POGLAVJE 1 1 Knjiga besed Tobita, sina Tobiela, sina Ananiela, sina Aduela, sina Gabaela, iz semena Asaelovega, iz rodu Neftalijevega; 2 Ki je bil v času asirskega kralja Enemessarja odveden v ujetništvo iz Thisbe, ki je na desni strani tistega mesta, ki se v Galileji nad Aserjem pravilno imenuje Neftali. 3 Jaz, Tobit, sem hodil vse dni svojega življenja po poteh resnice in pravičnosti in sem storil veliko miloščine svojim bratom in svojemu narodu, ki je prišel z menoj v Ninive, v deželo Asircev. 4 In ko sem bil v svoji domovini, v deželi Izraelovi, ko sem bil še mlad, je ves Neftalijev rod, mojega očeta, odpadel iz jeruzalemske hiše, ki je bila izbrana izmed vseh Izraelovih rodov, da bi vsi rodovi žrtvovali tam, kjer je bil tempelj prebivališča Najvišjega posvečen in zgrajen za vse veke. 5 Zdaj so vsa plemena, ki so se skupaj uprla, in hiša mojega očeta Neftalija žrtvovali junici Baal. 6 Toda sam sem pogosto hodil v Jeruzalem ob praznikih, kot je bilo vsemu Izraelovemu ljudstvu določeno z večnim odlokom, imeti prvine in desetine pridelka s tistim, kar je bilo prvo ostriženo; in dal sem jih k oltarju duhovnikom, sinovom Aronovim. 7 Prvo desetino vsega pridelka sem dal Aronovim sinovom, ki so služili v Jeruzalemu; drugo desetino sem prodal in šel ter jo porabil vsako leto v Jeruzalemu. 8 In tretjega sem dal tistim, ki so jim ustrezali, kakor mi je zapovedala mati mojega očeta Debora, ker sem zaradi očeta ostal sirota. 9 Poleg tega, ko sem postal moški, sem se poročil z Ano iz svojega rodu in iz nje sem rodil Tobija. 10 In ko so nas odpeljali v ujetništvo v Ninive, so vsi moji bratje in moji sorodniki jedli kruh poganov. 11 Vendar sem se zadržal, da nisem jedel; 12 Ker sem se z vsem srcem spominjal Boga. 13 In Najvišji mi je dal milost in naklonjenost pred Enemessarjem, tako da sem bil njegov oskrbovalec. 14 Šel sem v Medijo in pustil Gabaelu, Gabrijevemu bratu, v medijskem mestu Rages deset talentov srebra. 15 Zdaj, ko je bil Enemessar mrtev, je njegov sin Senaherib kraljeval namesto njega; čigar posestvo je bilo v težavah, da nisem mogel v Medijo. 16 In v času Enemessarja sem dal veliko miloščine svojim bratom in dal svoj kruh lačnim, 17 In moja oblačila golim: in če sem videl koga iz mojega naroda mrtvega ali vrženega okoli obzidja Niniv, sem ga pokopal. 18 In če je kralj Senaherib koga ubil, ko je prišel in zbežal iz Judeje, sem jih tajno pokopal; kajti v svoji jezi je mnoge pobil; vendar trupel niso našli, ko so jih iskali pri kralju. 19 In ko je šel eden od Ninivljanov in se kralju pritožil name, da sem jih pokopal in se skril; ker sem razumel, da me iščejo, da bi me usmrtili, sem se iz strahu umaknil. 20 Tedaj so mi na silo odvzeli vse moje imetje in ničesar mi ni ostalo razen žene Ane in sina Tobija. 21 In ni minilo petinpetdeset dni, preden sta ga dva od njegovih sinov ubila in zbežala v gore Araratha; in njegov sin Sarchedonus je kraljeval namesto njega; ki je postavil nad račune svojega očeta in nad vse njegove posle Ahiaharja, sina mojega brata Anaela. 22 Ko je Ahiahar prosil zame, sem se vrnil v Ninive. Zdaj je bil Ahiahar pokalnik in čuvaj pečata ter oskrbnik in
nadzornik računov; in Sarhedon ga je postavil poleg sebe; in bil je sin mojega brata. POGLAVJE 2 1 Zdaj, ko sem se spet vrnil domov in mi je bila žena Ana z mojim sinom Tobijem vrnjena na praznik binkošti, ki je sveti praznik sedmih tednov, mi je bila pripravljena dobra večerja, v kateri Usedla sem se jesti. 2 In ko sem videl obilico mesa, sem rekel svojemu sinu: Pojdi in pripelji kakšnega reveža, ki ga boš našel od naših bratov, ki se spominja Gospoda; in glej, čakam nate. 3 On pa spet pride in reče: Oče, eden iz našega naroda je zadavljen in vržen na trg. 4 Potem sem še preden sem okusil kaj mesa, vstal in ga peljal gor v sobo, dokler ni zašlo sonce. 5 Potem sem se vrnil, se umil in jedel svoje meso v težki meri, 6 Spomnimo se tiste Amosove prerokbe, kot je rekel: Vaši prazniki se bodo spremenili v žalovanje in vse vaše veselje v objokovanje. 7 Zato sem jokal; in ko je sonce zašlo, sem šel, naredil grob in ga pokopal. 8 Moji sosedje pa so se mi posmehovali in govorili: Ta človek se še ne boji, da bi bil zaradi tega usmrčen. in vendar, glej, spet pokoplje mrtve. 9 Isto noč sem se tudi vrnil s pogreba in spal ob zidu svojega dvorišča, umazan in z odkritim obrazom. 