Oddih januar 2012

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 1 /

/stembergarja 15:09:14

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 2 /

2 oddih

/stembergarja 15:09:15

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 3 /

/stembergarja 15:09:15

Bralke in bralci Oddiha

Generalni sekretar delovne skupnosti Alpe-Adria dr. Wolfgang Platzer

Delovna skupnost Alpe-Jadran je bila ustano vljena leta 1978 kot spoznavni forum v tedaj ıe ide oloıko deljeni Evropi.

S pomoèjo projektno usmerjenega nadregionalnega sodelovanja je delovna sku p n o s t postala pomemben vezni èlen, ki je prisp eval k premagovanju teh ovir. Od tiste ga trenutka je na v so moè vzpodbujala pristopna prizadevanja svojih èlanic k Ev ro p s k i uniji. S pristopom Hrvaıke leta 2013 b o dosežen tudi ta etapni cilj .

Danes Alpe-Jadran sestoji iz osmih èlanov, in sicer iz dveh republik, Slovenije in Hrvaıke, iz dveh italijanskih regij, treh avstrijskih zveznih dežel ter ene madžarske ž u p a n i j e.

Delovna skupnost Alpe-Jadran deluje v pr edelu, ki ga je v sekakor mogoèe obrav n ava t i kot kristalizacijsko toèko, in poudarja, da je bil usp eıno oblik ovan preobrat iz konfrontacije v sodelovanje.

EU-èlanstvo vseh èlanic naj bi v b odoèe omogoèalo strateıko optimalno sodel ova n j e navznoter, pa tudi r azıirit ev kooperacije z novimi èlani v južni E vropi.

S p o ı t o va n i !

Direktorica ljubljanskega zavoda za turizem Barbara Vajda

Ko se je lani približno ob t em èasu porodila zamisel, da bi D elovna skupnost Alpe Jadran sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti èas, ki poteka v Ljubljani, p otrdila za osrednji turistièni dogodek v regiji, je bilo k ar nekaj skeptikov, ki niso v erjeli, da nam bo to uspelo.

Vendar nam je! In o d oktobra 2011 je naıe gla vno mesto Ljubljana tudi ur adno postalo turistièno srediıèe r egije Alpe-Jadran, ki obsega deset posamiènih regij Italije, Avstrije in Madžarske ter Slovenijo in Hrvaıko v celoti, sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti èas na Gospodarskem razstaviıèu pa gla vno stièiıèe turistiène p onudbe srca Evrope, kar regija Alpe-Jadran tudi v r esnici je.

V Ljubljani smo p onosni, da lahko gostimo strokovno turistièno javnost petih držav in da s svojo živopisno turistièno ponudbo postajamo vse bolj privlaèna turistièna destinacija za prebivalce regije, pa tudi za obisk ovalce iz drugih, o ddaljenejıih delo v Evrope oziroma sveta. Zavedamo se potrebe po povezovanju in skupnem snovanju trženjskih aktivnosti, obenem pa tudi pr omocijskih uèinkov Ljubljane kot vs a ko l e t n e gostiteljice tega sreèanja.

Povezovanje in sodelovanje je edina pot, ki je pr ava. Prav izkuınje iz pr eteklosti so nas nauèile, kako pomembno je pri s vojem mreženju vkljuèevati soseda, partnerja, vèasih tudi konkurenta. V Ljubljani smo ug otovili, da turista v mestu zadr žimo dlje èasa in povpreèno dobo bivanja raztegnemo tako, da ga zv abimo ıe zunaj Ljubljane . Morda se to sliıi èudno , vendar drži. Tudi zato smo zaèeli združevati in povezovati turistièno ponudbo osrednjeslovenske regije, ki združuje 26 obèin. Prav v vsaki se skriva vsaj en turistièni biser, le odkriti ga je bilo tr eba, zloıèiti in nanizati na ogrli co zelenih doživetij regije. Oblikovali smo jasen r azvojno-trženjski koncept regije kot zaokrožene ga turistiènega obmoèja, ki izkoriıèa e dinstven preplet kreativne urbane ponudb e Ljubljane in avtentiène ponudbe v zeleni okolici na naèin, ki prinaıa p ozitivne uèinke za vse sodelujoèe obèine, turistiène ponudnike in nevladne organizacije. Prviè se kot regionalna turistièna organizacija Osrednja Slovenija tako povezani tudi predstavljamo na letoınjem sejmu Alp e-Adria: Turizem in prosti èas.

Prvi korak je narejen, pred nami pa je ıe dolga p ot povezovanja in sodelovanja.

Turizem za Slovenijo ıe v edno pomeni v veliki meri neizkoriıèeno možnost nj ene ga gospodarskega razvoja in prepoznavnosti v svetu. Dejstvo, da nas je D elovna skupnost Alpe-Jadran prepoznala kot osrednje turistièno srediıèe r egije Alpe-Jadran, pa mora biti znamenje tudi za nas: skr ajni èas je, da turizem dejansko (in ne le na pap irju) postane kljuèen strateıki sek tor slovenskega gospodarstva. oddih 3

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 4 /

/stembergarja 15:09:15

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 5 /

/stembergarja 15:09:16

Kazalo Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d.

Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Uprava Dnevnika, d. d.: Bojan Petan V. d. odgovornega urednika: Zlatko −etinc Urednik priloge: Vito Avguıtin Urednica priloge GR: Marjana Lavriè Tehnièna ureditev in oblikovanje: Marica −vagelj, Vesna Božiè Èižman Pomoènik direktorice za trženje: Domen Rant Trženje: Nataıa B uèan Jezikovni pregled: Marko Janıa Fotografija: dokumentacija Dnevnika, arhiv Združenja turistiènih kmetij Slovenije, Zaklop, arhiv GR , arhiv Skupnosti slovenskih naravnih zdraviliıè, arhiv L TO, arhiv STO Tisk: SET - p odjetje za usposabljanje invalidov, d. d., Vevıka cesta 52, 1260 Ljubljana Polje Datum izdaje: januar 2012 −tevilo tiskanih izvodov: 60.000

06 10 14 18 24 28 33 37 43

Intervju z direktorico S TO mag. Majo Pak Znak gostilna Slovenija zagotavlja stalno kakovost Œ Vanja Aliè

Ob vinu vodo. V edno. Œ Duıan Brejc Uèinki savne za zdravje Œ Vlasta Ti f e n g r a b e r Za konec tedna na izlet k sosedom Œ Nenad Pataky −arm Smaragdne poti Plavanje s pujsi ali morskimi deklicami, poèitnice z duhovi– Œ Vlasta Tifengraber Nestrpni poèitniıki kapitani Œ Boris Leniè Priloga Gospodarskega razstaviıèa Sejem Alpe-Adria oddih 5

Foto: arhiv STO

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 6 /

/stembergarja 15:09:16

Tako kot na svetovni ravni je tudi v Sloveniji turizem ena najhitreje rastoèih gospodarskih panog in razvojna priložnost Slovenije. Slovenski turizem na letni ravni ustvari tri milijone prihodov in devet milijonov prenoèitev turistov.

S posrednimi uèinki dejavnost pomeni 12,1 odstotka celotnega BDP, zagotavlja 12,4 odstotka vseh delovnih mest in s 40 odstotki izvoza storitev pomeni najpomembnejıo storitveno izvozno panogo v Sloveniji.

S

eveda pa tako kot druge panoge tudi turizem ni imun na p osledice gospodarske krize, ki se o dražajo tudi v poslovnih rezultatih podjetij. »Strokovnjaki napovedujejo v prihodnjih letih umiritev stopenj rasti turistiènega prometa na globalni r avni, zato je pomembno, da nadaljujemo z jasno str ategijo razvoja in trženja v turizmu na v seh ravneh,« nam je v p ogovoru zaupala mag.

Maja Pak, direktorica STO. Slovenija se uvrıèa me d najuspeınejıe evropske turistiène destinacije p o rasti ıt evila prihodov in prenoèitev turistov v prvih 11 mesecih leta 2011. V t em obdobju je slovenski turizem zabeležil sedemodstotno skupno rast prihodov turistov in kar devetodstotno rast prihodov tujih turistov. Morda je ıe p omembnejıi p odatek Banke Slovenije, da smo do k onca meseca oktobra 2011 zabeležili kar devetodstotno rast potroınje tujih turist ov. Najveèje ıt evilo

6 oddih

Slovenija ima produkt, ki odgovarja sodobnemu turistu Vesna Leviènik

prihodov turistov (26 odstotkov vseh prihodov turistov) so v prvih desetih mese cih leta 2011 ustv arile gorske obèine, zdraviliıke obèine pa najviıje ıt evilo njihovih prenoèitev (32 odstotkov vseh prenoèitev).

Najbolje gre in najveèj e perspektive slovenskega turizma imata , kot je videti, kongresni in zdra viliıki turizem.

Na krovni ravni imamo zelo jasno strategijo trženja turistiènih produktov, ki smo jo oblikovali skupaj s partnerji slo venskega turistiènega gospodarstva. Glede na trende, spremembe naèina življenja ter vrednot in posledièno tudi povpraıe vanja stroka meni, da b o prihodnjih 20 let naj bolj naraıèalo zanimanje za pr odukte v povezavi z zdravjem in dobrim p oèutjem.

V Sloveniji imamo odliène pogoje in vire za razvoj produktov, ki bodo odgovarjali prièakovanjem sodobnega turista. Pri t em

v ospredje stopajo produkti, ki smo jih izpostavili tudi v no vi strategiji, to so medicinsko-zdraviliıki turiz em, aktivne poèitnice v tesnem stiku z naravo, kongresni turizem, gastronomija, kulturni turizem ipd. V preteklih letih je bilo ogr omno sredstev vloženih v razvoj zdraviliıè in kongresne ponudbe. Èe pogledamo podatke, je zdraviliıki turiz em ustvaril najveè, in sicer dobro tretjino vseh noèitev v letu 2011. Zagotovo je to tisti segment, ki je glede na ıt evilne kazalnike za Slovenijo najpomembnejıi. Pr edvsem zaradi svojih multiplikativnih uèinkov, visoke potroınje na turista in možnosti za p oveèevanje stopnje zasedenosti zunaj sezone je iz jemno pomemben tudi kongresni turizem. Slovenija si prizadeva postati stièiıèe kongresnega turizma jugovzhodne Evrope. Ima izredno lego in izjemno b ogastvo naravnih danosti, kar zagotovo veliko pri-

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 7 /

/stembergarja 15:09:17

pomore h konkurenènosti omenjenih pro duktov.

