ODSEK 1 1 Ljubite pravičnost, vi, ki ste sodniki zemlje: mislite na Gospoda z dobrim (srcem) in v preprostosti srca ga iščite. 2 Kajti našli ga bodo tisti, ki ga ne skušajo; in se pokaže tistim, ki mu ne zaupajo. 3 Kajti pokvarjene misli ločijo od Boga in njegova moč, kadar je preizkušena, graja nespametne. 4 Kajti v hudobno dušo modrost ne pride; niti ne bivati v telesu, ki je podvrženo grehu. 5 Kajti sveti duh discipline bo pobegnil od prevare in se oddaljil od misli, ki so brez razumevanja, in ne bo vzdržal, ko pride nepravičnost. 6 Kajti modrost je ljubeč duh; in ne bo oprostil bogokletnika njegovih besed: kajti Bog je priča njegovih žil in pravi opazovalec njegovega srca in poslušalec njegovega jezika. 7 Kajti Gospodov Duh napolnjuje svet in tisto, kar vsebuje vse stvari, pozna glas. 8 Zatorej se ne more skriti tisti, ki govori nepravične reči; tudi maščevanje, ko kaznuje, ne bo šlo mimo njega. 9 Kajti naklepe brezbožnih bodo preiskovali; in glas njegovih besed bo prišel do Gospoda zaradi razodetja njegovih hudobnih dejanj. 10 Kajti uho ljubosumja vse sliši in hrup godrnjanja se ne skrije. 11 Varujte se torej godrnjanja, ki ni koristno; in vzdrži svoj jezik od klevetanja: kajti ni tako skrivne besede, ki bi bila zaman; in usta, ki verjamejo, ubijejo dušo. 12 Ne iščite smrti v zmoti svojega življenja in ne vlecite si pogube z deli svojih rok. 13 Kajti Bog ni ustvaril smrti, niti nima veselja do uničenja živih. 14 Kajti ustvaril je vse stvari, da bi obstajale: in rodovi sveta so bili zdravi; in v njih ni strupa uničenja, niti kraljestva smrti na zemlji: 15 (kajti pravičnost je nesmrtna:) 16 Toda brezbožni ljudje s svojimi deli in besedami so to priklicali k sebi: kajti ko so mislili, da jo imajo za prijatelja, so zaužili v nič in so z njo sklenili zavezo, ker so vredni, da sodelujejo z njo. ODSEK 2 1 Kajti brezbožni so rekli, razmišljajo sami s seboj, a ne prav: Naše življenje je kratko in dolgočasno in v človeški smrti ni zdravila; prav tako ni bilo znano, da bi se kdo vrnil iz groba. 2 Kajti rojeni smo ob vsaki pustolovščini: in odslej bomo, kot da nikoli nismo bili: kajti dih v naših nosnicah je kakor dim in majhna iskra v gibanju našega srca:
3 Ko bo ugasnil, se bo naše telo spremenilo v pepel in naš duh bo izginil kot mehak zrak, 4 In naše ime bo sčasoma pozabljeno in nihče se ne bo spominjal naših del in naše življenje bo izginilo kot sled oblaka in se bo razpršilo kot megla, ki jo odženejo žarki sonce in premagana z njegovo vročino. 5 Kajti naš čas je senca, ki mineva; in po našem koncu ni vrnitve: kajti hitro je zapečateno, tako da nihče ne pride več. 6 Dajmo torej, uživajmo v dobrih stvareh, ki so prisotne: in hitro uporabljajmo bitja kot v mladosti. 7 Napolnimo se z dragim vinom in mazili, in nobena pomladna roža naj ne gre mimo nas. 8 Okronimo se z rožnimi popki, preden se ovenejo: 9 Naj nihče od nas ne ostane brez svojega deleža svoje sladostrasti: povsod pustimo znake svoje radosti: kajti to je naš delež in naš delež je to. 10 Zatirajmo ubogega pravičnega moža, ne prizanašajmo vdovi in ne častimo starih sivih las starejših. 11 Naj bo naša moč zakon pravičnosti: kajti tisto, kar je šibko, se izkaže za nič vredno. 12 Zatorej čakajmo na pravične; ker on ni na naši vrsti in je čist v nasprotju z našimi dejanji: graja nas, da kršimo zakon, in graja našo sramoto zaradi kršitve naše vzgoje. 13 Trdi, da pozna Boga, in sebe imenuje Gospodov otrok. 14 Ustvarjen je bil, da posvari naše misli. 15 Hudo nam je že, ko ga gledamo: kajti njegovo življenje ni kakor življenje drugih ljudi, njegova pota so drugačna. 16 Cenjeni smo pri njem kot ponaredki: vzdrži se naših poti kakor nesnage: razglaša konec pravičnega za blagoslovljenega in se hvali, da je Bog njegov oče. 17 Poglejmo, ali so njegove besede resnične, in dokažimo, kaj se bo zgodilo na koncu z njim. 18 Če je namreč pravični Božji sin, mu bo pomagal in ga rešil iz rok njegovih sovražnikov. 19 Preizkušajmo ga z zaničevanjem in mučenjem, da bomo spoznali njegovo krotkost in dokazali njegovo potrpežljivost. 20 Obsodimo ga s sramotno smrtjo, kajti po svojih besedah bo spoštovan. 21 Takšne stvari so si domišljali in bili zavedeni, kajti njihova lastna hudobija jih je zaslepila. 22 Glede Božjih skrivnosti pa jih niso poznali: niti niso upali na plačilo pravičnosti niti niso razumeli plačila za neoporečne duše. 23 Kajti Bog je ustvaril človeka za nesmrtnega in ga naredil za podobo svoje večnosti. 24 Toda zaradi zavisti do hudiča je prišla smrt na svet: in tisti, ki se držijo njegove strani, jo najdejo.
ODSEK 3 1 Toda duše pravičnih so v božji roki in nobena muka se jih ne dotakne. 2 V očeh nespametnih se je zdelo, da umirajo, in njihov odhod velja za bedo, 3 In njihov odhod od nas v popolno pogubo, oni pa so v miru. 4 Kajti čeprav so kaznovani v očeh ljudi, je njihovo upanje polno nesmrtnosti. 5 In ko bodo malo pokarani, bodo veliko nagrajeni, kajti Bog jih je preizkusil in ugotovil, da so vredni zase. 6 Kakor zlato v peči jih je preizkusil in sprejel kot žgalno daritev. 7 In v času njihovega obiska bodo zasijale in tekle sem ter tja kakor iskre med strniščem. 8 Sodili bodo narodom in gospodovali nad ljudmi in njihov Gospod bo kraljeval večno. 9 Tisti, ki zaupajo vanj, bodo razumeli resnico; in tisti, ki so zvesti v ljubezni, bodo ostali pri njem; kajti milost in usmiljenje je njegovim svetim in on skrbi za svoje izvoljene. 10 Toda brezbožni bodo kaznovani v skladu s svojimi domišljijami, ki so zanemarile pravične in zapustile Gospoda. 11 Kajti kdor prezira modrost in vzgojo, je nesrečen in njihovo upanje je zaman, njihov trud neploden in njihova dela nekoristna. 12 Njihove žene so nespametne in njihovi otroci hudobni. 13 Njihovo potomstvo je prekleto. Zatorej blagor neplodni, ki je neomadeževana, ki ni poznala grešne postelje: imela bo sad v obiskovanju duš. 14 In blagoslovljen je evnuh, ki s svojimi rokami ni zagrešil nobene krivice niti si ni zamislil hudobije proti Bogu: kajti dan mu bo poseben dar vere in dediščina v Gospodovem templju, ki je njegovemu umu bolj sprejemljiva. 15 Kajti veličasten je sad dobrega dela in korenina modrosti ne bo nikoli odpadla. 16 Kar zadeva otroke prešuštnikov, ne bodo prišli do svoje popolnosti in seme nepravične postelje bo izkoreninjeno. 17 Kajti čeprav bodo dolgo živeli, pa ne bodo nič upoštevani; in njihova zadnja starost bo brez časti. 18 Če pa hitro umrejo, nimajo upanja ne tolažbe na dan preizkušnje. 19 Kajti grozen je konec nepravične generacije. ODSEK 4 1 Bolje je ne imeti otrok in imeti krepost: kajti spomin nanjo je nesmrten: ker je znana Bogu in ljudem.