10 In nisem vedel, da so bili vrabci v zidu in da so bile moje oči odprte, vrabci so utišali toplo gnojilo v moje oči in belina je prišla v moje oči: in šel sem k zdravnikom, vendar mi niso pomagali: poleg tega Achiacharus me je hranil, dokler nisem šel v Elymais. 11 In moja žena Anna je opravljala ženska dela. 12 In ko jih je poslala domov lastnikom, so ji izplačali plačo in ji dali poleg kozlička. 13 In ko je bila v moji hiši in je začela jokati, sem ji rekel: Od kod je ta otrok? ali ni ukraden? izročiti lastnikom; kajti ni dovoljeno jesti ničesar, kar je ukradeno. 14 Ona pa mi je odgovorila: »Dano je bilo v dar več kot plačilo. Vendar ji nisem verjel, ampak sem ji naročil, da ga da lastnikom: in bil sem sram nad njo. Ona pa mi je odgovorila: Kje so tvoja miloščina in tvoja pravična dela? glej, ti in vsa tvoja dela so znani. POGLAVJE 3 1 Tedaj sem bil žalosten jokal in v svoji žalosti molil, rekoč: 2 O Gospod, ti si pravičen in vsa tvoja dela in vse tvoje poti so usmiljenje in resnica in ti sodiš resnično in pravično na veke. 3 Spomni se me in glej name, ne kaznuj me za moje grehe in nevednosti in grehe mojih očetov, ki so grešili pred teboj: 4 Kajti niso ubogali tvojih zapovedi; zato si nas izročil v plen in v ujetništvo in v smrt in v pregovor v sramoto vsem narodom, med katerimi smo razkropljeni. 5 In zdaj so tvoje sodbe številne in resnične: ravnaj z mano po mojih grehih in grehih mojih očetov, ker nismo spolnjevali tvojih zapovedi in nismo hodili v resnici pred teboj. 6 Zdaj torej ravnaj z menoj, kot se ti zdi najboljše, in ukaži, naj se moj duh vzame od mene, da se bom raztopil in postal zemlja: kajti bolj mi je koristno umreti kot živeti, ker
sem slišal laži sramote in bodi veliko žalosti: ukaži torej, da se zdaj rešim iz te stiske in grem v večni kraj; ne obračaj svojega obraza od mene. 7 Isti dan se je zgodilo, da so očetove služabnice v Ekbatanu, medijskem mestu, Saro, Raguelovo hčer, prav tako sramotile; 8 Ker je bila poročena s sedmimi možmi, ki jih je hudobni duh Asmodej ubil, preden so ležali z njo. Ali ne veš, so rekli, da si zadavila svoje može? imela si že sedem mož, niti po nobenem od njih nisi dobila imena. 9 Zakaj nas tepeš zaradi njih? če so mrtvi, pojdi za njimi, naj nikoli ne vidimo od tebe ne sina ne hčere. 10 Ko je to slišala, je bila zelo žalostna, tako da je mislila, da se je zadavila; in rekla je: Jaz sem edina hči svojega očeta, in če to storim, mu bo to v sramoto in njegovo starost z žalostjo popeljem v grob. 11 Nato je molila proti oknu in rekla: Blagoslovljen si, o Gospod, moj Bog, in tvoje sveto in veličastno ime je blagoslovljeno in častno na veke: vsa tvoja dela naj te hvalijo na veke. 12 In zdaj, o Gospod, sem usmeril svoje oči in svoj obraz proti tebi, 13 In reci: Vzemi me iz zemlje, da ne bom več slišal sramotenja. 14 Ti veš, Gospod, da sem čist vsakega greha s človekom, 15 In da nisem nikoli oskrunila svojega imena ne imena svojega očeta v deželi svojega ujetništva: sem edina hči svojega očeta, niti on nima nobenega otroka, ki bi bil njegov dedič, niti nobenega bližnjega sorodnika niti nobenega sina njegovega živega, ki se mu smem za ženo obdržati: mojih sedem mož je že mrtvih; in zakaj naj živim? če pa ti ni po volji, da bi umrl, ukaži, da me imajo malo spoštovanja in da se mi usmilijo, da ne bom več slišal grajanja. 16 Tako sta bili molitvi obeh uslišani pred veličastvom velikega Boga. 17 In Rafael je bil poslan, da oba ozdravi, to je, da odstrani belino Tobitovih oči in da Saro, Raguelovo hčer, da za ženo Tobiju, Tobitovemu sinu; in zvezati zlega duha Asmodeja; ker je pripadala Tobiji po dedni pravici. Ob istem času je Tobit prišel domov in vstopil v svojo hišo, in Sara, Raguelova hči, je prišla iz svoje zgornje sobe. POGLAVJE 4 1 Tisti dan se je Tobit spomnil denarja, ki ga je dal Gabaelu v Rages of Media, 2 In rekel sam pri sebi: Želel sem si smrti; zakaj ne pokličem svojega sina Tobiasa, da bi mu lahko nakazal denar, preden umrem? 3 In ko ga je poklical, je rekel: Sin moj, ko bom mrtev, me pokopaj! in ne zaničuj svoje matere, ampak jo spoštuj vse dni svojega življenja in delaj, kar ji bo všeč, in je ne žalosti. 4 Zapomni si, moj sin, da je videla veliko nevarnosti zate, ko si bil v njenem trebuhu; in ko bo umrla, jo pokoplji pri meni v enem grobu. 5 Moj sin, spominjaj se Gospoda, našega Boga, vse svoje dni in naj tvoja volja ne bo zagrešena ali prestopena njegovih zapovedi: delaj pošteno vse svoje življenje in ne hodi po poteh nepravičnosti. 6 Kajti če boš ravnal pošteno, bodo tvoja dela uspešna tebi in vsem, ki pravično živijo.