Kje so o vire za veèj o konkurenènost v turizmu? Èeprav se je v zadnjih ıtirih letih slo venski turizem povzpel za 11 mest na s vetovni lestvici turistiène konkurenènosti, ne moremo mimo podroèij, na k aterih nismo k onkurenèni. Denimo slaba dost opnost Slovenije zaradi pomanjkanja letalskih p ovezav in slabih železniıkih povezav, premajhen obseg sredstev za r azvoj in trženje turizma, ne dosledna uporaba državne znamke v drugih sek torjih, premalo konkurenèni turistièni produkti s pr emajhno dodano vrednostjo, poèasna implementacija trajnostnega menedžmenta, toga delovna zakonodaja, neustrezno poslovno okolje, premalo uèinkovito medresorsko usklajevanje za p otrebe hitrejıega razvoja turizma t er nedosledno izvajanje zakona o igr ah na sr eèo v smislu zag otavljanja namenske rabe finanènih sredstev iz naslo va koncesijskih dajatev od posebnih iger na sr eèo.

Z namenom op ozoriti na t e ovire in nak azati poti za izb oljıanje k onkurenènosti panoge smo partnerji v ja vnem, zasebnem in civilnem sek torju minuli mese c podpisali deklaracijo o par tnerstvu za tr ajnostni razvoj slovenskega turiz ma in pr evzeli odgovornost za ukr epanje.

V katero smer gre trend turizma v le toı njem letu?

Globalni trendi gredo v smeri v eèanja povpraıe vanja po produktih, povezanih z zdravjem in dobrim p oèutjem, po preživljanju aktivnih poèitnic v stiku z naravo, po okolju prijaznih poèitnicah, po iskanju nepozabnih avtentiènih doživetij in indi vidualnem turizmu. Prav to Slovenija tudi ponuja. Po raziskavah, ki jih izv ajamo med turisti v Slo veniji, so ti najb olj zadovoljni ravno z neokrnjeno naravo, kjer lahko izvajajo ıt evilne aktivnosti. Naıa primarna ciljna skupina so zato ravno ljudje, ki iıèejo stik z nar avo in aktivna doživetja. Zaradi izjemnega razvoja novih medijev, vedno veè turistov izbira poèitniıko destinacijo na p odlagi informacij na spletu, predvsem na socialnih medijih.

Glede na podatke naıih r aziskav k odloèitvi o izbiri destinacije najv eè prispevajo mnenja prijateljev in sorodnikov, ta pa se zbirajo na spletu. Zat o je logièna naıa usmeritev k intenzivnemu trženju s pomoèjo novih medijev. In èe pogledamo, kateri segment turizma danes nar aıèa, potem so to zagotovo turisti, ki si sami s pomoèjo spleta organizirajo potovanje in želijo avtentièna doživetja ter individualizirano ponudbo.

Zagotovo je pri tem (tržen ju) pomembna prilagodljivost in po dpora partnerjev.

V slovenskem turizmu moramo biti izredno fleksibilni in se znati prilagajati spr emembam v okolju z vsemi elementi trženjskega spleta. Zelo p omembno je, da gradi-

mo moèna partnerstva s turistiènim g ospodarstvom. Med naıimi p omembnejıimi partnerji so zagotovo Turistièno gostinska zbornica, Turistièna zveza Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in produktna združenja, kot so Skupnost slovenskih naravnih zdraviliıè, Za vod kongresno-turistièni urad, Zbornica gorskih centrov, Združenje Pohodniıtvo & kolesarjenje in vrsta drugih. Pri marketinıkih ak tivnostih se povezujemo tudi z destinacijskimi or ganizacijami. Partnerje vkljuèujemo že v sami f azi naèrtovanja in seveda v izvedbi aktivnosti.

Skupaj s turistiènimi kme tijami. Kako je izkoriıèena n jihova kakovost?

V Sloveniji imamo nekje 630 turistiènih kmetij. Dobra tretjina jih p onuja prenoèiıèa, druge pa so r egistrirane kot izletniık e kmetije, vinotoèi in osmice. Skoraj 400 turistiènih kmetij je vkljuèenih v Združenje turistiènih kmetij Slovenije, ki je pr av naı partner pri trženju. Zelo smo p onosni, da je smo v Sloveniji pred kratkim dobili prvo turistièno kmetijo z ek oloıkim c ertifikatom, to je Turistièna kmetija Ur ıka. Èe p ogledamo vseh 11 mesecev lanskega leta (p odatki za december ıe niso znani, op . p.), vidimo, da so ravno kmetije med tistimi vr stami nastanitev, ki so lani dose gle najveèjo rast.