2 Ko je prisoten, ljudje jemljejo zgled; in ko ga ni več, si ga zaželijo: nosi krono in zmaguje za vedno, ko je dosegel zmago in si prizadeva za neomadeževane nagrade. 3 Toda množična zarod brezbožnih ne bo uspeval, niti se ne bo globoko ukoreninil zaradi spodrsljajev barabe niti ne bo postavil trdnih temeljev. 4 Kajti čeprav nekaj časa cvetijo na vejah; vendar ne obstanejo zadnji, jih bo pretresel veter in zaradi sile vetrov bodo izkoreninjeni. 5 Nepopolne veje bodo polomljene, njihov sad neuporaben, nezrel za uživanje, da, zastonj. 6 Kajti otroci, rojeni v nezakonitih posteljah, so priče hudobije proti svojim staršem v njihovem sojenju. 7 Toda četudi bo pravični umrl s smrtjo, bo vendarle počival. 8 Kajti častna starost ni tista, ki stoji v dolžini časa, niti tista, ki se meri s številom let. 9 Toda modrost je ljudem siv las in neomadeževano življenje je starost. 10 Bogu je ugajal in bil mu je všeč, tako da je bil premeščen, ko je živel med grešniki. 11 Da, hitro je bil odvzet, da ne bi ta hudobija spremenila njegovega razumevanja ali da bi prevara zapeljala njegovo dušo. 12 Kajti očaranost porednosti zatemni poštene stvari; in tavanje poželenja spodkopava preprost um. 13 On, ki je postal popoln v kratkem času, je izpolnil dolgo obdobje: 14 Kajti njegova duša je ugajala Gospodu; zato ga je hitel vzeti izmed hudobnih. 15 To je ljudstvo videlo in tega ni razumelo, niti si tega ni zapomnilo, da je njegova milost in usmiljenje z njegovimi svetniki in da spoštuje svoje izbrance. 16 Tako bo pravični, ki je mrtev, obsodil živeče brezbožne; in mladost, ki se kmalu izpopolni z mnogimi leti in starostjo nepravičnih. 17 Kajti videli bodo konec modrega in ne bodo razumeli, kaj je Bog v svojem nasvetu določil o njem in v kakšen namen ga je Gospod postavil na varno. 18 Videli ga bodo in ga zaničevali; toda Bog se jim bo smejal v zasmeh: in odslej bodo podlo truplo in v sramoto med mrtvimi na veke. 19 Kajti raztrgal jih bo in jih vrgel na glavo, da bodo onemeli; in stresel jih bo iz temelja; in bodo popolnoma opustošeni in bodo v žalosti; in njihov spomin bo propadel. 20 In ko bodo razkrili svoje grehe, bodo prišli s strahom: in njihove lastne krivice jih bodo prepričale v obraz.
ODSEK 5 1 Takrat bo pravični mož z velikim pogumom stal pred obličjem tistih, ki so ga prizadeli in niso upoštevali svojega truda. 2 Ko bodo to videli, jih bo vznemiril grozen strah in presenečeni bodo nad nenavadnostjo njegove odrešitve, tako daleč od vsega, kar so pričakovali. 3 In oni, ki se pokesajo in vzdihujejo zaradi tesnobe duha, bodo rekli v sebi: To je bil tisti, ki smo ga včasih imeli v posmeh in v pregovor graje: 4 Mi bedaki smo njegovo življenje šteli za norost in njegov konec za nečasten: 5 Kako je prištet med božje otroke in njegov delež je med svetimi! 6 Zato smo zašli s poti resnice in luč pravičnosti nam ni zasvetila in sonce pravičnosti ni vzšlo nad nami. 7 Utrujali smo se na poti hudobije in pogube; da, šli smo skozi puščave, kjer ni bilo poti; kar se tiče Gospodove poti, je nismo poznali. 8 Kaj nam je koristil ponos? ali kaj dobrega nam je prineslo bogastvo z našim hvalisanjem? 9 Vse te stvari so minile kakor senca in kakor stebriček, ki je hitel mimo; 10 In kakor ladja, ki pluje čez vodne valove, ki jo, ko gre mimo, ni mogoče najti sledi, niti poti kobilice v valovih; 11 Ali kot, ko je ptica letela skozi zrak, ni nobenega znaka njene poti, toda lahki zrak, ki ga udari z zamahom njenih kril in se loči z njihovim silovitim hrupom in gibanjem, preide skozi, in tam pozneje ni nobenega znaka, kam je šla; 12 Ali kakor, ko je puščica izstreljena v znamenje, razdeli zrak, ki se takoj spet združi, tako da človek ne more vedeti, kam je šla skozi: 13 Tudi mi smo se na podoben način, takoj ko smo se rodili, začeli bližati svojemu koncu in nismo imeli nobenega znamenja kreposti, ki bi ga lahko pokazali; vendar smo bili porabljeni v lastni hudobiji. 14 Kajti upanje brezbožnih je kakor prah, ki ga veter raznese; kakor tanka pena, ki jo odžene vihar; kot dim, ki se tu in tam razprši z viharjem in mine kot spomin na gosta, ki ostane le en dan. 15 Pravični pa živijo vekomaj; tudi njihovo plačilo je pri Gospodu in skrb zanje je pri Najvišjem. 16 Zato bodo prejeli veličastno kraljestvo in čudovito krono iz Gospodove roke: kajti s svojo desnico jih bo pokrival in s svojo roko jih bo varoval. 17 Svoje ljubosumje bo vzel k sebi za popoln oklep in bo ustvaril svoje bitje za svoje orožje za maščevanje svojih sovražnikov.
18 Nadel si bo pravičnost kot oklep in pravo sodbo namesto čelade. 19 Svetost bo vzel za nepremagljiv ščit. 20 Svojo hudo jezo bo nabrusil za meč in svet se bo boril z njim proti nespametnim. 21 Tedaj bodo šli pravi streli v tujino; in iz oblakov, kakor iz dobro napetega loka, bodo leteli do cilja. 22 In toča, polna jeze, bo padla kot iz kamnitega loka in morska voda bo divjala proti njim in poplave jih bodo kruto potopile. 23 Da, močan veter se bo dvignil proti njim in kakor vihar jih bo odpihnil: tako bo krivica opustošila vso zemljo in zloraba bo podrla prestole mogočnih. ODSEK 6 1 Poslušajte torej, o kralji, in razumejte; učite se vi, ki ste sodniki koncev zemlje. 2 Prisluhnite, vi, ki vladate ljudstvu, in slavite v množici narodov. 3 Zakaj moč vam je dana od Gospoda in vrhovnost od Najvišjega, ki bo preizkusil vaša dela in preiskal vaše nasvete. 4 Ker ste služabniki njegovega kraljestva, niste sodili prav, niti se držali postave niti hodili po Božjem nasvetu; 5 Strašno in hitro bo prišel nadte, kajti ostra sodba bo za tiste, ki so na višavah. 6 Kajti usmiljenje bo kmalu odpustilo najzlobnejše, toda mogočni možje bodo močno mučeni. 7 Kajti on, ki je Gospodar nad vsem, se ne bo bal nikogar, niti se ne bo prestrašil pred veličino nobenega človeka: kajti on je ustvaril majhne in velike in skrbi za vse enako. 8 Huda preizkušnja pa bo prišla nad mogočne. 9 Vam torej, o kralji, govorim, da se boste naučili modrosti in ne boste odpadli. 10 Kajti tisti, ki posvečajo svetost, bodo obsojeni za svete; in tisti, ki so se tega naučili, bodo našli, kaj odgovoriti. 11 Zato vzljubi moje besede; zaželi si jih in poučen boš. 12 Modrost je veličastna in nikoli ne zbledi: da, zlahka jo vidijo tisti, ki jo ljubijo, in najdejo jo tisti, ki jo iščejo. 13 Tistim, ki si jo želijo, preprečuje, da bi se jim najprej razkrila. 14 Kdor jo išče zgodaj, ne bo imel velikega truda, kajti našel jo bo sedečo pred svojimi vrati. 15 Misliti nanjo je torej popolnost modrosti: in kdor pazi nanjo, bo hitro ostal brez skrbi. 16 Kajti hodi naokrog in išče takšne, ki so je vredni, na poteh jim je naklonjena in jim ustreza v vsaki misli.
