Za svetovni turizem je bilo let o 2012 zgodovinsko. Prek meja svoje domovine je namreè lani prviè potovalo veè kot milijardo turistov. Kljub Äąt evilnim krizam povsod po svetu, kljub diktatorskim reĹžimom, ki so desetletja zapir ala drĹžavljane v meje la stnih drĹžav, je turizem nezadrĹžno rastel. Ăˆe je Äąe leta 195 0 po svetu potovalo samo 25 milijon ov turistov, jih je bilo leta 1980 277 milijono v, njihovo Äąt evilo pa se je Ĺže v 15 letih podvojilo, tako da je leta 1995 p o svetu potovalo Ĺže 528 in leta 2011 983 milijono v turistov. Decembra lani pa so v M adridu, kjer je se deĹž Svetovne turistiène organizacij e, simbolièno razglasili angleÄąk o turistko za milijardno potnico. Po napovedih Svetovne turistiène organizacije (UNWTO) bo turizem od leta 2010 do leta 2030 rastel po povpreèni letni stopnji 4,4 odstotka v turistièno razvijajoèih se drĹžavah in 2,2 odstotka v najbolj razvitih turistiènih drĹžavah. Povpreèna ra z vo j n a stopnja svetovnega turizma bo znaÄąala 3 ,3 odstotka. Tako se bo Äąt evilo turistov, ki bodo potovali prek svojih meja, leta 20 30 moèno pribliĹžalo Ĺže dv ema milijardama. Toèneje, po predvidevanjih strokovnjakov UNWTO bo èez manj kot dve desetletji v mednarodnem turizmu po svetu potovalo Ĺže 1800 milijonov turistov. Prvi trilijon dolarjev od turizma Leta 2011 se je v s vetovnem turizmu obrnilo r ekordnih 3000 milijard dolarjev (740 milijard evrov). Rast svetovnega turizma je bila leta 2010/11 3 ,9-odstotna, medtem ko je bila rast turistov malenkostno viÄąja, 4 ,6-odstotna. Dohodek od turizma se je najbolj poveèal v Severni in JuĹžni Ameriki, s 5 ,2 odstotka jima je sle dila Evropa, z 2,2 odstotka pa je med celinami na zadnjem mestu Afrik a. Po zasluĹžku od turizma je Äąe v edno moèno na prvem mestu Evropa. Njen deleĹž v svetovnem turistiènem kolaèu je zajetnih 45 o dstotkov ali 463 milijar d dolarjev, sledita ji Azija in P acifik (28-odstotni deleĹž ali 2 89 milijard dolarjev), na tretjem mestu pa sta Severna in JuĹžna Amerika z 19-odstotnim deleĹžem oziroma 199 milijardami dolarjev. S triodstotnim deleĹžem je na zadnjem mestu Afrik a. Slovenija: Kako do tretje milijarde evrov? Ăˆe si b omo leto 2012 zapomnili prvo milijardo turistov kot mejnik v s vetovnem turizmu, bomo Slovenci lansko leto pomnili po tem, da smo s turizmom prviè za sluĹžili veè kot dve milijardi evrov. To je seveda tudi izziv za no ve turistiène naloĹžbe, predvsem pa za intenzivnejÄąe izk oriĹèanje obst ojeèih zmogljivost. Turizem se je na mreè tudi v najbolj kriznih letih izk azal kot gospodarska dejavnost, na katero velja staviti tudi v bodoèe. Ob sploÄąnem padcu r asti gospodarstva je turizem tudi lani zaznal p ozitivne rezultate. Turizem je za Slo venijo razvojna priloĹžnost tudi zar adi odpiranja novih delovnih mest in pr edvsem zaradi ohranjanja naravnega okolja, saj smo se na sonèni strani Alp tudi s str ategijo razvoja turizma od 2012 do 2016 dok onèno odloèili za razvoj trajnostnega turizma. Odloèilno vlogo pri uresnièevanju strategije razvoja turizma bo poleg ministrstva za gospodarstvo imela nova organizacija za promocijo slovenskega izvoznega gosp o darstva SPIRIT, katere zelo pomemben oddelek bo zadolĹžen za pr omocijo turizma. Zato kljub trenutnim teĹžavam v slovenski druĹžbi zaènimo o dloèen pohod do tretje turistiène milijarde evrov. Drago Bulc, Homo Turisticus
Kazalo
 � � � �
 �
Â?
  � �
Izlet bomo zaèeli v Botaniènem vrtu Carsiana v osrèju p odeŞelskega Krasa v obèini Zgonik. Od avtoceste, ki pelje od Trsta proti Benetkam, je oddaljen le nekaj kilometrov in leŞi v nep osredni bliŞini Velike jame pri BriĹèkih. V rt je odlièna izhodiĹèna t oèka za spoznavanje kraĹkih bogastev, saj je v njem zbr anih veè kot 500 razliènih avtohtonih kraĹkih vr st! Vrt upravljajo mladi èlani druŞb e Rogos, ki zdruŞuje naravoslovce, biologe in ljubitelje kraĹkega obmoèja. Med temi je angleĹki biolog in vrtnar P aul Tout, ki se je pred 20 leti dob esedno zaljubil v t e kraje in se tu ustalil.  Vrt je pravi povzetek kraĹke krajine in ponuja obiskovalcu celovito sliko o danostih t ega
izjemnega ozemlja, nam razlaga, medtem ko neutrudno urejuje gredice. Po krajĹem ogle du vrta se lahk o odpravimo do Devina in tamkajĹnje ga gradu. Ta leŞi na izjemni lok aciji na peèinah nad Jadranskim morjem. Nedaleè od devinskega gradu se vije èudovita razgledna peĹp ot, imenovana po avstrijskem pesniku Rainerju Marii Rilkeju, ki je t e kraje opeval v svojih verzih. Skozi vso pot, dolgo nekaj manj kot dva kilometra, nas spremljajo vonjave Şajblja in drugih sr edozemskih zeliĹè, ki tu rastejo na toplih sonènih stenah nad morjem. Seveda ne moremo zapustiti Krasa, ne da bi okusili njegovega znaèilnega vina, terana, ki odlièno odraŞa znaèaj kraĹkih
ljudi: oster, a vendar pristen in okusen! Da bi ga ok usili, se odpeljemo do bliĹžnje vasi Praprot, kjer zamejski kmetje pridelujejo izjemno kakovostna vina. Kmetij je na pr etek: Lupinc, Zidariè, Kante, Gabrovec, −kerk... najbolje pa, da sledimo vejam brÄąljana, ob eÄąenim na kriĹžiĹèih, ki nas b odo vodile do prve odprte osmice. Tu bomo lahko v domaèem okolju kar na kmetiji ok usili vino in razliène domaèe pridelke, od kraÄąkega prÄąuta do sir a in klobas. Po okrepitvi nadaljujemo pot proti goriÄąki pokrajini, natanèneje proti vasi Doberdob. Kraj je Äąt evilnim znan predvsem zaradi dogodkov, povezanih s prvo svetovno vojno, ko je tu p otekala fronta. Poleg Äąe vidnih ostankov jarkov in postojank iz tega èasa postreĹže doberdobska krajina z izjemnim naravnim pojavom:
presihajoèim jezerom. Ob jezeru lahko parkiramo in se o dpravimo po peĹp oti okoli njega. Ker so na Kr asu povrĹinske vode skorajda odsotne, je Doberdobsko jezero pravi biser! V njem lahk o opazimo Ĺt evilne vodne ptice, ki si tu iĹèejo hr ano in zatoèiĹèe. Od Doberdobskega jezera nas pot popelje na bliŞnji griè Gr adina, kjer je lepo vidna postojanka iz prve svetovne vojne, poimenovana po Cadorni, generalu italijanske vojske med prvo svetovno vo j n .o Nedaleè od vrha grièa Gradine je istoimenski sprejemni center naravnega rezervata Doberdobskega jezera. Tu je obiskovalcem na voljo muzej, ki prek interaktivnih instalacij prikazuje zanimivosti doberdobskega krasa in njegovih ljudi. Kogar bi po sprehodu zopet zagrabila lakota, vabimo, da se ustavi v okrepèevalnici sprejemnega centra, kjer mu b odo postregli z znaèilnimi kraĹkimi je dmi, kot so jota ali klobase in zelje. Dan se bliŞa k oncu in oèarljivi sonèni zaton Ĺe do datno obogati razgled iz obĹirnih ok en sprejemnega centra. V jasnih dnevih pogled sega od Istre do Julijskih Alp, pod nami pa se r azpenja èudoviti kraĹki s vet, razpet med skalo in morjem, med zgodovino in naravo. Naravnost pred nami lepo vidimo obalo in v daljavi lahko opazimo izliv Soèe, reke, ki povezuje Alpe in morje. Ob izlivu na ot oku Kona (Isola della Cona) najdemo naravni rezervat, pravi raj za fotografe in opazovalce ptic, ki ga lahko spoznamo tudi s p omoèjo konjev in kanujev. To pa je Şe no va zgodba in nov izlet ...
Â?
Â? Â Â Â Â
  €Â
 ‚ €Â
 € ƒ „ …‚  …
  ‚  …  †  „
‡ �
„  ˆ ‰  Š …€ Š …‹‚ˆ‚ ƒ ‚‚…„ ‚‹Œ ˆŒ‹   ŽÂ? ƒ ‚‚…„ Â…Â…Â… ‹‚†ÂŒ‚‚ ‘ ƒ ‚‚…„ ‚‹Œ ˆŒ‹  Â
’ ƒ ‘ “ ƒ ” ” • • • ƒ ” ” • • •
 � � �
P
odjunska ravnina je posuta z idiliènimi vasmi in valovitimi polji, gostimi gozdovi in modrimi jezeri. Na severu jo omejuje glob oka struga Drave, na jugu pa se dvigujeta mo goèni gori Pece in Obirja. NajlepÄąi r azgled po Podjuni, tako pravijo, je z 840 metrov visoke planote sv. Heme pri Globasnici, kjer so naÄąli p omembne najdbe iz 3. stoletja pr. Kristusom. Keltske in rimske najdbe izprièujejo èaĹèenje b oga Iouenata, ki je dolini tudi dal ime Podjuna, v nemĹèini J auntal. Med Slovenci v Podjuni je cerkev sv. Heme znana tudi k ot sv. Rozalija. Ko je leta 1680 na Zgornjem −tajerskem razsajala kuga, je nevarno ogrozila tudi Podjuno. â€?upnije arhidiak onata Dobrla vas so se zaobljubile, da bodo cerkvi prizidali kapelo v èast sv. Rozalije. To palermsko svetnico in spokornico so prav takrat zaèeli èastiti kot zavetnico proti kuĹžni bolezni. Na èudeĹžen naèin, kot poroèajo kronisti, je kuga vse Ĺžupnije v t em okoliÄąu, ki so se tako zaobljubile, zaobÄąla, me dtem ko so druge veliko pretrpele. Ta dogodek je Äąe bolj pospeÄąil zbir anje romarjev na gori. Zaobljubljene Ĺžupnije so v tr eh letih prizidale kapelo in podaljÄąale prv otno cerkev. Ob vodnem izviru pod peèino so postavili leseno kapelo s kipom sv. Rozalije. RazÄąi rila se je g ovorica, da je tamk ajÄąnja v oda zdravilna za oèi.
Sv. Hema ali po nemĹk o Hemmaberg je hrib, okraĹen s p onosnimi smrekami, macesni in bukvami, kjer sredi livade kraljuje cerkev in mogoèna nekaj sto let stara lipa. Kraj so naprej naselili Kelti, nato Rimljani, ki so se v èasu pr eseljevanja narodov zatekli v ta kr aj, ker je ponudil primerno zatoèiĹèe. Leta 1906 so pri s v. Hemi odkrili starokrĹèansko srediĹèe, po dolgih letih raziskovanja in izkopavanja pa obiskovalci danes lahko obèudujejo lepo urejeno najdiĹèe s tr emi cerkvami in krstilnico. ArheoloĹki muz ej v Globasnici hr ani zanimive najdbe tega kraja, ki so prièe pr eteklega èasa. Vsako leto 14. avgusta poteka v Globasnici sreèanje Trivium Œ Drei Wege/Tri poti, 15. avgusta pa je pr aznik Faranta s prostim vstopom v arheoloĹki mu ze j. Obmoèje sv. Heme je napolnjeno s posebno pozitivno energijo, na meditacijski poti Ad fontes ljudje odkrivajo nove energetske vire. Posebnost je Şe omenjena zdravilna voda v votlini sv. Rozalije. Dolgoletno mestno tradicijo ima mesto Pliberk, ki je Şe leta 13 93 prejelo tudi pravico za prirejanje sejma, danes daleè naokoli znanega pliberĹkega jormaka. PliberĹki jormak je najstar ejĹi ljudski pr aznik v Podjuni. Prvotno je bil lok alni sejem, skozi èas pa je pridobil p omen in ugled. Danes veèdnevni sejemski praznik vabi ljudi od blizu in daleè t er gradi gospodarske, kulturne in jezikovne vezi po
vsej regiji tega juŞnokoroĹkega prostora. Jormak na travniku, ki ima v eè kot 600letno tradicijo, mestna obèina Plib erk vsako leto prireja v zaèetku septembra. Mesto Pliberk je obdano s temnimi gozdovi Komlja in s P eco na juŞni str ani. Po
starem izroèilu v Peci spi kralj MatjaŞ. Na mestnem grièu kraljuje grad Thurnov. Na novourejenem pliberĹkem trgu utripa mestno Şivljenje, ki je Şiv a galerija dogodkov, javnih spomenikov in slikovitih barv na obnovljenih starih mestnih f asadah, ki dihajo patino èasa in obisk ovalce vabijo na ogled mesta. Poseben zaklad mesta Pliberk, ki svoje kulturno poslanstvo gradi na preseganju jezikovnih, kulturnih in nekdanjih politiènih meja, je muzej Wernerja Berga (www.wernerberg.museum). Vrhunska razstava prikazuje mojstrovine akvarelnega slikarstva 20. stoletja iz muzeja Leopold. Tako ustvarja most med ekspresionizmom Egona Schieleja in Os karja Kokoschke prek Herberta BÜeckla do Kurta Moldovana in Karla Starka. Muzej je zaprt ob p onedeljkih. Pred pliberĹko Şupno cerkvijo sv. Petra in Pavla se razprostirata Evropski trg in vrt religij. V pliberĹki mestni c erkvi, na eni od postaj Hemine poti, lahko obèudujemo Hemina okna umetnika Karla Vouka (www.hemmapilgerweg .com). Znaèilna za podjunsko kulturno krajino so Ĺt evilna znamenja in manjĹi sp omeniki, ki nadgrajujejo podobo Ĺir Ĺe sk upne regije na obeh straneh nekdanje juŞnokoroĹke meje. Znamenje in sp omeniki kot kulturni biseri v nar avi spominjajo na � � in � osebne �� �� �� zgodovinske dogodke, naravne
nesreèe, prièajo o vernosti naĹih pr ednikov in nas p ouèujejo, kako so ljudje obli kovali vsakdanje in praznièno Şivljenje. Bogata zbirka kulturnih biserov avstrijske in slovenske KoroĹke je na spletu na ogled na strani: www.kulturdenkmaeler.at. V poletnih mesecih Podjuna vabi s èistimi jezeri ter lepoto hribov in gora. Kljub razvitemu turizmu v P odjuni in drugod na juŞnem KoroĹkem gostje Ĺe lahk o okusijo pristno domaènost in g ostoljubnost. Kolesarske poti prepletajo prekrasno podjunsko naravo in vabijo na oddih, rekreacijo in navdih. Kolesarsko pot ob Dravi vodi od izvira v Italiji do Maribora (www.drauradweg .com). Podjuna se lahko pohvali z bogato kulturno dejavnostjo na vseh ravneh kulturnega ustvarjanja. Kulturni dom Pliberk je postal osrèje kulturnega utripa v P odjuni, kjer najdejo svoje mesto kulturne dejavnosti domaèih druĹt ev in kakovostne prireditve gostujoèih skupin iz vsega sveta. Vabimo vas na ogled naĹih v sebinsko pestrih kulturnih prireditev in na ogle d naĹe prelepe Podjune, RoŞa in Zilje. Vsem, ki Şelite na izlet p o KoroĹki ali dobiti inf ormacije o teh krajih in prireditvah, bo seveda pomagal obisk spletnega naslova: ��� � www.kulturnidom.at .
 � � � �  �  �  € ‚ � � � � � �  � ƒ € ‚ � „…†† ‡ ‚  ƒ ƒ � ‚  � � � € � ‚
A
vgust Pavel (1886Ĺ’1946), po katerem se hiÄąa imenuje in ki je r ojen v sosednji, slovenski vasi Cankova, je bil v sestranski znanstvenik in je s voje delo posvetil Slovencem v Porabju, kjer je tudi Ĺživ el. Njegovi starÄąi so na zaèetk u 20. stoletja Ĺživeli v zdajÄąnji P avlovi hiÄąi. V Cankovi stoji v parku doprsni kip Avgusta Pavla, na bliĹžnji domaèiji pa je tudi spominska ploĹèa, v v aÄąkem gasilskem domu pa Äąe ur ejena spominska soba. (www.cankova.si) V MonoÄątru (Sz entgotthard) si lahko ogledate Äąe etnoloÄąki mu zej Avgusta Pavla. Za leto 2013 je druÄątv o pripravilo pester program regionalnih in mednarodnih prireditev. Do 16. februarja je Äąe na ogle d razstava Grenzen Ĺ’ Meje avstrijskega umetnika Richarda Gerta in slovenske umetnice Anke KraÄąne. Prvega marca bo odprtje razstave slovenskih umetnikov Andreja Perka in Andreja Furlana, konec maja bo tema razstave Mura, 15. junija bo Ĺže tradicionalno sreèanje zborov, zaèetek oktobra pa bo druÄątv o zopet partner Äąta jerskega festivala sodobne umetnosti Steirischer Herbst Ĺ’ −tajerska jesen. Vse in-
formacije o Pavlovi hiÄąi in njenih deja vnostih najdete na spletni str ani www.pavelhaus.at. Pavlova hiÄąa je o dprta tudi za skupine, treba se je le pr avoèasno prijaviti. Pavlovo hiÄąo ni t eĹžko najti. Na poti iz avstrijske Radgone v Mursko Soboto pridete neposredno v vas Laafeld in kmalu po krajevni tabli boste na levi strani videli kaĹžipot z napisom P avelhaus Ĺ’ Pavlova hiÄąa. M orda vas pa tabla G asthaus Kollmanitsch bolj pritegne, ker ste Ĺže precej laèni? Gostilna takoj za vogalom Pavlove hiÄąe p onuja dobro Äątajer sko hrano (www.zumlindenhof.at). Ăˆe bi r aje imeli hladne Äątajer ske dobrote, zapeljite kar k vinotoèu Hoamathaus, ki ga ne mor ete zgreÄąiti, saj leĹži nep osredno ob cesti v Mursko Soboto (www.hoamathaus.at). Zanimive razstave ponuja tudi Muzej v stari oroĹžarni v centru Bad Radkersburga (Museum im alten Zeughaus), ki v stalni razstavi predstavlja zgodovino mesta in regije, prireja pa tudi r azne aktualne razstave. V radgonskem muzeju si lahko ogledate eno od Negovskih èelad ali pa najveèjo zbirko cehovskih skrinj v E vropi (www.badradkersburg .at/museum).
I
n v njej moĹžnost r azmiÄąljujoèega in prvinskega stika s preteklostjo in naravo. Drobni umetnozgodovinski in folklorni biseri ter narava, neobremenjena z zvoènimi, svetlobnimi in zraènimi onesnaĹženji, se t od spletajo v pr ostor oddiha in navdiha,ÂŤ je napisal k ot povabilo v Porabje literarni zgodovinar Franci Just v knjiĹžici z istim naslo vom, ki lahko sluĹži tudi k ot vodnik obiskovalcem najmanj znane zamejske pokrajine, ki meri 94 kvadratnih kilometrov. Ăˆe se boste podali v Porabje prek Gorièkega, prestopite nekdanjo mejo pri M artinju - Gornjem Seniku in se p o Srebrnem bregu spustite do najveèje porabske vasi, ki vas bo pozdravila z zvonikom Ĺžupnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. Pred njo je park s parkirnimi pr ostori, nasproti pa nekdanje ĹžupniĹèe , sedaj KĂźharjeva spominska hiÄąa, ki je vr edna ogleda. V starem ĹžupniĹèu so Ĺživ eli duhovniki od zaèetka 19. stoletja, kot 17. po vrsti je v hiÄąi Ĺživel in deloval porabski ÂťĂˆedermacÂŤ JanoÄą K Ăźhar. V stavbi nekdanjega ĹžupniĹèa so rekonstruirani Ĺžupnijski urad, spalnica in obedovalnica JanoÄąa K Ăźharja. V posebni sobi so prik azani v vitrinah c erkvenozgodovinski dokumenti in predmeti iz porabskih ĹžupniĹè. V nek danjem hlevu predstavlja etnoloÄąk a razstava predmete, ki so jih up orabljali pri gospodarskih delih tako na ĹžupniĹèu k ot v vasi. KĂźharjeva spominska hiÄąa je o dprta v torek in èetrtek od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. V njej v as bo prièakala prijazna uèiteljica Ibolya Neubauer,
ki vas bo popeljala po hiÄąi in prip ovedovala tudi Âťpo domaèeÂŤ. Za predhodno najavo lahko poklièete Äąt evilko 0036/30-6088695. Ăˆe si b oste po ogledu zaĹželeli kakÄąno k avo ali pijaèo, se lahko mimo osnovne Äąole in sta vbe drĹžavne slovenske samouprave sprehodite do gostilne Kern, kjer vam bodo z veseljem p ostregli. Od Gornjega Senika vas loèi nekaj manj kot 15 kilometrov prek Dolnjega Senika in Slovenske vesi do MonoÄątra. Njegov nastanek je povezan s cistercijanskim samostanom, ki ga je tu ustano vil madĹžarski kralj BĂŠla III. leta 1183 . â€?e o d daleè boste zagledali simbol mesta, tretjo najveèjo baroèno cerkev na MadĹžarskem. Naprej od nje na desni str ani je parkiriÄą èe, nasproti pa monoÄątr ska trĹžnica. Cerkev so zgradili v letih 1748Ĺ’17 64 po naèrtih Franza Antona Pilgrama. Njena osrednja umetnozgodovinska dragocenost je freska slikarjev Stephana Dorffmeistra st. in Stephana Dorffmeistra ml. z motiv om monoÄątr ske bitke iz leta 1664 . V tej bitki je zdruĹžena krĹèanska vojska pod poveljstvom Montecuccolija premagala turÄąke sile, namenjene proti Dunaju. Ob baroèni cerkvi najdete nekdanjo cerkev sv. Gotarda, ki je bila prv otno zgrajena v 12. stoletju v romanskem slogu. Potem ko je bila leta 1605 zar adi eksplozije unièena, so na njenih t emeljih zgradili novo gotsko cerkev v letu 1677. Ob koncu osemdesetih let 20. stoletja so jo k ot kulturni spomenik preuredili v gledaliÄąko d vo ar n o.
Ăˆe ste ob vseh teh ogledih in sprehodih po baroènem parku, ki obdaja cerkev in samostan, poÄąt eno laèni, se nap otite prek reke Rabe do Slovenskega doma, v okviru katerega delujeta tudi hot el in restavracija Lipa. Na njihovem jedilnem listu boste ob obièajnih jedeh naÄąli tudi slo venske in madĹžarske specialitete. Po kosilu se podajte prek bregov in dolin v najmanjÄąo v as slovenskega Porabja, v Andovce. Do vasi pridete prek −tevanovcev, in se b oste spet pribliĹževali slovenski meji. Znamenitost Andovcev je porabska domaèija, 150 let stara porabska hiÄąa z lonèeno peèjo, ki so jo èlani p orabskega kulturnega in turistiènega druÄątv a preuredili v muzej na prostem. Ob njej je HiÄąa rokodelstva, nova pridobitev s prostori za kulturne in rokodelske dejavnosti. Na dvoriĹèu je Äąe ena ando vska znamenitost, Mali Triglav, skala, ki jo je tuk ajÄąnje mu druÄątvu p odarila uprava Triglavskega narodnega parka. V podstavek skale so vzidani kamni iz vseh sedmih porabskih vasi in tudi iz tr eh mest na M adĹžarskem, v katerih Ĺživijo odseljeni porabski Slovenci. Za ogled in domaèo razlago lahko poklièete predsednika druÄątv a Karla Holeca (tel.: 0036/20-2557895). Od Porabja se lahko poslovite po dveh poteh. Ali se o dpravite po krajÄąem mak adamu do najsevernejÄąe v asi na Slovenskem, Budincev, ali se vrnet e v −tevanovce, pri cerkvi zavijete na levo in prek nekdanjega mejnega prehoda Verica-Ăˆepinci zapustite deĹželico ob Rabi. Sreèno!
Â? Â? Â ÂÂ
€ ‚
S
lovenski kozolec, Po beèelah se viŞej, PreĹernov kip v Vrbi, Mojstri pevci Œ Kropa, Festival otroĹkih ig er Ringaringaraja, programi na oŞivljeni ŞelezniĹki postaji Otoèe - Brezje– To je le nek aj od Ĺt evilnih uspeĹnih pr ojektov, ki jih v odi znana èezmejna ustano va/fundacija Poti kulturne dediĹèine Œ PKD Slovenija. Ustanova PKD Slovenija je bila ustano vljena leta 2000, soustanovitelji pa so bili tudi ugledni posamezniki in organizacije iz zamejstva. Deluje na celotnem slovenskem kulturnem (tudi turistiènem) prostoru, pisarno pa ima v k ovaĹki Kr opi (Kropa 72, 4245 Kropa). Potreba po ustanovitvi fundacije je zrasla na pozitivnih izkuĹnjah in ob etih kulturnoizobraŞevalnega, povezovalnega, ne nazadnje turistiènega projekta (Ne)znano zamejstvo. Pobudo zanj je Şe leta 199 6 dal gorenjski kulturnik Slavko MeŞek, leta 1997 pa je bil tudi f ormalno ustanovljen ob pomoèi urada Vlade RS za Slo vence v zamejstvu in po svetu in Turistiène zveze Slovenije (Gosttur Maribor, 1997). Odgo-
 � �
Â?
vornost in skrb za k ontinuirano delo, razvoj ter preĹživetje projekta je kmalu v celoti prevzela ustanova PKD Slovenija in v tem poslanstvu vztraja Äąe danes .