7 Daj miloščino iz svojega premoženja; in ko daješ miloščino, naj tvoje oko ne bo nevoščljivo, niti ne obračaj svojega obraza od nobenega ubožca, in Božje obličje se ne bo odvrnilo od tebe. 8 Če imaš obilje, daj miloščino glede na to; če imaš le malo, se ne boj dati glede na to malo; 9 Kajti nabiraš si lep zaklad proti dnevu nuje. 10 Kajti ta miloščina rešuje smrti in ne dopušča, da pride v temo. 11 Kajti miloščina je dober dar vsem, ki jo dajejo v očeh Najvišjega. 12 Varuj se vsakršnega nečistovanja, moj sin, in predvsem si vzemi ženo iz semena svojih očetov in ne jemlji si tujke za ženo, ki ni iz rodu tvojega očeta: kajti mi smo otroci prerokov, Noeta, Abrahama. , Izak in Jakob: spomni se, sin moj, da so naši očetje od začetka, celo da so se vsi poročili z ženami svojega sorodstva in bili blagoslovljeni v svojih otrocih in njihovo seme bo podedovalo deželo. 13 Zdaj torej, moj sin, ljubi svoje brate in ne zaničuj v svojem srcu svojih bratov, sinov in hčera svojega ljudstva, da ne vzameš žene od njih: kajti v ponosu je poguba in veliko težav, v nesramnosti pa propad. in veliko pomanjkanje: zakaj nesramnost je mati lakote. 14 Plačilo katerega koli človeka, ki je delal zate, naj ne ostane pri tebi, temveč mu ga daj iz roke: kajti če boš služil Bogu, ti bo tudi on povrnil. Bodi previden, moj sin, v vsem, kar boš storil, in bodi moder v vseh pogovorih. 15 Ne stori tega z nobenim človekom, ki ga sovražiš: ne pij vina, da bi bil pijan; tudi pijanost naj te ne spremlja na tvoji poti. 16 Daj od svojega kruha lačnemu in od svojih oblačil nagim; in po svoji obilici daj miloščino; in tvoje oko naj ne bo nevoščljivo, ko daješ miloščino. 17 Izlij svoj kruh na pogreb pravičnih, ne daj pa nič krivičnim. 18 Vprašaj za nasvet vse modre in ne zaničuj nobenega koristnega nasveta. 19 Blagoslavljaj Gospoda, svojega Boga, vselej in mu zaželi, da bi se usmerile tvoje poti in da bi uspele vse tvoje poti in nasveti: kajti vsak narod nima nasveta; ampak Gospod sam daje vse dobrote in ponižuje, kogar hoče, kakor hoče; zdaj torej, sin moj, spominjaj se mojih zapovedi in naj ti ne izginejo iz misli. 20 In zdaj jim to izjavljam, da sem Gabaelu, sinu Gabrijevega, v Ragesu v Mediji zaupal deset talentov. 21 In ne boj se, moj sin, da bomo postali revni: kajti veliko bogastva imaš, če se bojiš Boga in se oddaljiš od vseh grehov ter delaš, kar je prijetno v njegovih očeh. POGLAVJE 5 1 Tobija je nato odgovoril in rekel: »Oče, storil bom vse, kar si mi zapovedal. 2 Toda kako naj dobim denar, če ga ne poznam? 3 Nato mu je dal pisavo in mu rekel: »Poišči si človeka, ki bi šel s teboj, dokler sem še živ, in dal mu bom plačilo; in pojdi ter prejmi denar.« 4 Ko je torej šel iskat človeka, je našel Rafaela, ki je bil angel. 5 Vendar ni vedel; in mu je rekel: Ali lahko greš z menoj v Rages? a dobro poznaš te kraje? 6 Temu je angel rekel: »Šel bom s teboj in dobro poznam pot, kajti prenočil sem pri našem bratu Gabaelu.