Turistiène kmetije z nastanitvijo so o d januarja do novembra poveèale prihod gostov za kar 14 o dstotkov. Kmetije privlaèijo tako domaèega kot tujega gosta, iz tujine prihajajo gostje iz vseh držav, Francozi, Nizozemci... Prièakovati je, da b odo glede na aktualne trende turistiène kmetije tudi v prihodnje vse pomembnejıi se gment slovenske turistiène ponudbe, saj spremembe v potovalnih navadah in naèinu živ ljenja kažejo tudi na p oveèevanje povpraıevanja po manjıih nasta vitvenih objektih. Prav gotovo pa je p omemben dejavnik predvsem stik z naravo, ki ga turistiène kmetije p onujajo turistom, ter ponudba pristnih in r aznovrstnih doživetij v avtohtonem okolju.

Na katerih trgih b o STO le tos najbolj dejavna?

Na podlagi temeljite analize trgov ter pogovorov in delavnic z vsemi naıimi par tnerji smo zelo jasno opredelili prioritetne trge slovenskega turizma. Opredelili smo tri sklope držav, v katerih smo pri sotni z razliènimi strategijami tržnega komuniciranja. V prvi sklop so vkljuèene kljuène evropske države: Italija, Avstrija, Nemèija, Hrvaıka, Velika Britanija, Rusija in Srbija. Te države ustvarijo 70 odstotkov vseh prenoèitev in vanje vlagamo tudi približno toliko sredstev. Na teh trgih smo v lanskem letu izvedli veèje oglaıe valske kampanje skupaj s partnerji in v eseli nas, da so rezultati na teh trgih zelo dobri.

Drugi sklop so drug e evropske države, ki ustvarjajo od 17 odstotkov prenoèitev.

Tretji sklop prekomorski trgi, ki se hitr o

razvijajo, ustvarijo pet odstotkov prenoèitev in v t e trge vložimo nekje deset o dstotkov promocijskih sredstev. Vedno veè aktivnosti poteka s pomoèjo novih medijev tudi globalno. Raznolikost Slovenije, ki se izraža tudi skozi raznovrstne produkte, pomeni svojstven izziv trženju slovenskega turizma. Pomembno je, da imamo na nacionalni ravni moèno krovno zgodbo o Sloveniji kot turistièni destinaciji, na dru gi strani pa uèinkovite strategije trženja za posamezne produkte in destinacije.

Boste na te h oddaljenih trgih nadalj evali s prakso skupnega nastopa?

Na oddaljenih trgih sodelujemo s Hrvaıko, pri nekaterih projektih z Avstrijci in I talijani, trenutno se dog ovarjamo tudi z M adžari.

Treba je vedeti, da g ost, ki pride iz Indije ali Kitajske, obièajno obiıèe dv e do tri e vropske države. Zato mora biti v naıem sk upnem interesu oblikovati celovito ponudbo, jo kot tako tudi skupaj predstavljati na oddaljenih trgih ter privabiti èim veè gostov v ta del E vrope. Veliko vlogo pri prodoru na te trge imajo naıe r eceptivne agencije.

Kakıno moè imaj o socialni mediji in na kakıen naèin jih izk oriıèate?

Socialni mediji imajo vse bolj odloèilno vlogo pri izbiri p oèitniıke destinacije in na STO dobivajo vedno veèjo vlogo in pomen. Socialni mediji združujejo in povezujejo ter omogoèajo povezavo z veliko množico uporabnikov (Facebook: veè kot 740 milijon, Twitter: 200 milijonov uporabnikov) na nov oziroma drugaèen naèin ter omogoèajo spletno interaktivno komunikacijo v realnem èasu. Moè socialnih medijev je v možnosti hitr ejıe in prilag odljivejıe k omunikacije ter odzivnosti na potrebe gosta nasploh, globalnem dose gu, preprosti uporabi, nižjih stroıkih. N e nazadnje lahko uspeınost k omuniciranja prek socialnih medijev tudi lažje spr emljamo in merimo. STO je v letu 2011 leta postavila strategijo razvoja in tr ženja prek socialnih medijev, v okviru k atere se osr edotoèamo primarno na ıtiri kljuène SM-k anale: FB, Twitter, Youtube in Link edIn. SM izk oriı èamo za promocijo, veèjo prepoznavnost Slovenije pri ciljnih se gmentih, za izb oljıavo podobe znamke in kr epitev identitete znamke ter za k omunikacijo s str okovnimi ciljnimi javnostmi. Poleg tega uporabljamo SM za razliène stopnje v nak upnem lijaku potencialnih obiskovalcev, torej od aktivnosti z namenom navduıevanja in zanimanja za Slovenijo do vpliv anja v f azi izbire destinacije in pridobivanja mnenj o d drugih up orabnikov, v doloèenih primerih pa tudi v f azi nakupa turistiène storitve. S p omoèjo Foursquara obiskovalca s p omoèjo SM spremljamo tudi ob obisk u destinacije. Ob vrnitvi z obiska v Slo veniji nam SM omog oèajo tudi povratne informacije o zado voljstvu gostov s oddih 7