17 Kajti njen pravi začetek je želja po disciplini; in skrb za disciplino je ljubezen; 18 In ljubezen je spoštovanje njenih zakonov; in upoštevanje njenih zakonov je zagotovilo nepodkupljivosti; 19 In netrohljivost nas dela blizu Bogu: 20 Zato želja po modrosti vodi v kraljestvo. 21 Če vas veselijo prestoli in žezla, o vi, kralji ljudstva, spoštujte modrost, da boste lahko kraljevali večno. 22 Kar zadeva modrost, kaj je in kako se je pojavila, ti bom povedal in ti ne bom skrival skrivnosti; ampak jo bom iskal od začetka njenega rojstva in razkril spoznanje o njej ter ne bo šel mimo resnice. 23 Tudi jaz ne bom šel z razjedajočo zavistjo; kajti tak človek ne bo imel druženja z modrostjo. 24 Toda množica modrih je blaginja sveta in moder kralj je opora ljudstvu. 25 Sprejmite torej pouk po mojih besedah in dobro vam bo. ODSEK 7 1 Tudi sam sem smrtnik, kakor vsi, in potomec tistega, ki je bil prvi narejen iz zemlje, 2 In v maternici moje matere je bilo v desetih mesecih oblikovano meso, strnjeno v krvi, iz človeškega semena in užitka, ki je prišel s spanjem. 3 In ko sem se rodil, sem zajel navaden zrak in padel na zemljo, ki je podobna naravi, in prvi glas, ki sem ga izustil, je bil jok, tako kot vsi drugi. 4 Negovana sem bila v povojih, in to s skrbmi. 5 Kajti ni kralja, ki bi imel kak drug začetek rojstva. 6 Kajti vsi ljudje imajo en vstop v življenje in enak izhod. 7 Zato sem molil in dana mi je bila razumnost; klical sem Boga in duh modrosti je prišel k meni. 8 Dal sem jo raje pred žezli in prestoli, cenjeno bogastvo pa nič v primerjavi z njo. 9 Z njo nisem primerjal niti nobenega dragega kamna, kajti vse zlato pri njej je kakor droben pesek in srebro bo pred njo veljalo za glino. 10 Ljubil sem jo nad zdravjem in lepoto in sem se odločil, da jo imam namesto svetlobe: kajti svetloba, ki prihaja iz nje, nikoli ne ugasne. 11 Vse dobre stvari skupaj so prišle k meni z njo in nešteto bogastvo v njenih rokah. 12 In veselil sem se jih vseh, ker gre modrost pred njimi; in nisem vedel, da je bila njihova mati. 13 Pridno sem se učil in jo velikodušno pripovedoval: njenega bogastva ne skrivam. 14 Kajti ona je zaklad za ljudi, ki nikoli ne zmanjka: tisti, ki ga uporabljajo, postanejo Božji prijatelji, pohvaljeni zaradi darov, ki izhajajo iz učenja.
15 Bog mi je dal, da govorim, kakor hočem, in da razmišljam, kot se spodobi za stvari, ki so mi dane: kajti on je tisti, ki vodi k modrosti in usmerja modre. 16 Kajti v njegovi roki smo mi in naše besede; tudi vsa modrost in znanje dela. 17 Kajti dal mi je določeno znanje o stvareh, ki so, namreč vedeti, kako je bil svet ustvarjen in delovanje elementov: 18 Začetek, konec in sredi časov: spremembe sončnega obračanja in menjava letnih časov: 19 Krogi let in položaji zvezd: 20 Narava živih bitij in bes divjih zveri: silovitost vetrov in razmišljanje ljudi: raznolikost rastlin in vrline korenin: 21 In vse, kar je skrivno ali očitno, poznam. 22 Kajti modrost, ki dela vse stvari, me je naučila: kajti v njej je razumni duh, svet, edini, mnogovrsten, prefinjen, živahen, jasen, neomadeževan, jasen, neškodljiv, ljubi dobro, hiter, ki se ga ne da pustiti, pripravljen delati dobro, 23 Prijazen do človeka, neomajen, prepričan, brez skrbi, z vso močjo, nadzira vse in gre skozi vse razumne, čiste in najbolj subtilne duhove. 24 Kajti modrost je bolj ganljiva od katerega koli gibanja: zaradi svoje čistosti prehaja in gre skozi vse. 25 Kajti ona je dih božje moči in čisti vpliv, ki izvira iz slave Vsemogočnega: zato vanjo ne more pasti nič umazanega. 26 Kajti ona je sijaj večne luči, neomadeženo zrcalo Božje moči in podoba njegove dobrote. 27 In ker je samo ena, zmore vse; in ostaja v sebi, vse naredi na novo; in v vseh obdobjih vstopa v svete duše, jih naredi za Božje prijatelje in preroke. 28 Kajti Bog ne ljubi nikogar razen tistega, ki prebiva z modrostjo. 29 Kajti lepša je od sonca in predvsem od reda zvezd: v primerjavi s svetlobo se nahaja pred njo. 30 Kajti za tem pride noč; a pregreha ne bo premagala modrosti. ODSEK 8 1 Modrost silno sega od enega konca do drugega in sladko vse ureja. 2 Ljubil sem jo in jo iskal od svoje mladosti, hotel sem jo narediti za ženo in ljubil sem njeno lepoto. 3 Ker se pogovarja z Bogom, poveličuje svojo plemenitost: da, sam Gospod vseh stvari jo je ljubil. 4 Kajti vpletena je v skrivnosti spoznanja Boga in ljubi njegova dela. 5 Če je bogastvo v tem življenju zaželena posest; kaj je bogatejše od modrosti, ki dela vse? 6 In če preudarnost deluje; kdo izmed vseh teh je bolj zvit delavec kot ona?
7 In če človek ljubi pravičnost, so njena dela kreposti: kajti ona uči zmernosti in preudarnosti, pravičnosti in trdnosti: kar so stvari, od katerih ljudje ne morejo imeti nič bolj koristnega v svojem življenju. 8 Če si človek želi veliko izkušenj, ona pozna stvari iz davnine in pravilno ugiba, kaj bo prišlo: pozna prefinjenost govora in zna razložiti temne stavke: predvideva znamenja in čudeže ter dogodke letnih časov in časov. 9 Zato sem jo nameraval vzeti k sebi, da bi živela pri meni, saj sem vedel, da bo svetovalka dobrih stvari in tolažba v skrbi in žalosti. 10 Zaradi nje bom cenjen med množico in čast pri starejših, čeprav bom mlad. 11 Na sodbi me bodo ugotovili, da sem naglega domišljavosti, in v očeh velikih mož me bodo občudovali. 12 Ko bom zadrževal svoj jezik, si bodo privoščili prosti čas, in ko bom govoril, me bodo dobro poslušali: če bom veliko govoril, bodo položili roke na svoja usta. 13 Poleg tega bom po njej pridobil nesmrtnost in za seboj pustil večen spomin na tiste, ki pridejo za menoj. 14 Ljudstva bom spravil v red in narodi mi bodo pokorni. 15 Grozni tirani se bodo bali, ko le slišijo zame; Med množico bom dober in hraber v vojni. 16 Ko pridem v svojo hišo, bom počival pri njej: kajti njen pogovor nima grenkobe; in živeti z njo ni žalosti, ampak veselje in veselje. 17 Sedaj, ko sem v sebi razmišljal o teh stvareh in o njih razmišljal v svojem srcu, kako je povezava z modrostjo nesmrtnost; 18 In veliko veselje je imeti njeno prijateljstvo; in v delih njenih rok je neskončno bogastvo; in pri opravljanju posveta z njo, preudarnost; in v pogovoru z njo dobro poročilo; Šel sem naokoli in iskal, kako bi jo vzel k sebi. 19 Bil sem namreč duhovit otrok in dobrega duha. 20 Da, ker sem bil dober, sem prišel v neomadeževano telo. 21 Vendar, ko sem spoznal, da je ne morem dobiti drugače, razen da mi jo je dal Bog; in to je bila točka modrosti tudi vedeti, čigav dar je bila; Molil sem h Gospodu in ga rotil ter z vsem srcem rekel: ODSEK 9 1 O Bog mojih očetov in Gospod usmiljenja, ki si vse ustvaril s svojo besedo, 2 In s svojo modrostjo določil človeka, da bi imel oblast nad bitji, ki si jih ustvaril,