ƒ
V osnovnih in srednjih Äąolah, pa tudi pri Äąt evilnih odraslih skupinah (denimo pedagoÄąki k olektivi, ljudske univerze, upokojenci, obèine, tujci–), so priljubljene in cenjene ekskurzije (Ne)znano zamejstvo med Trstom, Gorico, Celovcem in MonoÄą trom. Doslej so jih izp eljali Ĺže 600, sledeè 18 razliènim itinerarjem ter ob pomoèi 250 prostovoljnih zamejskih sodelavcev, druÄąt ev in organizacij. UdeleĹženci teh izletov v neposrednem stiku z domaèini doĹživljajo bogato kulturnozgodovinsko in naravno dediĹèino t er spoznavajo aktualni druĹžbeni, kulturni in gospodarski utrip med Slovenci v èezmejnih p okrajinah. Popotovanja po TrĹžaÄąkem, GoriÄąkem, Beneèiji, Reziji, Kanalski in Ziljski dolini, R oĹžu, Celovcu z okolico, Podjuni, po slovenski okolici avstrijske Radgone, v Porabju in celo na HrvaÄąkem odkrivajo tudi veèkulturno bogastvo kriĹžiĹèa e vropskih kultur in jezikov, na katerem Ĺživimo. Projekt (Ne)znano zamejstvo je zapustil prve sledi tudi v p odobnih programih C−OD. Skupni slovenski prostor bogati Äąe z 'zamejskimi' razstavami, dogodki, sejemskimi predstavitvami, medijskimi zapisi, radijskimi in TV-oddajami, s predavanji, usposabljanji, koristnimi informacijami, èezmejnimi projekti, ne nazadnje z dolgoletnim sodelovanjem s turistiènim sejmom Alpe-Adria v Ljubljani. U speÄąno
spodbuja nujnost rednega poroèanja o zamejstvu v slovenskih osrednjih in lokalnih medijih. BroĹura (Ne)znano zamejstvo Œ KoroĹka je poĹla kljub vrt oglavi nakladi 10.000 izvodov.
‚ „
Po 15 letih pr edanega dela je k azalo, da se je projekt nekako izpel. (Ne)znano zamejstvo namreè poèasi izgublja tisti nesreèni 'ne'. A treba bo nadaljevati, Äąe v edno se preslabo poznamo, moĹžnosti za no ve pobude in neposredno sodelovanje pa je ve l i o. k Tako je fundacija pred kratkim najela opuĹèeni hot el v Ăˆrni na K oroÄąkem, v katerem ureja èezmejno kulturnoizobraĹževalno, informacijsko, pa tudi s vojevrstno turistièno nastanitveno srediĹèe. S tem Ĺželi izboljÄąati do z daj Äąibk o sodelovanje z vzhodno polovico Slovenije, pa tudi s Slovenci v Podjuni (Pliberk), na avstrijskem −tajerskem (Potrna Ĺ’ Pavlova hiÄąa) in v Porabju. Poleg eno- ali veèdnevnih popotovanj po slovenski in avstrijski (dvojezièni) KoroÄąki pripr avlja programe Äąol v nar avi, ustvarjalnih, raziskovalnih srednjeÄąolskih in Äątudentskih tab orov, druĹžinskih vikendpaketov, veèkulturnih programov za tujce, vse s posebnim poudarkom na kulturni, naravni in gospodarski dediĹèini Ăˆrne z ok olico. Ăˆrna na K oroÄąkem, vas olimpijcev s Tino M aze na èelu, z bliĹžnjo okolico vred v deĹželi kr alja MatjaĹža pod Peco ponuja idealne moĹžnosti in razmere za zanimive jesenske, zimske, majske in poletne poèitnice.
Seascape18. Idealna jadrnica za Äąo lanje in p otepanje po morju.
ajveè Ĺol p ouèuje jadranje na srednje velikih jadrnicah, jadralec pa je sk oraj ves èas pod nadzorstvom uèitelja ali inĹtruktorja, ko pa se enkr at znajde na s voji barki, se mu b o zgodilo, da bo veèino èasa motoriral, jadra pa bo 'suĹil' le ob mirnem vremenu. Tako nekateri trdijo, da je za njih najboljĹi v eter bonaca, iz lastnih iz kuĹenj pa v am povem, da je obèutek pol
N
I n Ĺ t r u kt o r i c i GoSaling pri katerima vam zagotovo ne b o dolgèas. Lena Koter (desno) in K atarina KerĹe van (zadaj)
nih jader tudi v moènejĹem v etru enkraten, èe pa preveè piha, je paè tr eba pravoèasno skrajĹati jadr a. Imeti flok, viharni flok, kajti sprednja velika genoa zna v moènem vetru povzroèati marsikomu velike teŞave. Temeljna teŞava jadralnega sveta v Sloveniji je, da so sk oraj vsa Ĺola nja usmerjena in primerna za otr oke, ne pa tudi za o drasle. KakĹna je najlaŞja p ot do jadralca? Jadrati se boste najlaŞje in najb olj temeljito nauèili na majhni jadrnici, tak o kot se uèijo mladi jadralci, ki zaènejo postopno od optimista naprej. Na majhni jadrnici b oste spoznali vse naloge na razliènih poloŞajih, najprej v vlogi krmarja, hkrati pa
boste nadzorovali delo flokista in obr atno, predvsem pa boste hitreje èutili celotno jadrnico, vetrove in jadra. V dobri jadr alski Ĺoli b oste v nekaj dneh samostojno jadrali, seveda ob srednjem vetru, potem pa vas èakajo milje in milje nabir anja izkuĹenj. In potem spet kakĹen nadalje valni teèaj. Ogromno se lahko nauèite, seveda èe imate osnove, s samostojnim jadranjem v veèji skupini. Ampak najboljĹi zaèet ek je na manjĹi jadrnici, iz izk uĹenj pa v am povem, da se Ĺp ortni jadralci z majhnih jadrnic ne b odo nikoli ustraĹili veèjih, jih bodo hitro usvojili, jadralci z velikih jadrnic pa bi se na mali k aj hitro izgubili. Nikoli in res nikoli pa ne p ozabite dveh pravil: do izkuĹene ga morjeplovca vodijo milje in milje samost ojnega jadranja, postopno odraĹèanje, najzahtevnejĹe manevre, vse od dviganja in spuĹèanja jadra do krajĹanja in pristajanja, pa tr enirajte najprej v Ĺibk em vetru. V Sloveniji (in tudi mar sikje drugje) nekako velja, da so v si, ki stopijo na jadrnico, Şe jadralci, pa naj b o njihovo znanje takĹno ali drugaèno . Ena temeljnih teŞav je,
Male Ĺp ortne jadrnice so ide alne tudi za uèenje . Levo Eliot6M.
da Äąt evilni takÄąni jadr alci z veèjih plovil ne dobijo priloĹžnosti za samost ojno delo, ker pa se b ojijo, da bi nar edili kaj narobe, glavne naloge prepuĹèajo najetim skip erjem, oni pa le v leèejo vrvi in delajo p o u ka z u . Ăˆe se odloèite, da vaÄąa jadrnic a ne bo le prevozno sredstvo od ene toèke za zabavo do druge, je najboljÄąa p ot skozi Äąolo na majhni jadrnici. Taka Äąola je tudi G oSailing (http://www.gosailing.si), v kateri po inovativnem programu pouèujeta tudi znani jadralki, inÄątruk torica jadranja Katarina KerÄąe van in uèiteljica jadranja Lena Koter. Sta tudi avtorici izjemno privlaènega tridnevnega programa osnovnega Äąolanja, ki je poleg vsega tudi finanèno privlaèen (290 evrov kompletno, z najemom jadrni ce vred, nadaljevalno Äąolanje pa stane 320 evrov). Osnovno Äąolanje izv ajajo na jadrnicah seascape 18 in eliot 6 , na istih jadr nicah tudi nadaljevalno Äąolanje , lahko pa tudi na fireballu, majhni jadrnici za dv e osebi (4,92 metra). Zanimivo je tudi t o, da bo GoSailing letos glavni organizator izjemno atraktivnega evropskega in svetovnega prvenstva v tej klasi, ki b o potekalo od 9. do 20. septembra letos v PortoroĹžu. ÂťNajino ciljno obèinstvo so odrasli, mladostniki, tisti, ki se uène ga procesa lotevajo bolj z razumom, in ne t oliko z obèutkom kot otroci. Sva pa veliko razmiÄąljali o tem, kakÄąne met ode uporabljati za odrasle,ÂŤ pripoveduje Katarina KerÄąe van. Eliot 6 je jadrnica za tri ali Äątiri oseb e in je dovolj udobna, da lahk o odrasel èlovek sedi brez prisilne drĹže. Lahko je zelo enostavna, omogoèa pa tudi jadranje s finimi nastavitvami jader. Nekaj podobnega, samo malo krajÄąa, je tudi seasc ape 18 (za tri osebe), s to razliko, da se eliot ne mor e v nobenem primeru prevrniti, seascape pa do hitrosti vetra 16 vozlov odpuĹèa napa ke posadke.
ÂťProgram Äąolanja s va naredili povsem sami. Pomagali sva si le z angleÄąk o Äąolo jadranja, kjer so pr ed jadranjem izvajali simulacijo manevrov na krmilu, v endar so to poèeli na suhem. Mi pa delamo drugaèe. Jadrnico imamo na v odi, ni nekaj trdnega, jo vleèemo in izvajamo navidezne manevre z barko brez odprtega jadra. Krmilo k sebi, o d sebe, prestavljanje jadrnice, obrati v veter. Teèajnikom podajamo osnove in poèasi gradimo,ÂŤ razlaga Lena Koter in dodaja, da njune lanskoletne izkuÄąnje s t eèajniki govorijo o tem, da so p o dveh do treh dneh teèaja vsi znali samostojno jadrati. Priti do nek ega cilja, toèke. Nauèili so se osnovnih manevrov, drĹžanja smeri, obratov proti vetru in z v etrom ter osnovne komunikacije. ÂťMajhna barka ti da tr dne temelje. Princip jadranja pa je na v seh jadrnicah enak. Mala jadrnica ima vse, kar imajo velike, poleg tega pa je b olj odzivna, vse imaÄą na dlani. Ăˆe znaÄą v oziti majhno jadrnico, boÄą znal tudi v eliko,ÂŤ razlaga Katarina KerÄąe van. ÂťNa mali jadrnici narediÄą hitr o kaj narobe, ampak to ni tragièno. NarediÄą, p opraviÄą in se uèiÄą. Najin cilj je p oudariti jadranje, pisano z veliko zaèetnico. Zavedanje, da je jadr anje nekaj izjemno lepega, ki ti da pr avi uĹžitek takrat, ko suvereno jadraÄą in èutiÄą jadrnic o in vsako jadro posebej. Pot do tega je lahko zelo zelo dolga. Ali pa relativno kratka, èe se vsega nauèiÄą najprej na majhni jadrnici.ÂŤ Eliot 6 je z elo primerno plovilo za Äąola nje (na sliki ob jadr anju s spinakerjem). Seascape 18 je zar es vsestranska jadrnica. Odlièna je za vse: za zaèetno Äąolanje in vrhunsko jadranje, za dnevna potepanja in navtièno kampiranje.
Prednost srednje velikega gliserja je tudi sprejemljiva poraba bencina. S tem mo torjem 6 - 7 litrov na uro.
5 metrski gliser b o vaĹe p oèitnice na morju spr emenil v nep ozabno doŞivetje.
Â
V
se manjĹe je p ovpraĹevanje po novih plovilih in vse veèja ponudba rabljenih. Tudi zato se je v svetu navtike marsikaj spremenilo, racionaliziralo, predvsem pa se je poveèalo zanimanje za mala plo vila. Ko kupujeĹ plo vilo, moraĹ tisoè in enkr at premisliti, kako ga boĹ up orabljal, kje boĹ imel privez, kje ga b oĹ hr anil, kako ga boĹ vzdrŞeval in druge podrobnosti. Nemalokrat je jadrnico, motorni èoln ali manjĹo jahto najlaŞe kupiti, potem pa se zaplet e pri tisoè in enem vpr aĹanju, nam je pr ed èasom razlagal Janko Lah iz jadr alnega kluba Odisej. V klubu r avno v teh dneh naèrtujejo nove jadralske podvige, med katerimi so tudi p odaljĹani k onci tedna v zadrskem arhipelagu na malih Ĺp ortnih jadrnicah, kar tudi govori o spremenjenih t re n d i h . Vse veèje zanimanje velja za jadrnice in motorne èolne, ki ne p otrebujejo dragih marin, ampak jih je mog oèe voziti na prikolicah, ter tudi za drug e alternativne navtiène Ĺp orte. Deskanje s klasièno ja dralno desko ali z jadr om (kite), morsko kajakaĹtv o in druge oblike. V Lahovem opozorilu pa se skriv a Ĺe eno vpr aĹanje.
Jahta je res lepa, samo kaj, ko je k apitan bil tako neroden, da je sk oraj pomol podrl.
Kako najti plovilo za svojo duÄąo .
Â?
Poglejmo najprej v nekaj besedah nekaj podrobnosti o gliserjih in sr ednje velikih motornih èolnih, praviloma z notranjim motorjem. Motorni napihljivi èolni so med bolj zanimivimi. Privlaène cene, ki seveda niso majhne, vseeno pa lahko dobite, denimo, rabljen napihljiv gliser dol Şine okoli pet metrov s 40-'konjskim' motorjem in prikolico Şe za c eno krepko pod 10.000 evri, nova plovila te dolŞine pa stanejo od 10.000 do 15.000 evri brez motorja, v razredu med 10.000 in 30.000 evri pa boste dobili resnièno Ĺir oko ponudbo gliserjev, pa Ĺe k akĹna manjĹa bar ka se bo naĹla. Ko se odloèate o morebitnem nakupu, vam priporoèam vsaj eno leto izposojanja. Da sploh ug otovite, kaj Şelite. Ob razmisleku o plovilu pa nujno pr euèite, koliko dni na let o boste èoln uporabljali in za kaj. Za smuèanje na v odi ali za potovanja ali morda le za t o, ker imajo èoln sosedi. Gliserji so izjemno up orabni za navtièna potovanja od otoka do otoka z razmeroma veliko hitrostjo, gliser, ki ima v premcu dovolj blazin, pa je up oraben tudi za na vtièno kampiranje. Dodate Ĺe c erado in Şe imat e Ĺot or, ki bo za nekaj dni dovolj dobro domovanje. In to je mogoèe tudi Şe na p etmetrskem èolnu, èe pa imate le sedeŞe, to odpade. VzdrŞevanje zunajkrmnih motorjih je ne-
zahtevno, seveda pa ne smet e pozabiti na redne servise in spir anje s sladko vodo, moè pa je so odvisna odvisna od velikosti èolna. Slabost motornih èolnov je poraba bencina. Nekako velja, da 10 KS pomeni okoli liter porabe na uro. Veèja ko je moè, veèja je poraba. Ob tem naj vas spomnim Ĺe na t o, da je pr evoz èolnov na otoke zelo drag. Do dolŞine prikolice do pet metrov Ĺe nek ako gre, èez to dolŞino pa cene drvijo v neb o. Je pa res, da za solid no plovbo, ki omogoèa tudi premagovanje veèjih valov, potrebujete èoln dolŞine vsaj Ĺest metr ov, krajĹi pa so b olj prikladni za priobalno voŞnjo v bolj mirnem morju.
Izpit za voditelja èolna vam je dal nek aj teoretiènega znanja, dejstvo pa je, da se morate plovbe nauèiti sami. Zato doloèene vaje opravite pred daljÄąo plo vbo, seveda v mirnem morju. V se od voĹžnje naravnost, zavijanja, voĹžnje nazaj, pristajanja z bokom ob pomol, pristajanja s pr emcem, krmo. Podobno je tudi pri v eèjih plovilih, le da tam us vajanje plovila traja morda nekoliko dlje. V mirnem morju je r azmeroma lahko pristati, zgodba pa se p ovsem spremeni, ko moèno zapiha. Ăˆe b oste vse postopke prej vadili, boste doloèene obvladali tudi v v etru. Vaje z motornim èolnom lahko trenirate sami, pri v eèjih plovilih pa vam priporoèam asistenco bolj izkuÄąene ga morjeplovca. Zgodbe, ki jih je mogoèe videti ob moènejÄąem v etru v vsa-
ki marini, pa Ĺe z daleè niso veè smeĹne . Ko Şe govorim o pristajanju, Ĺe nap otek. V kraju dopustovanja poiĹèite varen pristan, kar je nemalokrat spet poseben podvig. V nekaterih manjĹih kr ajih so denimo Şe zaèeli zaraèunavati dnevne priveze tudi za gliserje. Ob vsem tem pa kot lastnik gliserja ne pozabite na temeljno vodilo. Nikoli in res nikoli ne glisirajte preblizu obale, kajti kopalca lahko zelo hitro spregledate. Ne glede na velikost plovila morate obvladati tudi navigacijo. Danes te teŞave reĹu jejo sodobni naprave GPS, Ĺt evilni poèitniĹki k apitani pa vse bolj uporabljajo tudi dlanènike, osebne raèunalnike in druge elektronske naprave. Temeljno pa je: v sako navigacijsko napravo morate èim bolj temeljito spoznati, da boste dobili potrebne podatke, pri daljĹih p oteh pa vam svetujem, da pot temeljito naèrtujete in ob pripravi pregledate tudi morebitne ovire. Pred vsako plovbo razen po obmoèju, ki ga r es poznate, se temeljito pripravite s pomoèjo karte. Elektronske ali klasiène, kajti Ĺe tak o dobra GPS-naprava ne bo mislila namesto vas. Kar je temeljno in mora biti vedno na prvem mestu: vedno spremljajte vremenske napovedi za navtike in res nikoli ne podcenjujte morja. Pri manjĹih plo vilih je to Ĺe t oliko bolj pomembno upoĹt evati.
Â?
Ponudba malih jadrnic je v Slo veniji razmeroma skromna in celo podcenjena. Tako lahko sem in tja vidit e kakĹen k atamaran in nekatere jadrnice vzhodnih proizvajalcev, ki poskuĹajo biti hkr ati velike in majhne. To pomeni prevozne na prikolici in z vsem udobjem. To pa je sk oraj nemogoèe in vedno na raèun enega trpi drugo, zlasti pri manjĹih biv alnih jadrnicah, tako da vam priporoèam, da naj b o majhna jadrnica predvsem jadrnica, v kombinaciji z apartmajem pa b oste imeli enkraten in nadstandarden dopust. Tako kot to velja za kombinacijo gliser apartma ali gliser av to ka m p. Jadranje je izjemno adr enalinsko in èudovito doŞivetje in na tr gu je mogoèe dobiti kar nekaj zanimivih jadrnic do dolŞine Ĺestih metr ov. Ena boljĹih je seasc ape 18, ki je primerna za zaèetniĹk o in vrhunsko jadranje, dnevno ali veèdnevno, saj je v njej mogoèe, èe niste prav izbirèni, tudi prespati. Tu pa so Ĺe drug e majhne Ĺp ortne jadrnice, ki Ĺe z daleè niso namenjene le mlajĹim. P oleg tega, da so finanèno dostopne, lahko z njimi jadr ate tudi na Ĺt evilnih jezerih v Sloveniji. Ne le na Bohinjskem in Blejskem, jadralsko so zanimiva tudi Koèevsko, Velenjsko, Ptujsko jezero, jadranje je mogoèe po Dravi in Ĺe kje. Vendar je jadranje na majhni jadrnici
nekaj povsem drugega kot na veliki, je bolj, kako bi rekli, pravo jadranje, vsekakor pa vam priporoèamo osnovni teèaj in potem poèasno nadgrajevanje znanja. Ob vsem povedanem pa ne smemo mimo drugih oblik plovbe. Jadralnih desk, Ĺp ortnih katamaranov, ki so za zaèetnik a nekoliko zahtevnejĹi, pa tudi v se bolj priljubljenega morskega èolnarjenja. Nobena izmed teh oblik ni r ezervirana le za dolo èeno starost, èeprav je ekstremno jadranje na deskah kljub vsemu bolj privlaèno za mlajĹe . So pa zat o morski kajaki toliko bolj privlaèni za vsa starostna obdobja. Kanuji so poèasni in uporabni le za kr ajĹe izlete, kajaki za divje v ode so namenjeni hitrim rekam, potrebujete pa veè znanja, morski kajaki pa so p osebna zgodba. So uporabni na mirnih r ekah, jezerih in tudi na morju, stabilni, primerni za v se kategorije starosti, predvsem pa je v eslanje v njih razmeroma enostavno. Izleti z njimi so enkratni. Z njim lahk o spoznate drugaèno dimenzijo CerkniĹk ega jezera ali po Ljubljanice, izlet po kanalih Seèoveljskih solin je mogoè le s takimi èolni, obala ob hrvaĹki obali dobi p ovsem drugaèen o b ra z . . . Morje je Ĺir oko polje, kako ga boste spoznavali, pa je o dvisno od vas.
Prikolico z na letno zavoro potisniti s k olesi v vo do.
 Â? Â? Â? Â? Â? Lahke in poèitniÄąke prikolice je obvezno peljati na tehnièni pregled vsake Äątiri leta, pri pregledu pa ni nujno, da se p okaĹžejo razliène hibe zaradi slabega vzdrĹževanja. −e vedno Äąt evilni pozabijo tudi na t o obveznost, neposrednih posledic pa vsaj takoj to ne povzroèi. Lahke (do 750 kilogramov nosilnosti) in p oèitniÄąke prikolice so zavarovane skupaj z vozilom in imajo zato enako, tretjo tablico. Prikolice skupne dovoljene teĹže nad 750 kilogramov pa je treba registrirati posebej in registracijo podaljÄąati v sako leto. Poglejmo nekaj podrobnosti glede uporabe in vzdrĹževanja prikolic. O tem smo se pogovarjali s Francem LovÄąinom iz p odjetja LOK, ki v D olenjih Lazih pri Ribnici iz deluje prikolice za osebni pr ogram, za prevoze èolnov (navtièni program) in druge prikolice, prav tako pa jih tudi servisir a (www.lok.si). Ob nakupu prikolice mora kupec dobiti potrdilo o skladnosti in r aèun, potem pa sledi Äąe identifik acija prikolice, ki je potrdilo o tehniènem pregledu. Ta velja Äątiri leta in ni tr eba opraviti posebnega tehniènega pregleda. Naj vas opozorimo, da je v homologaciji p osameznih vozil opisana vrsta prikolice, ki jo je Äąe mog oèe vleèi z
Najbolj enostavna splavitev barke. Skoraj celo prikolico brez naletne zavore potisnete v vo do in stvar je k onèana. Vendar - ne p ozabite na vsakoletno kontrolo
Prikolica brez kakrĹne si ne mor emo predstavljati skupinskih izletov s èolni. Na sliki priprave na izle t po Ljubljanici (www.buythesea .si)
naletno in brez naletne zavore. Proizvajalci skupno teĹžo prikolic brez naletne zavore zmanjÄąujejo, kar pomeni, da je tr end, da se zaradi varnosti èim veè prikolic opremi z naletno zavoro. V homologacijo avtomobila je ob pr edelavi oziroma vgradnji priklopne kljuke treba vpisati vrsto predelave, priklop pa mor a biti deklariran na najveèjo dovoljeno teĹžo, saj poznamo priklope (kljuke) za teĹžje in laĹžje p r i ko le.i c Podatek o najveèji obremenitvi na kljuki prikolice je pomemben, pozorni pa bodite tudi na pravilno obremenitev prikolice, da ni rudo preveè ali premalo obteĹženo. NajboljÄąa obr emenitev je okoli 50 kilogramov. VpraÄąali pa b oste, kako to izmeriti? Lahko s posebno tehtnico, najenostavneje pa tako, da se st ehtate, potem pa primete rudo prikolice in spet stopite na tehtnico. Ali Äąe b olj enostavno, s pomoèjo lesenih klad obremenite osebno tehtnico in dobite obremenitev na kljuki. Vrnimo se k vz drĹževanju prikolic. Najveèje teĹžave se pojavljajo pri navtiènih prikolicah, ki jih lastniki zap eljejo v vodo. Lahke prikolice za èolne lastniki sk oraj praviloma zapeljejo v vodo, kar je tudi pr edvideno. Prikolice z naletno za voro pa naj s k olesi ne bi popolnoma potopili, èeprav obstajajo posebni sistemi, s katerimi je mogoèe notranjost bobna sprati s sladko vodo. Glavne teĹžave se lahko pojavijo pri leĹžajih, in to pri obeh vrstah prikolic, z naletno zavoro ali brez nje. LeĹžaj je v arovan s posebnimi tesnili, ki prepreèujejo vdor vode vanj, èe pa kolo zapeljete v vodo, bo ta priÄąla v notr anjost bobna. Zato ga je tr eba sprati. Z zunanjim spir anjem tega ne morete izpeljati popolnoma, s tlaèilko za vodo pa bo rezultat vendarle nekoliko boljÄąi. T esnila, ki prepreèujejo vdor vode v leĹžaj, so vzdrĹžljiva, zagotovo pa ne b odo zdrĹžala veè let. Ăˆe jih ne b oste redno menjali, bo voda priÄąla v leĹžaj , ta bo zarjavel, posledice pa so lahk o tako
tragiène, da boste izgubili kolo. Prav zato je redno vzdrĹževanje nujno. Kot je poudaril Franc LovÄąin, sta pri v seh prikolicah najbolj nevarna poÄąkodovano tesnilo in vdor vode v pesto leĹžaja. Pri naletnih zavorah so dodatna Äąibk a plat pletenice (ali vzvodi), ki povezujejo nasadilo, in kolesa. Ăˆe prikolica dalj èasa stoji, pletenice oksidirajo, zlasti v agresivnem okolju morja. Ob za viranju se lahko ta zatakne ali pa vzv odi ob popustitvi roène zavore (ki je v ezana na naletno) ne sprostijo dovolj zavornih èeljusti. Posledica je pregrevanje kolutov in zavornih oblog, poveèa se temperatura v leĹžaju, zmanjÄąa se mazanje in zaradi prevelikega trenja lahko kolo zablokira. In tudi o dleti. Pozorni moramo biti tudi na blaĹžilnik naletne zavore, ki lahko spusti olje. Tu pa so Äąe druge teĹžave. Denimo varnostna zanka na rudu lahko prerjavi in v primeru p otrebe ne opravi svoje naloge. To je, da v primeru snetja prikolice s kljuke to ujame oziroma zavre roèno zavoro. Ne smemo pozabiti tudi na elektrièno napeljavo in luèi, za katere ni dovolj, da se jih sp omnimo veèer pred odhodom na morje. ÂťDo napak v elek trièni napeljavi najpogosteje prihaja zaradi kondenza v vtiènici, pred spuĹèanjem v v odo pa ne smemo pozabiti sneti zadnjih luèi. K ar se tudi dogaja. Prikolice so izdelane kvalitetno, tako kot vsako vozilo pa tudi t e potrebujejo vzdrĹževanje, ki naj b o redno,ÂŤ opozarja Franc LovÄąin. â€?al je stanje nemalokr at takÄąno, da se na v se to najveèkrat pozabi, ko pa nastopijo resne teĹžave, je lahko Ĺže prep ozno. Pa ne pozabite na omejitev hitrosti, ko vozite prikolico: 80 kilometrov na uro ni kar tako za lase priv leèeno, èeprav v tujini lahko vozite s prikolico do hitrosti 100 kilometrov na uro. S predpogojem, da imate redno vzdrĹževano (s potrdilom) in vgrajene posebne dodatne blaĹžilnike na p r i ko l i c i .
