo. 2 Daniel se je pogovarjal s kraljem in bil počaščen nad vsemi svojimi prijatelji. 3 Babilonci so imeli idola, imenovanega Bel, in vsak dan so zanj porabili dvanajst velikih mer fine moke, štirideset ovc in šest posod vina. 4 In kralj ga je častil in ga vsak dan hodil častit; Daniel pa je častil svojega Boga. In kralj mu je rekel: Zakaj ne častiš Bela? 5 Ta pa je odgovoril in rekel: Ker ne smem častiti ročno narejenih malikov, ampak živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo in ima oblast nad vsem mesom. 6 Nato mu je kralj rekel: »Ali ne misliš, da je Bel živi Bog? ali ne vidiš, koliko poje in popije vsak dan? 7 Tedaj se je Daniel nasmehnil in rekel: »O kralj, ne daj se zavesti, kajti to je znotraj le glina, zunaj pa medenina, in nikoli ni ničesar jedel ali pil. 8 Kralj se je torej razjezil, poklical je svoje duhovnike in jim rekel: »Če mi ne poveste, kdo je ta, ki požira te stroške, boste umrli. 9 Če pa mi lahko potrdite, da jih Bel požre, potem bo Daniel umrl, ker je preklinjal Bela. In Daniel je rekel kralju: Naj se zgodi po tvoji besedi. 10 Belovih duhovnikov je bilo sedemdeset, poleg njihovih žena in otrok. In kralj je šel z Danielom v Belov tempelj. 11 Belovi duhovniki so torej rekli: Glej, mi gremo ven; ti pa, o kralj, pristavi meso in pripravi vino ter trdno zapri vrata in jih zapečati s svojim pečatom; 12 In jutri, ko prideš noter, če ne ugotoviš, da je Bel vse pojedel, bomo umrli; ali pa Daniel, ki lažnivo govori proti nam. 13 In malo so se ozirali na to: kajti pod mizo so naredili tajen vhod, skozi katerega so nenehno vstopali in uživali te stvari. 14 Ko so torej odšli, je kralj dal jesti pred Bela. Sedaj je Daniel ukazal svojim služabnikom, naj prinesejo pepel in so ga raztrosili po vsem templju v navzočnosti samega kralja; nato so odšli ven, zaprli vrata in jih zapečatili s kraljevim pečatom ter tako odšli. 15 Ponoči so prišli duhovniki s svojimi ženami in otroki, kot so imeli navado, ter so vse pojedli in popili. 16 Zjutraj je kralj vstal in Daniel z njim. 17 In kralj je rekel: Daniel, ali so pečati celi? In rekel je: Da, o kralj, zdravi bodo. 18 In takoj, ko je odprl vrata, je kralj pogledal na mizo in zavpil z močnim glasom: Velik si, o Bel, in pri tebi ni nobene prevare. 19 Nato se je zasmejal Daniel in zadržal kralja, da ne bi šel noter, in rekel: Poglej zdaj pločnik in dobro označi, čigave so te stopinje. 20 In kralj je rekel: Vidim korake moških, žensk in otrok. In takrat je bil kralj jezen,
21 In vzel duhovnike z njihovimi ženami in otroki, ki so mu pokazali temna vrata, kamor so vstopili, in zaužili, kar je bilo na mizi. 22 Zato jih je kralj ubil in Bela izročil Danielovi oblasti, ki je uničil njega in njegov tempelj. 23 In na istem mestu je bil velik zmaj, ki so ga Babilonci častili. 24 In kralj je rekel Danielu: Ali boš rekel tudi, da je to iz brona? glej, živi, jé in pije; ne moreš reči, da ni živ bog: zato ga časti. 25 Nato je Daniel rekel kralju: Častil bom Gospoda, svojega Boga, kajti on je živi Bog. 26 Toda pusti mi, o kralj, in ubil bom tega zmaja brez meča ali palice. Kralj je rekel: Dovolim ti. 27 Tedaj je Daniel vzel smolo, maščobo in dlako ter jih skuhal skupaj in iz tega naredil kepe. To je dal v zmajeva usta in tako je zmaj razpadel. Daniel je rekel: Glej, to so bogovi, ki jih čaščenje. 28 Ko so Babilonci to slišali, so se močno razjezili in se zarotili proti kralju, rekoč: Kralj je postal Jud in je uničil Bela, ubil je zmaja in usmrtil duhovnike. 29 Prišli so torej h kralju in rekli: Izroči nam Daniela, sicer bomo uničili tebe in tvojo hišo. 30 Ko je kralj videl, da ga silno pritiskajo, ko je bil prisiljen, jim je izročil Daniela. 31 Ki ga je vrgel v levji jamo, kjer je bil šest dni. 32 In v jami je bilo sedem levov in vsak dan so jim dali dve trupli in dve ovci: ki jim jih nato niso dali, da bi požrli Daniela. 33 V Judu je bil torej prerok, imenovan Habbacuc, ki je skuhal juho in razlomil kruh v skledo ter šel na polje, da bi ga prinesel žanjicam. 34 Gospodov angel pa je rekel Habakuku: »Pojdi, odnesi večerjo, ki jo imaš, v Babilon Danielu, ki je v levji jami. 35 In Habbacuc je rekel: Gospod, nikoli nisem videl Babilona; tudi jaz ne vem kje je brlog. 36 Tedaj ga je Gospodov angel prijel za krono in ga odel za lase njegove glave ter ga zaradi silovitosti njegovega duha postavil v Babilon nad jamo. 37 In Habbacuc je zaklical, rekoč: O Daniel, Daniel, vzemi večerjo, ki ti jo je Bog poslal. 38 In Daniel je rekel: »Spomnil si me, o Bog, in nisi zapustil tistih, ki te iščejo in te ljubijo. 39 Daniel je torej vstal in jedel; in Gospodov angel je Habakuka takoj spet postavil na njegovo mesto. 40 Sedmi dan je šel kralj objokovat Daniela; in ko je prišel do brloga, je pogledal noter in glej, Daniel je sedel. 41 Tedaj je kralj zavpil z močnim glasom, rekoč: Velik si Gospod, Danielov Bog, in razen tebe ni nikogar drugega. 42 In izvlekel ga je ven in vrgel tiste, ki so bili vzrok njegovega uničenja, v jamo: in v hipu so bili požrti pred njegovim obličjem.