3 In uredi svet po pravičnosti in pravičnosti in izvrši sodbo s pravičnim srcem: 4 Daj mi modrosti, ki sedi ob tvojem prestolu; in ne zavrzi me izmed svojih otrok: 5 Kajti jaz, tvoj služabnik in sin tvoje dekle, sem slaboten človek, kratkega življenja in premlad, da bi razumel sodbo in zakone. 6 Kajti čeprav človek med človeškimi otroki ni nikoli tako popoln, pa vendar, če tvoja modrost ni z njim, ne bo nič upoštevan. 7 Izbral si me za kralja svojega ljudstva in sodnika svojih sinov in hčera. 8 Ukazal si mi, naj zgradim tempelj na tvoji sveti gori in oltar v mestu, v katerem prebivaš, podobnost svetega šotora, ki si ga pripravil od začetka. 9 In modrost je bila s teboj, ki pozna tvoja dela in je bila navzoča, ko si ustvarjal svet, in je vedela, kaj je prijetno v tvojih očeh in prav v tvojih zapovedih. 10 O pošlji jo iz svojih svetih nebes in s prestola svoje slave, da bo lahko prisotna delala z menoj, da bom lahko vedel, kaj je tebi všeč. 11 Kajti ona ve in razume vse in me bo trezno vodila pri mojih dejanjih ter me ohranila v svoji oblasti. 12 Tako bodo moja dela sprejemljiva in takrat bom pravično sodil tvoje ljudstvo in vreden bom sedeti na očetovem sedežu. 13 Kajti kdo je tisti, ki bi mogel spoznati Božji namen? ali kdo more misliti, kaj je volja Gospodova? 14 Kajti misli smrtnih ljudi so bedne in naši načrti so nezanesljivi. 15 Kajti pokvarljivo telo pritiska na dušo in zemeljski tabernakelj obteži um, ki razmišlja o marsičem. 16 In komaj dobro ugibamo stvari, ki so na zemlji, in s trudom najdemo stvari, ki so pred nami: toda stvari, ki so v nebesih, kdo je iskal? 17 In kdo je spoznal tvoj nasvet, če ne daš modrosti in pošlješ svojega Svetega Duha od zgoraj? 18 Kajti tako so se spremenila pota tistih, ki so živeli na zemlji, in ljudje so bili poučeni o stvareh, ki so tebi všeč, in bili odrešeni z modrostjo. ODSEK 10 1 Ohranila je prvega oblikovanega očeta sveta, ki je bil ustvarjen sam, in ga rešila njegovega padca, 2 In mu dal moč, da vlada vsem stvarem. 3 Toda ko je krivični odšel od nje v svoji jezi, je tudi on poginil v besu, s katerim je umoril svojega brata. 4 Zaradi katerega se je zemlja utopila v potopu, jo je modrost spet ohranila in usmerila pot pravičnih v kosu majhne vrednosti.
5 Poleg tega, ko so bili narodi v njihovi hudobni zaroti osramočeni, je odkrila pravičnega in ga brezmadežnega ohranila pred Bogom ter ga ohranila močnega proti njegovemu nežnemu sočutju do njegovega sina. 6 Ko so brezbožniki poginili, je rešila pravičnega moža, ki je pobegnil pred ognjem, ki je padel na pet mest. 7 O čigar hudobiji je vse do danes pričevanje pustinja, ki se kadi, in rastline, ki rodijo sad, ki nikoli ne dozorijo: in stoječi solni steber je spomenik neverni duši. 8 Kajti ne glede na modrost niso dobili samo te bolečine, da niso vedeli, kaj je dobro; ampak za njimi je svetu pustil tudi spomin na njihovo nespametnost: tako da se v stvareh, s katerimi so zagrešili, niso mogli niti skriti. 9 Toda modrost je rešila bolečine tiste, ki so jo spremljali. 10 Ko je pravični bežal pred bratovo jezo, ga je vodila po pravih poteh, mu pokazala božje kraljestvo in mu dala znanje o svetih stvareh, ga obogatila na njegovih potovanjih in pomnožila sadove njegovega dela. 11 V pohlepu tistih, ki so ga zatirali, mu je stala ob strani in ga obogatila. 12 Branila ga je pred njegovimi sovražniki in ga varovala pred tistimi, ki so čakali, in v hudem boju mu je dala zmago; da bi vedel, da je dobrota močnejša od vsega. 13 Ko je bil pravični prodan, ga ni zapustila, temveč ga je rešila greha: šla je z njim v jamo, 14 In ga ni pustila v jezah, dokler mu ni prinesla žezla kraljestva in moči nad tistimi, ki so ga zatirali: tiste, ki so ga obtožili, je razkazala za lažnivce in mu dala večno slavo. 15 Pravične ljudi in neoporečno seme je rešila iz naroda, ki jih je zatiral. 16 Vstopila je v dušo Gospodovega služabnika in se zoperstavila strašnim kraljem v čudežih in znamenjih; 17 Pravičnim je dal plačilo za njihov trud, jih vodil na čudovit način in jim bil podnevi za zavetje in ponoči za luč zvezd; 18 Pripeljal jih je skozi Rdeče morje in jih vodil skozi veliko vode: 19 Toda ona je utopila njihove sovražnike in jih vrgla iz dna globine. 20 Zato so pravični plenili brezbožne in hvalili tvoje sveto ime, o Gospod, in enodušno poveličevali tvojo roko, ki se je borila zanje. 21 Kajti modrost je odprla usta neumnim in naredila jezike tistih, ki ne znajo govoriti, zgovorne.
ODSEK 11 1 Njihova dela je uspela v roki svetega preroka. 2 Šli so skozi puščavo, ki ni bila naseljena, in postavili šotore na krajih, kjer ni bilo poti. 3 Uprli so se svojim sovražnikom in maščevali so se svojim nasprotnikom. 4 Ko so bili žejni, so klicali k tebi in voda jim je bila dana iz kremenove skale in njihova žeja je bila potešena iz trdega kamna. 5 Kajti s tem, s čimer so bili kaznovani njihovi sovražniki, s tem so bili deležni tudi oni v svoji stiski. 6 Kajti namesto večne tekoče reke, ki jo razburka umazana kri, 7 Za očiten dokaz te zapovedi, s katero so bili dojenčki pomorjeni, si jim dal obilo vode na način, na katerega niso upali: 8 S to žejo je nato razglasil, kako si kaznoval njihove nasprotnike. 9 Kajti ko so bili preizkušeni, vendar v usmiljenju kaznovani, so vedeli, kako so brezbožni sojeni v jezi in mučeni, žejni na drugačen način kot pravični. 10 Kajti te si opominjal in preizkušal kot oče, druge pa si kot strogi kralj obsodil in kaznoval. 11 Ne glede na to, ali so bili odsotni ali prisotni, so bili enako jezni. 12 Zajela jih je namreč dvojna žalost in stokanje ob spominu na preteklost. 13 Kajti ko so slišali, da so s svojimi lastnimi kaznimi koristili drugim, so imeli nekaj občutka Gospoda. 14 Kogar so spoštovali s prezirom, ko je bil dolgo prej vržen ven ob izgonu dojenčkov, so ga na koncu, ko so videli, kaj se je zgodilo, občudovali. 15 Toda zaradi nespametnih naklepov njihove hudobije, s katerimi so bili zavedeni, so častili nerazumne kače in podle zveri, si za maščevanje nadnje poslal množico nerazumnih zveri; 16 Da bi vedeli, da s čimer človek greši, bo s tem tudi kaznovan. 17 Kajti tvoja vsemogočna roka, ki je naredila svet materije brez oblike, ni hotela poslati mednje množice medvedov ali divjih levov, 18 Ali neznane divje zveri, polne besa, na novo ustvarjene, ki dihajo bodisi ognjeni hlap ali umazane vonjave razpršenega dima ali streljajo grozljive iskrice iz svojih oči: 19 Pri čemer bi jih ne samo škoda lahko takoj odpravila, ampak tudi grozen prizor bi jih popolnoma uničil. 20 Da, in brez te moči bi padli z enim sunkom, preganjani zaradi maščevanja in razkropljeni zaradi dihanja tvoje moči: toda ti si vse uredil v meri, številu in teži.