Na snežne strmine se podajmo z glavo Slovenci od nekdaj veljamo za alpski narod in dobre smuèarje. Ne le po dobrem obvladovanju smuèarske tehnike, na tujih smuèišèih nas menda prepoznajo tudi po ustrezno izbrani in kakovostni opremi.
T
a mora biti brezhibna, a to Äąe ni zag otovilo, da bodo naÄąe ak tivnosti na strminah v arne. Smuko je namreè treba prilagoditi svojemu smuèarskemu znanju, prav tako ne smemo p ozabiti, da tudi na smuèiĹèih v eljajo red in pravila. Kljub nadzornikom je tam Äąe v edno opaziti preveè smuèanja z nenadzorovano hitrostjo. ÂťV svetu velja deset mednarodnih FIS-pravil, ki jasno opr edeljujejo varnost na smuèiĹèu. Ăˆe smuèamo v skladu s p ostavljenimi pravili, lahko tako sebi kot drugim udeleĹžencem na smuèiĹèu prepreèimo marsikatero nevÄąeènost. Seveda je pri vsem najpomembneje, da smuèarski dan zauĹžijemo do p opolnosti in se vrnemo domo v zdravi in zadovoljni,ÂŤ svetuje dr. BlaĹž LeÄąnik, pr edsednik Zveze uèiteljev in trenerjev smuèanja S l ove n i. j e Ne le odgovornost posameznika, kupiti opremo, ki nam ustr eza, je najveè vredno. Izbira smuèarske opreme je odvisna predvsem od naèina smuèanja in o d smuèarjevih telesnih znaèilnosti, ki lahko v razmerah drsenja dodatno vplivajo na vodenje zavojev. BoljÄąi smuèarji r aje posegajo po nekoliko daljÄąih in tudi tr Äąih smuèeh, me dtem ko so za zaèetnike primernejÄąe kr ajÄąe in mehk ejÄąe smuèi. Zaèetniki naj izb erejo smuèi s stranskim lokom nekje okoli 15 metrov, da so smuèi ustrezno upogljive, rekreativnim smuèarjem strokovnjaki priporoèajo smuèi razreda allmountain, ki so malenk ost Äąir Äąe na sredini, niso preveè odzivne, imajo radij okoli 17 metrov in katerih viÄąina se ga nekje do ust . Pri nakupu smuèarskih èevljev naj bo na prvem mestu udobje, pomembno je, da smuèarju zagotavljajo dober oprijem nog t er da so topli in vodoodporni. Izbiramo jih predvsem po trdoti upogljivosti (flex) Ĺ’ za rekreativnega smuèarja, teĹžkega 80 kilogramov, naj ta indek s ne preseĹže vrednosti 110. Ne pozabimo na smuèarsko èelado in smuèarska oèala, ki omogoèajo dobro vidljivost in zraènost, ki prepreèuje rosenje stekel. Ăˆelada mora biti zraèna in topla, pri izbiri je p omembna ustrezna velikost, da se me d smuèanjem ne premika, izdelana pa mora biti iz ustr eznih materialov, ki smuèarja zaĹèitijo ob udar cih z glavo. (th)
 � � � � � � � �   �  Nedaleè od njih, le nek aj kilometrov èez hrvaĹko mejo, se nam o dpre nov svet, zagorska oaza miru, ki z e dinstvenimi naravnimi danostmi in b ogastvom zagorske flore ponujajo obiskovalcu telesno in duĹe vno sprostitev. V osrèju t e oaze najdete Terme Tuhelj, hèerinsko podjetje Term Olimia. Tako ene kot druge terme so o draz sodobne arhitekture, ki se zliv a v sozvoèje naravnih danosti, kar nam priznavajo tako strokovnjaki kot tudi obiskovalci. V Termah Olimia in v T ermah Tuhelj lahko èez dan uŞivate v o azi bazenov, raziskujete ponudbo savn, se pr epuĹèate spretnim rokam maserjev, uŞivate v kateri od Ĺt evilnih terapij ali se pr edajate dobri kulinariki, naboru dobrih vin, ob v eèerih celo plesni glasbi. Okolica obojih term kar vabi na sprehode in raziskovanje bliŞnje t er Ĺir Ĺe okolice: kulturnih, kulinariènih, pravljiènih, zgodovinskih in drugih biser ov ter z n a m e n i to s t i .
 �
Terme Olimia in Tuhelj Œ prijazne otrokom in druŞinam V Termah Olimia in v T ermah Tuhelj se s posebno skrbjo lot evamo ponudb za naĹe najmanjĹe in najb olj obèutljive goste. Zanje in za njihove druŞine skuĹamo naĹe v odno kraljestvo spremeniti tudi v kr aljestvo voda za otroke. Voda je osnovni element Şiv ljenja in sreèanje z vodo je eno najp omembnejĹih in obèutljivih sreèanj v Şivljenju. Pri nas uŞivajo Şe nekajmeseèni dojenèki, kaj Ĺele malèki in v eèji otroci! In uŞivajo tudi
starĹi! V oda v naĹih baz enih je z dravilna, bogata s silicijem in prijetno t opla, kar je prav tako pomembno za dobro poèutje najmlajĹih in o draslih. Dokaz o dobrem vplivu termalne vode je takojĹen Œ otroci so nasmejani in razigrani, starejĹi razbremenjeni, zadovoljni in dobrega p oèutja. Ker nam je p omembno, da se pri nas dobr o poèutijo tako otroci kot starĹi, smo se za zimske poèitnice 2013 v T ermah Olimia in Termah Tuhelj Ĺe pr av posebej potrudili. Poleg ugodne ponudbe bivanja in wellness storitev smo paketom v Termah Olimia dodali tudi dvourno varstvo otrok, vsak otrok pa b o prejel tudi darilo. To pa Ĺe ni vse. Vsi tisti otroci, ki b odo zimske poèitnice preŞiveli pri nas, se b odo lahko udeleŞili tudi Ĺt evilnih ustvarjalnih delavnic, kakor tudi sneŞnih, wellness in kulturnih aktivnosti, ki bodo potekale vse od 15. februarja do 3. marca 2013. V Termah Olimia in T ermah Tuhelj b oste lahko vsak dan doŞiveli kaj novega, vsak dan kaj drugaènega. Promocijsko besedilo
onudbo smuèiĹè v Kr anjski Gori dopolnjujeta sneŞni park za desk arje in P sankaliĹèe, vsi pa omogoèajo spuste tudi v
veèernih urah, saj so os vetljeni. Ljubitelji teka na smuèeh bodo navduÄąeni nad t ekaÄąkimi pr ogami, ki vodijo celo v sosednjo Italijo. LetoÄąnja no vost je noèni tek na smuèeh, saj so tekaÄąke proge ob hotelu Kompas osvetljene. Ravno tako je poskrbljeno za vse tiste, ki se Ĺželijo nauèiti smuèati, pa naj bodo to odrasli ali otroci. V hotelih Hit holidays Kranjska Gora (Larix, Kompas, Prisank, −pik in Alpina) in apartmajski hiÄąi V itranc, ki jih v v eèini najdemo neposredno ob smuèiĹèu, so za letoÄąnjo zimo pripr avili bogato izbiro smuèarskih paketov, ki vkljuèujejo smu èarsko karto: od paketa, ki vkljuèuje smu èanje v Kranjski Gori, do paketov, ki zagotavljajo smuèanje tudi v sose dnjih Italiji in Avstriji.
Foto: Foto: arhiv LTO Kranjska Gora
Po napornem dnevu na snegu se vsekano v Pubu Le gende s karaokami in glasbo v Ĺživo. kor prileĹže razvajanje. Izbirate lahko kar Poleg tega je tudi v zimsk em èasu poskrmed Äątirimi w ellness centri, ki bogatijo bljeno za najmlajÄąe g oste s tematsko ponudbo hotelov. Tako se lahko prepustiobarvanimi delavnicami, mini klubom, te spretnim rokam maserk, zaplavate v mini diskom, sprehodi z ogledom severbazenu ali se ogr ejete v savnah. Posebnonih jelenov ter pohodi z baklami p o zasst wellness ponudbe je alpski w ellnes v neĹženi Kranjski Gori in okolici. hotelu −pik, ki s pristnim alpskim vz duÄą Kranjska Gora s svojo okolico ponuja res jem petih tematskih sob ter alternativniÄąir oko paleto moĹžnosti za ak tivno doĹžimi metodami uravnoveÄąa in ustv arja harvetje in je zat o idealna destinacija za pr emonijo notranjih organov, kar se odraĹža Ĺživljanje nepozabnih trenutkov na snegu. na telesni in duhovni ravni. Ponudbo poleg odliènih wellness centrov in animacijske sluĹžbe dopolnjuje tudi pestra kulinarièna ponudba, ki se pr epleta skozi hotelske restavracije, picerijo Napo li, OÄątarijo in zakljuèi s Sladk o Julijo Ĺ’ www.hitholidays-kg .si lastno blagovno znamko sladkih pregreh info@hitholidays-kg .si v kavarni London. Za zaba vo je poskrblje- T. 04 588 44 77, modra Äąt evilka: 080 88 30
ideoanalizo si lahko to zimo brezplaèno privoĹèite tudi na naĹih smuèiĹèih. V Na dan, ko poteka promocija, se lahko v
Ĺot oru MasterCard neposredno na smuèiĹèu prija vite za video analizo. Ekipo za video analizo sestavlja Ĺest uèit eljev smuèanja, ki vas bodo s kamero spremljali po strminah in vam po smuki podali praktiène nasvete, kako izboljĹati v aĹo t ehniko. �e ob k oncu lanskega leta so bili smuèarji v Kranjski Gori in na R ogli deleŞni prvih videoanaliz. Odziv je bil izjemen in z na vduĹenjem so prisluhnili nas vetom uèiteljev. V prvih dv eh vikendih so tako opravili 163 videoanaliz, ki so se jih udele Şili mladi borderji, druŞine, manj, pa tudi bolj izkuĹeni smuèarji. Videoanaliza poteka v okviru M asterCardove zimske kampanje, ki smuèarje oza -
veĹèa o pr ednostih plaèevanja s karticami. Ko se odpravimo na smuèanje, imamo dovolj opravka Şe s smuèarsko opremo, zato si lahko Şivljenje precej poenostavimo, èe uporabljamo plaèilno kartico. Prav nam pride Şe na p oti na smuèiĹèe , saj lahko s kartico kupimo vinjeto in prigrizek na postajaliĹèih, ob priho du pa lahko z njo kupimo tudi smuèarsko vozovnico in najamemo opremo. Videoanaliza poteka na smuèiĹèih ob koncu tedna med 10. in 15. uro. Po Kranjski Gori in Rogli bodo priĹli na vr sto Ĺe smuèarji na Voglu, Mariborskem Pohorju, Krvavcu in Cerknem.
Nikar naj vam ne bo nerodno, saj imajo vsi smuèarji kakĹno t eŞavo. Prvi korak k izboljĹanju v aĹe t ehnike je, da odkrijete, kaj je tisto, kar delate narobe. Z nasveti uèiteljev smuèanja in videoanalizo boste lahko svojo tehniko smuèanja dvignili na viĹjo r aven. Vse, kar potrebujete, sta sneg in plaèilna kartica! Praktiène nasvete in napotke, na kaj biti pozorni, ko se odpravljate na smuèanje v tujino, lahko najdete na spletni str ani www.mastercard.com/si/personal/smucan j e. Promocijsko besedilo
S
pet je za nami r ekordno leto. Skoraj 840.000 noèitev v primerjavi s 790.000 leta 2011, k ar pomeni 6,1 odstotka veè turistov v naÄąi pr estolnici kot leto poprej. Seveda moramo biti pri letoÄąnjih nap ovedih realni, zato lahko zapiÄąemo , da raèunajo v Ljubljani na podobne Äąt evilke kot lani, èe b odo kje bolj ugodne kot leta 2012, pa bodo tega zagotovo zelo veseli. Decembra je v Ljubljani pr enoèilo nekaj veè kot 50.000 gostov, kar je za nek aj manj kot pet odstotkov veè, kot jih je bilo decembra leta 2011. Ljubljana je namr eè priljubljena pri turistih tudi zat o, ker je obvladljiva peÄą, k er so znamenitosti blizu ena drugi. To se odraĹža tudi na obisk u turistiènoinformativnih centrov, saj jih je decembra obiskalo veè kot 16.000 turistov. Tujih turistov, ki so isk ali informacije in pomoè v ljubljanskih TIC-ih, je bilo v zadnjem mesecu preteklega leta kar za 60 odstotkov veè kot decembra leta 2011. V celotnem lanskem letu je turistiènoinformativne centre v Ljubljani sic er obiskalo skoraj 280.000 turistov. Za silvestrovo je bila zase denost v pribliĹžno v 80 o dstotkih ljubljanskih namestitvenih zmogljivosti skoraj 100-odstotna, kar je izjemno. −tevilo noèitev je bilo t orej za 16 odstotkov veèje kot leto poprej, èeprav turisti najbrĹž niso prav veliko spali. Letos se obeta kar nekaj prav posebnih dogodkov. V kratkem se na G ospodarskem razstaviĹèu o dpira izjemna razstava Genij Ĺ’ da Vinci, najveèja svetovna potujoèa razstava o Leonardu da V inciju, ob kateri boste doĹživeli dediĹèino najv eèjega genija v zgodovini èloveÄątva. Sredi februarja bo razstava odprta za obiskovalce, ogledati pa si jo b o mogoèe vse tja do 12 . maja.
Poletje je v Ljubljani v edno zelo pestro, polno vrhuncev in vrhunskih p osameznikov in skupin. �e èe naĹt ejemo nekaj festivalov, je to zagotovilo za kakovost: Jazz festival pa Ana D esetnica, Junij v Ljubljani pa seveda Ljubljanski festival... Jesen bo seveda v znamenju k oĹarke, saj bo Ljubljana gostila najboljĹe ekip e stare celine, zimski èas pa se veda vsako leto najbolj zaznamuje december v Ljubljani, pester, pisan, bleĹèeè in èar oben. Letos od dogodkov, katerih gostitelj je Ljubljana, vsekakor izstopa evropsko prvenstvo v koĹarki. N ajodgovornejĹi v Lju bljani za turizem poudarjajo, da Şelijo obiskovalce oèarati s turistièno ponudbo. Med novimi ponudbami omenimo veslanje po reki Savi, izlete s helikopterjem, Geoss, doŞivljajski park pa tr eking po soteski IĹki vintgar ... Eden od ciljev je namreè, da bi obiskovalci, ki jih je sic er vsako leto veè, v Ljubljani ostali k ak dan d l j e. Med obiskovalci Ljubljane je sic er veè kot polovica poslovnih gostov. Pri tem je treba vsekakor dodati pojasnilo; v naĹe gla vno mesto pride izredno veliko turistov na enodnevne izlete, vedno veè jih prihaja na prireditve, kar pomeni, da jih prip eljejo avtobusi in jih p o predstavi odpeljejo nazaj, veliko turistov se v metr opoli ustavi v poletnem èasu na p oti na morje in tudi ti preŞivijo v mestu le en dan. V si ti seveda niso zabeleŞeni v uradnih statistikah, saj ta zajema le tist e, ki v Ljubljani pr espijo. Glede poslovnih gostov je treba povedati
Ĺe nek aj in sicer, da v t o kategorijo priĹt evajo tudi vse, ki sodelujejo na seminarjih, kongresih, torej v okviru k ongresnega turizma. Kongresna sezona, ki je v sako leto boljĹa, je seveda v èasu pred glavno sezono in po njej, zato je bilo v pr eteklosti opazna v teh obdobjih boljĹa zase denost hotelov viĹje k ategorije kot poleti, ko Ljubljano obiĹèejo ali se v njej usta vijo turisti, druŞine... Z velikim veseljem lahko glede na najnovejĹe p odatke ugotovimo, da je v zadnjih letih tudi v p oletnih mesecih zelo dobra zasedenost boljĹih hot elov, kar pomeni, da k nam prihaja v edno veè turistov, ki so b olj premoŞni in veè potroĹijo na dan. Seveda pa pomeni to tudi, da so ti turisti tudi bolj zahtevni. Mimogrede, letos bo v Ljubljani v eè kot 10.000 najrazliènejĹih dog odkov. (Şr)
pa dodal: ÂťDanes skoraj vse ujete ribe spustim, le redko Äąe k akÄąno vzamem.ÂŤ
Â?
I
mamo bistre alpske reke, kjer barva rek in potokov z razliènimi odtenki zelene barve daje ton celostnemu videzu dolin, obkroĹženih z belimi vrÄąa ci. Samo streljaj od tam se lahk o zlijemo s èarobno skrivnostnim svetom sanjavih in skrivnostnih kraÄąkih r ek, kjer se t e rojevajo in izginjajo v kr aÄąko podzemlje. Imamo zelo raznolika jezera, ki so me d seboj skorajda neprimerljiva, a vsa lepa in neponovljiva. Na eni strani v osrèju Alp Bohinjsko in Blejsko jezero, le nekaj veè kot sto kilometrov dalje SlivniÄąk o in −martinsko pa panonska Hoèko in Ledavsko ter Äąt evilne ribolovno zanimive gramoznice. Po eni strani velike reke, kot so Sava, Drava, Mura, po drugi pa Äąt evilne manjÄąe, a niè manj lep e in zanimive. Slovenija velja v svetu za eno najlepÄąih in najzanimivejÄąih rib olovnih destinacij in k nam prihajajo ribièi iz v sega sveta. Ribolovni turizem je brez dvoma ena najviÄąjih oblik turizma v Slo veniji. Tuji ribièi so v veliki veèini ljudje, ki spoÄątujejo nar avo, je ne onesnaĹžujejo in so pripr avljeni pri nas zapraviti veliko denarja. ÂťMislim, da bi Slovenija lahko ribolovni turizem Äąe b olje izkoristila, predvsem v smislu b oljÄąe pr omocije na nekaterih trgih in popolnejÄąe storitve tujim ribièem. Sem pr oti mnoĹžiènosti v ribolovnem turizmu, tu je p otrebna individualna obravnava gostov, ki jih poleg lepote naÄąih v oda in bogastva rib v njih zanimajo tudi drug e reèi, od kulinarike, vin do nar avnih in zgodovinskih znamenitosti,ÂŤ nam je p ovedal Borut JerÄąe , èastni predsednik RibiÄąk e zveze Slovenija. Da bi postal ribiè, je bila J erÄąet ova velika Ĺželja Ĺže od otroÄątva. Obèudoval je soseda, ki je bil ribiè in je domo v nosil velike ribe, predvsem postrvi. â€?elja p ostati ribiè se mu je tako izpolnila Äąele leta 1980 , ko je opravil ribiÄąki izpit in p ostal èlan v RibiÄąki druĹžini Kranj. ÂťRibièija mi pomeni predvsem sprostitev, uĹživanje v naravi, opazovanje Ĺživljenja v vodi in ob njej , spreminjanje letnih èasov. S kakÄąnim p osebnim rekordnim ulovom se ne mor em pohvaliti, niti me tr ofeje ne zanimajo. Imam pa v nepozabnem spominu nekaj èudovitih rib, ki sem jih ujel, zlasti soÄąk o postrv iz jezera v Mostu na Soèi, potoènico iz Krke pri Kotih, lipana iz Unic e, klena iz Cer kniÄąkega jezera. Vse te ribe sem ujel pr ed letom 2000,ÂŤ nam je p ovedal JerÄąe. Nato
Ribièija je zagotovo eden najbolj nestresnih Ĺp ort. Za tiste, ki redno lovijo ribe, pomeni odklop po napornem delu in iz jemno sprostitev ob vodi. Prav tako ribièija ni vezana na letni èas, saj je moŞna v se leto in za v sako ribjo vrsto v doloèenem èasu. V èasu drsti so ribe zaĹèit ene in se jih ne sme lo viti. Tako se na primer zaène sezona lova postrvi preteŞno v zaèetku aprila, lipana sredi maja, sulca v oktobru in tako naprej. Lokacij pa je v eliko, vsaka ima svoje znaèilnosti, vsaka je lepa in p o svoje enkratna, je povedal Borut JerĹe. Zato ne preseneèa podatek, da se ribièija v Sloveniji lepo razvija, dviga se r aven strokovnega znanja ribièev in njihova naravovarstvena ozaveĹèenost. Zelo veseli smo tudi, da Ĺt evilo mladih, ki jih v leèe v ribièijo, naraĹèa. P osveèamo jim posebno pozornost in se trudimo, da bi jim p osredovali èim veè znanja in jih vp eljali v èudoviti svet voda in rib, je povedal naĹ sogovornik. Zelo priljubljeno je v zadnjem èasu muharjenje, tako pri nas k ot v svetu. NaraĹèa tudi zanimanje za lo v krapov. A so zanimive vse vrste ribolova, saj je v saka drugaèna in vse zahtevajo veliko sposobnost opazovanja ter veliko znanja in s p re t n o s t i .
Ena velikih primerjalnih prednosti Slovenije je ravno v tem, da pri nas lahk o vsakdo kupi ribolovno karto in je moŞen ribolov na vseh vodah. Cene so se veda zelo razliène, tako od vrste ribolova kot reke ali jezera, kjer Şelimo lo viti. MoŞno pa se je tudi vèlaniti v ribiĹk e druŞine, ki jih je v Slo veniji 64, in postati èlan organizirane ribiĹk e organizacije. Treba je le opraviti ribiĹki izpit in izp olniti pristopne pogoje. Kljub vsemu pa je, kot opozarja naĹ sog ovornik, krivolov navzoè Ĺe danes . Je pa res, da ga je manj in da imajo v si upravljavci voda, tako ribiĹk e druŞine kot Zavod za ribiĹtv o Slovenije, zelo dobro organizirano èuvajsko sluŞbo, ki po eni strani skrbno pazi, da lo vijo ribièi z ustreznimi dovolilnicami, po drugi strani pa èuvaji spremljajo dogajanje v v odah in ob njih ter ribièem tudi radi pomagajo z razliènimi nasveti, je Ĺe p ovedal Jereb. Pogovor pa sklenil: Ribièi se zavedamo, da brez èistih voda ni moŞno tudi Şi vljenje v njih. Dr Şava je ribiĹkim druŞi nam zaupala upravljanje ribjega Şivlja, in to delo opravljamo v javnem interesu in odgovorno. Na osnovi ribiĹk ogojitvenih naèrtov, ki jih p otrjuje drŞava, skrbimo za stanje in ohranjanje rib v sk oraj 94 odstotkih slovenskih voda, v Ĺestih o dstotkih pa Zavod za ribiĹtv o Slovenije.
Â
 Â?  Â? Â
Borut JerÄąe
� � � �    € € � €
Nekdanja uèiteljica Darinka Sirk z D obrovega pravi, da so b elo polento Brici uvozili iz Furlanije po prvi svetovni vojni, k o se je zaèel a velika blagovna menjava. Menjali so jo za vino , kostanj in dr va.
 �� � ��  olento smo iz Furlanije u vozili po v skladu s f urlanskim rekom: polenta je kruh reveŞev, pripoveduje Sirkova. prvi svetovni vojni, ko ni bilo v eè meje in se je zaèela v elika blagov‚  � � na menjava. Brici so iz Furlanije zaèeli uvaŞati predvsem moko, ki so jo  � menjali za kostanj, drva in vino, zaène Med obema vojnama je postala polenta v razlagati 85-letna Darinka Sirk iz D obro  Brdih nepogreĹljiva. Kuhala se je v sak vega v GoriĹkih br dih. Amaterska etnolodan, jedla pa skoraj Ĺtirikr at na dan. P o  ginja, sicer pa upokojena uèiteljica kemije navadi se je p olento skuhalo zveèer in in biologije, ki Şe v se svoje Şivljenje skrjedlo Ĺe v es naslednji dan. Zjutraj so jo  € jedli peèeno na posebnih podstavkih nad bno beleŞi vse, kar je povezano z briĹk o Şerjavico. UŞivali so jo tudi o cvrto na tradicijo, je izdala tudi dve tovrstni knjigi: masti in ocvirkih. Vèasih z mlekom oziroIvanov venec Œ briĹke Ĺe ge in navade je  ma belo kavo ali pa k ar hladno, narezano izdala pred tremi leti, lansko leto pa je ugledala luè sveta Ĺe knjiga s p omenljivim na rezine. Za kosilo so jo je dli s klobasa mi, èe so bile pri hiĹi, sic er pa z mineĹtr o. naslovom 99 meĹtirje v Œ100 miŞerij. Za malico so polento dodali v grahovo ali Furlanija Ĺe ne dolgo tega ni bila b ogata fiŞolovo juho, zveèer pa so skuhali spet deŞela. Ker njen veèji del zaobjema ravni � � nov kotel polente, se nasmehne Sirk ova
P
na, je tamkajĹnji Şiv elj v preteklosti gojil predvsem koruzo in murvo za sviloprejke. To sta bili njiho vi glavni kmetijski panogi. V Brdih pa je p oveèini grièevnat svet in je bilo koruze zelo malo, zato je logièno, da so Brici ho dili v Furlanijo p onjo. Zaradi redne blagovne menjave so dokaj hitro prevzeli tudi kulinariène navade, in sicer
in doda, da je bila p olenta vselej prisotna, razen ob nedeljah in praznikih, ko so pekli kruh. Da je bila t edaj v Brdih le ena p ekarna, a kar 16 mlinov, je dovolj zgovoren podatek. Za nameèek je p o vaseh hodil Ĺe mlinar iz Furlanije in od ljudi pobiral koruzo, èez nekaj dni pa se je vrnil z mok o.