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 8 /

/stembergarja 15:09:17

storitvami v Slo veniji. SM up orabljamo tudi v povezavi in k ot dopolnilo spletnim mark etinıkim ak cijam ter komuniciranju preko www.slovenia.info. SM nam ne nazadnje p omenijo dodatno stroıkovno zelo ugodno pridobitev analitiènih izsledkov o se danjih in potencialnih obiskovalcih, ki dop olnjuje druge ugotovitve o turistih, s p omoèjo katerih lahko optimiziramo trženjsko komuniciranje.

So v Slo veniji dobrodoıle velik e hotelske verige ali zadostuj e butièni turizem?

Seveda bi si želeli, da bi v Slo venijo priıla ıe k akına pr epoznavna mednarodna hotelska veriga, saj te pomenijo prenos znanja in potrebne nove trge. Vendar je naıe osnovno sporoèilo jasno, Slovenija je bu tièna zelena srednjeevropska država med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino. Ni dežele, kjer na tak o majhni povrıi ni lahko doživiı tak ıno r aznolikost in toliko razliènih doživetij. Na tem mestu naj izpostavim odlièno gastronomijo. Naredili smo strategijo, v okviru k atere smo opredelili slovensko gastronomsko piramido in 24 gastronomskih regij z regionalnimi jedmi. Obrtna zbornica Slovenije je na t ej podlagi razvila projekt Gostilna Slovenija.

V okviru projekta je znak g ostilna Slovenija, ki ima v s voji ponudbi lokalne in regionalne slovenske jedi in postopoma vkljuèuje tudi že ekoloıko pridelano hrano, pridobilo že 40 g ostiln. Raznoliki kakovostni produkti in individualna doži vetja so osnova za strategijo butiènosti.

Dokler bodo ekoloıke teme ak tualne predvsem kot okoljevarstvene teme, se ne b o zgodilo kaj velikega. Ko bodo postale del finanènih in gospodarskih tem, p a se b o položaj spremenil na b olje. −tevilni trdij o, da potem ne b o problem tudi vse veèkrat pono vljeni imperativ, imenovan trajnostni razvoj .

Pred tremi leti smo nar edili raziskavo, da bi ugotovili, kako menedžerji razumejo trajnostni razvoj. Izkazalo se je , da se sic er zavedajo njegovih prednosti, a v t ej smeri ne ukr epajo dovolj. Na STO smo pr euèili priložnosti trajnostnega oziroma zelenega turizma. Ena na ıih kljuènih str ateıkih usmerit ev je sp odbujanje razvoja trajnostnega turizma, saj meni mo, da je t o edina pot slovenskega turizma, ki bo zagotavljala dolgoroèno trajnost in konkurenènost te panoge v priho dnosti. Danes je stanje že b oljıe, èeprav se razumevanje trajnostnega koncepta ıe zmer aj velikokrat omejuje le na ok oljsko dimenzijo. Usmeritev je zag otovo prava, saj ob finanènih koristih prinaıa tudi ıt evilne druge pozitivne uèinke, zato smo ıe t oliko bolj veseli vsakega novega ekoloıkega znaka in k oraka v smeri izboljıanja t ovrstne ponudbe v Slo veniji.

Ni nujno, da imamo že v prvi f azi ekoloıki certifikat. Za zaèetek zadostuje že sist em varènega ugaıanja luèi, iz olacija, izobraževanje zaposlenih, povezovanje z lok alnim oko-

8 oddih

ljem ipd. Skratka veliko je p odroèij, pri k aterih lahko prihranimo. Vse veè hotelov že izvaja doloèene ukrepe. Dober primer je de nimo Bohinj P ark EKO Hotel, prvi hot el v Sloveniji, ki je pr ejel certifikat green globe. V hotelu celoten sistem temelji na pridobivanju in up orabi energije iz obno vljivih virov, enako velja za Terme Snovik. Lani je tudi prvi zdraviliıki hot el dobil c ertifikat, to je Thermana Laık o. Seveda je tak sist em laže uvesti, èe se hot el gradi na no vo, toliko bolje, èe je ob njem ıe t ermalni vrelec. Trajnostni razvoj pa ne prip omore le k zmanjıanju stroıkov. Podjetju raste ugled, prav tako pa je bolje pripravljeno na zakonodajo, ki b o tovrstne oblike nagrajevala in do datno obremenila onesnaževalce in v elike porabnike energentov. Enostavno povedano: trajnostno upravljanje bo na dolgi r ok pogoj za konkurenèno poslovanje. Navsezadnje to narekuje tudi sam tr g. Vse veè je potroınikov, ki so pripravljen plaèati nekaj veè denarja za t ovrstne produkte. Trajnostno zasnovana ponudba bo kmalu p ostala minimum, ki ga bodo mogli p onudniki izpolnjevati, èe bodo želeli zadovoljiti potroınika.