21 Kajti svojo veliko moč lahko pokažeš kadar koli, ko hočeš; in kdo more vzdržati moč tvoje roke? 22 Kajti ves svet pred teboj je kakor drobno zrno tehtnice, da, kakor kaplja jutranje rose, ki pade na zemljo. 23 Ti pa se usmiliš vseh; kajti ti zmoreš vse in pomežikneš grehom ljudi, ker bi se morali popraviti. 24 Kajti ljubiš vse, kar je, in ne preziraš ničesar, kar si ustvaril; kajti nikoli ne bi ničesar naredil, če bi to sovražil. 25 In kako bi lahko kaj zdržalo, če ne bi bila tvoja volja? ali bil ohranjen, če te ne bi poklical? 26 Ti pa vsem prizanašaš: kajti tvoji so, o Gospod, ti, ki ljubiš duše. ODSEK 12 1 Kajti tvoj neminljivi Duh je v vsem. 2 Zato po malem kaznuješ tiste, ki žalijo, in jih svariš tako, da jih spominjaš, v čemer so se pregrešili, da bi lahko verovali vate, o Gospod, zapustivši svojo hudobijo. 3 Kajti tvoja volja je bila, da z rokami naših očetov uničiš oba stara prebivalca tvoje svete dežele, 4 Ki si ga sovražil, ker je opravljal najbolj odvratna dela čarovništva in hudobnih žrtvovanj; 5 In tudi tisti neusmiljeni morilci otrok in požiralci človeškega mesa in pojedine krvi, 6 S svojimi duhovniki iz sredi njihove malikovalske posadke in starši, ki so z lastnimi rokami ubijali duše brez pomoči: 7 Da bi dežela, ki si jo cenil nad vsemi drugimi, lahko prejela vredno kolonijo Božjih otrok. 8 Vendar tudi tistim, ki si jim kot ljudem prizanesel in si poslal ose, predhodnice svoje gostiteljice, da bi jih po malem uničile. 9 Ne zato, ker nisi mogel spraviti brezbožnih pod roko pravičnih v boju ali jih takoj uničiti z krutimi zvermi ali z eno grobo besedo: 10 Toda z izvrševanjem svojih sodb nad njimi malo in malo si jim dal mesto kesanja, pri čemer ni bilo neznano, da so bili poredna generacija in da se je njihova zloba vzrejala v njih in da se njihovo razmišljanje ne bo nikoli spremenilo. 11 Kajti od začetka je bilo prekleto seme; tudi zaradi strahu pred kogar koli jim nisi dal odpuščanja za stvari, v katerih so grešili. 12 Kajti kdo bo rekel: Kaj si storil? ali kdo bo vzdržal tvojo sodbo? ali kdo te bo tožil za narode, ki poginejo, ki si jih ustvaril? ali kdo se ti bo zoperstavil, da bi se maščeval za nepravične ljudi? 13 Kajti tudi ni drugega Boga razen tebe, ki skrbiš za vse, ki bi mu lahko pokazal, da tvoja sodba ni krivična.
14 Tudi kralj ali tiran se ne bo mogel obrniti proti tebi zaradi kogar koli, ki si ga kaznoval. 15 Ker torej sam pravičen, vse urejaš pravično; meniš, da ni v skladu s tvojo močjo, da obsojaš tistega, ki si ni zaslužil kazni. 16 Kajti tvoja moč je začetek pravičnosti in ker si Gospodar vseh, te naredi, da si milostljiv do vseh. 17 Kajti ko ljudje nočejo verjeti, da imaš vso moč, pokažeš svojo moč in med tistimi, ki to vedo, pokažeš njihovo drznost. 18 Toda ti, ki obvladuješ svojo moč, sodiš pravično in nam urejaš z veliko naklonjenostjo: kajti moč lahko uporabiš, kadar hočeš. 19 Toda s takšnimi deli si učil svoje ljudstvo, da mora biti pravični človek usmiljen, in svojim otrokom dal dobro upanje, da daješ kesanje za grehe. 20 Kajti če bi kaznoval sovražnike svojih otrok in obsojene na smrt s takšnim premislekom, da bi jim dal čas in kraj, s katerim bi se lahko rešili svoje zlobe: 21 S kako previdnostjo si sodil svoje sinove, katerih očetom si prisegel in sklenil zaveze dobrih obljub? 22 Torej, medtem ko nas kaznuješ, tisočkrat bolj bičaš naše sovražnike z namenom, da bi morali, ko sodimo, skrbno razmišljati o tvoji dobroti, in ko smo sami obsojeni, bi morali iskati usmiljenja. 23 Zatorej, medtem ko so ljudje živeli razuzdano in nepravično, si jih ti mučil z njihovimi lastnimi gnusobami. 24 Kajti zelo daleč so zašli na poteh zmote in jih imeli za bogove, ki so bili zaničevani celo med živalmi njihovih sovražnikov, ker so bili zavedeni kot otroci brez razumevanja. 25 Zato si jim, kakor otrokom brez razuma, poslal sodbo, da bi se jim posmehoval. 26 Tisti pa, ki se ne bodo popravili s tem popravkom, v katerem se je ubadal z njimi, bodo občutili sodbo, vredno Boga. 27 Kajti, poglejte, za katere stvari so zamerili, ko so bili kaznovani, to je za tiste, ki so jih imeli za bogove; zdaj pa so bili kaznovani v njih, ko so to videli, so ga priznali za pravega Boga, ki so ga prej zanikali, da bi ga poznali: in zato jih je doletelo skrajno prekletstvo. ODSEK 13 1 Zagotovo so vsi ljudje po naravi nečimrni, ki ne poznajo Boga in ga iz dobrih stvari, ki jih vidimo, niso mogli spoznati, ki je: niti z upoštevanjem del niso priznali mojstra; 2 Za bogove, ki vladajo svetu, veljajo bodisi ogenj, ali veter, ali hiter zrak, ali krog zvezd, ali silovita voda, ali nebeške luči.
3 S čigar lepoto, če so bili navdušeni, so jih imeli za bogove; naj vedo, koliko boljši je njihov Gospod: kajti prvi avtor lepote jih je ustvaril. 4 Če pa so bili presenečeni nad njihovo močjo in krepostjo, naj ob njih razumejo, koliko močnejši je tisti, ki jih je ustvaril. 5 Kajti po veličini in lepoti stvaritev se sorazmerno vidi njihov ustvarjalec. 6 Toda za to jim gre manj očitati: kajti morda se zmotijo, iščejo Boga in ga želijo najti. 7 Ker so seznanjeni z njegovimi deli, ga marljivo preiskujejo in verjamejo svojemu videnju: kajti stvari, ki se vidijo, so lepe. 8 Vendar tudi oni niso za pomilostitev. 9 Kajti če bi bili sposobni vedeti toliko, da bi lahko ciljali na svet; kako niso prej spoznali Gospoda tega? 10 Toda nesrečni so oni in v mrtvih stvareh je njihovo upanje, ki jih imenujejo bogovi, ki so delo človeških rok, zlato in srebro, za prikaz umetnosti, in podobnosti zveri ali kamen, ki ni primeren za nič, delo starodavne roke. 11 Zdaj tesar, ki podira les, potem ko je razžagal drevo, ki je primerno za ta namen, in spretno odstranil vse lubje naokoli ter ga lično obdelal in iz njega naredil posodo, ki je primerna za človekovo življenje; 12 In potem ko je porabil odpadke svojega dela za pripravo svojega mesa, se je nasitil; 13 In ko je sam odpadek vzel med tiste, ki niso služili ničemer, saj je bil skrivljen kos lesa in poln grč, ga je marljivo izrezljal, ko mu ni ostalo nič drugega, in ga oblikoval s spretnostjo svojega razumevanja in oblikoval po podobi moškega; 14 Ali pa ga je naredil kot kakšno podlo zver, ki ga je prevlekel s cinoberjem in z barvo, ki ga je obarvala rdeče, ter prekrila vsako mesto na njem; 15 In ko mu je naredil primeren prostor, ga je postavil v zid in ga pritrdil z železom. 16 Kajti poskrbel je, da ne bi padlo, vedoč, da si ne more pomagati; ker je podoba in potrebuje pomoč: 17 Nato moli za svoje imetje, za svojo ženo in otroke, in ga ni sram govoriti s tistim, ki nima življenja. 18 Za zdravje kliče tistega, kar je slabotno: kajti življenje moli tistega, ki je mrtev; za pomoč ponižno prosi tistega, ki ima najmanj sredstev za pomoč; in za dobro pot prosi tistega, ki ne more stopiti naprej: 19 In za pridobivanje in pridobivanje ter za dober uspeh njegovih rok se od njega zahteva zmožnost delati, ki je najbolj nezmožen narediti karkoli.