Sirkova sicer ne ve, kdaj natanèno je v Brdih klasièno rumeno koruzno moko dokonèno zamenjala bela, kajti v Furlaniji so venomer pridelovali obe. Ve pa, da so jo Brici vzeli za svojo, saj so o dtlej rumeno koruzo uporabljali bolj kot ne za kr mljenje Şivine. Kar je zanimivo, poudari, saj je v Furlaniji rumena p olenta Ĺe vedno prevladujoèa. Belo namreè dodajajo le k doloèenim je dem.
Â? Â Â? Â?
Belo polento se je vèasih k uhalo izkljuèno na odprtem ognju, in sic er v Ĺžbatafurjih, kot prizidkom z odprtim ognjiĹèem in dimnikom reèejo Brici, kar ji je dajalo Äąe poseben èar. ÂťPolenta, kot se je k uhala po starem, je bila ne dvomno boljÄąa o d danaÄąnje, ki se k uha na Äąt edilniku. Dim jo namreè naredi bolj Ĺžlahtno. Zato jo nekateri danes spet poskuÄąajo k uhati na starinski naèin. Tudi pri mojem br atrancu JoÄąkotu Sirku v znani g ostilni La Subida v Krminu jo kuhajo tako,ÂŤ pove Sirkova. Polento so torej kuhali na odprtem ognju v bakrenem kotlièu in jo meÄąali r oèno. Za meÄąanje je bil namenjen p olentar Ĺ’ dolga lesena palica, ki je na k oncu sploĹèena. ÂťIn vedno jo je bilo tr eba meÄąati v enaki smeri in najmanj p ol ure. To ni bilo lahk o delo. Pozneje je bilo laĹžje , ko se je p ojavil stroj za kuhanje polente. Odtlej so lahko kuhali tudi starejÄąi in otr oci,ÂŤ se spominja. Polenta je bila k uhana takrat, ko je odstopila od polentarja. Zvrnili so jo na lesen pokrov, ki je imel lesen r oèaj, okrog katerega je bila zvita vrvic a za rezanje polente. Ăˆe je bila p olenta majhna, so jo o drezali le v obliki kriĹža, sic er pa so jo r ezali kot torto na trikotnike ali kvadrate. NaÄąa sogovornica se spomni tudi resniène prigode v zvezi z vrvico za rezanje: ÂťNa neki kmetiji je Ĺživel starejÄąi par. â€?ena je bila malce krajÄąe pameti ozir oma prismuknjena, kot se reèe. Nekoè sta oba zb olela. Ko je priÄąla k njima sose da, je Ĺžena r ekla, da Ĺže dva dni nista niè je dla, ker sta tako bolehna, da si ne zmor eta niè pripraviti. A soseda je videla na mizi Äąe ne dotaknjeno polento in jo vpr aÄąala, zak aj je ne p ojedo. Prismuknjenka ji je o dvrnila, da zato, ker nima vrvice, da bi jo pr erezala.ÂŤ
ƒ � „ �
A èeprav je bila b ela polenta po eni strani znamenje revĹèine in v selej na jedilniku, so jo ljudje tudi r adi jedli, ker se jo je pripravljalo na tisoè in en naèin. P olenta je bila osnova, vse drugo se je menjalo, kot pri testeninah ali krompirju. Poseben del polente je bila sk orjica, za katero so se znali nekoè otroci celo stepsti.
−efica Kabajeve domaèije v −lovrencu Katja Kabaj Morel pravi, da njenemu br atu, ki je pr ed 30 leti Äątudir al agronomijo v Marib oru, celo uèitelji niso verjeli, da obs taja bela koruza. Fo to:
Glavna kuharica na domaèiji Belic a Darja Mavriè pravi, da so Ĺe pr ed petimi leti kupovali belo koruzno moko v mlinu v V ipolŞah. Odkar je nehal obratovati, morajo èez mejo v Ita lijo, a tudi do tja iz Me dane ni veè k ot deset minut.
Spomnim se, da so tudi dela vci pri nas doma skoraj raje jedli polento kot kruh. Kadar je bilo b olj praznièno, pa se je b elo polento postreglo skupaj z ocvrtim prĹu tom na maslu z nek aj kapljicami kisa in vina. Kot nekakĹno p olivko se je t o prelilo èez polento, ki je bila na k oĹèke narezana na kroŞniku. Potem so tukaj Ĺe r azlièni toèi, kot jim reèemo v Brdih: s klobasami, Ĺalamom, pr Ĺut om, markandelami (klobase, narejene iz pljuè in dr obovine, op. p.), krotegini (koŞarice, op. p.). Jedlo se jo je tudi z raznimi golaŞi, vampi, ĹtakviŞem (polenovka, op. p.). Pravzaprav z vsem, poudari sogovornica. Po drugi svetovni vojni, ko so med Brdi in Furlanijo postavili pregrado v obliki dr Şavne meje in ni bilo v eè tako lahko dobiti koruze iz  onostranstva, se je za èelo poèasi polento opuĹèati. Ljudje so se zaèeli navajati na moderno hrano in jedilnik se je p opolnoma spremenil. Verjetno
so se ljudje p olente otepali tudi zato, ker je bila simbol revĹèine, sklene Sirkova.
Â… Â?
A Şe po treh desetletjih se je s p ojavom prvega kmeèkega turizma kot zastavonoĹa star e briĹk e hrane zaèela vraèati tudi bela polenta. Do pred petimi leti, ko je Ĺe delal mlin v V ipolŞah, smo moko iz bele koruze kupovali tam, zdaj pa hodimo ponjo v Italijo, takoj èez mejo, pove Darja Mavriè, glavna kuharica na domaèiji Beli ca v Medani, kjer imajo v p onudbi vselej tudi tipiène briĹk e jedi z belo polento. V tem letnem èasu, v èasu k olin, sta najbolj aktualni jedi ocvrt Ĺalam z b elo polento in toè s fiŞolom in klobaso . Polento kuham, kot so jo k uhali nekoè, le da bakren kotliè ne segreva ogenj, temveè plin. Ko voda zavre, zameĹam mok o in
posolim ter tako polento kuham skoraj eno uro. Pomembno je, da se jo èim v eèkrat premeĹa. V p onvi pa se pripr avi Ĺa lam, ki mora biti suh in domaè. V p onev dam malo masla in na k olobarje zrezan Ĺalam p opeèem z obeh strani. Potem dodam domaè vinski kis, ki ga Œ ker je domaè po navadi moèan Œ zredèim z vodo. Dodam ga toliko, da nastane g osta omaka. To malo povrem in vse skupaj zlijem na polento, sila preprosto, a boŞansko jed opiĹe M avrièeva. Toè s fiŞolom, klobaso in b elo polento prav tako ni kompliciran. Eni tretjini vode dodam dve tretjini vina in klobaso kuham pribliŞno 20 minut . Po Şelji se jo lahko Ĺe malo p opeèe na vsaki strani, da dobi malo skorjice. FiŞol normalno kuham v vodi in ga malc e posolim, medtem pa v p onvi na olju p opraŞim koĹèke prĹuta, malo èebule in do dam ravno prav moke, da se zg osti. Temu primeĹam fiŞol in dodamo vinski kis, ki ga v t em primeru ne redèim z vodo. Vse skupaj pokuham, in to je to, razloŞi glavna kuharica, ki na podoben naèin pripravlja tudi toè iz graha, le da gr e vanj namesto klobase Ĺalam. Tega pripravljamo spomladi, ko je aktualen grah. V ponvi se popraŞi se èebula, doda se Ĺalam, p eterĹilj, list koromaèa, malo paradiŞnika in grah, ki ga dobr o popraŞimo. Ker je zraven paradiŞnik, ne dodajamo kisa, pove.
Poleg tradicionalnih jedi z belo polento pripravljajo tudi sodobnejÄąe. Ena takÄąnih je tudi kroĹžnik z dimljenim sir om, skutno omako, drobtinami z maslom in mak om ter seveda belo polento. Teh se na domaèiji K abaj v −lovrencu z veseljem loteva tudi 31-letni gla vni kuhar PrimoĹž Bensa. Poleg raznih toèev, divjaèinskih zrezkov, golaĹžev in polenovke z belo polento pripravlja tudi popeèen radiè s prÄąut om in jo do daja v vse jedi, kjer se kot priloga lahko pojavi krompir. ÂťĂˆe imaÄą v meniju Ĺže dv akrat krompir, ga ne boÄą dal Äąe tr etjiè, ampak pristaviÄą p olento,ÂŤ poudari. Med obiskom Kabajeve domaèije je imel Bensa na meniju r avno jed, pripravljeno iz koromaèevega gomolja, popeèenega na maslu v smetanovi omaki in z do datkom prÄąuta. Âť Od nevsakdanjih jedi pripravljam tudi raviole, polnjene z belo polento namesto sira. Polento ponudim tudi zraven svinjske ribice z Ĺžajbljem in r oĹžmarinom. Peèena se lepo prileĹže tudi zr aven zajèje rolade, polnjene s frtaljo. Ma, povsod paÄąe zraven, le v sladic e je Äąe nisem nameÄąal! Ampak polenta je vedno bela, rumena je namreè za Ĺživali,ÂŤ ponovi trditev, ki smo jo ta dan sliÄąali Äąe neÄąt etokrat. Ko sliÄąi glasen kr ohot Ĺ’ pri omizju je bila namreè tudi gospa iz Ljubljane, ki rume-
Zakaj se je b ela koruza tako udomaèila v Brdih, ni p ovsem jasno. Znano pa je , da je b olj neŞna od svoje rumene sorodnice.
no polento s pridom up orablja za hranjenje svoje vnukinje Ĺ’, pristopi tudi Äąefi ca Katja Morel Kabaj. ÂťĂˆeprav jih je èe dalje manj, gostje, ki niso o d tod, pogosto spraÄąujejo, podobno kot gospa, ali je t o gres. Moj brat, ki je pr ed 30 leti Äątudir al
agronomijo v Mariboru, je moral celo svojim uèiteljem prinesti belo koruzo, ker mu niso verjeli, da obstaja, se nasmehne Katja in poudari, da je v tr adicionalni briĹki k uhinji glavna priloga polenta, ne krompir. Ta je priĹel Ĺele p ozneje.
−
portna dejavnost je odlièna protiuteŞ sedenju pred raèunalnikom ali televizijo ter pisanju domaèih na log in uèenju, s èimer je v v eliki meri zaposlena sodobna mladina. Posledica takega naèina Şivljenja je manjĹa gibal na dejavnost in nekakovostno preŞivljanje prostega èasa. Z navduĹe vanjem otrok za Ĺp ort oziroma nad gibanjem lahk o starĹi in pedagogi v Ĺolah p ozitivno vplivajo na gibalni in osebnostni r azvoj otrok ter na njihovo zdravje, poudarja dr. Maja Pori, predstojnica oddelka za Ĺp ortno rekreacijo na fakulteti za Ĺp ort. Ugotavlja, da je Şiv ljenjski slog slovenskih otrok danes precej drugaèen kot pred desetletji. Analize Ĺt evilnih raziskav kaŞejo, da raven gibalnih sposobnosti upada, da naraĹèa t elesna teŞa, da se otr oci nezdravo in èezmerno prehranjujejo, da motivacija za Ĺp ort pada in da v se veè èasa preŞivijo sede, bodisi pred TV-zasloni bodisi za raèunalnikom.
Navade in odnos do gibanja, ki se ga pridobi v mladosti, se Şal p ogosto odraŞajo tudi v p oznejĹem Şiv ljenju. �al se pr emalo zavedamo, kaj pomeni Ĺp ortna dejavnost pri oblikovanju zdravega Şivljenjskega sloga. Nezdrav Şivljenjski slog, katerega kljuèni del je pr emalo gibanja, vodi do depresivnih stanj, nezadovoljstva z Şivljenjem, neuèinkovitosti na delovnem mestu, Ĺt evilnih odsotnosti z delovnega mesta– T oda rezultati raziskav, ki kaŞejo, da je v Slo veniji vedno veè ljudi, ki so Ĺp ortno dejavni in katerim je Ĺp ort postal pomembna kategorija kakovostnega Şivljenja, so spodbudni, pojasni Porijeva.
  �
Ob tem dodaja, da imajo Slo venci danes bolj pozitiven odnos do gibanja k ot v preteklosti, bolj so seznanjeni s p ozitivnimi uèinki Ĺp ortne dejavnosti in se laŞe odloèajo zanjo. Omenjeno potrjujejo po-
datki raziskave o Äąp ortnorekreativnih navadah Slovencev, ki kaĹžejo, da je v Slo veniji vedno veè ljudi, ki jim je Äąp ortna rekreacija postala pomemben del kakovostnega preĹživljanja prostega èasa. Majhen odstotek Äąp ortno neaktivnih (37 odstotkov v letu 20 08) kaĹže, da se ljudje za vedajo pomena gibalne aktivnosti za svoje zd rav j .e ÂťPodatki 17. Äątudije o Äąp ortnorekreativni dejavnosti Slovencev kaĹžejo, da je hoja Äąe vedno najbolj priljubljena oblika gibalne aktivnosti. Kar 58 odstotkov odraslih Slovencev se najraje ukvarja s hojo. Hoji na prvem mestu sledita plavanje in cestno kolesarjenje, kar v primerjavi z rezultati raziskav preteklih let ni niè no vega. Te Äąp ortne panoge so se usidr ale na prvih treh mestih,ÂŤ dr. Maja Pori naÄąt eje najbolj priljubljene Äąp ortnorekreativne dejavnosti S l ove n cev . Poudarja, da se kljub t emu veè kot tretjina Slovencev s Äąp ortno rekreacijo ne ukvarja niti enkrat na mesec: ÂťNe moremo prièakovati, da se b odo vsi ljudje ukvarjali s Äąp ortno rekreacijo. Vendar Äąp ortna rekreacija niso samo Äąp ortne panoge, kot bi morda mislili nekateri. −portna rekreacija so lahko najrazliènejÄąe oblik e gibanja, ki imajo pozitiven vpliv na naÄąe z dravje, ne nazadnje je to lahko samo vsakodneven intenziven sprehod na sveĹžem zraku. To pa se, roko na srce, v sodobnem marketingu najmanj propagira.ÂŤ
Â? Â?Â?Â
Z vidika ohranjanja zdravja strokovnjaki priporoèajo vsaj 150 minut na t eden telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 minut na teden visoke intenzivnosti, medtem ko naj bi v saj 300 minut na teden zmerne ali 15 0 minut na t eden telesne dejavnosti visoke intenzivnosti vplivalo na krepitev zdravja.
V Sloveniji se glede na rezultate omenjene Äątudije r edno ali obèasno s Äąp ortno dejavnostjo ukvarja 63 odstotkov prebivalstva, Äąe v edno pa je tr etjina odraslih Slovencev Äąp ortno nedejavnih. ÂťPrav telesno nedejavno prebivalstvo je ciljna skupina ljudi, ki bi jo bilo tr eba na neki naèin ozavestiti o pomenu gibanja ter jo usmeriti v z drav Ĺživljenjski slog. Z vidika stroke se priporoèa redna strokovno vodena Äąp ortna vadba. S problematiko pomanjkanja programov vadbe za 'zaèetnike', se v zadnjem èasu ukv arja tudi −portna unija Slovenije, ki s Äąt evilnimi projekti poskuÄąa priv abiti ljudi v r azlièna Äąp ortnorekreativna druÄątv a. Eden od sveĹžih nacionalnih projektov −US-a je projekt Zdravo druÄątv o. Med Äąt evilnimi pogoji, ki jih mor ajo Äąp ortna druÄątv a izpolnjevati za pridobitev znaka kakovosti, je tudi organizirana strokovno vodena vadba, ki smo jo poimenovali Zdrava vadba ABC,ÂŤ pojasni Porijeva. Zdravo vadbo ABC opiÄąe k ot prvi veèmeseèni naèrtni program Äąp ortne vadbe v Sloveniji, ki je namenjen pr edvsem telesno nedejavnim odraslim Slovencem, ki se Ĺželijo zaèeti ukvarjati s Äąp ortno dejavnostjo na varen naèin. Program Zdrava vadba je sestavljen iz treh vadbenih obdobij (A, B in C), v sako traja Äąest t ednov. Cilj programa je doseèi takÄąno st opnjo telesne pripravljenosti, ki bo udeleĹžencem omogoèala varno vkljuèitev v katere koli redne programe Äąp ortne vadbe, ki jih p onujajo Äąt evilna Äąp ortna druÄątv a v Sloveniji.
Â
Pri rekreaciji so osnovni motivi za ukv arjanje s Ĺp ortno dejavnostjo zdravstveni Œ to pomeni, da ljudje Şelijo shujĹati, prido biti kondicijo, polepĹati s voje telo in proporce... S tem se zaène. Ko je to izpolnjeno, se motivacija spremeni. Posebej pri
€
 �
Â? Â? Â? Â?
Şenskah v ospredje pridejo druŞenje in drugi socialni motivi: imeti se fino , delati nekaj skupaj, sodelovati. Pri moĹkih so bolj izpostavljeni motivi poveèanja miĹiè ne mase, primerjanje oziroma tekmovanje med sabo in stremljenje k nekim osebnim ciljem: na primer pr eteèi maraton ali kaj drugega, redni profesor za psihologijo Ĺp orta na fakulteti za Ĺp ort dr. Matej TuĹak naĹt eje najpogostejĹe moti ve, ki moĹk e in Şenske Şenejo v Ĺp ortno u d e j s t vov a n j .e Ob tem dodaja, da je motiv acijo seveda potem treba prilagajati specifièni situaciji, èe tega ne naredimo, se nehamo ukv arjati z rekreacijo in potem je upad v elik: V vrhunskem Ĺp ortu je Şelja p o zmagi in osebnem razvoju tista, ki Şene visok o. Tukaj ni velikih razlik med moĹkimi in
Ĺženskami, seveda pa je notr anja motivacija po doseĹžkih tista, ki Ĺžene viÄąje in viÄąje .ÂŤ
Ali lahko doloèimo sploĹne znaèilnosti, ki oznaèujejo ljudi, ki se ukv arjajo z doloèenimi Ĺp ortnimi disciplinami, oziroma katere so osebnostne lastnosti, ki jih imajo oziroma morajo imeti tisti, ki se ukv arjajo z ljubiteljskim tekom, smuèanjem, koĹar ko, tenisom ali zgolj fitnesom in sk upinskimi vadbami? Med njimi ni v elikih razlik. Bolj je p omembno, da so nek atere razlike med spoloma in morda tipiène razlike med ekip-
nimi in nekaterimi specifiènimi Ĺp orti: na primer za ekipne Ĺp orte je potrebna veèja ekstravertiranost in Şelja p o motivacijsko bogati situaciji, kjer se stalno k aj dogaja, medtem ko so pri individualnih Ĺp ortih v ospredju bolj osebni oziroma specifièni cilji, odgovarja TuĹak. Kot glavna dejavnika, da se r ekreativci zaènejo udeleŞevati tudi tekmovanj, TuĹak izp ostavi samozavest in motivacijo posameznika, a pravi, da je kljub t emu treba upoĹt evati Ĺe k aj drugega: na primer, da te nekdo navduĹi in vp elje v tekmovanja, da si t ekmovalni tip (posebej Şenske to pogosto niso, pa tudi cilj r ekreacije ne bi smel biti t ekmovanje, ampak sodelovanje)... Med osebnostne lastnosti, ki najb olj odlikujejo vrhunske Ĺp ortnike, sogovornik uvrĹèa ek stravertiranost, nizko anksioznost, dobro reagiranje v stresu, samokontrolo, instrumentalno agresivnost, visoko motivacijo in samodisciplino, visoko frustracijsko toleranco, koncentracijo, potrpeŞljivost in vztrajnost.
Dr. Maja Pori
 � � �  � � � �  � � �  � €   � € � €  € � � � ‚ € �   € €  � � ƒ  �  € �  „  … �
Ăˆe tudi sami so dite med aktivne rekreativce, ki se r adi preizkuÄąajo tudi na t ekmovanjih, potem ste se zagotovo Ĺže kdaj vpraÄąali o t em, katere so vaÄąe gla vne genetske predispozicije, ki so p ovezane z gradnjo miÄąic in vpliv ajo na to, kako se bodo te razvijale. Povedano preprosteje: kako torej vemo, ali se v nas skriv a veèji potencial za maratonca ali sprinterja? Ăˆe poznamo svoje genetsko ozadje, se lahko na podlagi tega laĹžje usmerimo v doloèene Äąp ortne discipline, v katerih imamo veèji potencial za doseganje dobrih rezultatov. Genetika je namreè kamenèek v mozaiku trenaĹžnega procesa, in èe ta kamenèek poznamo, je laĹže prilaga jati oziroma optimizirati proces vadbe. Da brez podatkov o genetskih, gibalnih, morfoloÄąkih, fizioloÄąkih, biok emiènih, psiholoÄąkih in so cioloÄąkih znaèilnosti ni mogoèe naèrtovati in modelirati sodobnega trenaĹžnega procesa, poleg Äąt evilnih strokovnjakov s podroèja Äąp orta poudarja tudi dr. Mitja Braèiè. Specialist za Äąp ortno-funkcionalno diagnostiko sodeluje pri pripravi osebnih poroèil Äąp ortne genetske analize, trenutno ene najbolj privlaènih in dobrodoÄąlih no vosti na podroèju osebne genetike v Sloveniji, s katero se ukvarja biotehnoloÄąko podjetje DNK Analize. Njihova ponudba poleg ocene Äąp ortnega potenciala obsega Äąir ok nabor storitev osebnih genetskih analiz za r azliène ciljne skupine. Ponujajo osebne genetske analize za razlièna podroèja: zdravje (oceno tveganja za razvoj bolezni, presnova in delovanje zdravil), prehrane (presnova hranil, dovzetnost za èezmerno teĹžo) in sorodstvene vezi (genetska analiza oèetovstva in drugih sor odstvenih vezi).
 �
ÂťNamen Äąp ortne genetske analize (DNKÄąp ort) je ugotoviti, ali nam miÄąic e omogoèajo veèjo moè in eksplozivnost ali veèjo vzdrĹžljivost, kakÄąna je naÄąa t elesna zmogljivost, katere so tiste Äąp ortne discipline, pri katerih imamo veèji potencial za uspeh, in dobiti smernic e, na podlagi katerih lahko optimizirate Äąp ortno vadbo,ÂŤ pojasnita Rok KoĹželj in Dimitrij −ulin iz DNK Analize. ÂťS Äąp ortno genetsko analizo preverite, katere so tiste Äąp ortne discipline, pri katerih imate veèji potencial za uspeh, kako optimizirati vaÄąo Äąp ortno vadbo za doseganje boljÄąih r ezultatov, ali vam sestava miÄąic omogoèa visok nivo produkcije moèi in eksplozivnosti oziroma veèje vzdrĹžljivosti in kakÄąna je v aÄąa miÄąièna zmogljiv ost,ÂŤ dodaja KoĹželj. Pravi, da od takrat naprej, ko se stranka odloèi opraviti genetske analize, ni niè veè prepuĹèeno nakljuèjem. O d oddaje vzorca sline oziroma brisa ustne sluznic e do prijema rezultatov v obliki osebne ga genetskega poroèila gre za voden proces in tudi sami r ezultati dobijo uporabno vrednost Äąele takr at, ko so ustrezno inter-
Decembra lani je izÄąl a knjiga z na slovom Zdrava vadba ABC avtorjev dr. PrimoĹža Porija, dr. Maje Pori, mag. Miroljuba JakovljeviĂŚa in mag. Darje âˆ’ĂŚepanoviĂŚ in je uporabno gradivo ter del Äąir Äąe za snovanega projekta −portne unije Slovenije (−US). Vsebuje program zdrave vadbe, namenjene Äąp ortnogibalno nedejavnim osebam, ki se Ĺželijo zaèe ti ukvarjati z organizirano Äąp ortno vadbo.
 †
‡
ˆ‰
ˆ ‰ ‰ € � Š Š ‡  ‰ Š Š
‹ ‹  €
‡
‰ Âťâˆ’portna genetska analiza (DNK Äąp ort) je produkt, primeren tako za s tarÄąe o trok kot tudi za rekreativce, ki so si za stavili cilj doseèi doloèene Äąp ortne rezultate. Rezultati genetske analize so nek a dodana vrednost oziroma informacija, ki va deèe motivirajo oziroma vzpodbudijo, da ve do, kje so njiho vi plusi ali manki,ÂŤ poudarjata Rok KoĹželj in Dimitrij −ulin iz DNK Ana lize.
pretirani. Prav zato v podjetju sodelujejo s strokovnjaki z razliènih podroèij, od zdravja, prehrane do Ĺp orta: ko stranka opravi genetsko analizo, se na k oncu tudi posvetuje z njimi in tak o s pomoèjo uporabnih informacij laŞje naèrtuje in prila godi lasten Şivljenjski slog.
� ‹
Œ � €
‡
 € ‰
ˆ � ‹ ‹
‰ � ‹
‡ Š
vaÄąo DNK analizir an v najboljÄąih sp ecializiranih in certificiranih laboratorijih za genetsko testiranje. Poznavanje rezultatov je dober motivacijski element tako za posamezne rekreativce kot starÄąe otr ok, ki
se (ali se b odo) ukvarjajo z doloèenim Äąp ortom. Res pa je, da so pri usmeritvi otroka v doloèene Äąp ortne panoge seveda najpomembnejÄąe nje gova volja in ambicije,ÂŤ poudarja Dimitrij −ulin.
Â? Â?