7 Tedaj mu je Tobija rekel: »Počakaj pri meni, dokler ne povem očetu. 8 Tedaj mu reče: Pojdi in ne odlašaj. Zato je šel noter in rekel očetu: Glej, našel sem enega, ki bo šel z menoj. Nato je rekel: Pokliči ga k meni, da izvem, iz katerega plemena je in ali je zanesljiv mož, da gre s tabo. 9 Tako ga je poklical in vstopil je, in drug drugega sta pozdravila. 10 Nato mu je Tobit rekel: »Brat, pokaži mi, iz katerega plemena in družine si. 11 Komu je rekel: Ali iščeš pleme ali družino ali najemnika, ki bi šel s tvojim sinom? Tedaj mu je Tobit rekel: Vedel bi, brat, tvoj rod in ime. 12 Nato je rekel: Jaz sem Azarija, sin Ananija Velikega in izmed tvojih bratov. 13 Nato je Tobit rekel: »Dobrodošel si, brat; ne bodi zdaj jezen name, ker sem vprašal, da bi spoznal tvoje pleme in tvojo družino; kajti ti si moj brat, poštenega in dobrega rodu; kajti poznam Ananija in Jonata, sinova tistega velikega Samaja, ko sva šla skupaj v Jeruzalem k bogoslužju in darovala prvorojenca in desetine sadežev; in niso bili zavedeni z zmoto naših bratov: moj brat, ti si dobrega rodu. 14 Toda povej mi, kakšno plačilo ti naj dam? hočeš drahm na dan in stvari, ki so potrebne, kot mojemu lastnemu sinu? 15 Da, poleg tega, če se vrnete zdravi, bom dodal nekaj k vaši plači. 16 Tako so bili zelo zadovoljni. Nato je rekel Tobiju: Pripravi se na pot in Bog ti pošlji dobro pot. In ko je njegov sin pripravil vse stvari za pot, je rekel njegov oče: Pojdi ti s tem človekom in Bog, ki prebiva v nebesih, naj ti pomaga na poti in Božji angel te spremlja. Tako sta šla oba in mladeničev pes z njima. 17 Njegova mati Ana pa je jokala in rekla Tobitu: Zakaj si odpustil našega sina? ali ni palica naše roke, ko vstopa in izstopa pred nami? 18 Ne bodi požrešen, da dodajaš denar denarju; ampak naj bo za našega otroka kot smeti. 19 Kajti to, kar nam je Gospod dal za življenje, nam zadostuje. 20 Tedaj ji je Tobit rekel: »Ne skrbi, sestra moja! varno se bo vrnil in tvoje oči ga bodo videle. 21 Dobri angel mu bo delal družbo in njegovo potovanje bo uspešno in varno se bo vrnil. 22 Nato je nehala jokati. POGLAVJE 6 1 In ko so se odpravili na pot, so zvečer prišli do reke Tigris in tam prenočili. 2 In ko se je mladenič spustil, da bi se umil, je iz reke skočila riba in ga hotela požreti. 3 Tedaj mu je angel rekel: Vzemi ribo. In mladenič je prijel ribo in jo potegnil na kopno. 4 Temu je angel rekel: Odpri ribo, vzemi srce, jetra in žolč ter jih spravi na varno. 5 Mladenič je torej storil, kakor mu je naročil angel; in ko sta ribo spekla, sta jo pojedla; potem sta oba odšla na pot, dokler se nista približala Ecbatanu. 6 Tedaj je mladenič rekel angelu: »Brat Azarija, čemu služijo srce, jetra in ribji mulc?
7 In rekel mu je: Če se dotaknemo srca in jeter, če koga moti hudič ali hudobni duh, ga moramo pokaditi pred moškim ali žensko in druščina ne bo več vznemirjena. 8 Kar zadeva žolč, je dobro pomaziti človeka, ki ima belino v očeh, in ozdravel bo. 9 In ko so se približali Ragesu, 10 Angel je rekel mladeniču: »Brat, danes bova prenočila pri Raguelu, ki je tvoj bratranec; ima tudi eno samo hčerko, ki ji je ime Sara; Govoril bom namesto nje, da ti bo dana za ženo. 11 Kajti tebi pripada njena pravica, saj si le njen sorodnik. 12 In dekla je poštena in modra: zdaj me torej poslušaj in govoril bom z njenim očetom; in ko se vrneva iz Ragesa, bova praznovala poroko: kajti vem, da je Raguel po Mojzesovi postavi ne more poročiti z drugim, ampak bo kriv smrti, ker pravica do dedovanja prej pripada tebi kot kateremukoli drugemu. drugo. 13 Nato je mladenič odgovoril angelu: »Slišal sem, brat Azarija, da je bila ta dekla dana sedmim možem, ki so vsi umrli v poročni sobi. 14 In zdaj sem edini sin svojega očeta in bojim se, da ne bom umrl, kakor drugi prej, če grem k njej: kajti hudobni duh jo ljubi, ki ne škodi telesu, ampak tistim, ki pridejo k njej. ona; zato se tudi bojim, da ne umrem in ne spravim življenja svojega očeta in svoje matere zaradi mene v grob z žalostjo: ker nimajo drugega sina, ki bi ju pokopal. 15 Nato mu je angel rekel: »Ali se ne spominjaš zapovedi, ki ti jih je dal tvoj oče, da se moraš poročiti z ženo iz svojega sorodstva? zato me usliši, o moj brat; zakaj ona ti bo dana za ženo; in ne delaj računa na hudobnega duha; kajti to isto noč ti bo dana za zakon. 