ODSEK 14 1 Spet nekdo, ki se pripravlja na plovbo in se namerava prebiti skozi divje valove, zakliče kos lesa, ki je bolj gnil kot plovilo, ki ga nosi. 2 Kajti to si je resnično zamislila želja po dobičku in delavec je to zgradil s svojo spretnostjo. 3 Toda tvoja previdnost, Oče, to vodi: kajti ti si naredil pot v morju in varno pot v valovih; 4 Dokazuješ, da lahko rešiš pred vsako nevarnostjo: da, čeprav je človek šel na morje brez umetnosti. 5 Kljub temu si ne želiš, da bi bila dela tvoje modrosti prazna, in zato ljudje svoja življenja zavežejo majhnemu kosu lesa in se rešijo, ko preplujejo razburkano morje v šibki posodi. 6 Kajti tudi v starih časih, ko so poginili ponosni velikani, je upanje sveta, ki ga upravljaš s tvojo roko, pobegnilo v šibki posodi in pustilo vsem vekom seme generacije. 7 Kajti blagoslovljen je les, po katerem pride pravičnost. 8 Kar pa je narejeno z rokami, je prekleto, tako kot tisti, ki ga je naredil: on, ker je to naredil; in to zato, ker je bilo pokvarljivo in se je imenovalo bog. 9 Kajti brezbožnik in njegova brezbožnost sta Bogu enako sovražna. 10 Kajti tisto, kar je narejeno, bo kaznovano skupaj s tistim, ki je to naredil. 11 Zato bodo tudi maliki poganov obiskani: kajti v Božjem stvarstvu so postali gnusoba in kamen spotike za duše ljudi in zanka za noge nespametnih. 12 Kajti izmišljanje malikov je bilo začetek duhovnega nečistovanja in njihovo izumljanje pokvaritev življenja. 13 Kajti niti jih ni bilo od začetka, niti jih ne bo večno. 14 Kajti zaradi nečimrne slave ljudi so prišli na svet in zato bodo kmalu končali. 15 Kajti oče, prizadet zaradi prezgodnjega žalovanja, ko je dal podobo svojega otroka kmalu vzeti, ga je zdaj častil kot boga, ki je bil takrat mrtev človek, in izročil tistim, ki so bili pod njim, obrede in daritve. 16 Tako se je sčasoma brezbožna navada, ki se je okrepila, ohranila kot zakon in rezane podobe so častili po zapovedih kraljev. 17 Kogar ljudje niso mogli častiti v navzočnosti, ker so prebivali daleč, so od daleč vzeli ponaredek njegovega obraza in naredili jasno podobo kralja, ki so ga častili, z namenom, da bi mu s to svojo predrznostjo laskali, da bil odsoten, kot da bi bil prisoten. 18 Tudi izjemna delavčeva marljivost je pripomogla k temu, da so nevedneže napeljali k večjemu praznoverju.
19 Kajti on, ki je bil morda pripravljen ugoditi nekomu na oblasti, je vložil vso svojo spretnost, da bi naredil podobnost po najboljši modi. 20 In tako ga je množica, ki jo je pritegnila milost dela, zdaj imela za boga, ki je bil malo prej le čaščen. 21 In to je bila priložnost za prevaro sveta: kajti ljudje, ki so služili bodisi nesreči bodisi tiraniji, so kamnom in steblam pripisali neizgovorljivo ime. 22 Poleg tega jim to ni bilo dovolj, da so se zmotili v spoznanju Boga; toda medtem ko so živeli v veliki vojni nevednosti, so te tako velike nadloge imenovale mir. 23 Kajti medtem ko so ubijali svoje otroke v žrtvovanju ali uporabljali tajne obrede ali razkrivali čudne obrede; 24 Niti življenja niti zakonov niso več ohranili neomadeževane: bodisi je eden drugega izdajalsko ubil ali pa ga razžalostil s prešuštvom. 25 Tako je v vseh ljudeh brez izjeme vladala kri, uboj, kraja in sprenevedanje, pokvarjenost, nezvestoba, nemiri, kriva prisega, 26 Nemir dobrih ljudi, pozaba dobrih dejanj, oskrunjenje duš, sprememba vrste, nered v zakonih, prešuštvo in nesramna nečistost. 27 Kajti čaščenje malikov, ki jih ne smemo poimenovati, je začetek, vzrok in konec vsega zla. 28 Kajti ali so nori, ko so veseli, ali prerokujejo laži, ali živijo nepravično, ali pa se zlahka odrečejo. 29 Kajti kolikor zaupajo v malike, ki nimajo življenja; čeprav prisegajo po krivem, vendar gledajo, da ne bi bili prizadeti. 30 Vendar bodo zaradi obeh vzrokov pravično kaznovani: oba, ker niso mislili dobro o Bogu, so upoštevali malike, in tudi neupravičeno prisegli v prevari, zaničujoč svetost. 31 Kajti njihova moč ni tista, pri kateri prisegajo, ampak je pravično maščevanje grešnikov, ki vedno kaznuje prestopke brezbožnih. ODSEK 15 1 Toda ti, o Bog, si milostljiv in resničen, potrpežljiv in v usmiljenju vse urejaš, 2 Kajti če grešimo, smo tvoji, saj poznamo tvojo moč; ne bomo pa grešili, ker vemo, da se štejemo za tvoje. 3 Kajti spoznati tebe je popolna pravičnost; da, spoznati tvojo moč je korenina nesmrtnosti. 4 Kajti niti nagajiva človeška iznajdba nas ni zavedla, niti podoba, posuta z različnimi barvami, slikarjevo brezplodno delo; 5 Njegov pogled zvabi norce, da poželijo po njem, in tako si zaželijo oblike mrtve podobe, ki nima diha.
6 Tisti, ki jih izdelujejo, tisti, ki si jih želijo, in tisti, ki jih častijo, ljubijo hudobne stvari in so vredni, da jim lahko zaupajo. 7 Kajti lončar, ki kali mehko zemljo, oblikuje vsako posodo z veliko truda za našo službo: da, iz iste gline naredi tako posode, ki služijo čisti uporabi, in prav tako vse, ki služijo nasprotnemu: toda kaj je o uporabi katere koli vrste presoja lončar sam. 8 In s svojim delom nesramno dela, iz iste gline naredi nečimrnega boga, celo tistega, ki je bil malo prej sam narejen iz zemlje, in kmalu zatem se vrne k istemu, ko bo njegovo življenje, ki mu je bilo posojeno, odpadlo. zahtevano. 9 Ne glede na njegovo skrb ni, da bi imel veliko dela, niti da bi bilo njegovo življenje kratko; ampak si prizadeva, da bi bil boljši od zlatarjev in srebrnarjev, in si prizadeva delati kot delavci v medenini, in si šteje v slavo, da izdeluje ponarejene stvari. 10 Njegovo srce je pepel, njegovo upanje je slabše od zemlje in njegovo življenje je manj vredno od gline. 11 Ker ni poznal svojega Stvarnika in tistega, ki mu je vdahnil dejavno dušo in vdahnil živega duha. 12 Toda naše življenje so šteli za zabavo in naš čas tukaj za trg za dobiček: kajti, pravijo oni, moramo dobiti na vsak način, čeprav na slab način. 13 Kajti ta človek, ki iz zemeljske snovi izdeluje krhke posode in rezane podobe, ve, da je žalljiv nad vsemi drugimi. 14 In vsi sovražniki tvojega ljudstva, ki jih držijo v pokornosti, so najbolj nespametni in nesrečnejši od samih otrok. 15 Kajti vse malike poganov so šteli za bogove: ki nimajo niti oči, da bi videli, niti nosu, da bi vdahnili dihanje, niti ušes, da bi slišali, niti prstov na rokah, da bi jih držali; in njihove noge so počasne. 16 Naredil jih je namreč človek in tisti, ki si je izposodil lastnega duha, jih je oblikoval; toda nihče ne more narediti boga, kot je sam. 17 Kajti ker je smrtnik, dela mrtvo stvar s hudobnimi rokami: kajti on sam je boljši od stvari, ki jih časti: medtem ko je enkrat živel, vendar nikoli. 18 Da, častili so tudi tiste zveri, ki so najbolj sovražne: kajti če jih primerjamo skupaj, so nekatere slabše od drugih. 19 Prav tako niso lepi, tako zelo, da bi bili zaželeni glede na živali; vendar so ostali brez hvale Boga in njegovega blagoslova. ODSEK 16 1 Zato so bili s podobnimi dostojno kaznovani in z množico zveri mučene.