ÂťSeveda z rezultati Äąp ortne genetske analize ne moremo napovedovati prihodnosti ali enoznaèno napovedati uspeÄą nosti ukvarjanja z doloèenim Äąp ortom le na podlagi genetskih dejavnikov, saj je potrebna celostna obravnava organizma. Geni so osnova oziroma platforma, na kateri gradimo Ĺživljenje, kljuèni element pa je tudi ok oljski dejavnik. Nanj vplivamo sami, na g enetiko pa neposrednega vpliva skoraj nimamo,ÂŤ Äąe p ojasni Rok Ko Ĺž e .l j Dimitrij −ulin priznava, da bi lagal, èe bi trdil, da je slo venski trg Ĺže dovolj ozaveÄą èen glede osebne genetike in moĹžnostih, ki jih ponujajo genetske analize. Zdi se mu, da moramo Slovenci na konceptu dojemanja preventivnih ukrepov in skrbi za zdravje narediti Äąe v eliko korakov naprej in genetska analiza je e den od teh. Z njo prepoznamo svoje genetske predispozicije, razlièna nagnjenja, obremenjenost, tisto, kar smo dedovali, in na p odlagi teh informacij lahko z ustreznim naèinom Ĺživljenja prepreèimo Äąt evilne nezaĹželene dogodke. ÂťSkupaj s strokovnjaki skrbimo za visok o strokovnost pri opravljanju genetskih testov in zagotavljamo, da je vz orec z
Â?  Â?  Â?Â?     €    € ‚ € €   ƒ Â?  „ Â
 Pokazatelji uspeÄąnosti p oslovanja so tudi Äąt evilne nagrade, ki smo jih pr ejeli lani. V akciji za Naj kopaliĹèe 2012 je v k ategoriji velikih termalnih kopaliĹè T ermalna riviera Term ĂˆateĹž osvojila 2. mesto. V kategoriji pokritih bazenskih kopaliĹè pa je prav tako 2. mesto zasedel bazenski kompleks Aquapark â€?ust erna. S certifikatom odliènosti za leto 2012 je Terme ĂˆateĹž nagradil Tripadvisor,ÂŤ je nasmejana povedala glavna v sluĹžbi za odnose z javnostmi Nevenka Petan. Kamp Terme ĂˆateĹž ostaja eden najbolj priljubljenih v tem delu Evrope - v izb oru za Naj kamp 2012 je os vojil prvo mesto med veèjimi slovenskimi kampi. Priznano belgijsko kamp zdruĹženje Touring je Kampu Terme ĂˆateĹž podelilo laskavo priznanje Touring 2012 recommendation sign - Touring 2012 znak prip oroèila. Na septembrskem sejmu v P armi so bralci revije najveèjega zdruĹženja kampistov Italije kampu Terme ĂˆateĹž podelili priznanje Simpatia e Qualita k ot najboljÄąemu slo venskemu kampu. Priznanje za najbolje ocenjeni slovenski kamp je ADAC tudi v letu 2012 in 2013 podelil kampu Terme ĂˆateĹž. Kot edini
kamp iz Slovenije so lani pr ejeli tudi posebno nagrado ADAC rumena tabla, ki jo prejmejo samo kampi, ki so v zadnjih letih zelo izboljĹali s vojo ponudbo in ki jih ADAC Ĺe p osebno priporoèa. Naèrtov je seveda veliko: Letos nameravamo zakljuèiti z za naĹo druŞb o
 Â? Â?Â? Â?Â? Â
�  � Š ‹ ƒ ‡ „ � �
 � Š  � ‹ ƒ ‡ �
Â? Â?
 � Š  � ‹ ƒ ‡ �
Š Œ � Š ‹ ƒ � �… �
 � Š  � ‹
‰ ‰ ‰ ‰ ‰
veèjim projektom - projektom prenove in razÄąiritv e Hotela Terme. Poleg priprave novih kampirnih mest, ureditve naravnega parka ĂˆateĹž na obmoèju odvodnika, projektne dokumentacije za dolgoroèno rast in razvoj, bo pozornost namenjena predvsem okoljski problematiki in s t em energetski optimizaciji. Seveda bomo veliko pozornosti namenili tudi vzp ostavljanju poslovnega sodelovanja s tujimi ponudniki na podroèju produktnih novitet,ÂŤ je pojasnila Nevenka Petan. Na vpraÄąanje, kaj lahko izpostavi iz aktualne ponudbe oziroma kaj se obeta obiskovalcem Term ĂˆateĹž v prihodnjih mesecih, je Nevenka Petan najprej omenila Valentinovo. ÂťZa prihajajoèi praznik ljubezni lahko presenetite svojo najdraĹžjo in ji v sob oto, 9. februarja ob 19. uri, podarite plesni veèer v druĹžbi svetovno priznane plesne prv akinje Katarine Venturini v restavraciji Hotela Golf Grad Mokrice. Prièarajta si nepozaben veèer in uĹživajta v kulinariènih dobrotah, romantiènem vzduÄąju in plesni glasbi. D ogodek ima tudi dobrodelno noto, saj bo del sredstev,
zbranih s sveèano veèerjo, namenjen Ĺolski pr ehrani osnovnoĹolskih otr ok. Seveda pa lahko praznik zaljubljenih preŞivite tudi na slo venski obali, v Aquapark Hotelu �ust erna, kjer so pripravili romantièen valentinov paket: Dva polpenziona - tri dni k opanja za samo 156 evrov za oba.
 € ��  �� ��  ‚  �� � ƒ �„ � ƒ� �… † ‡ � ‡  ˆˆˆ ƒ
Valentinovo pa lahko zdruĹžite tudi s prihajajoèimi poèitnicami. Terme ĂˆateĹž so poleg drugih slovenskih zdraviliĹè, izjemno privlaèna poèitniÄąka izbira za vse druĹžinske èlane. V teh hladnih dneh je prav prijetno preĹživeti dan v t opli zimski Termalni rivieri, ob Äąt evilnih bazenih in atrakcijah - bazen z valovi, neskonèno uĹživanje na toboganih, v Savna parku– Med poèitnicami bo Äąe p osebej zabavno: mini klub in v odna aerobika, lutkovne predstave, ustvarjalne delavnice za najmlajÄąe, programi razvajanja v Savna parku in Spa & W ellness centru– ÂťPestro bo v èasu zimskih p oèitnic tudi v â€?ust erni, kjer bo otroke razveseljeval klovn Berni, omenim pa naj Äąe V alentinov koncert Naceta Junkarja, ki bo 8.2. ob 18. uri v dvorani Barbara na Mokricah, vstopnine ni. V druĹžbi V ida Valièa in Denisa AvdiĂŚa se boste od srca nasmejali komediji Udar po moÄąk o, ki bo 16. 2., teden kasneje pa bodo najmlajÄąi uĹživ ali v predstavi Volk in sedem kozlièkov, ki bo brezplaèna za èateÄąke goste. Seveda pa je jasno, da so v se maske, male in v elike, drugi februarski vikend vabljene na pustno rajanje v ĂˆateĹž.ÂŤ −e informacija za Äąp ortne navduÄąence: svoje veĹèine dr sanja boste lahko urili na èateÄąkem drsaliĹèu, kjer b oste med vikendi deleĹžni brezplaènega vodenega drsanja, ob veèerih pa se boste lahko poveselili Äąe v druĹžbi animat orjev. (Ĺžr)
Foto: AljaĹž Mezeg
 � �
P
otovanje z letali str aĹi o d 30 do 40 odstotkov ljudi, s èimer se str ah pred letenjem uvrĹèa nad drug o mesto med najpogostejĹimi strahovi, takoj za javnim nastopanjem. Deset odstotkov populacije pa zaradi strahu sploh ne leti. Mladi pilot AljaŞ Mezeg, ki danes p oklicno opravlja delo kopilota na letalu b oeing 737, ki sprejme 189 potnikov, je skozi prakso sreèal ljudi, ki so del t e statistike, in zaèel razmiĹljati, kako bi jim p omagal. Izredni Ĺtudij psiho logije, ki ga je vpisal p o diplomi na f akulteti za strojniĹtv o, in tamkajĹnja seznani tev z Mitjo P eratom, direktorjem InĹtituta za razvoj èloveĹkih vir ov, sta izoblikovala idejo o programu, ki bi ljudem p omagal prebroditi nepotrebne ovire.
Â?
Âťâˆ’tudij, ki ga danes opr avi pilot, je zastavljen zelo tehnièno, kar so ostanki èasov, ko je bilo letalstv o veliko bolj tehnièno, kot je danes. S tem se je spr emenila tudi funkcija pilota, ki je danes b olj nekakÄąen upravljalec, nadzornik sistema,ÂŤ je razlagal Mezeg o povodih za usmeritev v psihologijo. ÂťV preteklosti je bila v eèina nesreè posledica tehniènih napak, danes jih lahko v glavnem pripiÄąemo èlo veÄąkim dejavnikom. Zato se letalstvo usmerja v izobraĹževanje na podroèju psihologije, tj. povezovanje kabinskega osebja, dela s
potniki, ne nazadnje tudi pr emagovanja njihovega strahu. Mezeg se je p ovezal tudi z Evropsko zvezo letalskih psihologov, ki pod eno streho zdruŞuje psihologe, inŞenirje in pilote in katere temeljna naloga je razvoj èloveĹkega dejavnika v letalstvu.
Kljub spremembam in napredku letalstvo v javnosti Ĺe v edno budi veène dileme. Ker so se miti, o k aterih sem posluĹal, ponavljali, sem se jih o dloèil zapisati. Ustvaril sem si k ar miselni vzorec, je smeje povedal sogovornik, ki je priĹel do sp oznanja, da je najb olj razĹirjen mit , da se ob odpovedi motorjev letalo spremeni v kamen in pade na tla.  To seveda ni res, je razbremenil. Ko motorji ugasnejo, ima letalo na 10 kilometrih viĹine moŞnost prejadrati Ĺe 30 0 kilometrov, kar kjerkoli v Evropi pomeni varen spust na letaliĹèe , v izrednih razmerah pa tudi na v odo. Tudi za to se piloti urimo. Zanimiv je tudi mit o p otovanju v drŞave tretjega sveta, ki ga je sliĹal c elo iz ust pilota: v tistih dr Şavah tretjega sveta, v katerih ne bi imel sp olnih odnosov, tudi leteti ne smeĹ. Ljudje se b ojijo Ĺe nizk ocenovnih letalskih druŞb in njiho vih letal, saj naj bi delo vali po naèelu 'malo denar ja, malo muzike'. Mezeg je razbil tudi ta mit: Njihov finanèni model je drugaèen,
a podvrŞeni so enaki r egulativi kot vse druge druŞbe. Ker so trn v p eti mnogim, so podvrŞeni celo veèjemu inĹp ekcijskemu nadzoru, zato je strah povsem odveè.
Â? Â? Â?
Statistika kaŞe, da tudi 10 o dstotkov profesionalcev obèuti strah pred letenjem. Tudi sam sem Şe videl k apitana, ki se je ob turbulenci zapenjal, in oèitno je bilo , da mu je neprijetno, je zaupal M ezeg. Toda v teh primerih gre skoraj gotovo za pridobljen strah, torej strah, ki nastopi po nekem kritiènem dogodku, je pojasnil. To ne pomeni nujno odpovedi obeh motorjev, kar si veèina ljudi najbrŞ predstavlja, ampak gre za podoben strah, kot ga utrpi nekdo, ki med voŞnjo v zadnjem trenutku obvozi peĹc a ali se iz ogne trku. V resnici se ni niè zg odilo, a previdnost o s t a n e. Po besedah pilota je me d njegovimi kolegi najveè strahu pred teroristiènim napadom in ognjem. Verjetnost, da do t ega pride, je zelo majhna, toda ko pride, je malo moŞnosti za sr eèen konec. To pa ne nazadnje ne velja samo za letala, ampak za vsako obliko prevoza. Pa vendar nas to ne sme odvrniti od raziskovanja sveta in p otovanja.
Â? Â? Â?
DruŞina, v kateri se nekdo zelo boji letenja, na dopust na vadno potuje z avtomobilom. Vsi se torej prilagodijo. Dobro situirana druŞina, ki bi lahk o letela na Bali, gre na morje r aje v Poreè, je karikiral Mezeg. Slabo se poèuti tako tisti, ki drugim prepreèi letenje, kot drugi. Ali obratno, hudièevo naporno zna biti, èe tisti, ki ga je str ah, stisne zobe in sede na letalo. Travmatièen let mu lahko pokvari ves dopust. Na cilj pride moèno izmuèen, potem pa Ĺe v es èas razmiĹlja, k ako bo zdrŞal pot nazaj, je ponazoril sogovornik.
Â? Â?
Program, ki sta ga zasta vila Mezeg in Perat, je podoben tistim, ki jih Şe izv ajajo po Evropi. Zanimivo je, da ga nista k opirala, ampak je plod izkustvenega znanja. Z izkuĹnjami se je izluĹèilo , katere metode pomagajo pri premagovanju strahu pred letenjem, in ko sva napisala program, se je izkazalo, da sva napisala nekaj, kar je zelo podobno programom v tujini. R es pa je, da vsi te podatke zelo skrivajo, je povedal pilot in pr edstavil vsebino enodnevne delavnice. Najprej pilot in t erapevt razloŞita, kaj se bo dogajalo v p osamezni fazi leta, razbijeta zgreĹene mit e o letenju, nato preideta na opolnomoèenje, to po-
meni na psiholoĹk e metode, s katerimi potniki pridobijo zaupanje v ase, v letalo in profesionalno osebje, ki ga v odi. V nadaljevanju lahko izvedejo tudi poskusni let v nadz orovanih okoliĹèinah, Ĺe preden je potnik pripravljen na samostojni let. Ideja, ki je za z daj Ĺe v f azi naèrtovanja, je, da bi lahk o posamezniki vstopili in si ogledali notranjost letala, ko je ta parkiran na letaliĹèu, t er izdelava spletne aplikacije, ki bi si jo lahk o naloŞili na raèunalnike ali telefone in bi p osameznika pripravila na samostojni let ter bila oporni sistem vse do pristanka. Prva delavnica bo 2. februarja 2013, prijavite pa se lahko prek spletnega mesta strahpredlete n j e m . s i .
  �
Veliko je zgodb, ki jih lahk o izvabimo iz ust pilotov. Primer dobre prakse je gospa, ki se je v se Şivljenje bala letenja, za 50. rojstni dan pa se o dloèila za panoramski let do Benetk p o naèelu: zdaj ali nikoli. Zadeve smo se lotili z elo sistematièno, je povedal Mezeg, razloŞili smo ji, k aj se bo dogajalo, predstavili vse hrupe in morebitno utripanje luèk, ki so p ogost razlog za preplah med ljudmi, gospo pa je spr emljala sestra, da je bilo ok olje èim bolj prijazno. Tudi vreme se je izk azalo in od
svoj strah prikriti, ga p otlaèiti in napad panike je ravno odprtje tega ventila, ki kanalizira strah na plan. Ljudje mislijo , da bodo takrat izgubili zavest, da bodo zdravstveno ogroŞeni, pa se niè o d tega ne zgodi. Le srce moèneje bije, vendar niè bolj kot ob rekreaciji, spolnem odnosu, adrenalinski voŞnji ali èem p odobnem razburljivem. Skratka, napad panike ni niè drugega kot obèutek izgube kontrole nad seboj, ko pride na plan v sa napetost in v najslabĹem primeru se p osameznik zjoèe ter tako pomiri. To pa ni niè slab ega, saj do nek e mere premagamo strah tudi s tem, ko dovolimo èustvom prosto pot . Pilot AljaŞ Mezeg
zaèetnega stiskanja zob se je samoza vest pri gospe le dvigala. −e preden se je za vedla, so po sluÄąalk ah, ki jih je nosila, Ĺže g ovorili italijansko in navduÄąeno je spr ejela novico, da pristajajo v Benetkah. ÂťPot nazaj ni bila v eè problem. Strah se je r azbil,ÂŤ je z v eseljem pripovedoval sogovornik. Niso pa vse zgodbe tako uspeÄąne. Pred nedavnim je z AljaĹžem p oletela gospa, ki ni imela sreèe z vremenom kljub ugodni vremenski napovedi. PriÄąlo je do r ahle turbulence, in to je bilo zanjo pr eveè. ÂťĂˆe oseba ni pripravljena na vse, v zraku ne pomaga nobeno prigovarjanje. Zato je program zastavljen celostno, od teorije k praksi, gospa pa v t eoretièni del ni bila vkljuèena,ÂŤ je pojasnil pilot in do dal, da veliko ljudi opravi panoramski let, preden se sooèi s svojim prvim komercialnim.
Da bi se p omirili pred letom, nekateri vzamejo pomirjevala ali uporabijo celo alkohol. To je po besedah sogovornika najslabĹa moŞna r eĹit ev, saj se uèinki al kohola na organizem z viĹino p oveèujejo. Med letom so razmere v letalu na 10 .000 metrih, kot bi bili na Krv avcu. Uèinek alkohola na organizem se najmanj p odvoji. Zato ga nikakor ne priporoèamo, je p osvaril. Veliko jih rado vpraĹa, ali se lahk o strah pred letenjem odpravi oziroma pozdravi. Ne, tako Şal ne gr e, ni èudeŞne tabletke, obstajajo pa mehanizmi in mentalna orodja, ki naredijo pot laŞjo, na te zmotne predstave odgovarja Mezeg. Zato je zelo pomembna psiholoĹk a podpora, ki pomaga, da brez zdravil, brez pripomoèkov in zgolj z lastno sp osobnostjo ter pripravljenostjo na vse situacije premagamo svoj strah.
NaĹe pr edstave, kaj napad panike je, so povsem zgreĹene, je preprièan Mezeg in dogajanje predstavi takole: Marsikdo Şeli
Veèina ljudi Ĺt eje za uspeh to, da so se enkrat peljali z letalom. T o pa ni do volj. Najin cilj oziroma cilj najinega programa je, da lahko oseba, ki jo je str ah letenja, po opravljenem programu leti, kadar koli se izkaŞe potreba za to, je povedal sogovornik. Po njegovem mnenju nekateri evropski programi tudi malo g oljufajo s tem, ko za svoj uspeh deklarirajo, da so se vsi njihovi udeleŞenci peljali z letalom. Ti lahko nekoga tudi priveŞeĹ v se deŞ in poĹljeĹ na p ot. Na cilj bo res priĹel, s kakĹnimi obèutki, pa v e samo on. Pr avi uspeh je, da oseba dobi samoza vest, da lahko leti samostojno brez fobij in groze.
 �
Glede na to, da AljaŞ tr enutno Şivi v p eti apeninskega polotoka, se ob dopustih v Slovenijo vraèa kot potnik. Takrat opazuje, kaj vse potniki poènejo, da Ĺe p oveèujejo stres ob letenju. Zato svetuje naslednje ukrepe ob pripravah na let. Na letaliĹèe pridit e s taksijem, da se iz ognete skrbem, kje boste parkirali, kje je
 �
Â? Â?
Â?
terminal ipd. Seveda se je tr eba tudi pravoèasno odpraviti na pot. Oblecite se veèplastno. Tako lahko nadzirate telesno temperaturo. Kadar je telo v stresu, termoregulacija namreè moèno niha. Ker je v letalu temperatura vèasih visoka, vèasih nizka, imejte v mislih, da lahk o prosite kabinsko osebje za prilag oditev temperature. Marsikdo tega ne ve. Pred odhodom na letaliĹèe se oble cite èim bolj udobno, brez tesnih kavbojk. Ko ste enkrat v terminalu, poskrbite za zadosten vnos tekoèine, zlasti vode in sokov. Gazirani in kofeinski napitki niso dobr a izbira, saj prispevajo k dehidraciji. Kofein poleg tega Ĺe zviĹuje p ozornost in anksioznost. Alkohol pa je, kot reèeno, najbolj nesprejemljiv naèin 'zdravljenja' stresa.
Pasu si ne zat egujemo preveè, ampak tako, da lahko obe roki brez teŞav spravimo pod njim. To je dovolj, da sedimo varno in udobno. Izberemo si sedeŞ, ki nam je najprijetnejĹi. N ekaterim pomaga gledanje skozi okno, saj imajo tak o obèutek veèjega nadzora in boljĹe pr eglednosti nad dogajanjem, spet drugi so r aje nad zasilnimi izhodi, kjer je v eè prostora za noge, sploh èe jih p estijo klavstrofobièna obèutja. Strahu pred viĹino se vèasih pridruŞi str ah pred mnoŞico v majhnem pr ostoru. Takrat je najboljĹa izbir a sedeŞ v sprednjem delu letala, da ne vidit e potnikov pred seboj. Spredaj pa imate tudi veè stika s kabinskim osebjem, ki se mu lahk o zaupate in se tak o vsaj malo razbremenite. Kabinsko osebje se v sak dan sreèuje s strahovi, in to zanje ni nob en tabu. Sploh pa je pogovor veliko boljĹa pr eusmeritev kot alkohol, je poudaril Mezeg.
Ljudje po besedah pilota radi interpretirajo obraze kabinskega osebja, in èe niso nasmejani, je to Şe lahko razlog za skrb. Vedeti morate, da èlani p osadke pred vaĹim let om vèasih delajo tudi p o sedem ur in so se veda utrujeni. Ljudje pa njiho ve nenasmejane obraze interpretirajo kot: 'joj, nekaj se dogaja, nek aj je narobe z letalom'. Nikakor. Vse je v r edu, je razbremenil in povedal Ĺe eno zanimiv ost. Med letom se v notr anjosti motorjev ne sliĹi, oglaĹa se pr eteŞno klima oziroma kroŞenje zraka. Ko letalo pristaja, pa pri de do spremembe v reŞimu klime in ljud je se pogosto prestraĹijo, saj naj bi p o njihovem odpovedali motorji. V resnici je tako, kot èe bi v a vtu prestavili klimo iz enega na tri v entilatorje. Motor pa deluje nespremenjeno in pilot me dtem varno pristaja, je pomirjujoèe sklenil Mezeg.
Uvodnik
Oddahnite si! Tu smo: Alpe–Adria Oddahnite si z nami! Odklop? Krajši? Ali daljši? Tu smo. Alpe–Adria: Turizem in prosti čas.
Foto Dragan Arrigler
Razmišljate, kako bi preživeli svoj prosti čas, krajši oddih za te ali one praznike ali podaljšan vikend? Načrtujete poletne počitnice? Morda manj razkošno, bliže domu. V neokrnjeni naravi, kjer prevladujejo mir in možnosti za rekreativni oddih, kot so krajši ali daljši sprehodi, kolesarjenje, ribolov? V prijetnem bivalnem okolju, kjer se počutite udobno in domače. Kjer radi sedete za mizo, ker vam postrežejo z okusno, lokalno pridelano in domačo hrano. In kamor sodi kozarec vina, pridelanega v eni od bližnjih vinorodnih dežel …
Mag. Iztok Bricl direktor Gospodarskega razstavišča
Sejem Alpe–Adria je edina tovrstna sejemska prireditev, ki javnosti predstavlja turistično ponudbo glede na destinacije – znotraj in zunaj regije Alpe-Jadran – in glede na produkte iz razstavnega programa razstavljavcev oziroma glede na štiri značilne tipe turista. Počitnikarji izbirate med kotički, kjer lahko najdete ležalnik v senci, kočo na smučišču ali senčno verando bližnje kmetije. Zasvojeni z aktivnim oddihom se sprehajate med ponudniki športnega turizma in aktivnega oddiha. Popotniki lahko pregledate aktualne vodniče po neznanih krajih ter izbirate med atraktivno ponudbo agencij ali pa prisluhnite bogatim izkušnjam znanega popotnika Zvoneta Šeruge. Izletniki lahko najdete kraje, vrhove, naravne in kulturne znamenitosti, ki jih še ne poznate, in se lahko nanje odpravite Madrid v vsakem trenutku leta. Po sejmu vas usmerjajo ikone, ki simbolizirajo te štiri tipe turista, in pa vodniki iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije, ki so vam na voljo tudi za konkretno svetovanje oziroma voden ogled sejma. Na sejmu se v štirih dneh, od 24. do 27. januarja, skupaj s Salonom plovil, predstavlja prek 338 ponudnikov turističnih storitev iz 15 držav. Destinacije vključujejo posamične regije Alpe-Jadran, prostor med Alpami, Jadranom ter Panonsko nižino, torej turistično ponudbo med Dunajem, Benetkami in Milanom ter med Linzem in Dubrovnikom. Med njimi velja izpostaviti slovenske zamejce v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dobre primere prakse čezmejnega povezovanja, na primer predstavitev pohodniške poti treh dežel Alpe–Adria Trail. Na sejmu pa sodelujejo še države, ki ne sodijo v regijo, kot so Turčija, Maroko, Tunizija, Jordanija, Nepal, Grčija, Bosna in Hercegovina, Srbija idr.
Cassablanca
Na Alpe–Adrii se seveda predstavljajo tudi vsi vodilni protagonisti slovenskega turizma. Slovenijo kot slikovito alpsko deželo, ki jo je Lonely Planet, največja in svetovno najbolj znana založba turističnih vodnikov, v svoji najnovejši izdaji za leto 2013 uvrstil med deset najbolj vročih destinacij v kategoriji cenovno primernih dežel, spoznavajo tudi tuji poznavalci turizma kot pravi paradiž za ljubitelje aktivnosti v naravi, ki ga odlikujejo majhne razdalje med turističnimi kraji. Naš sejem je zabaven, živahen, aktiven in zelen ter z lokalnimi kulinaričnimi specialitetami tudi okusen. Tudi letos ponudbo zaokrožata, tako kot se za dober turistični sejem spodobi, vino in kulinarika. V sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije in drugimi partnerji smo pripravili kuharsko tekmovanje, ki se odvija pred vašimi očmi. Novost letošnjega sejma je ribolovni turizem v slovenskih rekah in jezerih. S partnerji sejma, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Mestno občino Ljubljana razvijamo tudi strokovne vsebine. Prvi sejemski dan se odvijata dve stanovski srečanji, in sicer turističnih vodnikov ter turističnih novinarjev FIJET regije Alpe-Jadran.
46
Turistična ponudba sejma po destinacijah
Katman
du,
München
Aman Graz/Gradec Klagenfurt/Celovec
Szentgotthárd/ Monošter
Venice
Budimpešta
anija
Pecs
Trieste/Trst Milano
, Jord
Ljubljana
Nik
Zagreb
oz
ija
,C
ipe
r
Beograd
Sarajevo Posebej velja omeniti še regijski srečanji vinarjev in vinogradnikov na temo Vinske ceste kot del vinskega turizma in pa predstavnikov turističnih organizacij. Na sejmu tudi letos podeljujemo nagrado Jakob za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe–Jadran.