Na nekatere stvari se enosta vno ne da vpli vati oziroma jih spremeniti v kratk em èasu: in frastruktura, prometne povezave, ıtevilo pos telj v turistiènih o bjektih... nekatere pa. Katere so najpomembnejıe nalog e, ki ste si jih zadali , kaj boste storili tak oj oziroma že delate ?

Izpostavila bom pet kljuènih usmeritev programa dela ST O v let oınjem letu. Prv a usmeritev je zag otovo koncentracija aktivnosti na bližnje trge, z z druževanjem sredstev z g ospodarstvom pa tudi b olj osredotoèen in uskla jen nastop na t eh trgih. Druga usmerit ev je bolj konsistentna uporaba tržne znamke I FEEL SLOVENIA v turizmu. Pr edvsem pa je po mojem mnenju èas , da jo zaènejo pri svojih aktivnostih intenzivneje komunicirati tudi drugi sek torji, denimo v ıp ortu, kulturi in gospodarstvu. Kajti bolj ko se b o država enotno predstavljala, veèjo moè bo znamka imela. Posledièno pa bo tudi tr ženje naıih produktov uèinkovitejıe. Kreativno smo k omuniciranje precej nadgradili, povezali smo se z olimpijskim k omitejem, s k aterim smo se dogovorili za so delovanje pri pr omociji aktivnih poèitnic prek uspeınih ıp ortnikov. Ideja je v t em, da turisti pri nas najb olj cenijo naravo, narava pa na vdihuje naıe ıp ortnike za doseganje odliènih rezultatov in na vdihuje turiste. V let oınjem letu sta vimo na sp oroèilo: SLOVENIJA. Zelena. Ak tivna. Zdrava. Tretja usmeritev je uèinkovito virtualno tr ženje in uporaba inovativnih trženjskih prijemov. Lani smo izdelali strategijo komuniciranja prek socialnih medijev in smo me d najbolj uèinkovitimi nacionalnimi turistiènimi or ganizacijami pri njihovi uporabi. Tudi na najv eèji globalni turistièni borzi WTM v Londonu smo lani dobili priznanje za najb oljıo st ojnico za uèin kovito interakcijo. Naı r azstavni prostor so med drugim izp ostavili kot primer dobr e

prakse, ki obisk ovalcem stojnice med drugim omogoèa, da pridobijo elek tronske broıure s pomoèjo QR-kode. Z v eseljem sodelujemo v projektu GreenLight WorldFlight Adventure oziroma poletu Matevža Lenarèièa z ultr alahkim Pipistrelovim letalom ok oli sveta, ki je v svet ponesel sporoèilo o majhni, v endar tehnoloıko izjemni in v tr ajnostni razvoj usmerjeni državi. ”e p o nekaj dnevih od vzleta smo s skupnimi moèmi v k omuniciranju na spletu dosegli izjemno me dijsko pozornost. Nadaljujemo z usmeritvijo v tr ajnostni razvoj slovenskega turizma, ki t emelji na sp odbujanju in nadgrajevanju produktov ter oblikovanju novih zgodb. Zadnja in najp omembnejıa usme ritev je partner stvo v naèrtovanju in izv ajanju razvoja in tr ženja. Skratka, Slovenija postaja vedno bolj zanimiva in zaželena destinacija, kar dokazujejo ıt evilne uvrstitve na lestvic ah priljubljenosti. Samo v t em tednu je bila u vrı èena med deset najb oljıih destinacij na itali janskem Yahooju. Lonely Planet pa je izbr al Maribor kot eno o d desetih najb olj zanimivih mest ta tr enutek, predvsem zaradi projekta Evropska prestolnica kulture.

Morda beseda o nap akah, ki ste jih me d letom odkrili, in ukrepih, s k aterimi jih boste odpravili? Morda kakıen no v, svež p o t e n c i a l?

Turizem je izredno dinamièna dejavnost, pri kateri so kljuèni dejavnik ljudje. Prav gotovo ima slovenski turizem ıe v eliko potencialov in neizkoriıèenih priložnosti, ki jih bomo lahko izkoristili s povezovanjem vseh deležnikov, ter stalnim iskanjem izboljıav. Veliko priložnosti za izb oljıave imamo znotraj samega turizma, ıe veè potencialov je pri p ovezovanju z drugimi podroèji, z mednarodno prepoznavnimi slovenskimi ıp ortniki, glasbeniki, umetniki, filozofi in uspeınimi p odjetniki, pri uvajanju celovitega in enotnega komuniciranja. Na uspeınost v turizmu odloèilno vplivajo tudi dejavniki na dru gih podroèjih, kot so promet, okolje, delovna zakonodaja, izobraževanje itd., predvsem pri zagotavljanju nepozabnih doživetij in prvovrstnih storitev za turiste.

Kakıen pomen ima sej em Alpe-Adria za Ljubljano, Slovenijo, regijo?