16 In ko boš prišel v poročno sobo, boš vzel pepel dišave in nanj položil nekaj ribjega srca in jeter ter s tem naredil dim: 17 In hudič bo to zavohal, pobegnil in nikoli več ne prišel; ko pa bosta prišla k njej, vstanita oba in molita k usmiljenemu Bogu, ki se vaju bo usmilil in rešil ti: ne boj se, ker ti je od začetka določena; in ti jo boš varoval, in ona bo šla s teboj. Poleg tega predvidevam, da ti bo rodila otroke. Ko je Tobija to slišal, jo je vzljubil in njegovo srce se je močno združilo z njo. POGLAVJE 7 1 In ko sta prispela v Ecbatane, sta prišla do Raguelove hiše in Sara ju je srečala; in ko sta drug drugega pozdravila, ju je pripeljala v hišo. 2 Nato je Raguel rekel svoji ženi Edni: Kako podoben je ta mladenič Tobitu, mojemu bratrancu! 3 In Raguel jih je vprašal: Od kod ste, bratje? Temu so rekli: Mi smo izmed Neftalimovih sinov, ki so ujetniki v Ninivah. 4 Nato jim je rekel: Ali poznate Tobita, našega sorodnika? In rekli so: Poznamo ga. Nato je rekel: Ali je dobrega zdravja? 5 Rekli so: Živ je in zdrav je. Tobija pa je rekel: Moj oče je. 6 Tedaj je Raguel skočil, ga poljubil in zajokal, 7 In ga blagoslovil ter mu rekel: Ti si sin poštenega in dobrega človeka. Ko pa je slišal, da je Tobit slep, je bil žalosten in je zajokal. 8 Enako sta jokali njegova žena Edna in njegova hči Sara. Poleg tega so jih veselo zabavali; in ko so zaklali ovna iz črede, so na mizo postavili meso. Tedaj je Tobija rekel
Rafaelu, brat Azarija, govori o tistih stvareh, o katerih si govoril na poti, in naj se ta posel zaključi. 9 Tako je o tem obvestil Raguela in Raguel je rekel Tobiasu: »Jej in pij ter se veseli! 10 Kajti spodobi se, da se poročiš z mojo hčerko; kljub temu ti bom oznanil resnico. 11 Svojo hčer sem dal v zakon sedmim možem, ki so tisto noč umrli, ko so prišli k njej: vendar bodi zaenkrat vesel. Toda Tobias je rekel: Tukaj ne bom ničesar jedel, dokler se ne dogovorimo in prisežemo drug drugemu. 12 Raguel je rekel: »Potem jo odslej vzemi v skladu z načinom, kajti ti si njen bratranec in ona je tvoja, in usmiljeni Bog ti daj dober uspeh v vseh stvareh. 13 Nato je poklical svojo hčer Saro in prišla je k svojemu očetu, prijel jo je za roko in jo dal za ženo Tobiju, rekoč: Glej, vzemi jo po Mojzesovi postavi in jo odpelji k svojemu oče. In blagoslovil jih je; 14 In poklical Edno, svojo ženo, vzel papir in napisal listino zavez ter jo zapečatil. 15 Potem so začeli jesti. 16 Potem je Raguel poklical svojo ženo Edno in ji rekel, Sestra, pripravi drugo sobo in jo pripelji tja. 17 Ko je storila, kakor ji je naročil, jo je pripeljala tja; in jokala je, sprejela solze svoje hčere in ji rekla: 18 Tolaži se, hči moja; Gospod neba in zemlje ti daj veselje za to tvojo žalost: tolaži se, hči moja. POGLAVJE 8 1 In ko so večerjali, so Tobija pripeljali k njej. 2 In ko je šel, se je spomnil Rafaelovih besed, vzel pepel dišav, vanj položil srce in ribja jetra ter iz tega naredil dim. 3 Ko je hudobni duh zavohal vonj, je zbežal na skrajne strani Egipta in angel ga je zvezal. 4 In ko sta bila oba zaprta skupaj, je Tobija vstal iz postelje in rekel: »Sestra, vstani in moliva, da se naju Bog usmili.« 5 Nato je Tobija začel govoriti: Blagoslovljen si, o Bog naših očetov, in blagoslovljeno bodi tvoje sveto in veličastno ime na veke; naj nebesa blagoslovijo tebe in vsa tvoja bitja. 6 Ti si naredil Adama in mu dal Evo, njegovo ženo, za pomočnico in oporo; iz njih so nastali ljudje; ti si rekel: Ni dobro, da je človek sam; naredimo mu pomoč, kot je on sam. 7 In zdaj, o Gospod, te svoje sestre ne jemljem zaradi poželenja, ampak pošteno: zato usmiljeno odredi, da se lahko skupaj postaramo. 8 In rekla je z njim: Amen. 9 Tako sta tisto noč oba spala. In Raguel je vstal, šel in naredil grob, 10 Rekoč: Bojim se, da tudi on ne bo mrtev. 11 Ko pa je Raguel prišel v njegovo hišo, 12 Rekel je svoji ženi Edni. Pošljite eno od služkinj, naj pogleda, ali je živ; če ni, ga pokopljemo in nihče ne ve. 13 Tedaj je služkinja odprla vrata, vstopila in ju našla oba spati, 14 In prišel je ven in jim povedal, da je živ. 15 Nato je Raguel pohvalil Boga in rekel: O Bog, vreden si, da te hvalijo z vso čisto in sveto hvalo; zatorej naj te hvalijo tvoji svetniki z vsemi tvojimi bitji; in vsi tvoji angeli in tvoji izvoljenci naj te hvalijo vekomaj.