Herceg Novi
Zelo veseli in ponosni smo, da je pred dvema letoma Delovna skupnost Alpe-Jadran sejem Alpe–Adria: Turizem in prosti Rimčas tudi uradno potrdila za osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran, Ljubljano pa za njeno središče. Na sejmu jo Turizem Ljubljana predstavlja v okviru regije Osrednja Slovenija z živahno in raznoliko privlačno ponudbo. Ljubljana se vse bolj uveljavlja kot kongresno mesto, letos kot gostiteljica EuroBasket 2013, največjega košarkarskega evropskega dogodka, pa tudi kot kulturna prestolnica z odmevnim kulturnim dogajanjem.
Tudi Gospodarsko razstavišče napoveduje zelo pomemben kulturen dogodek. To je največja potujoča svetovna razstava o enem najbolj izjemnih umov v zgodovini človeštva, o Leonardu da Vinciju. Razstavo Genij – da Vinci si boste lahko na Gospodarskem razstavišču ogledali od srede februarja do srede maja letos. Razstava je do sedaj v šestih letih prepotovala več kot 40 mest in so jo obiskali milijoni ljudi po vsem svetu. Genija predstavlja s prek 200 razstavnimi eksponati, 3D-animacijami in z drugimi sodobnimi interaktivnimi pristopi ne le kot renesančnega umetnika in filozofa, pač pa tudi kot genialnega izumitelja, znanstvenika, inženirja, arhitekta, poznavalca človekove anatomije idr. Navdihovali se bomo lahko ob njegovih prvih zasnovah avtomobila, helikopterja, podmornice itd. Razstavo priporočamo za organizirane obiske še zlasti šol, pa tudi sicer za vse starostne skupine, tudi družine.
Tunis
Atene
Na sejmu torej zagotovo najdete tisto, kar iščete: optimalni kraj za svoj oddih ali počitnice. Zase odkrijete nekaj izvrstnega, pa čeprav samo na oni ali tej strani meje. Po vsej verjetnosti pa je to ponudba, ki je ne morete izbrskati na internetu. Oseben stik je še vedno tisti, zaradi katerega velja priti na sejem, ker zadovolji vaša pričakovanja. Tu smo. Alpe–Adria. Odlične priložnosti za pravi odklop! Oddahnite si z nami! Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča
47
Odsek poti v Kranjski Gori. Foto: Pentaphoto; arhiv: Alpe Adria Trail
Nova pohodniška pot Alpe-Adria Pot Alpe–Adria je nova in označena pohodniška pot, ki poteka od Velikega Kleka v Avstriji čez slovensko ozemlje vse do Jadranskega morja proti Trstu/ Miljam v Italiji in je zasnovana kot srednje zahtevna pot. Poteka po alpskem in nealpskem področju ter ponuja veliko užitka. Pri pohodniški poti Alpe–Adria gre za ustvarjanje novega turističnega produkta v okviru sodelovanja treh dežel, Avstrije, Slovenije in Italije, na področju pohodniškega in trajnostnega turizma na območju Alpe–Jadran. 48
Pot, ki vodi prek treh prostorov, treh dežel in treh kultur Pot Alpe–Adria (AAT) je označena tematska pohodniška pot, ki poteka po že obstoječih pešpoteh prek treh dežel, treh kultur, treh naravnih in kulturnih prostorov in v sebi združuje raznovrstno pohodniško ponudbo pokrajin, dolin in vasi, ki jo spremljajo in se razprostirajo vzdolž njene celotne dolžine. Nosilci projekta AAT so koroška Kärnten Werbung, Turismo Friuli – Venezia Giulia in SPIRIT Slovenija, javna agencija*, sektor za turizem, koordinator pa Kärnten Werbung. Pri poti Alpe–Adria gre tudi za turistično
umestitev Koroške, Slovenije in Furlanije – Julijske krajine na zemljevid naravnega in pohodniškega turizma (trajnostnega turizma na področju Alp in Jadrana). Pot Alpe–Adria je trenutno dolga približno 760 kilometrov, sestavlja pa jo 43 odsekov, ki so dolgi največ 20 kilometrov oziroma trajajo do 7 ur hoje.
Od Velikega Kleka čez Slovenijo do Jadranskega morja Avstrijski del poti AAT se začne v dolini Mele (Mölltal), ki je obdana s gorskimi vrhovi in nudi številne panoramske razglede na gorski svet. Izhodiščna točka pohodniške poti je ob vznožju največjega avstrijskega
ledenika Pasterze, ki leži sredi narodnega parka Visoke Ture. Pot nato vodi naprej do Heilingenbluta in Großkirchheima mimo apriaških lesenih mlinov, ki govorijo zgodbe iz skromnega življenja kmečkega prebivalstva od 17. stoletja vse do prejšnjega stoletja. Pohodnike vodi pot naprej skozi srednjeveško umetniško mestece Sovodenj (Gmünd), ki je bilo odlikovano z nagrado EDEN 2011 za strokovno delo na področju kulture. Pot se nadaljuje čez Milštatske Alpe mimo Milštatskega jezera, ki je drugo največje jezero, primerno za kopanje, na avstrijskem Koroškem. Etapa v Osojske Alpe se začne v t.i. geografskem središču Koroške, v Arrichu. Avstrijski del pohodniške poti se zaključi v delu, ki v celoti teče po koroških tleh, od Vrbe ob Vrbskem jezeru do Baumgartnerhöheja, blizu Baškega jezera, mimo ostankov gradu Finkenstein, ki je danes koncertno prizorišče. Slovenski del poti AAT obsega osem etap, kar znaša 128 km, in se začne v Kranjski Gori. Na poti skozi Triglavski narodni park se pot nadaljuje čez prelaz Vršič do izvira Soče v Trenti, kjer se pohodniki lahko ustavijo v informacijskem središču v Domu Trenta. Pot se nadaljuje ob toku reke Soče prek naselij Bovca, Kobarida in Tolmina. Prav Soška dolina je leta 2008 prejela nagrado EDEN, privablja pa
tudi zaradi kulturne dediščine muzeja na prostem iz prve svetovne vojne, vidne med drugim na Poti miru, s katero sovpada del poti AAT. Na skrajnem zahodu Slovenije pot prečka Goriška Brda, ki poti AAT da prav poseben pridih zaradi svoje stoletne vinogradniške tradicije. Slovenski del poti se zaključi v konjeniškem centru Lipica, ki je mednarodno uveljavljeno središče konjereje in konjeništva in ga je leta 1580 ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II. Od tu se pot nadaljuje proti Italiji. Italijanski del poti AAT se začenja v italijanskih Brdih – Collio. Pohodniki se lahko ustavijo v mestu Čedad, ki ima bogato tradicijo in kjer je bila prvotna keltska naselbina, ki ji je Julij Cezar podelil mestne pravice. Od junija 2011 je to nekdanje središče prvega langobardskega vojvodstva v Italiji vpisano v Unescovo svetovno kulturno dediščino. Ta del poti ima tudi zelo bogato kulinarično ponudbo, z vrhunskimi vini pa turistično ponudbo na poti popestrijo tudi številne vinske kleti briških vinarjev, ki slovijo po vrhunski kakovosti vin, zajamčeni in strogo nadzorovani že več kot 40 let. Najpomembnejši kraj v briškem gričevju je Krmin (Cormons), mestece v habsburškem slogu. Ne le cerkve, tudi številne vinske kleti so vredne ogleda. Pot se nato nadaljuje čez Kras v Devin, kjer je Rainer Maria Rilke napisal znamenite
Devinske elegije, od tu pa je le še nekaj kilometrov poti do končnega kraja Milje, ki je pristaniško mestece, prežeto s sledmi beneške kulture.
Potovanje po rajskem vrtu Pot AAT se predstavlja s sloganom »Potovanje po rajskem vrtu« kot prispodoba za veliko raznovrstnost na južni strani Alp in za prostor Alpe–Jadran, ki ga je po tej poti mogoče prehoditi. Poleg glavne poti na relaciji Alpe–Jadran je na voljo tudi krožna pot po treh deželah s šestimi etapami. Posamezne etape se zaključijo v 22 krajih na avstrijskem Koroškem, osmih v Sloveniji in desetih v Italiji. Poleg glavne poti na relaciji Alpe– Jadran je na voljo tudi krožna pot po treh deželah s šestimi etapami. Posamezne etape se zaključijo v 22 krajih na avstrijskem Koroškem, osmih v Sloveniji.
POJASNILO K NAVEDBI JAVNE AGENCIJE SPIRIT, Slovenija: *Vlada RS je na redni seji 25. 10. 2012 sprejela Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, ki se skrajšano imenuje SPIRIT Slovenija, javna agencija. Nova agencija, ki je začela delovati s 1. 1. 2013 združuje Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Slovensko turistično organizacijo (STO) in Javno agencijo za tehnološki razvoj RS (TIA).
Tukaj je čudovit kos planeta Zemlja Takrat, ko s polnimi pljuči zajameš hribovski zrak, obraz nastaviš soncu in s pogledom zajameš ostre skalne čeri vse do toplega Jadranskega morja, takrat je življenje polno, počutje v ravnovesju in smisel jasen. Divjina znova vzpostavi prioritete, distanca tretje dimenzije prežene strahove ujetosti vsakdana. Tukaj je čudovit kos planeta Zemlja, na katerem so iskali odgovore tisoči prednikov, generacije različnih kultur, etnij in nacionalnosti. Danes je tukaj Slovenija, ki ji dajejo naravne lepote zasanjanega Pomurja, pohorskih grbin, kamniško-savinjskih, karavanških in julijskih vršacev, melanholičnega Krasa, skrivnostnih gozdov Trnovske in Kočevske planote in toplega Primorja, prav posebno mesto na svetu. Odkrivanje njenih skrivnosti nam ponuja enostavne odgovore na zapletena vprašanja. Matevž Lenarčič, slovenski alpinist in fotograf, glavni akter projekta Green Flight, ki je z ultralahkim letalom lani preletel svet 49
Foto arhiv GR
Program sejma
Predsejemsko dogajanje
Sejemski program
Sreda, 23. 1. 2013
Četrtek, 24. 1. 2013
17.00 – 20.00: Letni zbor članov Združenja turističnih vodnikov organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije dvorana Urška
9.30 – 13.00: “Alpe–Adria – vzhajajoča zveza v Evropi”, Povezovanje v turizmu za svetlejšo prihodnost Srečanje predstavnikov turističnih organizacij iz regij Alpe–Jadran organizator: SPIRIT Slovenija, javna agencija, Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče dvorana Urška 10.00 - 13.00: “Alpe–Adria – vzhajajoča zveza v Evropi”, Vinske ceste kot del vinskega turizma
Podrobnejši program na: www.alpeadria-tip.si
50
Srečanje vinarjev, vinogradnikov in strokovnjakov s področja turizma iz regije Alpe-Jadran organizator: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, SPIRIT Slovenija, javna agencija, Vinska družba Slovenije, Združenje družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije, Fakulteta za turistične študije Turistica, Gospodarsko razstavišče dvorana Povodni mož
Foto arhiv GR
13.00: Uradna otvoritev sejma Alpe–Adria: Turizem in prosti čas s podelitvijo nagrad Jakob in Sejalec Marmorna dvorana
Petek, 25. 1. 2013
14.00 - 17.00: Kulinarični izzivi – predizbor za najboljšega mladega kuharja (polfinale)
organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije dvorana Povodni mož
organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Gospodarsko razstavišče dvorana Kupola
10.10 - 11.00: Novinarska konferenca - Nov program splavarjenja po reki Krki ob zvokih Slakovih pesmi
14.30 - 16.30: 3. mednarodno srečanje turističnih vodnikov regije Alpe-Jadran
10.00 – 11.45: Počitki in ure vožnje voznikov na turističnih izletih
organizator: Kompas Novo mesto d. o. o. dvorana Urška
organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije dvorana Povodni mož
11.00 - 11.30: Novinarska konferenca – Predstavitev Turistične skupnosti Vukovarsko-sremske županije
15.30 - 16.30: Alpe–Adria Trail
organizator: Hrvaška turistična skupnost dvorana Urška
organizator: SPIRIT Slovenija, javna agencija, Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče dvorana Urška
11.30 - 15.00: Workshop slovenskih in hrvaških turističnih delavcev
16.30: 3. srečanje turističnih novinarjev FIJET
organizator: Hrvaška turistična skupnost dvorana Urška
organizator: SPIRIT Slovenija, javna agencija, Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče dvorana Urška 51
11.30 - 17.00: Kulinarični izzivi – tekmovanje profesionalnih kuharjev: priprava najboljše À la carte jedi v Sloveniji organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Gospodarsko razstavišče dvorana Kupola 12.00 – 12.30: Novinarska konferenca: Vabljeni V 3 krasne – predstavitev turistične ponudbe Zasavja organizator: V 3 krasne (Regionalni center za razvoj d.o.o.) dvorana Urška 13.00 – 15.00: Strategije razvoja in delovanja Turistične zveze Slovenije (TZS) in turistične društvene organizacije (TDO)
Foto arhiv GR
organizator: Turistična zveza Slovenije dvorana Povodni mož 15.00 – 17.00: Turistično vodenje oseb s posebnimi potrebami organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije dvorana Povodni mož
Sobota, 26. 1. 2012 12.00 - 13.00: Tematske pohodne poti v Sloveniji, razglasitev: NAJ POT 2012 organizator: Turistična zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije Marmorna dvorana
Nedelja, 27. 1. 2013 11.00 - 16.00: Kulinarični izzivi – tekmovanje v pripravi jedi na žlico organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije, GIZ Slovenska zelenjava, Gospodarsko razstavišče dvorana Kupola
Že veste, kateri tip turista ste in kaj iščete?
Tu smo. Pripeljali vas bomo
52
do cilja.
Foto arhiv GR
Še iščete svojo podobo turista? Oddahnite si! Usmerili vas bomo.
popotniške avanture
počitnice po destinacijah
izleti
aktivni oddih
www.alpeadria-tip.si 53
Katalog razstavljavcev
ADRIA PLUS, d. o. o. Podbevškova 13, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 53 02, faks. 07/393 54 15 E-pošta: adria.holidays@adria-plus.si, spletni naslov: www.adria-holidays.net Če cenite, da zjutraj namesto v dvigalo stopite na svež zrak in si v naravi privoščite jutranjo kavo, zvečer pa se namesto v spalno vrečo zleknete v udobno posteljo, potem si oglejte našo ponudbo mobilnih hišic, avtodomov in jadrnic.
AGENCIJA OSKAR, d. o. o. Gregoričeva ulica 7, 4000 Kranj, Slovenija Tel. 04/201 43 38 E-pošta: info@agencija-oskar.si, spletni naslov: www.agencija-oskar.si Agencija Oskar je turistična agencija z vsebino! Bodisi na Vzhodu, v Afriki, Ameriki ali Evropi – naši potovalni načini vas mehko in človeku prijazno vpnejo v dežele, da za vedno ostanejo v vas!
ALPINE EXPLORE NEPAL (P.) LTD G.P.O Box No: 4546, Kathmandu Nepal, Nepal Tel. +977-1-4700175, faks. +977-1-4700970 E-pošta: alpinetravel@wlink.com.np, spletni naslov: www.traveltrek.asia
ARCUS PRO, d. o. o. Levstikova ulica 1B, 3000 Celje, Slovenija Tel. 041/633 911, faks. 03/897 53 63 E-pošta: info@arcus.si, spletni naslov: www.arcus.si Masažni fotelji za turistične objekte, hotele ...
ARGANA, d. o. o. Retnje 50, 4294 Križe, Slovenija Tel. 041/636 484, faks. 01/433 72 76 E-pošta: info@argana.si, spletni naslov: www.argana.si EL MAGHREB INSHALLAH – Peščene sipine, barvite doline, kanjoni, nasadi maroških vrtnic, dateljnovih palm, arganovih dreves in žafrana, opečnate berberske vasi, bučni valovi Atlantika, odlična kulinarika in živahni in barviti souki vabijo v deželo prijaznih in gostoljubnih domačinov, kjer se boste lahko ob metinem čaju preizkusili v barantanju z odličnimi arabskimi trgovci …
ATOM, d. o. o. Partizanska cesta 16, 9250 Gornja Radgona, Slovenija Tel. 02/621 77 79, faks. 02/621 77 79 E-pošta: polona@atom.si, spletni naslov: www.atom.si Izdelki za prijetnejše bivanje na dopustu in potovanju, pa tudi doma
Predstavitev Nepala
AMANI TOURS P.O. Box 950548, JO - 11195 Amman, Jordanija Tel. + 962 6 461 4854, faks. + 962 6 461 4400 E-pošta: Susan@amanitours.com, spletni naslov: www.amanitours.com
BRALKO, d. o. o. Šmartno ob Paki 134, 3327 Šmartno ob Paki, Slovenija Tel. 03/891 55 60, faks. 03/891 55 61 E-pošta: bralcom@siol.net, spletni naslov: www.bralcom.eu Masažni stoli, robotski sesalnik
Predstavitev Jordanije
CAMPING SABBIADORO – AGRITURISTICA LIGNANO srl Via Sabbiadoro 1, IT - 33054 Lignano Sabbiadoro, Italija Tel. +39/0431 714 55, faks. +39/0431 721 355 E-pošta: campsab@lignano.it, spletni naslov: www.campingsabbiadoro.it Camping Sabbiadoro je idealen kamp za vaše počitnice z družino. Trinajst hektarjev borovega gozda in senčni park. Parcele za počitniške prikolice in avtodome so opremljene z vodo in kanalizacijo za vse vrste avtodomov. Omogočajo najem petih različnih vrst počitniških hiš. Zasebna plaža je primerna tudi za otroke. V naselju so trije bazeni, whirlpool, otroški bazen z vodo, igre in pololimpijski bazen. Celodnevni vstop v fitnes.
DESTINACIJA DEŽELA CELJSKA Krekov trg 3, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/428 79 34, faks. 03/428 79 31 E-pošta: matija.mocnik@celje.si, spletni naslov: www.dezela-celjska.si Na sejmu se predstavljajo: DRAVINJSKA REGIJA GRAND HOTEL ZAGREB/SAVA OBČINA BRASLOVČE OBČINA CELJE OBČINA DOBJE OBČINA DOBRNA OBČINA KOZJE OBČINA LAŠKO OBČINA PODČETRTEK OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD OBČINA ROGAŠKA SLATINA OBČINA ROGATEC OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBČINA ŠENTJUR OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINA ŠTORE OBČINA TABOR OBČINA VITANJE OBČINA VOJNIK OBČINA VRANSKO OBČINA ZREČE OBČINA ŽALEC OSREDNJECELJSKA REGIJA REGIJA OBSOTELJE & KOZJANSKO RIMSKE TERME
Okusite zamejski Kras! Čudovita narava in edinstveni kraški pojavi, objem morja in apnenca, pristni in gostoljubni ljudje, toplina domače besede ... Zamejski Kras je vse to in še marsikaj: pridite ga okusit v vsej svoji popolnosti! Marko Zupan, podpredsednik družbe Rogos – upravitelj sprejemnega centra Gradina v naravnem rezervatu Doberdobskega jezera
55
Katalog razstavljavcev SPODNJESAVINJSKA REGIJA TERME DOBRNA TERME OLIMIA TERME ZREČE THERMANA LAŠKO Dežela Celjska je turistična destinacija enaindvajsetih občin, v kateri boste našli najsodobnejšo zdraviliško infrastrukturo z vrhunsko ponudbo storitev za dobro počutje. Obiščite gradove in muzeje na prostem s poučnimi delavnicami ter okusite izvrstno kulinariko domačih dobrot na številnih turističnih kmetijah in v domačih gostilnah. Predajte se številnim užitkom v naravi, ki jih ponujajo številne sprehajalne poti, urejene kolesarske steze ter poletni in zimski športni centri.
DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/ 5898 226 E-pošta: info@kuharjislovenije.si, spletni naslov: www.kuharjislovenije.si Društvo kuharjev in slaščičarjev (DKSS) šteje več kot štiristo članov. Smo člani zveze WACS, v katero je vključenih 98 držav sveta. V aktivnosti DKSS se s Klubom mladih kuharjev vključujejo tudi mladi.
EURONATURA DI COTIC BRUNO Strada della Mainizza 409, IT - 34170 Gorizia, Italija Tel. +39/0481 39 10 99, faks. +39/0481 39 10 99 E-pošta: info@euronatura.it, spletni naslov: www.euronatura.it
Na sejmu se predstavljajo: CAMPING STRAŠKO – HADRIA, d. o. o., Novalja, otok Pag, Hrvaška ESPLANADE ZAGREB HOTEL, Zagreb, Hrvaška NOVASOL HRVAŠKA, Pulj, Hrvaška TURISTIČNA ZVEZA MESTA ZAGREB, Zagreb, Hrvaška VALALTA NATURIST ROVINJ, Rovinj, Hrvaška Hrvaška slovi po svoji neokrnjeni naravi. Bogato razčlenjena jadranska obala je bila proglašena za eno izmed obal z najčistejšim morjem. Hrvaška ponuja pestro izbiro možnosti za tiste, ki iščejo zabavo in pustolovščine, kot tudi za tiste turiste, ki si želijo mir in sprostitev. INFONET MEDIA, d. d. – RADIO 1 Stegne 11b, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/242 56 31, faks. 01/242 56 40 E-pošta: info@infonet.fm, spletni naslov: www.infonet.fm Radio 1 je z več kot 200 tisoč poslušalci najbolj poslušan radio v Sloveniji. Zjutraj vas nasmeji Denis Avdić, popoldneve vam krajša Ivjana Banić, nedeljska jutra pa z zanimivimi gosti popestri Boštjan Romih.
INŠTITUT ZA HELIOPATIJO IN MAGNETIZEM CELJE, ZAVOD Oblakova ulica 6, 3000 Celje, Slovenija Tel. 051/649 490 E-pošta: institut.ihm@gpošta.com
IZIS - IZTOK TOMC, s. p. Brezje 58, 4243 Brezje, Slovenija Tel. 041/682 203 E-pošta: bio.piramida@siol.net, spletni naslov: www.biopiramida.si Energetska keramika in kristali iz raznih dežel sveta
JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO Glavni trg 7, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 92 64 E-pošta: marko.habjan@novomesto.si, spletni naslov: www.dolenjska.net Novo Mesto z okolico je prava zakladnica arheološke ter druge kulturnozgodovinske in naravne dediščine. Značilni sta njegova slikovitost in raznolikost – bogati gozdovi, reka Krka, številni vinogradi z zidanicami, gradovi, cerkvice, zanimiv podzemni svet ter naravni vrelci v zdraviliščih, ki že dolgo let dokazujejo svojo zdravilno moč.
Zavod IHM Celje promovira zdrav življenjski slog in zdrav način prehranjevanja. S svojimi izdelki vam pokažemo pot do boljšega počutja.
Olive, sušeni paradižniki in vložena zelenjava
HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST Gosposvetska 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/230 74 00, faks. 01/230 74 04 E-pošta: hrinfo@siol.net, spletni naslov: www.hrvatska.hr
na področju počitnic v Sredozemlju, jezikovnih potovanj in wellnessa pa je ena izmed vodilnih družb v regiji Alpe Adria. Letošnja posebnost so poletne počitnice na otočkih Milos, Lampedusa in Pantellerija, tečaji angleščine v Veliki Britaniji in na Malti ter številna nova razvajanja ob obalah Panonskega morja.
INTELEKTA M. SOBOTA, d. o. o. Prežihova ulica 5, 9000 Murska Sobota, Slovenija Tel. 02/536 19 60, faks. 02/536 19 61 E-pošta: info@intelekta.com, spletni naslov: www.intelekta.com Intelekta je bila ustanovljena leta 1989. Ukvarja se z organizacijo in prodajo vseh vrst turističnih aranžmajev,
KARTOGRAFIJA, d. o. o. Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 040/ 574 420, Faks. 01/256 57 78 E-pošta: jana.knific@kartografija.si, spletni naslov: www.kartografija.si Kartografija je nova znamka svežih, preglednih in vsebinsko bogatih kart in zemljevidov. Program se stalno dopolnjuje z novimi kartami in turističnimi vodiči. Naša prednost je izdelava kart po naročilu.
Vinski turizem privablja turiste v sosednjo Avstrijo Najboljši način, da se seznanite z avstrijskimi vini, je, da odkrijete vinske ceste te dežele. Vinske ceste vas popeljejo na potovanje po najlepših in najbolj raznolikih območjih vinorodnih pokrajin Avstrije. Vseh sedemnajst pokrajin, bogatih z vinsko trto, vas ne pripelje le do užitkov, povezanih z okušanjem vin, ampak tudi do krajev, ki jih odlikuje dolgoletna vinogradniška tradicija s sodobnimi oblikovalskimi pristopi do ponudbe s tega področja. Vse to ustvarja vznemirljivo področje kontrastov, zaradi katerih postane vsak izlet fascinantno potovanje. Na tem potovanju odkrivate veličastna poslopja, mogočna posestva v baročnem sijaju, vinske kleti in sodobne vinoteke. In še več: pot je polna zanimivosti, ki segajo v preteklost in čudovito dopolnjujejo slikovito pokrajino. Vinski turizem privablja turiste in pospešuje razvoj vinogradniških območij. Isa Schwanzer-Svec, diplomirana someljejka, predsednica Weinreisen Austria 57
KMETIJA KOBAL, BENEDIKT IN SIMON KOBAL Budanje 30, 5271 Vipava, Slovenija Tel. 05/364 50 30, 041/ 708 092, faks. 05/ 364 50 30 E-pošta: trsnica.kobal@siol.net Pridelava kakovostnih belih in rdečih vin. Vsako leto sodelujemo na ocenjevanju vin »Dobrote slovenskih kmetij«. Prejeli smo eno bronasto, pet srebrnih in dve zlati priznanji za leto 2011 in 2012. Pod to blagovno znamko tudi tržimo svoja vina.
KOMPAS NOVO MESTO, d. o. o. Novi trg 10, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel. 07/393 15 30, faks. 07/393 15 39 E-pošta: kompas.nm@siol.net, spletni naslov: www.kompas-nm.si Dolenjska Drugačna Doživetja Kompasa Novo mesto: avtobus Veseli Janez, zidanice, Zgodba o cvičku, Slakove pesmi na Rudolfovem splavu, izlet »S Slakovo pesmijo po Dolenjski«, »team building« programi, tematski izleti.
