POGLAVJE 1 1 V Babilonu je prebival človek, imenovan Joacim: 2 In vzel je ženo, ki ji je bilo ime Suzana, Helkijevo hčer, zelo lepo žensko, ki se je bala Gospoda. 3 Tudi njeni starši so bili pravični in so svojo hčer učili po Mojzesovi postavi. 4 Joacim je bil velik bogat človek in je imel lep vrt, ki je bil povezan z njegovo hišo; in k njemu so se zatekli Judje; ker je bil bolj časten kot vsi drugi. 5 Istega leta sta bila imenovana dva izmed staršev ljudstva za sodnika, kot je Gospod govoril, da je hudobija prišla iz Babilona od starodavnih sodnikov, za katere se je zdelo, da upravljajo ljudstvo. 6 Ti so se veliko zadrževali v Joacimovi hiši; in vsi, ki so imeli kakršno koli pravdo, so prihajali k njim. 7 Ko so ljudje opoldne odšli, je šla Suzana na možev vrt na sprehod. 8 In dva starešina sta jo videla, kako je vsak dan prihajala in hodila; tako da se je njihovo poželenje vnelo do nje. 9 In sprevrgli so svoj razum in odvrnili svoje oči, da ne bi mogli pogledati v nebesa in se ne spominjati pravičnih sodb. 10 In čeprav sta bila oba ranjena z njeno ljubeznijo, pa si nista upala drug drugemu pokazati svoje žalosti. 11 Kajti sram jih je bilo razglasiti svoje poželenje, da so si želeli imeti opravka z njo. 12 Vendar so iz dneva v dan marljivo bedeli, da bi jo videli. 13 In eden je rekel drugemu: Pojdiva zdaj domov, saj je čas večerje. 14 Ko sta torej odšla ven, sta se ločila enega od drugega in se vrnila nazaj ter prišla na isto mesto; in potem ko sta drug drugega vprašala za vzrok, sta priznala svoje poželenje: nato sta oba skupaj določila čas, ko bi jo lahko našli samo. 15 In ko sta gledala na primeren čas, je šla noter kot prej samo z dvema služkinjama in želela se je umiti na vrtu, ker je bilo vroče. 16 In tam ni bilo nobenega trupla razen dveh starešin, ki sta se skrila in jo opazovala.
17 Nato je rekla svojim služabnicam: »Prinesite mi olje in pralne krogle in zaprite vrtna vrata, da se umijem. 18 In storili so, kakor jim je naročila, in zaprli vrtna vrata ter sami šli ven skozi tajna vrata, da bi prinesli stvari, ki jim jih je zapovedala; toda starešin niso videli, ker so bili skriti. 19 Ko so dekle odšle ven, sta starešina vstala in stekla k njej ter rekla: 20 Glej, vrtna vrata so zaprta, da nas nihče ne vidi, in zaljubljeni smo vate; zato nam privolite in lezite z nami. 21 Če ne boš, bomo pričali zoper tebe, da je bil s teboj mladenič; in zato si od sebe poslala svoje dekle. 22 Nato je Suzana zavzdihnila in rekla: Z vseh strani sem v stiski: kajti če to storim, je to zame smrt; in če tega ne storim, ne morem uiti tvojim rokam. 23 Bolje je zame, da padem v tvoje roke in tega ne storim, kakor da grešim v Gospodovih očeh. 24 S tem je Suzana zavpila z močnim glasom in dva starešina sta vpila proti njej. 25 Nato je tisti stekel in odprl vrtna vrata. 26 Ko so torej hišni služabniki slišali krik na vrtu, so planili skozi vrata osebne hiše, da bi videli, kaj se ji je zgodilo. 27 Toda ko so starešine razglasili svojo zadevo, je bilo služabnike zelo osramočeno: kajti o Suzani nikoli ni bilo takega poročila. 28 In zgodilo se je naslednji dan, ko se je ljudstvo zbralo k njenemu možu Joacimu, sta tudi dva starešina prišla polna hudomušne domišljije proti Suzani, da bi jo usmrtila; 29 In rekel pred ljudstvom: Pošlji po Suzano, hčer Helkija, Joacimove žene. In tako so poslali. 30 Prišla je torej s svojim očetom in materjo, svojimi otroki in vsem svojim sorodstvom. 31 Suzana je bila zelo nežna ženska in lepa na pogled. 32 In ti hudobni možje so ukazali odkriti njen obraz (ker je bila pokrita), da bi se lahko napolnili z njeno lepoto. 33 Zato so njeni prijatelji in vsi, ki so jo videli, jokali. 34 Nato sta starešina vstala sredi ljudstva in ji položila roke na glavo.