16 Hvale vreden si, ker si me razveselil; in to ni prišlo do mene, kar sem sumil; a ti si ravnal z nami po svojem velikem usmiljenju. 17 Hvale vreden si, ker si se usmilil dveh, ki sta bila edinorojena otroka svojih očetov: usmili ju, Gospod, in končaj njuno življenje v zdravju z veseljem in usmiljenjem. 18 Nato je Raguel naročil svojim služabnikom, naj napolnijo grob. 19 In praznoval je svatbo štirinajst dni. 20 Kajti preden so se dnevi zakona končali, mu je Raguel rekel s prisego, da ne sme oditi, dokler se ne izteče štirinajst dni zakona; 21 In potem naj vzame polovico svojega premoženja in odide na varno k očetu; ostalo pa bi moral imeti, ko bova jaz in moja žena mrtva. POGLAVJE 9 1 Tedaj je Tobija poklical Rafaela in mu rekel: 2 Brat Azarija, vzemi s seboj služabnika in dve kameli ter pojdi v Rages of Media k Gabaelu in mi prinesi denar ter ga pripelji na poroko. 3 Kajti Raguel je prisegel, da ne bom odšel. 4 Moj oče pa šteje dneve; in če dolgo odlašam, mu bo zelo žal. 5 Rafael je šel ven in se nastanil pri Gabaelu ter mu dal rokopis; ta je prinesel ven zapečatene vrečke in mu jih dal. 6 In zgodaj zjutraj sta šla oba skupaj in prišla na svatbo; in Tobija je blagoslovil svojo ženo. POGLAVJE 10 1 Njegov oče Tobit je štel vsak dan; in ko so se dnevi potovanja iztekli in niso prišli, 2 Tedaj je Tobit rekel: Ali so priprti? ali je Gabael mrtev in ni človeka, ki bi mu dal denar? 3 Zato mu je bilo zelo žal. 4 Tedaj mu je žena rekla: »Moj sin je mrtev, ker je ostal dolgo; in začela je jokati za njim in rekla: 5 Zdaj mi ni vseeno, moj sin, odkar sem te izpustil, luč mojih oči. 6 Tobit mu je rekel: »Molči, nič ne skrbi, saj je na varnem.« 7 Ona pa je rekla: »Molči in ne varaj me; moj sin je mrtev. In vsak dan je odhajala na pot, po kateri sta šla, podnevi pa ni jedla mesa in cele noči ni nehala objokovati svojega sina Tobija, dokler se ni izteklo štirinajst dni poroke, za katero je Raguel prisegel, da jo bo preživite tam. Tedaj je Tobias rekel Raguelu: Pusti me, kajti moj oče in moja mati ne gledata več, da bi me videla. 8 Njegov tast pa mu je rekel: »Ostani pri meni in poslal bom k tvojemu očetu, da mu bosta povedala, kako je s tabo. 9 Tobija pa je rekel: Ne; a naj grem k očetu. 10 Tedaj je Raguel vstal in mu dal svojo ženo Saro in polovico svojega imetja, služabnikov, živino in denar. 11 In blagoslovil jih je ter jih poslal proč z besedami: »Bog nebes vam dal srečno pot, otroci moji! 12 Svoji hčeri je rekel: »Spoštuj svojega tasta in taščo, ki sta zdaj tvoja starša, da bom slišal dobro glasbo o tebi.« In poljubil jo je. Edna je tudi rekla Tobiasu: Gospod nebes naj te povrne, moj dragi brat, in mi daj, da bom lahko videla tvoje otroke, svojo hčerko Saro, preden umrem, da se bom
lahko veselila pred Gospodom: glej, izročim ti svojo hčer posebno zaupanje; kje so, ne prigovarjaj ji zla. POGLAVJE 11 1 Po teh stvareh je Tobija odšel svojo pot, hvaleč Bogu, da mu je dal uspešno potovanje, in blagoslovil Raguela in Edno, njegovo ženo, ter nadaljeval svojo pot, dokler se nista približala Ninivam. 2 Tedaj je Rafael rekel Tobiju: »Ti veš, brat, kako si zapustil očeta. 3 Pohitimo pred tvojo ženo in pripravimo hišo. 4 In vzemi v roko ribji žolč. Tako sta šla svojo pot, pes pa za njima. 5 Ana je sedela in se ozirala proti poti svojega sina. 6 In ko je opazila, da prihaja, je rekla njegovemu očetu: Glej, prihaja tvoj sin in mož, ki je šel z njim. 7 Tedaj je Raphael rekel: »Vem, Tobias, da bo tvoj oče odprl oči. 8 Zato mu z žolčem namaži oči in ko bo vbod z njim, se bo drgnil in belina bo odpadla in videl te bo. 9 Tedaj je stekla Ana in padla svojemu sinu na vrat ter mu rekla: »Ker sem te videla, sin moj, odslej sem zadovoljna z smrtjo. In oba sta jokala. 10 Tudi Tobit je šel proti vratom in se spotaknil, toda njegov sin je stekel k njemu, 11 In prijel je svojega očeta in očetom je potegnil žolč na oči in rekel: »Upaj dobro, oče moj!« 12 In ko so mu oči začele pekoči, si jih je pomel; 13 In belina se je umaknila iz kotov njegovih oči; in ko je zagledal sina, mu je padel na vrat. 14 In jokal je in rekel: Blagoslovljen si, o Bog, in blagoslovljeno bodi tvoje ime na veke; in blagoslovljeni so vsi tvoji sveti angeli: 15 Kajti bičal si me in usmilil si se me; zakaj, glej, vidim svojega sina Tobija. In njegov sin je vesel vstopil in povedal očetu velike reči, ki so se mu zgodile v Mediji. 16 Tedaj je šel Tobit svoji snahi naproti pri ninivskih vratih, vesel in hvaleč Boga; in tisti, ki so ga videli odhajati, so se čudili, ker je spregledal. 17 Toda Tobija se je pred njimi zahvalil, ker se ga je Bog usmilil. In ko se je približal svoji snahi Sari, jo je blagoslovil, rekoč: Dobrodošla si, hči! Blagoslovljen bodi Bog, ki te je pripeljal k nam, in blagoslovljena bodi tvoj oče in tvoja mati. In veselje je bilo med vsemi njegovimi brati, ki so bili v Ninivah. 18 In Ahiahar in Nasbas, sin njegovega brata, sta prišla: 19 In Tobíjeva poroka je trajala sedem dni v velikem veselju. POGLAVJE 12 1 Tedaj je Tobit poklical svojega sina Tobiasa in mu rekel: »Sin moj, glej, da ima človek svoje plačilo, ki je šel s teboj, in dati mu moraš več. 2 In Tobias mu je rekel: O oče, nič mi ne škodi, če mu dam polovico tistih stvari, ki sem jih prinesel. 3 Kajti varno me je pripeljal nazaj k tebi in ozdravil mojo ženo ter mi prinesel denar in prav tako tebe ozdravil. 4 Tedaj je starec rekel: »Zaradi njega je. 5 Zato je poklical angela in mu rekel: Vzemi polovico vsega, kar si prinesel, in pojdi varno.