S sejmom Alpe-Adria Slovenija zavzema vlogo pobudnice povezovanja turistiènih destinacij JV Evrope. Poleg Slovenije se namreè na sejmu predstavijo tudi sosednje države, hkrati pa ne gr e samo za predstavitev, ampak tudi kr epitev odnosov znotraj regije. Sejem Alpe-Adria ni le pregled turistiène ponudbe in novosti, ampak postavlja smernice za prihodnost turizma, saj je del pr ograma posveèen tudi strateıkim v sebinam. Razvoj celotne regije prispeva tudi k r azvoju slovenskega turizma, saj Slovenijo marsikateri turist obiıèe v sklopu p otovanja po regiji.

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 9 /

/stembergarja 15:09:18

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 10 /

/stembergarja 15:09:18

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniıki zbornici Slovenije (OZS) je konec septembra lansko leto uvedla novost na podroèju gostinstva, in sicer kolektivno blagovno znamko Gostilna Slovenija, ki naj bi pomenila temelj sodobne kulinariène prepoznavnosti Slovenije.

Vsaka gostilna, ki si je doslej pridobila pravico do uporabe blagovne znamke in znaka Gostilna Slovenija, je oznaèena z prepoznavnim izveskom in oznaèevalno tablo pri vhodu.

Znak gostilna Slovenija zagotavlja stalno kakovost Besedilo in foto: V anja Aliè

B

lagovno znamko, ki naj bi p ostala nekakına r deèa nit celovite kulinariène kakovosti Slovenije, lahko uporabljajo samo gostilne, ki ustrezajo pravilom, merilom in krit erijem, zapisanim v posebnem pravilniku Obrtno-podjetniıke zbornice. V prvi f azi si je laskavi naziv gostilna Slovenija nadelo 41 slovenskih gostiln, ki pa mor ajo do priho dnjega meseca odpraviti vse morebitne manjıe p omanjkljivosti, ki jih je me d ocenjevanjem odkrila strokovna komisija.

Eden tistih, ki so v eè kot 20 let vztr ajali in verjeli v projekt enotne blagovne znamke, je tudi dr. Janez Bogataj, upokojeni redni profesor za etnologijo na Univ erzi v Lju bljani in eden najplodnejıih domaèih pis cev gastronomske in kulinariène literature. »Prvi sestanek je bil že pr ed 22 ali 23 leti na pobudo Turistiène zveze Slovenije.

Skladno s tedanjim družbenim sistemom je bilo povabljenih ogromno zainteresiranih in vsak od njih je na sestanek priıel s svojo vizijo, kaj je to gostilna. Ustanovljena je bila sic er ožja skupina, ki naj bi

Gostilna Dvor Je zerıek 17 68 v Zg ornjem Brniku je sinonim za tr adicionalno slovensko hrano.

10 oddih

pripravila izhodiıèa, ampak pri t em se je tudi konèalo,« se spominja Bogataj.

Sledil je dolg pr emor, vse dokler ni bila leta 2006 izdelana strategija gastronomije Slovenije, ki pomeni model razvoja in promocije gastronomije za potrebe turizma v Sloveniji in katere soavtor je tudi Bogataj. Strategija je doloèila 24 gastronomskih regij s 180 znaèilnimi je dmi, izbran pa je bil tudi slogan k ulinariène prepoznavnosti: Okusiti Slovenijo. »V strategiji smo zapisali, da je tr eba tudi gostilno postaviti nazaj na mest o, ki si ga zasluži, saj pomeni simbol slovenske gastronomije. V okviru Slo venske turistiène organizacije so bili let o pozneje izdelani prvi osnutki kriterijev, potem pa je v se skupaj prevzela Obrtno-podjetniıka zbornica oziroma njena sekcija za gostinstvo in turizem, ki združuje veliko veèino zasebnih gostilnièarjev,« nadaljuje Bogataj in doda, da ima v eliko zaslug pri t em tudi Martin Jezerıek, ki je pripr avil diplomsko nalogo o gostilni v Sloveniji na viıji ıoli za gostinstvo in turizem v Mariboru.

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 11 /

/stembergarja 15:09:18

Jure Jezerıek pr avi, da so g ostom strežejo poveèini le sveža in ek oloık o pridelana živila. Mednje sodijo tudi sok ovi, ki jih pridel ujejo sami.

Slovenske gostilne ni, je pa gostilna v Sloveniji!

Z Jezerıkom sta skupaj pripravila koncept za projekt Gostilna Slovenija. Postavila sta kriterije in toèkovalni sistem, v novem letu pa jih èaka ıe prilag oditev tega modela za tujino: »Izhajali smo iz t ega, kaj je bila gostilna v Sloveniji skozi stoletja. Najprej smo se o dloèili glede naziva. V preteklosti je bilo v seskozi govora o slovenski gostilni, ampak slovenske gostilne ni. Je pa bila in je ıe v edno gostilna v Sloveniji!