35 In jokajoča je pogledala proti nebu, kajti njeno srce je zaupalo v Gospoda. 36 In starešine so rekli: Ko smo se sami sprehajali po vrtu, je vstopila ta ženska z dvema služkinjama, zaprla vrtna vrata in služkinji poslala stran. 37 Tedaj je prišel k njej mladenič, ki je bil tam skrit, in je ležal z njo. 38 Potem smo mi, ki smo stali v kotu vrta, videli to hudobijo, stekli k njim. 39 In ko smo ju videli skupaj, človeka nismo mogli zadržati: ker je bil močnejši od nas, je odprl vrata in skočil ven. 40 Ko pa smo vzeli to ženo, smo vprašali, kdo je mladenič, a nam ni hotela povedati: o tem pričamo. 41 Tedaj jim je zbor verjel kot tistim, ki so starešine in sodniki ljudstva; zato so jo obsodili na smrt. 42 Nato je Suzana zavpila z močnim glasom in rekla: O večni Bog, ki poznaš skrivnosti in veš vse stvari, preden so: 43 Ti veš, da so krivo pričali proti meni in, glej, umreti moram; ker nikoli nisem storil stvari, ki so si jih ti možje zlonamerno izmislili proti meni. 44 In Gospod je slišal njen glas. 45 Ko so jo torej peljali na smrt, je Gospod obudil svetega duha mladeniča, ki mu je bilo ime Daniel: 46 Ki sem vpil z močnim glasom, sem čist od krvi te žene. 47 Tedaj se je vse ljudstvo obrnilo proti njemu in reklo: Kaj pomenijo te besede, ki si jih govoril? 48 On, ki je stal sredi med njimi, je rekel: Ali ste tako bedaki, Izraelovi sinovi, da ste brez preizkušanja ali poznavanja resnice obsodili Izraelovo hčer? 49 Vrni se zopet na sodno mesto, ker so krivo pričali zoper njo. 50 Zato se je vse ljudstvo naglo obrnilo in starešine so mu rekli: »Pridi, usedi se med nami in nam to pokaži, saj ti je Bog dal čast starešine.« 51 Tedaj jim je Daniel rekel: Ta dva odložite enega stran od drugega in ju bom pregledal. 52 Ko sta bila torej ločena drug od drugega, je poklical enega izmed njiju in mu rekel: O ti,
ki si se postaral v hudobiji, zdaj so tvoji grehi, ki si jih zagrešil prej, prišli na dan. 53 Kajti izrekel si krivo sodbo in obsodil nedolžnega in pustil krivega prostosti; čeprav Gospod pravi: Nedolžnega in pravičnega ne boš ubil. 54 Torej, če si jo videl, mi povej: Pod katerim drevesom si ju videl, da sta se družila? Kdo je odgovoril: Pod mastikovim drevesom. 55 In Daniel je rekel: Prav dobro; zoper lastno glavo si lagal; kajti že sedaj je božji angel prejel božjo sodbo, da te prereže na dvoje. 56 Zato ga je odložil in ukazal pripeljati drugega, ter mu rekel: O ti seme Kanaansko in ne Judovo, lepota te je prevarala in poželenje je popačilo tvoje srce. 57 Tako ste ravnali z Izraelovimi hčerami in iz strahu so se družile z vami; toda Judova hči ni prenesla vaše hudobije. 58 Zdaj mi torej povej: Pod katero drevo si ju peljal, da sta se družila? Kdo je odgovoril: Pod črniko. 59 Tedaj mu je Daniel rekel: »No! tudi zoper svojo glavo si lagal, kajti angel božji čaka z mečem, da te preseka na dvoje, da te uniči. 60 S tem je ves zbor vzkliknil z močnim glasom in slavil Boga, ki rešuje tiste, ki zaupajo vanj. 61 In uprli so se proti starešinama, ker ju je Daniel z njunimi lastnimi usti obsodil lažne priče: 62 In v skladu z Mojzesovim zakonom so jim storili tako, kot so zlonamerno nameravali storiti svojemu bližnjemu: in so jih usmrtili. Tako je bila nedolžna kri rešena še isti dan. 63 Zato sta Kelcija in njegova žena hvalila Boga za svojo hčer Suzano, njenega moža Joakima in vse sorodstvo, ker na njej ni bilo nobene nepoštenosti. 64 Od tistega dne naprej je bil Daniel v očeh ljudi na velikem slovesu.