6 Nato ju je oba vzel narazen in jima rekel: »Hvalite Boga, hvalite ga in ga poveličujte ter hvalite za stvari, ki vam jih je storil v očeh vseh živih. Dobro je hvaliti Boga in povzdigovati njegovo ime in častno oznanjati božja dela; zatorej ne bodite leni, da bi ga hvalili. 7 Dobro je varovati skrivnost kralja, častno pa je razkrivati Božja dela. Delajte, kar je dobro, in nobeno zlo se vas ne bo dotaknilo. 8 Molitev je dobra s postom, miloščino in pravičnostjo. Malo s pravičnostjo je bolje kot veliko s krivico. Bolje je dajati miloščino kot zbirati zlato: 9 Kajti miloščina rešuje smrti in očisti vsak greh. Tisti, ki delajo miloščino in pravičnost, bodo polni življenja: 10 Tisti, ki grešijo, pa so sovražniki lastnega življenja. 11 Res ti ne bom ničesar zamolčal. Kajti rekel sem: Dobro je bilo ohraniti skrivnost kralja, častno pa je razodeti Božja dela. 12 Zdaj torej, ko si molil ti in tvoja snaha Sara, sem prinesel spomin tvojih molitev pred Svetega; in ko si pokopaval mrtve, sem bil tudi jaz s teboj. 13 In ko nisi odlašal, da bi vstal in pustil svojo večerjo, da bi šel pokriti mrtve, mi tvoje dobro delo ni ostalo skrito: ampak sem bil s teboj. 14 In zdaj me je Bog poslal, da ozdravim tebe in Saro, tvojo snaho. 15 Jaz sem Rafael, eden od sedmih svetih angelov, ki predstavljajo molitve svetnikov in ki vstopajo in izstopajo pred slavo Svetega. 16 Tedaj sta se oba vznemirila in padla na obraz, ker ju je bilo strah. 17 On pa jim je rekel: »Ne bojte se, kajti dobro vam bo; hvalite torej Boga. 18 Kajti prišel sem ne zaradi svoje naklonjenosti, ampak po volji našega Boga; zatorej ga hvalite na veke. 19 Vse te dni sem se vam prikazoval; vendar nisem ne jedel ne pil, vi pa ste videli prikazen. 20 Zdaj se torej zahvaljujte Bogu, ker grem gor k njemu, ki me je poslal; ampak zapiši vse stvari, ki so narejene, v knjigo. 21 In ko so vstali, ga niso več videli. 22 Nato so priznali velika in čudovita Božja dela in kako se jim je prikazal Gospodov angel. POGLAVJE 13 1 Nato je Tobit napisal molitev veselja in rekel: »Hvaljen Bog, ki živi vekomaj, in blagoslovljeno bodi njegovo kraljestvo. 2 Kajti on biča in se usmili, vodi doli v pekel in vzdiguje, in nikogar ni, ki bi se mogel izogniti njegovi roki. 3 Priznajte ga pred pogani, sinovi Izraelovi, kajti on nas je razkropil mednje. 4 Tam oznanjujte njegovo veličino in ga poveličujte pred vsemi živimi: kajti on je naš Gospod in on je Bog, naš Oče za vekomaj. 5 In bičal nas bo zaradi naših krivic in se bo spet usmilil ter nas zbral izmed vseh narodov, med katere nas je razkropil. 6 Če se obrnete k njemu z vsem svojim srcem in z vsem svojim umom in pred njim ravnate pošteno, potem se bo obrnil k vam in ne bo skrival svojega obličja pred vami. Zato poglej, kaj bo storil s teboj, in priznaj ga na vsa usta, in hvali Gospoda moči in poveličuj večnega Kralja. V deželi svojega ujetništva ga hvalim in grešnemu narodu
oznanjam njegovo moč in veličastvo. O vi grešniki, obrnite se in delajte pravico pred njim: kdo ve, ali vas bo sprejel in se vas usmilil? 7 Poveličeval bom svojega Boga in moja duša bo hvalila nebeškega kralja in se veselila njegove veličine. 8 Vsi ljudje naj govorijo in vsi naj ga hvalijo zaradi njegove pravičnosti. 9 O Jeruzalem, sveto mesto, bičal te bo zaradi del tvojih otrok in spet se bo usmilil sinov pravičnih. 10 Hvalite Gospoda, ker je dober; in hvalite večnega kralja, da bo njegov šotor spet z veseljem sezidan v vas, in naj razveseli tam v vas tiste, ki so ujetniki, in naj ljubi v vas za vedno tiste, ki so bedni. 