2 Namesto te kazni, ko si milostno ravnal s svojim lastnim ljudstvom, si jim pripravil meso čudnega okusa, celo prepelice, da bi jim vzbudil apetit: 3 Da bi oni, ki so si želeli hrane, zaradi grdega pogleda zveri, ki so bile poslane mednje, zavračali celo tisto, kar si morajo želeti; toda ti, ki trpijo za kratek čas, bi lahko postali deležni čudnega okusa. 4 Kajti potrebno je bilo, da jih, ki so izvajali tiranijo, doleti beraščina, ki se ji niso mogli izogniti; tem pa je bilo treba le pokazati, kako so mučili njihove sovražnike. 5 Kajti ko je nadnje prišla strašna srditost zveri in so poginili s piki zvitih kač, tvoja jeza ni trajala večno: 6 Vendar so bili za kratek čas vznemirjeni, da bi jih lahko opominjali, ker so imeli znamenje odrešenja, da bi se spomnili zapovedi tvoje postave. 7 Kajti tistega, ki se je obrnil proti temu, ni rešilo to, kar je videl, ampak ti, ki si Odrešenik vseh. 8 In s tem si dal svojim sovražnikom priznati, da si ti tisti, ki rešuje vsega zla: 9 Ugrizi kobilic in muh so jih pomorili, prav tako ni bilo nobenega zdravila za njihovo življenje: kajti vredni so bili, da jih to kaznuje. 10 Toda tvojih sinov niso premagali zobje strupenih zmajev: kajti tvoje usmiljenje je bilo vedno z njimi in jih je ozdravljalo. 11 Kajti prebodeni so bili, da bi se spomnili tvojih besed; in so bili hitro rešeni, da ne bi padli v globoko pozabo, bi se lahko nenehno spominjali tvoje dobrote. 12 Kajti zdravja jim ni povrnila niti zelišče niti obliž, ampak tvoja beseda, o Gospod, ki zdravi vse. 13 Kajti ti imaš moč nad življenjem in smrtjo: ti vodiš do vrat pekla in ponovno vzgajaš. 14 Človek res ubija iz svoje hudobije; in duh, ko gre ven, se ne vrne; niti duša, sprejeta, ne pride več. 15 Tvoji roki pa ni mogoče ubežati. 16 Kajti brezbožniki, ki te niso hoteli spoznati, so bili bičani z močjo tvoje roke: s čudnimi deževji, točo in nalivi so bili preganjani, da se niso mogli izogniti, in v ognju so bili požreni. 17 Kajti, čemur se je najbolj čuditi, je imel ogenj večjo moč v vodi, ki vse pogasi: kajti svet se bori za pravične. 18 Kajti nekoč je bil plamen omilil, da ne bi požgal zveri, ki so bile poslane proti brezbožnim; sami pa bi lahko videli in zaznali, da so bili preganjani z božjo sodbo. 19 In ob drugem času gori celo sredi vode nad močjo ognja, da bi lahko uničil sadove nepravične dežele. 20 Namesto tega si hranil svoje ljudstvo z angelsko hrano in si jim iz nebes poslal kruh, pripravljen brez
njihovega truda, ki je lahko zadovoljil veselje vsakega človeka in ustrezal vsakemu okusu. 21 Kajti tvoja prehrana je oznanjala tvojo sladkost tvojim otrokom in strežba po jedcu se je umirila po volji vsakega človeka. 22 Toda sneg in led sta vzdržala ogenj in se nista stopila, da bi lahko vedeli, da je ogenj, ki je gorel v toči in se je svetil v dežju, uničil sadove sovražnikov. 23 Toda ta je spet pozabil celo na lastno moč, da bi se lahko nahranili pravični. 24 Kajti bitje, ki ti služi, ki je Stvarnik, krepi svojo moč proti nepravičnim za njihovo kazen in zmanjšuje svojo moč v korist tistih, ki zaupajo tebi. 25 Zato je bilo že takrat spremenjeno v vse mode in je bilo poslušno tvoji milosti, ki hrani vse stvari, po želji tistih, ki so potrebovali: 26 Da bi tvoji otroci, o Gospod, ki jih ljubiš, vedeli, da človeka ne hrani gojenje sadežev, ampak da je tvoja beseda tista, ki varuje tiste, ki zaupajo tebi. 27 Kajti tisto, kar ogenj ni uničil, je bilo ogreto z malo sončnega žarka, kmalu se je stopilo: 28 Da bi se vedelo, da moramo preprečiti soncu, da bi se ti zahvalilo, in ob zori moliti k tebi. 29 Kajti upanje nehvaležnih se bo stopilo kakor zimska zmrzal in odteklo kot nekoristna voda. ODSEK 17 1 Kajti velike so tvoje sodbe in jih ni mogoče izraziti: zato so se nevzgojene duše zmotile. 2 Kajti ko so nepravični ljudje mislili zatirati sveti narod; bili so zaprti v svojih hišah, ujetniki teme in uklenjeni z vezmi dolge noči, ležali so tam izgnani pred večno previdnostjo. 3 Kajti medtem ko naj bi ležali skriti v svojih skrivnih grehih, so bili razkropljeni pod temno tančico pozabe, bili so strašno osupli in vznemirjeni zaradi nenavadnih prikazni. 4 Kajti niti vogal, ki jih je zadrževal, jih ni mogel obvarovati pred strahom: toda hrup vode, ki pada, je zazvenel okoli njih in prikazale so se jim žalostne vizije s težkimi obrazi. 5 Nobena moč ognja jim ni mogla osvetliti: niti svetli plameni zvezd niso mogli vzdržati, da bi razsvetlili tisto strašno noč. 6 Samo tam se jim je prikazal ogenj, ki se je vžgal sam od sebe, zelo strašen: ker so bili zelo prestrašeni, mislili so, da so stvari, ki so jih videli, hujše od prizora, ki ga niso videli. 7 Kar zadeva iluzije umetniške magije, so bile odpravljene in njihovo hvalisanje v modrosti je bilo sramotno obsojeno.
8 Kajti tisti, ki so obljubili, da bodo pregnali strahote in težave iz bolne duše, so bili sami bolni od strahu, vredni posmeha. 9 Kajti čeprav se jih nobena strašna stvar ni bala; vendar prestrašen pred zvermi, ki so šle mimo, in sikanjem kač, 10 Umrli so zaradi strahu in zanikali, da bi videli zrak, ki se mu nikakor ni bilo mogoče izogniti. 11 Kajti hudobija, ki jo lastna priča obsoja, je zelo strahopetna in ker jo stiska vest, vedno napoveduje hude reči. 12 Kajti strah ni nič drugega kot izdaja pomoči, ki jo ponuja razum. 13 In pričakovanje od znotraj, ker je manjše, bolj šteje nevednost kot vzrok, ki prinaša muko. 14 Toda tisto noč so spali isti spanec, ki je bil res nevzdržen in ki je prišel nadnje iz dna neizogibnega pekla, 15 Deloma so jih vznemirjale pošastne prikazni, deloma pa so omedleli, ker jim je odpovedalo srce: kajti nenaden in nepričakovan strah jih je prevzel. 16 Torej, kdorkoli je tam padel, je bil tesno zaprt, zaprt v ječi brez železnih rešetk, 17 Kajti ne glede na to, ali je bil kmet, pastir ali delavec na polju, ga je prehitelo in je prestal tisto nujnost, ki se ji ni bilo mogoče izogniti: kajti vsi so bili zvezani z eno verigo teme. 18 Naj bo to žvižganje vetra ali melodično hrupenje ptic med razprostrtimi vejami ali prijeten padec vode, ki silovito teče, 19 Ali grozen zvok odvrženih kamnov, ali neviden tek skakujočih zveri, ali rjoveč glas najbolj divjih divjih zveri, ali odbijajoč se odmev od votlih gora; zaradi teh stvari so omedleli od strahu. 20 Kajti ves svet je zasijal z jasno svetlobo in nihče ni bil oviran pri svojem delu: 21 Samo nad njimi se je razgrnila težka noč, podoba tiste teme, ki jih bo pozneje sprejela: vendar so bili sami sebi hujši od teme. ODSEK 18 1 Toda tvoji sveti so imeli zelo veliko luč, katere glas so slišali in niso videli njihove oblike, ker tudi niso trpeli istih stvari, so jih imeli za srečne. 2 Toda ker zdaj niso prizadeli njih, ki jim je bila prej storjena krivica, so se jim zahvalili in jih prosili odpuščanja, ker so bili sovražniki. 3 Namesto tega si jim dal goreč ognjeni steber, da bi bil vodnik neznanega potovanja, in neškodljivo sonce, da bi jih častno zabavalo. 4 Kajti vredni so bili, da jim je bila odvzeta luč in zaprti v temi, ki so držali zaprte tvoje sinove, po katerih je bila nepokvarjena luč postave dana svetu.