KULTURA – NATURA. SI (KULTURNO DRUŠTVO NAŠA SLOVENIJA) Kropa 72, 4245 Kropa, Slovenija Tel. 04/533 61 20, 041/731 039, 041/716 865 E-pošta: pkdslovenia@gpošta.com, spletni naslov: www.kultura-natura.si Kultura-natura.si, gibanje za ohranjanje in uveljavitev slovenske kulturne in naravne dediščine – krajine; podelitev priznanj Naša Slovenija 2012 (26. 1. 2013 ob 13. uri), predstavitev dobitnikov priznanj in drugih dejavnosti gibanja.
MESTNA OBČINA PTUJ Mestni trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija Tel. 02/748 29 99, faks. 02/748 29 98 E-pošta: moptuj@ptuj.si, spletni naslov: www.ptuj.si, www.ptuj-tourism.si Na sejmu se predstavljajo: GOLF PTUJ, Ptuj, Slovenija GOSTINSTVO PP, Ptuj, Slovenija HOTEL MITRA, Ptuj , Slovenija POKRAJINSKI MU ZEJ PTUJ, Ptuj, Slovenija PTUJSKA KLET, Ptuj, Slovenija RANCA PTUJ, Ptuj, Slovenija RDO SP. PODRAVJE, Slovenija TERME PTUJ, Ptuj, Slovenija TIC PTUJ, Ptuj, Slovenija TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ, Ptuj, Slovenija Turizem v Spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega trga, ki je znan po odmevnih mednarodnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski in enološko-kulinarični ponudbi, območje pa je uveljavljeno tudi kot športno-rekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje odlikujeta, gledano s turistične perspektive, velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi Goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.
Minoan lines: nova linija Trst–Grčija in druge najboljše linije
Informacije in rezervacije za Prlekijo
Turistično središče severnega Cipra LTD deluje kot turistično-informacijsko središče, ki skrbi za promocijske aktivnosti, pri tem pa se osredotoča tudi na to, kako privabiti turiste iz celinske Evrope v severni Ciper.
V Lokalni turistični organizaciji Sotočje ponujamo informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih, možnostih za izlete ter upravljamo z rezervacijskim sistemom za območje občin Kobarid in Tolmin.
58
ORTOPEDICA, d. o. o. Heroja Nandeta 37, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 02/426 05 46, faks. 02/426 05 47 E-pošta: info@ortopedica.si, spletni naslov: www.ortopedica.si Brezplačna računalniška testiranja obremenitev stopal. Izdelava ortopedskih vložkov memory za vse vrste obutve.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 56 80, faks. 01/434 56 91 E-pošta: info@pzs.si, spletni naslov: www.pzs.si
MINOAN LINES 17, 25th August Street, 71202 Heraklio, Grčija Tel: +39/ 040 363 242, faks: +39/ 040 760 6145 E-pošta: info@hellenic.it, spletni naslov: www.hellenic.it
NORTH CYPRUS TOURISM CENTRE LTD 29 Bedford Square London, GB - WC1B 3ED United Kingdom, Velika Britanija Tel. +44/20 7631 1930, faks. +44/20 7462 9789 E-pošta: info@simplynorthcyprus.com, spletni naslov: www.simplynorthcyprus.com
Na sejmu se predstavljajo: TURISTIČNA ZVEZA - TIC NOVA GORICA LTO BOVEC - TIC BOVEC
Straža je majhna občina, ki ima veliko pokazati. Skozi Stražo teče reka Krka, po kateri se lahko spuščate s splavom ali raftom, vanjo pomakate trnek ali pa se v njej kopate. Nad zeleno Krko se dviga Straška gora, posejana z vinogradi, in še bi lahko naštevali. Našo dolino lepo opisuje naš slogan – Kraj topline, zelenja in modrine.
Planinska zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z aktivnim življenjem v naravi in gorskem svetu.
LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER Jureša Cirila 4, 9240 Ljutomer, Slovenija Tel. 02/581 11 05, faks. 02/584 83 34 E-pošta: info@jeruzalem.si, spletni naslov: www.jeruzalem.si
LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE KOBARID - TOLMIN Ulica Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin, SLOVENIJA Tel. 05/380 04 80, faks. 05/380 04 83 E-pošta: info@lto-sotocje.si, spletni naslov: www.dolina-soce.com
OBČINA STRAŽA Ulica talcev 9, 8351 Straža, Slovenija Tel. 07/384 85 50, faks. 07/384 85 58
OASIS TURS, d. o. o. Slovenska cesta 51, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/425 43 49, faks. 01/425 43 48 E-pošta: ana.pahor@oasistours.si, spletni naslov: www.oasistours.si Potovalna agencija Oasis tours, katere lastnik je največja hotelska veriga Tunizije El Mouradi, je del grupacije Sunshine holidays. V naši široki ponudbi najdete kvalitetne usluge in namestitve za vsak žep in okus.
POSREDNIŠTVO RADIOSTEZIJA SIMONOVI ČAJI MILAN KALINIĆ, s. p. Celovška cesta 264, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/793 108 E-pošta: kalinic.milan888@gpošta.com Čaji, olja, glina, kreme, predstavitev magnoflex
RDO POSTOJNSKA JAMA – ZELENI KRAS Jamska 30, 6230 Postojna, Slovenija Tel. 05/700 01 00, faks. 05/700 01 30 E-pošta: info@postojnska-jama.si, spletni naslov: www.postojnska-jama.eu Na sejmu se predstavljajo: OBČINA POSTOJNA OBČINA PIVKA OBČINA LOŠKA DOLINA OBČINA CERKNICA OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINA BLOKE Na Zelenem krasu se trudimo bolje živeti – v stiku z naravo, tradicijo in soljudmi. Z odgovornim načinom življenja in nenehnimi vlaganji v znanje in razvoj si prizadevamo ohraniti naravo in zdravo okolje, ki ponuja prebivalcem in obiskovalcem bogato preživljanje prostega časa in kakovostno življenje. Obiščite Zeleni kras in bodite v stiku z naravo in samim seboj. Destinacija Zeleni kras zajema občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina.
Katalog razstavljavcev
REGIJA OSREDNJA SLOVENIJA – TURIZEM LJUBLJANA Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/306 45 83, faks. 01/306 45 94 E-pošta: info@visitljubljana.si, spletni naslov: www.visitljubljana.com Na sejmu se predstavljajo: OBČINA BOROVNICA OBČINA BREZOVICA OBČINA DOBREPOLJE OBČINA DOL PRI LJUBLJANI OBČINA DOMŽALE OBČINA GROSUPLJE OBČINA HORJUL OBČINA IG OBČINA IVANČNA GORICA OBČINA KAMNIK OBČINA KOMENDA OBČINA LITIJA OBČINA LOG DRAGOMER OBČINA LOGATEC OBČINA LUKOVICA OBČINA MEDVODE OBČINA MENGEŠ OBČINA MORAVČE OBČINA ŠKOFLJICA OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI OBČINA TRZIN OBČINA VELIKE LAŠČE OBČINA VODICE OBČINA VRHNIKA OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC
Osrednja Slovenija je najbolj prepoznavna turistična regija v Sloveniji, ki privlačno turistično ponudbo gradi na trajnostnih načelih, identiteto pa ji daje edinstven preplet kreativne urbanosti prestolnice in privlačne avtentičnosti zelene okolice.
REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA GORENJSKA Cesta svobode 11, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/578 05 00, faks. 04/578 05 01 E-pošta: info@dzt.bled.si, spletni naslov: www.slovenske-alpe.si Na sejmu se predstavljajo: OBČINA GORENJA VAS - POLJANE OBČINA KRANJ OBČINA PREDDVOR OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINA ŽIRI OBČINA BLED OBČINA BOHINJ OBČINA JESENICE OBČINA NAKLO OBČINA RADOVLJICA OBČINA TRŽIČ OBČINA ŽIROVNICA OBČINA GORJE OBČINA CERKLJE OBČINA JEZERSKO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA ŠENČUR OBČINA ŽELEZNIKI
Slovenske Alpe. Gorenjska. Razgibana pokrajina, ki z visokimi vrhovi povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Reke in doline, ki povezujejo Alpe in Mediteran. Poti, ki povezujejo ljudi! Z vsakič drugačnimi zgodbami!
REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA KOROŠKA Meža 10, 2370 Dravograd, Slovenija Tel. 0590 85 187, faks. 059 085 191 E-pošta: info@rra-koroska.si, spletni naslov: www.koroska.si Predstavitev turističnih ponudnikov: DRAVIT, JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM, KULTURO IN MLADINSKE DEJAVNOSTI DRAVOGRAD GOSTILNA PRI LIPI, MUTA KOROŠKI SPLAVARJI, MUTA OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM PODZEMLJE PECE, PODJETJE ZA RAZVOJ TURISTIČNE IN MUZEJSKE DEJAVNOSTI, D. O. O. SPOTUR, JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT SLOVENJ GRADEC ŠKTM, JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT, KULTURO, TURIZEM IN MLADINO RADLJE OB DRAVI VABO, PODJETJE ZA TURIZEM, TRGOVINO, GOSTINSTVO IN LOGISTIKO, D. O. O. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM Predstavitev celovite turistične ponudbe Koroške regije, ki obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske, ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Neokrnjena gorska narava in gozdovi z razvejeno mrežo cest in poti ponujajo raznovrstne možnosti raziskovalnih potepanj.
Nepal – sveti raj za vse sezone Nepal je za večino turistov sveti raj – Sangrila, ki meji na severu s Kitajsko, na vzhodu, zahodu ter jugu pa na Indijo. Turizem je največja industrija Nepala z bogato ponudbo. Na primer plezanje na vrhove Himalaje, kot so Sagarmatha - Mt. Everest, Anapurna, Daulagiri, Lotse, Makalu, oz. na vrhove 8 od 14 osem tisočakov na svetu. Del turistične ponudbe so tudi treking, kulturni in verski turizem – bogata kulturna dediščina hinduističnih templjev ter budističnih pagod v Katmandujski dolini, rojstni kraj Gautama Buddhe v Lumbini, adrenalinsko športni turizem – bungee jumping, jadralno padalstvo, ogled vrhove Himalaje z vožnjo z balonom, rafting, vožnja s kajaki in kanuji, ogled več kot 500 vrst ptic ter džungelski safari na jugu države Chitwan, Bandia. Ministrstvo za turizem in civilno letalstvo Vlade Republike Nepala je leto 2011 proglasilo za leto turizma, leto 2012 pa leto turizma z željo, da bi do leta 2020 uspeli vsako leto v Nepal privabiti dva milijona tujih turistov. Slovenijo in Nepal povezuje ljubezen do gora, še najbolj zaradi vrhunskih slovenskih alpinistov, ki so uspešno osvojili različne vrhove Himalaje, treking na področju Everest base camp in okoli Annapurne ter kulturni in eko turizem. Popularni turistični vodnik Lonely Planet je uvrstil Nepal med deset najbolj vrednih destinacij sveta za leto 2013, vključno z Mustangom (prepovedana kraljevina) kot tretjo najboljšo regijsko destinacijo v Nepalu za leto 2013. Mag. Aswin Kumar Shrestha, častni konzul Nepala v Sloveniji 59
Ob obisku našega razstavnega prostora »Kolpa. Dotakni se zgodbe« - EDEN 2010 boste spoznali reko Kolpo v obliki treh turističnih produktov: »Žuborenje narave«, »Kolpske zgodbe« in »Po reki dol, po bregu gor«. REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško, Slovenija Tel. 07/488 10 40, faks. 07/488 10 50 E-pošta: sanela.halilovic@rra-posavje.si, spletni naslov: www.posavje.com Posavje, destinacija naravnih lepot, kulturnih znamenitosti, kulinarike in vina. Spoznajte različne možnosti aktivnega oddiha v naravi, okusite vrhunska vina in obiščite zanimive kraje, saj je Posavje polno priložnosti!
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ, d. o. o. Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi, Slovenija Tel. 03/566 05 00, faks. 03/566 05 10 E-pošta: info@rcr-zasavje.si, spletni naslov: www.rcr-zasavje.si Na sejmu se predstavljajo: OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA HRASTNIK OBČINA TRBOVLJE ZATO ZASAVJE, d. o. o. Zasavje ni bilo nikoli povsem takšno, za kakršno se je razglašalo samo in so ga predstavljali drugi. Industrijska središča v treh dolinah so danes sodobna mesta, ki v trenutku pobegnejo v neokrnjena hribovska pobočja, ki skrivajo številne skrite zaklade.
RGT, d. o. o. Polana 40, 9000 Murska Sobota, Slovenija Tel. 02/525 21 58, faks. 02/525 21 57 E-pošta: hotel.strk@siol.net, spletni naslov: www.lovenjakov-dvor.si Lovenjakov dvor in Hotel Štrk – hiša turizma v osrčju narave med ostanki Panonskega morja. Vrhunska kulinarika, lov, ribolov, kolesarjenje, pohodništvo in vodeni izleti po najlepših točkah Prekmurja.
RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/256 12 94, faks. 01/256 12 95 E-pošta: info.rzs@ribiska-zveza.si, spletni naslov: www.ribiska-zveza.si Na sejmu se predstavljajo: RIBIŠKA DRUŽINA BLED RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO RIBIŠKA DRUŽINA TOLMIN
SATURA, d. o. o. – REVIJA HORIZONT Radvanjska cesta 112, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 02/331 27 58 E-pošta: urednistvo@revijahorizont.com, spletni naslov: www.revijahorizont.com Horizont, revija za popotništvo in turizem že več kot deset let bralce navdušuje z reportažami iz vseh koncev sveta, podaja namige za izlete in svetuje o temah, povezanih s potovanji. Tudi s pomočjo izvrstnih fotografij odkriva horizonte sveta.
SAVA TURIZEM, d. d. Cankarjeva cesta 6, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/206 60 00 E-pošta: info.shr@sava.si, spletni naslov: www.shr.si V objemu termalnih in mineralnih voda, blagodejnih za zdravje in dobro počutje, vas v Sava Hotels & Resorts pričakuje raznovrstnost doživetij v vodnih parkih, sobivanje z naravo, razvajanje z vrhunsko kulinariko in aktivno preživljanje prostega časa.
60
Terme Čatež – največje termalno turistično središče – ponujajo bogato ponudbo vodnih programov in zabave s počitnikovanjem v hotelih in apartmajih na kar štirih lokacijah: v Čatežu, na Mokricah, v Kopru in Marini Portorož. Privoščite si avanturistične počitnice v indijanski vasi ali gusarskem zalivu v Čatežu, razvajajte se v centrih dobrega počutja, sprostite se v Savna parku, preizkusite v igri golfa, izberite med vrsto ponujenih športnih aktivnosti ali izpeljite uspešen poslovni dogodek.
TOP LINE, d. o. o. Obala 114, 6320 Portorož - Portorose, Slovenija Tel. 05/674 71 60, faks. 05/674 70 29 E-pošta: rezervacije@benetke.com, spletni naslov: www.benetke.com Enodnevni izleti v Benetke, prevozi GoOpti, nizkocenovni prevozi na letališča
SLAK, d. o. o. Gunceljska 14, 1210 Ljubljana - Šentvid, Slovenija Tel. 01/512 22 11, faks. 01/512 82 84 E-pošta: info@digitalstudio.si, spletni naslov: www.travel-Slovenija.com
TRIGLAVSKI NARODNI PARK Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, Slovenija Tel. 04/578 02 26, faks. 04/578 02 01 E-pošta: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si, spletni naslov: www.tnp.si
Travel-Slovenia.com je spletni video portal za promocijo turističnih, naravnih, etnoloških, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Slovenije. Za tuje in domače turiste, popotnike, naravoljubce, obiskovalce prireditev in vse, ki iščete namig za izlet ali idejo za počitnice.
Na sejmu se predstavljajo: KOZJANSKI PARK KRAJINSKI PARK GORIČKO KRAJINSKI PARK KOLPA PARK ŠKOCJANSKE JAME
SPIRIT SLOVENIJA, JAVNA AGENCIJA Dimičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/589 18 40 E-pošta: info@slovenia.info, spletni naslov: www.slovenia.info, www.tia, www.japti.si
Naravni parki Slovenije – pod tem imenom se predstavljamo Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Kolpa in Krajinski park Goričko. Vse, ki nas želite spoznati, vabimo, da nas obiščete, pridobite informacije o naravnih lepotah, dogodkih in prireditvah ter se skupaj z nami podate na pot spoznavanja neokrnjene narave. Ko berete te vrstice, ste že potrkali na vrata novim doživetjem … Vabljeni!
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije skrbi za promocijo slovenskega gospodarstva, promocijo Slovenije kot turistične destinacije, razvoj podjetništva ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih investicij in internacionalizacije podjetij ter tako zagotavlja usklajeno, pregledno in usmerjeno podporo slovenskemu gospodarstvu.
Ribiška zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z ribolovom na rekah in jezerih Slovenije.
RIC BELA KRAJINA Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, Slovenija Tel. 07/305 65 30, faks. 07/305 65 31 E-pošta: lidija.ivansek@ric-belakrajina.si, spletni naslov: www.kolpariver.eu
TERME ČATEŽ, d. d. Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, Slovenija Tel. 07/49 36 700, faks. 07/49 35 005 E-pošta: info@terme-catez.si, spletni naslov: www.terme-catez.si
STANKO JANEŽIČ – NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Pece 11, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel. 041/600 834 E-pošta: makso.kul@gpošta.com Suhomesnati izdelki lastne proizvodnje
TURISTIČNA ORGANIZACIJA HERCEG NOVI Jova Dabovića 12, 85340 Herceg Novi, Črna gora Tel. +382/31350 820, faks. +382/31 350 840 E-pošta: info@hercegnovi.travel, spletni naslov: www.hercegnovi.travel Turistična zveza v Herceg Novem skrbi za oglaševalske aktivnosti, s katerimi želijo spodbuditi promocijo, razvoj in predstavitev turističnih vrednot na domačih in mednarodnih trgih ter spodbuditi in uskladiti turistične dogodke. Pri tem beležijo turistična povpraševanja in promet ter sodelujejo z vsemi sodelujočimi v turistični panogi. Aktivno delujejo na področju tržnih raziskav in drugih aktivnosti, s katerimi ustvarjajo privlačno turistično podobo Herceg Novega.
Katalog razstavljavcev
TURISTIČNA ORGANIZACIJA HNK / HERCEGOVSKONERETVANSKEGA KANTONA Dr. Ante Starčevića bb, BA-88000 Mostar, Bosna in Hercegovina Tel. 00387/36 319302, faks. 00387/36 386710 E-pošta: fortuna_ero@tel.net.ba, spletni naslov: www.fortuna.ba
TURISTIČNA ORGANIZACIJA MESTA SMEDEREVA Omladinska 1, 11300 Smederevo, Srbija Tel. +381/26/222 952, faks. 381/26/222 952 E-pošta: turizam@smederevo.org.rs, spletni naslov: www.toosd.com
Predstavitev turistične organizacije Hercegovskoneretvanskega kantona
TURISTIČNA ORGANIZACIJA SRBIJE Čika-Ljubina 8, 11000 Beograd, Srbija Tel. +381/11/655 71 00, faks. +381/11/262 67 67 E-pošta: office@serbia.travel, spletni naslov: www.serbia.travel
TURISTIČNA ORGANIZACIJA BEOGRADA Masarikova 5/IX, 11000 Beograd, Srbija Tel.+381/11/306 14 00, faks. +381/11/306 14 14 E-pošta: office@tob.co.rs, spletni naslov: travel-belgrade.com
TURISTIČNA ORGANIZACIJA MESTA KRUŠEVCA Majke Jugovića 3, 37000 Kruševac, Srbija Tel. +381/37/445 180, faks. +381/37/445 180 E-pošta: turizamkrusevac@open.telekom.rs, spletni naslov: www.turizamkrusevac.com
TURISTIČNA ORGANIZACIJA NIŠ Vožda Karađorđa 7, 18000 Niš, Srbija Tel. +381/18/524 877, faks. +381/18/524 877 E-pošta:info@visitnis.com, spletni naslov: www.visitnis.com
TURISTIČNA ORGANIZACIJA VOJVODINE Bulevar Mihajla Pupina 6/IV, 21000 Novi Sad, Srbija Tel. +381/21/ 452 910, +381/21/472 05 08, faks. +381/21/420 758 E-pošta: office@vojvodinaonline.com, spletni naslov: www.vojvodinaonline.com
TURISTIČNA ORGANIZACIJA V TUNIZIJI / PREDSTAVNIŠTVO V AVSTRIJI Opernring 1/R/109, AT-1010 Vienna, Avstrija Tel. + 43/1/585 34 80, faks. + 43/1/585 34 80 18 E-pošta: office@tunesieninfo.at, spletni naslov: www.tunesien-info.at Seznam turističnih zanimivosti v Tuniziji je veliko širši, kot bi pričakovali glede na njeno velikost.
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/434 16 70, faks. 01/434 16 80 E-pošta: info@turisticna-zveza.si Na sejmu se predstavljajo: TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA – DOLI REKREATUR TD DRAVLJE LJUBLJANA TD KUREŠČEK DRUŠTVO ZAPOTOK TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE ŠPORTNO-TURISTIČNO DRUŠTVO VINICA DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIRI TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO FARA, SP. IDRIJA DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ TD ŽETALE TURISTIČNA ZVEZA MEDVOD: TD HRAŠE TD SMLEDNIK TD DRAGOČAJNA-MOŠE TD ZBILJE TD PIRNIČE TD ŽLEBE - MARJETA TD GORIČANE - VAŠE TD KATARINA ŠTD SORA
TURISTIČNA ZVEZA VELENJE: TD VELENJE TD ŠALEK TD ŠENTILJ TD ŠMARTNO OB PAKI DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE TD VINSKA GORA MTIC
Postanite ribič! Slovenija ima bogato, več kot stotridesetletno tradicijo športnega ribolova na rekah in jezerih. Ribe na osnovi z državo podpisanih koncesijskih pogodb večinoma upravljajo ribiške družine, ki delujejo v javnem interesu. V Sloveniji je 64 družin, ki so povezane v krovno organizacijo, Ribiško zvezo Slovenije, in združujejo blizu 12.000 članov – ribičev. Upravljajo približno 94 odstokov slovenskih voda, preostalih 6 odstokov pa upravlja Zavod za ribištvo Slovenije. Slovenija je danes v svetu poznana kot ena najlepših ribiških destinacij in na naših rekah in jezerih poleg domačih vsako leto lovi tudi veliko tujih ribičev iz vsega sveta. Ribolovni turizem je eden najbolj žlahtnih oblik turizma v Sloveniji. Zato smo se slovenski sladkovodni ribiči odločili, da možnosti ribolovnega turizma predstavimo tudi obiskovalcem sejma Alpe–Adria: Turizem in prosti čas in jih hkrati povabimo, da se nam pridružijo, postanejo ribiči in člani naše ribiške organizacije. Dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije 61
TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA: TD MOST NA SOČI RAZVOJNO DRUŠTVO BREGINJSKI KOT DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA
KOSTELA: TD RIBNICA TŠD KOSTEL TD KOČEVJE
TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE: TD ŠENTRUPERT TD SUHA KRAJINA TD ŠMARJEŠKE TOPLICE TD MOKRONOG TD TREBNJE
POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA: TD DOBROVNIK TD MAJOLKA TD MALA NEDELJA-RADOSLAVCI TD GORNJA RADGONA TD VERŽEJ ZVEZA KULTURNIH IN TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE PUCONCI GORIČKO DRÜJŠTVO ZA LEPŠI VÜTRO
ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA: TD SREDIŠČE OB DRAVI TD SELNICA OB DRAVI OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR TD POLENŠAK TD STARŠE KTD ŠTIBL TD OBČINE RAČE-FRAM
TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE: TD ŠMARJE-SAP TD BOŠTANJ TD KOPANJ TD MAGDALENSKA GORA TD ŽUPANOVA JAMA, ŠT. JURIJ
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA: TD SAMOSTAN STUDENICE TD JELKA ŠMARTNO NA POHORJU TD COKLA TINJE TD LIPA KEBELJ TD OPLOTNICA TD VITICA VRHOLE PRELOGE TD BREZA PRAGERSKO TD ZELENA DOLINA POKOŠE TD VINIČAR ZGORNJA POLSKAVA TD ŠTATENBERG TD LUCIJA KRIŽEČA VAS TD LAPORJE TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA: TD PIVKA TD NOTRANJSKA TD BLOKE TD LOŠKA DOLINA KETŠ ALOJZ MIHELČIČ HARIJE TD BREST BRESTOVICA TD POSTOJNA TD PREM DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA NARIN TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO
OTZ BREŽICE: TD PIŠECE TD KAPELE TD DOBOVA TD SROMLJE TD ČREŠNJICE
Predstavitev Ribniškega Pohorja
TURŠKI KULTURNI IN TURISTIČNI URAD, PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU Francuska 17/C3, RS-11000 Beograd, Srbija Tel. +381/11 334 90 41, faks. +381/11 334 90 43 E-pošta: info@posetitursku.com, spletni naslov: www.posetitursku.com, www.goturkey.com Turčija vas vabi na počitnice s svojo bogato zgodovino, kulturno dediščino in drugimi zanimivostmi.
TURISTIČNO DRUŠTVO OBSOTELJA IN KOZJANSKO: TD ŠMARJE PRI JELŠAH TD PILŠTANJ TD TINSKO TD KOSTRIVNICA ZAVOD ETNO - EKO ŠENTJUR: TOD ŠENTJUR DRUŠTVO IZVIRI DOBRINA TOD PONIKVA
TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA NA POHORJU Ribnica na Pohorju 1, 2364 Ribnica na Pohorju, Slovenija Tel. 041/854 330 E-pošta: tdribnicanapohorju1@gpošta.com
UMBRIA E SAPORI s.a.s. di Claudio Cavallari & Co. Via Roma 52, IT - 06089 - Torgiano (PG), Italija E-pošta: sarafanini@alice.it Umbrija in salame
Predstavitev turistične in kulturne dediščine Slovenije. Na sejmu se predstavljajo turistične zveze in društva.
USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE – PKD SLOVENIJA Kropa 72, 4245 Kropa, Slovenija Tel. 04/533 61 20, 041/731 039, 041/716 865 E-pošta: pkdslovenia@gpošta.com, spletni naslov: www.kultura-natura.si (Ne)znano zamejstvo: predstavitev čezmejnega projekta ob petnajstletnici delovanja, v sodelovanju s Slovenci iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter ob pomoči Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sejem Alpe–Adria – odlična priložnost za nove ideje popotniško-izletniških zgodb Kot ustvarjalki turistične oddaje mi sejem Alpe–Adria: Turizem in prosti čas omogoča izjemne priložnosti za spoznavanje novih ponudb in seznanjanje z nadgradnjo tistih, že obstoječih na celotnem področju Alpe-Jadran. Ponuja nova poznanstva s strokovnimi delavci v turizmu, s predstavniki turističnih društev, agencij in vpogled čez mejo, v druge kulture ter s tem podaja številne navdihe za nove popotniško-izletniške zgodbe tako profesionalno kot zasebno. Celoten sejem zajema bogato športno, kulinarično in kulturnoetnološko dediščino razstavljavcev in jim podaja povezovanje z mednarodnim pridihom. Izjemen sejemski program z različnimi predavanji in delavnicami obiskovalce tudi osvešča na več ravneh, kar kulturo turizma postavlja na višjo raven. Irena Shyama Hlebš, novinarka in sovoditeljica oddaje Na lepše, TV Slovenija 62
Katalog razstavljavcev
VERSA d. o. o. Ribičičeva 39, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 041/221 477 E-pošta: iztok@poi.si, spletni naslov: www.poi.si Turistični zemljevid »Points of Interest«.
VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d. o. o. Kongresni trg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/24 41 800, faks. 01/24 41 806 E-pošta: info@vinskadruzba.si, spletni naslov: www.vinskadruzba.si Družbeniki Vinske družbe Slovenije, med katerimi so znane slovenske vinske kleti, bodo ponudili nagrajena vina in ob tem predstavili način družbeno odgovornega pitja vina, ki ga že več let izvajajo s projektom »Ob vinu voda. Vedno«.
Da bodo vaši mini izleti, mega potovanja in maksi počitnice varni, sproščeni in brezskrbni, vam svetujemo, da izberete zanesljivega sopotnika – zavarovanje Vzajemna Tujina. Zdravstvene storitve v tujini so namreč lahko povezane z visokimi stroški.
WAGRAIN-KLEINARL TOURISMUS Markt 14, A-5602 Wagrain-Kleinarl, Avstrija Tel.+43/641 38 44 814 E-pošta: kathrin@wagrain-kleinarl.at, spletni naslov: www.wagrain-kleinarl.at Wagrain-Kleinarl – aktivne počitnice (smučanje ali deskanje in gorsko kolesarjenje) na turistični destinaciji, primerni za družine. Bližina – le dvesto kilometrov od Ljubljane!
ZAKLADI ISTRE Verdijeva ulica 10, 6000 Koper - Capodistria, Slovenija Tel. 05/664 64 03, faks. 05/627 16 02 E-pošta: info@zakladi-istre.si, spletni naslov: www.zakladi-istre.si
VINSKA KLET »GORIŠKA BRDA«, z. o. o. Zadružna cesta 9, 5212 Dobrovo v Brdih, Slovenija Tel. 05 33 10 102, faks. 05/331 01 09 E-pošta: info@klet-brda.si, spletni naslov: www.klet-brda.si
Veliko je dogodkov, prireditev, tematskih večerov in obdobij, ki jih posvečamo slovenski Istri. Odklenili smo skrinjo in jih zbrali za vas. To so naši zakladi, odkrijte jih tudi vi.
Vinska klet Goriška Brda nadaljuje in soustvarja večstoletno tradicijo področja – pridelovanja odličnih briških vin. Neponovljivost teritorija znamo s predanostjo trti in vinarsko strastjo vdahniti v naša mednarodno nagrajena mirna in peneča vina.
ZAVOD BIG Dunajska 22, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 02/431 22 22, faks. 02/431 31 74 E-pošta: info@zavodbig.si, spletni naslov: www.zavodbig.com
VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, d. v. z. Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/471 87 72, faks. 01/471 88 51 E-pošta: info@vzajemna.si, spletni naslov: www.vzajemna.si
da dobra arhitektura prinese dodano vrednost vsej svoji okolici, kraju in okoliški krajini, kot lahko tudi slaba arhitektura vrednost krajine popolnoma razvrednoti. Arhitekturo bi v turizmu morali videti kot dolgoročno investicijo, in ne le kratkoročno rešitev. Razstava je razdeljena na štiri poglavja, ki prikazujejo različne koncepte prepletanja arhitekture in poslovnih konceptov: majhni hoteli, obnova, hiše za najem, mobilno/začasno. Primeri so izbrani iz različnih krajev sveta in različnih podnebnih razmer. Razstava ne prikazuje preprostih rešitev in receptov za uspešno turistično arhitekturo. Dobra rešitev je vedno edino ta, ki je izdelana po meri za vsak določen primer posebej. Edini dober način kopiranja idej nekoga drugega je, da jih narediš še boljše. ZAVOD ŠKL ZA RAZVOJ IN PROMOCIJO ŠPORTA Brezovce 9, 1236 Trzin, Slovenija Tel. 01/548 37 50, faks. 01/548 37 51 E-pošta: skl@skl.si, spletni naslov: www.skl.si Zavod ŠKL je neprofitna zasebna organizacija, ki med mladimi že osemnajst let spodbuja zanimanje za šport. Skrbi za celostni razvoj učencev in dijakov na področju športa in drugih obšolskih dejavnosti (turizem, ustvarjalne delavnice in krožki, plesne in navijaške skupine ...). Spodbuja ustvarjalnost, samozavest, strpnost in spoštovanje družbenih vrednot.
ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE Spodnje Gameljne 61A, 1211 Ljubljana - Šmartno, Slovenija Tel. 01/244 34 00, faks. 01/ 244 34 05 E-pošta: info@zzrs.si, spletni naslov: www.zzrs.si Zavod za ribištvo Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z ribolovom na rekah in jezerih Slovenije.
Razstava Mala turistična arhitektura – 50 mednarodnih primerov majhne inovativne turistične arhitekture v kombinaciji s poslovnimi koncepti, ki poudarjajo genius loci in prikazujejo rešitve prihodnosti. Razstava prikazuje primere dobrih praks, kjer je združen inovativni poslovni koncept s kvalitetno arhitekturo. Dobro arhitekturo se pogosto vidi kot nezaželen strošek. Pri tem se pozabi,
Odkrijte Tunizijo – užijte orientalsko Sredozemlje V Tunizijo priletite iz Slovenije v le dveh urah vožnje v kateremkoli letnem času. Tunizija je odlična destinacija za vse, ki si želijo sproščujočega počitka na neskončnih peščenih plažah, hkrati pa odkriti pomembna zgodovinska obeležja, ki nam pripovedujejo o fascinantni feničanski, kartaginski in rimski preteklosti. Seveda sodijo sem tudi mesta, kot so Tunis, Kairouan, Sousse ali Monastir, s svojimi bazarji, mošejami in medinami v izjemnih barvah in oreintalskem življenjskem slogu. Tistim, ki jih privlačijo počitniške avanture, priporočamo, da se odpravijo na jug Tunizije, ki ponuja čudovito izkušnjo puščavskega sveta, oazo palmovih nasadov okrog Douza in Tozeurja. To je lahko prijeten enodnevni izlet z otoka Djerba. Odkrijte Tunizijo – užijte njeno lepoto in pestrost. Mohamed Boujdaria, direktor Turističnega urada Tunizije na Dunaju 63
Mobilne hiše, avtodomi, plovila, električna vozila in kolesa, oprema za navtiko in karavaning, potapljanje in vodni ribolov, pohodništvo in turizem. Vsakodnevne brezplačne delavnice, testne vožnje, tekmovanja vodnih skuterjev, veslaških osmercev, jadralne regate in koncerti. Bonaca se poleg najlepše sejemske kulise na Jadranu, ponaša tudi s prvim in edinim karavaning parkom za razstavljavce in obiskovalce pri nas. Koper - Capodistria Slovenia 18. - 22.9.2013
Katalog razstavljavcev Salon plovil ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR - POHORJE Partizanska cesta 47, 2000 Maribor, Slovenija Tel. 02/234 66 00, faks. 02/234 66 23 E-pošta: zzt@maribor.si, spletni naslov: www.maribor-pohorje.si Na sejmu se predstavljajo: TERME MARIBOR, d. d., Predstavljamo turistično ponudbo mesta in okolice, destinacije Maribor - Pohorje, v sodelovanju s Termami Maribor.
ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje, Slovenija Tel. 03/491 64 81, faks. 03/491 64 80 E-pošta: ztks@siol.net, spletni naslov: www.turisticnekmetije.si Na sejmu se predstavljajo: TURISTIČNA KMETIJA DERVARIČ TURISTIČNA KMETIJA ČEBELJI GRADIČ TURISTIČNA KMETIJA KLADJE TURISTIČNA KMETIJA KOROŠEC TURISTIČNA KMETIJA VISOČNIK TURISTIČNA KMETIJA GROBELNIK TURISTIČNA KMETIJA ŠTANFEL TURISTIČNA KMETIJA ABRAM TURISTIČNA KMETIJA KLEMENŠEK IN ŽIBOVT TURISTIČNA KMETIJA JELENOV BREG POD MATAJURJEM TURISTIČNA KMETIJA ROBIVERA-LISJAK TURISTIČNA KMETIJA ŠALAMUN Pestra ponudba turističnih kmetij na območju celotne Slovenije za kratek oddih ali zgolj enodneven izlet z obiskom kmetije. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE Frankopanska 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 01/4740600, faks. 01/433 33 71 E-pošta: zps@zps.si, spletni naslov: www.zps.si Predstavljamo aktivnosti Zveze potrošnikov Slovenije, revijo VIP, primerjalne teste izdelkov in storitev, izobraževalne brošure in letake, potrošniške turistične nasvete, prehranski semaforček in članstvo ZPS.
AVTOCENTER MARTIN STIPIČ, s. p. Zaloška cesta 179, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel. 068/133 347 E-pošta: info@abgumenjaki.com, spletni naslov: www.abgumenjaki.com Na sejmu zastopamo: AB INFLATABLES. AB gumenjaki so novost na slovenskem trgu. Namenjeni so za prosti čas in profesionalno uporabo. Tubusi so narejeni iz hypalona, z možnostjo aluminijastega ali poliestrskega dna. Deset let garancije! Več na www. abgumenjaki.com. GRADNJA PLOVIL, ANŽE LOGAR, s. p. Savska cesta 14, 4260 Bled, Slovenija Tel. 041/386 945 E-pošta: anze.logar@lakercraft.com, spletni naslov: www.lakercraft.com Predstavitev premične kulturne dediščine lesenih plovil, prikaz ročne gradnje tradicionalnih lesenih plovil, vesel in druge čolnarske opreme. Ozaveščanje obiskovalcev sejma o rokodelstvu, ki je v tem prostoru redkost, in promocija tovrstnega rokodelstva v smislu reševanja dediščine pred popolno pozabo. Glavni namen predstavitve ni promocija podjetja, ampak prikaz ročnih spretnosti in veščin nekdaj prisotnega profila rokodelca, izdelovalca lesenih plovil. MN GRUP, d. o. o. Brezovica 1, 1235 Radomlje, Slovenija Tel. 041/452 558, 040/634 348 E-pošta: info@mn-ograje.si, spletni naslov: www.mnograje.si V podjetju MN Group izdelujemo in montiramo notranje in zunanje Alu-inox ograje, ki so večne in imajo moderen videz. Primerne so za vse stanovanjske hiše in poslovne objekte. NAR, d. o. o. Ulica II. prekomorske brigade 22A, 6000 Koper, Slovenija Tel. 041/ 620 941 E-pošta: info@nar-nautica.com, spletni naslov: nar-nautica.com Ponujamo plovila za prosti čas znamk Stingray, Monterey in Beneteau. Naša plovila so najboljša izbira za tiste, ki iščejo dobro plovilo za ugodno ceno. STUDIO 37, d. o. o. Dunajska cesta 119, Ljubljana, Slovenija Tel. 01/56 55 126, faks. 01/ 56 55 076 Spletni naslov: www.studio37.si Na sejmu predstavljamo programe navtičnih proizvajalcev: ATALANTA MEGA YACHTS &CHARTER BLADEFISH CANADOS CANTIERI ESTENSI CRANCHI YACHTS FJORD FLLI APREA INTREPID MAORI RANIERI SPORT BOATS TAYANA SAILING YACHTS YACHT SERVICE EU
Alpe–Adria: Turizem in prosti čas
Salon plovil Odpiralni čas: od četrtka, 24. januarja, do sobote, 27. januarja, od 10.00 do 19.00 ure, v nedeljo, 27. januarja, do 17.00 ure.
Cena vstopnic: 7 evrov s popustom 5 evre otroci do 14. leta starosti imajo brezplačen vstop
www.alpeadria-tip.si
Dvajset let izkušenj na področju navtike. Distribucija in prodaja motornih jaht, športnih motornih čolnov in opreme najkakovostnejših svetovnih proizvajalcev. Zanesljiv in kakovosten servis, svetovanje, financiranje, asistenca pri zavarovanjih, registracijah, »charter« in »charter management« ter druge navtične storitve.
65
Abecedni seznam razstavljavcev ADRIA PLUS, d. o. o. AGENCIJA OSKAR, d. o. o. ALPINE EXPLORE NEPAL (P.) LTD AMANI TOURS ARCUS PRO, d. o. o. ARGANA, d. o. o. ATOM, d. o. o. BRALKO, d. o. o. CAMPING SABBIADORO – AGRITURISTICA LIGNANO srl DESTINACIJA DEŽELA CELJSKA DRAVINJSKA REGIJA GRAND HOTEL ZAGREB/SAVA OBČINA BRASLOVČE OBČINA CELJE OBČINA DOBJE OBČINA DOBRNA OBČINA KOZJE OBČINA LAŠKO OBČINA PODČETRTEK OBČINA POLZELA OBČINA PREBOLD OBČINA ROGAŠKA SLATINA OBČINA ROGATEC OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBČINA ŠENTJUR OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINA ŠTORE OBČINA TABOR OBČINA VITANJE OBČINA VOJNIK OBČINA VRANSKO OBČINA ZREČE OBČINA ŽALEC OSREDNJECELJSKA REGIJA REGIJA OBSOTELJE & KOZJANSKO RIMSKE TERME SPODNJESAVINJSKA REGIJA TERME DOBRNA, Dobrna TERME OLIMIA, Podčetrtek TERME ZREČE, Zreče THERMANA LAŠKO, Laško DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE EURONATURA DI COTIC BRUNO HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST CAMPING STRAŠKO – HADRIA, d. o. o., Novalja, otok Pag, HRVAŠKA ESPLANADE ZAGREB HOTEL, Zagreb, HRVAŠKA NOVASOL HRVAŠKA, Pulj, HRVAŠKA TURISTIČNA ZVEZA MESTA ZAGREB, Zagreb, HRVAŠKA VALALTA NATURIST ROVINJ, Rovinj, HRVAŠKA INFONET MEDIA, d. d. – RADIO 1 INŠTITUT ZA HELIOPATIJO IN MAGNETIZEM CELJE, ZAVOD INTELEKTA M. SOBOTA, d. o. o. IZIS - IZTOK TOMC, s. p. JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO KARTOGRAFIJA, d. o. o. KMETIJA KOBAL, Benedikt in Simon Kobal KOMPAS NOVO MESTO, d. o. o. KULTURA – NATURA. SI (KULTURNO DRUŠTVO NAŠA SLOVENIJA) LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE KOBARID - TOLMIN TURISTIČNA ZVEZA - TIC NOVA GORICA LTO BOVEC - TIC BOVEC MESTNA OBČINA PTUJ GOLF PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA GOSTINSTVO PP, Ptuj, SLOVENIJA HOTEL MITRA, Ptuj , SLOVENIJA POKRAJINSKI MU ZEJ PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA PTUJSKA KLET, Ptuj, SLOVENIJA RANCA PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA RDO SP. PODRAVJE, SLOVENIJA TERME PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA TIC PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA MINOAN LINES, ITALIJA/GRČIJA NORTH CYPRUS TOURISM CENTRE LTD OASIS TURS, d. o. o. OBČINA STRAŽA ORTOPEDICA, d. o. o. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE POSREDNIŠTVO RADIOSTEZIJA SIMONOVI ČAJI MILAN KALINIĆ, s. p. RDO POSTOJNSKA JAMA - ZELENI KRAS OBČINA POSTOJNA OBČINA PIVKA OBČINA LOŠKA DOLINA
66
OBČINA CERKNICA OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINA BLOKE REGIJA OSREDNJA SLOVENIJA - TURIZEM LJUBLJANA OBČINA BOROVNICA OBČINA BREZOVICA OBČINA DOBREPOLJE OBČINA DOL PRI LJUBLJANI OBČINA DOMŽALE OBČINA GROSUPLJE OBČINA HORJUL OBČINA IG OBČINA IVANČNA GORICA OBČINA KAMNIK OBČINA KOMENDA OBČINA LITIJA OBČINA LOG DRAGOMER OBČINA LOGATEC OBČINA LUKOVICA OBČINA MEDVODE OBČINA MENGEŠ OBČINA MORAVČE OBČINA ŠKOFLJICA OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI OBČINA TRZIN OBČINA VELIKE LAŠČE OBČINA VODICE OBČINA VRHNIKA OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA GORENJSKA OBČINA GORENJA VAS - POLJANE OBČINA KRANJ OBČINA PREDDVOR OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINA ŽIRI OBČINA BLED OBČINA BOHINJ OBČINA JESENICE OBČINA NAKLO OBČINA RADOVLJICA OBČINA TRŽIČ OBČINA ŽIROVNICA OBČINA GORJE OBČINA CERKLJE OBČINA JEZERSKO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA ŠENČUR OBČINA ŽELEZNIKI REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA KOROŠKA DRAVIT, JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM, KULTURO IN MLADINSKE DEJAVNOSTI DRAVOGRAD GOSTILNA PRI LIPI, MUTA KOROŠKI SPLAVARJI, MUTA OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM PODZEMLJE PECE, PODJETJE ZA RAZVOJ TURISTIČNE IN MU ZEJSKE DEJAVNOSTI, d. o. o. SPOTUR, Javni zavod za turizem in šport Slovenj Gradec ŠKTM, JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT, KULTURO, TURIZEM IN MLADINO RADLJE OB DRAVI VABO PODJETJE ZA TURIZEM, TRGOVINO, GOSTINSTVO IN LOGISTIKO, d. o. o. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT, TURIZEM IN MLADINSKE DEJAVNOSTI RAVNE NA KOROŠKEM REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ, d. o. o. OBČINA HRASTNIK OBČINA TRBOVLJE OBČINA ZAGORJE OB SAVI ZATO ZASAVJE, d. o. o. RGT, d. o. o. RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE RIBIŠKA DRUŽINA BLED RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO RIBIŠKA DRUŽINA TOLMIN RIC BELA KRAJINA SATURA, d. o. o. – REVIJA HORIZONT SAVA TURIZEM, d. d. SLAK, d. o. o. SPIRIT SLOVENIJA, JAVNA AGENCIJA STANKO JANEŽIČ - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI TERME ČATEŽ, d. d. TOP LINE, d. o. o., Portorož TRIGLAVSKI NARODNI PARK KOZJANSKI PARK, SLOVENIJA KRAJINSKI PARK GORIČKO, SLOVENIJA KRAJINSKI PARK KOLPA, SLOVENIJA PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BEOGRADA
TURISTIČNA ORGANIZACIJA HERCEG NOVI TURISTIČNA ORGANIZACIJA HNK / HERCEGOVSKO-NERETVANSKEGA KANTONA TURISTIČNA ORGANIZACIJA MESTA KRUŠEVCA TURISTIČNA ORGANIZACIJA NIŠ TURISTIČNA ORGANIZACIJA SRBIJE TURISTIČNA ORGANIZACIJA V TUNIZIJI / PREDSTAVNIŠTVO V AVSTRIJI TURISTIČNA ORGANIZACIJA VOJVODINE TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA – DOLI REKREATUR TD DRAVLJE LJUBLJANA TD KUREŠČEK DRUŠTVO ZAPOTOK TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE ŠPORTNO-TURISTIČNO DRUŠTVO VINICA DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIRI TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZIN TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO FARA, SP. IDRIJA DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ TD ŽETALE TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE: TD HRAŠE TD SMLEDNIK TD DRAGOČAJNA-MOŠE TD ZBILJE TD PIRNIČE TD ŽLEBE - MARJETA TD GORIČANE - VAŠE TD KATARINA ŠTD SORA TURISTIČNA ZVEZA VELENJE: TD VELENJE TD ŠALEK TD ŠENTILJ TD ŠMARTNO OB PAKI DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE TD VINSKA GORA MTIC TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA: TD MOST NA SOČI RAZVOJNO DRUŠTVO BREGINJSKI KOT DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE: TD ŠENTRUPERT TD SUHA KRAJINA TD ŠMARJEŠKE TOPLICE TD MOKRONOG TD TREBNJE ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA: TD SREDIŠČE OB DRAVI TD SELNICA OB DRAVI OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR TD POLENŠAK TD STARŠE KTD ŠTIBL TD OBČINE RAČE-FRAM TURISTIČNA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA: TD SAMOSTAN STUDENICE TD JELKA ŠMARTNO NA POHORJU TD COKLA TINJE TD LIPA KEBELJ TD OPLOTNICA TD VITICA VRHOLE PRELOGE TD BREZA PRAGERSKO TD ZELENA DOLINA POKOŠE TD VINIČAR ZGORNJA POLSKAVA TD ŠTATENBERG TD LUCIJA KRIŽEČA VAS TD LAPORJE TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA: TD PIVKA TD NOTRANJSKA TD BLOKE TD LOŠKA DOLINA KETŠ ALOJZ MIHELČIČ HARIJE TD BREST BRESTOVICA TD POSTOJNA TD PREM DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA NARIN
TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO KOSTELA: TD RIBNICA TŠD KOSTEL TD KOČEVJE POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA: TD DOBROVNIK TD MAJOLKA TD MALA NEDELJA-RADOSLAVCI TD GORNJA RADGONA TD VERŽEJ ZVEZA KULTURNIH IN TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE PUCONCI GORIČKO DRÜJŠTVO ZA LEPŠI VÜTRO TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE: TD ŠMARJE-SAP TD BOŠTANJ TD KOPANJ TD MAGDALENSKA GORA TD ŽUPANOVA JAMA, ŠT. JURIJ OTZ BREŽICE: TD PIŠECE TD KAPELE TD DOBOVA TD SROMLJE TD ČREŠNJICE TURISTIČNO DRUŠTVO OBSOTELJA IN KOZJANSKO: TD ŠMARJE PRI JELŠAH TD PILŠTANJ TD TINSKO TD KOSTRIVNICA ZAVOD ETNO - EKO ŠENTJUR: TOD ŠENTJUR DRUŠTVO IZVIRI DOBRINA TOD PONIKVA TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA NA POHORJU TURŠKI KULTURNI IN TURISTIČNI URAD, PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU UMBRIA E SAPORI s. a. s. USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE – PKD SLOVENIJA VERSA, d.o.o. VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d. o. o. VINSKA KLET »GORIŠKA BRDA«, z. o. o., DOBROVO VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, d. v. z. WAGRAIN-KLEINARL TOURISMUS ZAKLADI ISTRE ZAVOD BIG ZAVOD ŠKL ZA RAZVOJ IN PROMOCIJO ŠPORTA, LJUBLJANA ZAVOD ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR - POHORJE TERME MARIBOR, d. d., Maribor, SLOVENIJA ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE TURISTIČNA KMETIJA DERVARIČ TURISTIČNA KMETIJA ČEBELJI GRADIČ TURISTIČNA KMETIJA KLADJE TURISTIČNA KMETIJA KOROŠEC TURISTIČNA KMETIJA VISOČNIK TURISTIČNA KMETIJA GROBELNIK TURISTIČNA KMETIJA ŠTANFEL TURISTIČNA KMETIJA ABRAM TURISTIČNA KMETIJA KLEMENŠEK IN ŽIBOVT TURISTIČNA KMETIJA JELENOV BREG POD MATAJURJEM TURISTIČNA KMETIJA ROBIVERA-LISJAK TURISTIČNA KMETIJA ŠALAMUN ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE SEJEM PLOVIL: AVTOCENTER MARTIN STIPIČ, s. p. AB INFLATABLES GRADNJA PLOVIL, ANŽE LOGAR, s. p. MN GRUP, d. o. o. NAR, d. o. o. STUDIO 37, d. o. o. ATALANTA MEGA YACHTS & CHARTER BLADEFISH CANADOS CANTIERI ESTENSI CRANCHI YACHTS FJORD FLLI APREA INTREPID MAORI RANIERI SPORT BOATS TAYANA SAILING YACHTS YACHT SERVICE EU
15. 2. – 23. 3. 2013 G '4 ,(# +',@ Ě ,-Ȍ' G -*.#,8'-, 4 "4-.-12#*(,' 1-
HOTEL HISTRION
HOTEL LUCIJA
´šª¹ Œ¹Ž³ª¡Œ
51 â‚Ź
45 â‚Ź
39, â‚Ź
po osebi na dan
po osebi na dan
50
po osebi na dan
'
Œ³ Ž²´³
32 â‚Ź
po osebi na dan
ďż˝ Ę -20-) "- Ęę@ *#2 0#8.* ČŚ,- ďż˝ -2#*' , , (*#.ɤ'& *-) !'( & 1*-4#,1)# - *# ďż˝ -01)' . 0) %3, S , (4#ČŚ(' 8#,1)' )-+.*#)1 8 -%0#4 ,- +-01)- 4-"ďż˝ -% 2 ,'+ !'(1)' .0-%0 + ďż˝ #+ 21)' 4#ČŚ#0' NajlepĹĄi dan. Vsak dan.
-2#*' #0, 0"', "@"@A * Ă“A ×ÔÓÑ -02-0-Éż F #*@B Ă‘Ă– ×ÚÑ Ă˜Ă‘ Ă‘Ă‘ F -"0 ɤ2#4'*) B
080 22 80 www.bernardingroup.si
? 0#8#04 !'(# 4 , '+-, #1-023 .-)*'Ȍ'2#B ÑÖ ××Ñ ÔÒ ÑÑ F --)',%:1 ,1'+-,@1'
68 o ddih