11 Številni narodi bodo od daleč prišli k imenu Gospoda Boga z darovi v rokah, in sicer z darovi nebeškemu kralju; vsi rodovi te bodo slavili z velikim veseljem. 12 Prekleti so vsi, ki te sovražijo, in blagoslovljeni bodo vsi, ki te ljubijo na veke. 13 Veselite se in veselite za sinove pravičnih, kajti zbrani bodo in bodo blagoslavljali Gospoda pravičnih. 14 Blagor tistim, ki te ljubijo, kajti veselili se bodo tvojega miru. Blagor tistim, ki so bili žalostni zaradi vseh tvojih nadlog; kajti veselili se bodo tebe, ko bodo videli vso slavo tvojo, in veselili se bodo vekomaj. 15 Moja duša naj slavi Boga, velikega kralja. 16 Kajti Jeruzalem bo sezidan s safirji in smaragdi in dragimi kamni: tvoje obzidje in stolpi in obzidja iz čistega zlata. 17 In ulice Jeruzalema bodo tlakovane z berilom in karbunklom in ofirskimi kamni. 18 In vse njene ulice bodo govorile: Aleluja; in hvalili ga bodo, govoreč: Hvaljen bodi Bog, ki je to poveličeval na veke. POGLAVJE 14 1 Tako je Tobit nehal hvaliti Boga. 2 In bil je star oseminpetdeset let, ko je izgubil vid, ki se mu je povrnil po osmih letih; in dajal je miloščino, povečal se je v strahu pred Gospodom Bogom in ga hvalil. 3 In ko se je zelo postaral, je poklical svojega sina in sinove svojega sina in mu rekel: Sin moj, vzemi svoje otroke; zakaj, glej, postaral sem se in pripravljen sem oditi iz tega življenja. 4 Pojdi v Medijo, moj sin, kajti zagotovo verjamem v tiste stvari, ki jih je prerok Jonas govoril o Ninivah, da bodo prevrnjene; in da bo za nekaj časa raje mir v Mediji; in da bodo naši bratje ležali razkropljeni po zemlji iz te dobre dežele; in Jeruzalem bo opustošen in Božja hiša v njem bo požgana in bo opustošena za nekaj časa; 5 In da se jih bo Bog znova usmilil in jih znova pripeljal v deželo, kjer bodo zgradili tempelj, vendar ne tako kot prvi, dokler se ne izpolni čas te dobe; in potem se bodo vrnili iz vseh krajev svojega ujetništva in veličastno zgradili Jeruzalem in Božja hiša bo v njem za vedno zgrajena s veličastno zgradbo, kakor so o njej govorili preroki. 6 In vsi narodi se bodo obrnili in se resnično bali Gospoda Boga in bodo pokopali svoje malike. 7 Tako bodo vsi narodi hvalili Gospoda in njegovo ljudstvo bo priznavalo Boga in Gospod bo povišal svoje ljudstvo; in vsi tisti, ki ljubijo Gospoda Boga v resnici in pravičnosti, se bodo veselili in izkazovali usmiljenje našim bratom.
8 In zdaj, sin moj, pojdi iz Niniv, ker se bodo stvari, ki jih je govoril prerok Jona, zagotovo uresničile. 9 Ti pa se drži postave in zapovedi in bodi usmiljen in pravičen, da se ti bo dobro godilo. 10 In mene dostojno pokopaj in tvojo mater z menoj; vendar se ne zadržujte več v Ninivah. Spomni se, moj sin, kako je Aman ravnal z Achiacharusom, ki ga je vzgojil, kako ga je iz svetlobe pripeljal v temo in kako ga je ponovno nagradil: vendar je bil Achiacharus rešen, toda drugi je prejel svojo nagrado: ker je šel dol v temo. Manase je dajal miloščino in se je izognil zankam smrti, ki so mu jih postavili; Aman pa je padel v zanko in poginil. 11 Zato zdaj, moj sin, razmisli, kaj naredi miloščina in kako pravičnost reši. Ko je to rekel, je umrl v postelji, star sto oseminpetdeset let; in ga je častno pokopal. 12 In ko je umrla njegova mati Ana, jo je pokopal s svojim očetom. Toda Tobija je s svojo ženo in otroki odšel v Ekbatan k Raguelu, svojemu tastu, 13 Kjer se je s častjo postaral in je častno pokopal svojega tasta in taščo ter podedoval njuno premoženje in očeta Tobita. 14 In umrl je v Ecbatanu v Mediji, star sto sedemindvajset let. 15 Toda preden je umrl, je slišal o uničenju Niniv, ki sta jih zavzela Nabuhodonozor in Asuerus; in pred smrtjo se je veselil Niniv.