5 In ko so se odločili pobiti dojenčke svetnikov, enega otroka so vrgli ven in rešili, da bi jih pokaral, si vzel množico njihovih otrok in jih popolnoma uničil v silni vodi. 6 O tisti noči so bili naši očetje že prej potrjeni, da bi lahko bili pozneje dobre volje, če bi zagotovo vedeli, katerim prisegam so zaupali. 7 Tako je tvoje ljudstvo sprejelo odrešenje pravičnih in uničenje sovražnikov. 8 Kajti s tem, s čimer si kaznoval naše nasprotnike, si s tem poveličal nas, ki si jih poklical. 9 Kajti pravični otroci dobrih ljudi so žrtvovali na skrivaj in z enim soglasjem sprejeli sveti zakon, da bi bili sveti kot udeleženci istega dobrega in zla, očetje pa zdaj pojejo hvalne pesmi. 10 Toda na drugi strani je zaslišal hud krik sovražnikov in žalosten hrup se je raznesel po objokovanih otrocih. 11 Gospodar in služabnik sta bila kaznovana na enak način; in tako kot kralj, tako je trpel navaden človek. 12 Tako so imeli vsi skupaj nešteto mrtvih z isto vrsto smrti; niti živih ni bilo dovolj, da bi jih pokopali: kajti v enem trenutku je bil uničen njihov najplemenitejši potomec. 13 Kajti ker zaradi čaranja ne bi verjeli ničesar; ob uničenju prvorojencev so to ljudstvo priznali za božje sinove. 14 Kajti medtem ko je bilo vse v tihi tišini in je bila tista noč sredi svojega hitrega toka, 15 Tvoja vsemogočna beseda je skočila z neba s tvojega kraljevega prestola, kakor divji vojskovalec sredi dežele pogube, 16 In prinesel tvojo nehlinjeno zapoved kot oster meč in vstal je vse napolnil s smrtjo; in dotaknil se je neba, vendar je stal na zemlji. 17 Nato so jih nenadoma močno vznemirile vizije grozljivih sanj in groze so jih preletele nepričakovano. 18 In eden, vržen sem in drugi tam, napol mrtev, je pokazal vzrok svoje smrti. 19 Kajti sanje, ki so jih vznemirjale, so to napovedovale, da ne bi poginili in ne bi vedeli, zakaj so prizadeti. 20 Da, okus smrti se je dotaknil tudi pravičnih in prišlo je do uničenja množice v puščavi: a jeza ni trajala dolgo. 21 Tedaj je namreč brezmadežni mož pohitel in stopil, da bi jih branil; in prinesel je ščit svoje pravilne službe, celo molitev in spravo s kadilom, se postavil proti jezi in tako končal nesrečo ter izjavil, da je tvoj služabnik. 22 Tako je premagal uničevalca, ne z močjo telesa, ne z močjo orožja, temveč z besedo, ki je ukrotila
tistega, ki je kaznoval, s prisegami in zavezami, sklenjenimi z očeti. 23 Kajti ko so mrtvi padali na kupe drug na drugega in stali vmes, je zadržal jezo in razdelil pot živim. 24 Kajti v dolgem oblačilu je bil ves svet in v štirih vrstah kamnov je bila vklesana slava očetov in tvoje veličanstvo na diademu njegove glave. 25 Tem se je uničevalec umaknil in se jih bal: kajti dovolj je bilo, da so samo okusili jezo. ODSEK 19 1 Kar zadeva brezbožne, je jeza prišla nanje brez usmiljenja do konca: kajti prej je vedel, kaj bodo storili; 2 Kako jim je to dovolilo oditi in jih naglo poslalo proč, se bodo pokesali in jih zasledovali. 3 Kajti medtem, ko so še žalovali in objokovali grobove mrtvih, so dodali še eno nespametno napravo in jih zasledovali kot ubežnike, za katere so govorili, naj odidejo. 4 Kajti usoda, ki so je bili vredni, jih je pripeljala do tega cilja in jih prisilila, da so pozabili stvari, ki so se že zgodile, da bi lahko izpolnili kazen, ki je primanjkovala njihovim mukam: 5 In da bi tvoje ljudstvo prehodilo čudovito pot, vendar bi lahko našlo čudno smrt. 6 Kajti celotno bitje v svoji pravi vrsti je bilo ponovno oblikovano na novo, v skladu s posebnimi zapovedmi, ki so jim bile dane, da bi bili tvoji otroci obvarovani brez poškodb: 7 Kot namreč oblak, ki zasenči tabor; in kjer je prej stala voda, se je prikazala suha zemlja; in iz Rdečega morja pot brez ovir; in iz silovitega toka zeleno polje: 8 Skozi je šlo vse ljudstvo, ki ga je branila tvoja roka, ko je videlo tvoje čudovite nenavadne čudeže. 9 Kajti razpeli so se kakor konji in skakali kakor jagnjeta, hvaleč tebe, Gospod, ki si jih rešil. 10 Kajti še vedno so se zavedali stvari, ki so se zgodile med njihovim bivanjem v tuji deželi, kako je zemlja rodila muhe namesto goveda in kako je reka vrgla množico žab namesto rib. 11 Toda pozneje so videli novo generacijo kokoši, ko so, vodeni s svojim apetitom, zahtevali občutljivo meso. 12 Kajti prepelice so prišle k njim iz morja po njihovo zadovoljstvo. 13 In kazni so prišle nad grešnike ne brez prejšnjih znamenj s silo gromov: kajti upravičeno so trpeli glede na lastno hudobijo, kolikor so se do tujcev vedli bolj ostro in sovražno. 14 Kajti Sodomci niso sprejeli tistih, ki jih niso poznali, ko so prišli: ampak ti so zasužnjili prijatelje, ki so si jih zelo zaslužili.
15 In ne samo to, ampak morda bo do teh treba imeti nekaj spoštovanja, ker so uporabili tujce, ki niso prijazni: 16 Ti pa so jih, ki so jih sprejeli s pogostitvami, zelo hudo prizadeli in so bili že deležni istih postav z njimi. 17 Zato so bili ti prizadeti celo s slepoto, kakor tisti pred vrati pravičnega človeka: ko je, obkrožen z grozljivo veliko temo, vsak iskal prehod skozi svoja vrata. 18 Kajti prvine so bile spremenjene same po sebi z nekakšno harmonijo, kot kot v psalteriju note spreminjajo ime melodije, a so vendar vedno zvoki; kar je mogoče dobro zaznati ob pogledu na stvari, ki so bile storjene. 19 Kajti zemeljske stvari so se spremenile v vodne in stvari, ki so prej plavale v vodi, so zdaj šle na tla. 20 Ogenj je imel moč v vodi, pri čemer je pozabil na lastno vrlino; voda pa je pozabila na lastno gašenje. 21 Na drugi strani pa plameni niso uničili mesa pokvarljivih živih bitij, čeprav so hodila po njem; niti niso stopili ledene vrste nebeškega mesa, ki je bila po naravi primerna za topljenje. 22 Kajti v vseh stvareh, o Gospod, si poveličal svoje ljudstvo in ga poveličal, niti ga nisi zanemarjal, ampak si mu pomagal povsod in v vsakem trenutku.