Iz te kombinacije je nastala blag ovna znamka Gostilna Slovenija.« Po mnenju Bogataja je t o dobro z veè zornih kotov; med drugim gostilne tudi ne bo treba prevajati v tuje jezik e. »Èe po vsem svetu ljudje vedo, kaj je pub, èarda ali picerija, naj v priho dnje izgovarjajo tudi besedo gostilna. To je pomemben dosežek,« je preprièan naı sog ovornik.

Prav zaradi napaènega poimenovanja je bilo v prvem valu podeljevanja blagovne znamke Gostilna Slovenija kar nekaj gostiln tudi zavrnjenih. »V veè primerih se gostilna ni imenovalna gostilna, ampak gostiıèe, klet, oıtarija, g ostilnica, bistro in podobno. Ime pa je prvi izloèilni p ogoj,« poudari Bogataj.

Po drugi svetovni vojni se je namr eè na podroèju poimenovanj zgodila vrsta napak, ki jih želijo o dpraviti. »V sedemdesetih letih prejınje ga stoletja so se p oimenovanj lotevali razni gostinski umetniki, kot jih imenujem, zat o je priılo do t erminoloıke zmeınja ve, kar pa se je najb olj odražalo v zniževanju ugleda in pomena

žlahtne besede gostilna. Menim, da je pri ıel èas , da to vnoviè poenotimo, da spet zavlada red, kot je bil že v èasu A vstroOgrske, ko smo poznali le dvoje: gostilno (Gasthaus) in gostilno s prenoèiıèi ali tak o imenovani dvor (Gasthof). Vse drugo so bile krème, vinotoèi, žganjarne, nekoliko pozneje ıe znameniti bif eji, kafièi in druge obrobne zapijevalnice,« slikovito ponazori Bogataj.

Najpomembnejıa je ustrezna ponudba jedi Poleg poimenovanja je bistvenega pomena za pridobitev naziva gostilna Slovenija ustrezna ponudba jedi. V njej mor ajo prevladovati hiıne , lokalne oziroma regionalne in vseslovenske jedi. »Lahko ima gostilna samo lokalne ali pa samo obèe slo venske jedi. Razmerje ni pomembno. Pomembno pa je, da naıt ete tri kategorije predstavljajo 80 odstotkov jedi na jedilnem listu. Èe imaı p oleg tega ıe èe vapèièe, si brez težav sprejet v Gostilno Slovenija. S tem bomo gostilnièarje vzgojili, da bodo ljudem ponujali hiıne je di ali Œ kot pogosto nepravilno reèemo Œ domaèe specialitete,« pojasni Bogataj in do da, da morajo biti jedi tudi razporejene glede na ıtiri letne èase: »Èeınje de cembra odpadejo!« Po kriterijih pravilnika mora ponudba hrane vkljuèevati vsaj tri izdelke z zaıèit enim geografskim poreklom (kraıki pr ıut , nanoıki sir, kranjska klobasa–), v saj polovica živil mora biti iz slo venskega okolja, vsaj pet pa mora biti tudi ek oloıko pride-

lanih živil. Vse to mora biti jasno r azvidno tudi v jedilnem listu. »Na zaèetku se je kot najveèji problem izpostavila prav ekoloıka pridelava. Vsi so spraıevali, kaj to sploh je. Izkazalo pa se je , da je pr oblem zgolj navidezen, saj je v ok oljih, kjer te gostilne delujejo, razmeroma veliko ıt evilo ekoloıkih kmet ov, ki pridelujejo ek oloıko zelenjavo ali sadje. Treba se je samo odloèiti, da boı, denimo , krompir nabavljal pri kmetu z ek oloıkim c ertifikatom, namesto v Tuıu ali M ercatorju,« razjasni B o g a t a j.

Poleg hrane mora po pravilniku vsak gostinski obrat, ki si nadene blag ovno znamko Gostilna Slovenija, izpolnjevati tudi pravila glede pijaèe. Ponudba vin mora temeljiti na ponudbi slovenskih vinarjev (vsaj 75 odstotkov), v ponudbi žganih pi jaè pa mora biti vsaj pet pijaè slovenskega izvora. Podobno je pri br ezalkoholnih pijaèah, ki jih mora imeti vsak gostilnièar v ponudbi vsaj deset s slo venskim poreklom. »S tem gostilnièarji niso imeli težav, saj smo opazili, da imajo v si v ponudbi veè kot 75 odstotkov naıih vin, v v eliko primerih celo 100 odstotkov.« Da bi gostinski obrat ustrezal vsem strogim pravilom, mora izpolnjevati tudi pogoje na podroèju zunanje in notranje ureditve. »Pri zunanji ureditvi je pozitivno, èe gostilnièar izkazuje primeren donos do ohranjanja gostilniıke stavbne dediıèine.

Seveda le v primeru, èe je star a gostilna.

Pri notranji ureditvi pa izgubljaı t oèke, èe imaı, denimo , prostore oveıene z nekimi starimi orodji, ki v g ostilniıki ambient ne sodijo. Pri pridobitvi naziv a ni pomemoddih 11

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 12 /

/stembergarja 15:09:19

bno, ali je notr anjost moderna ali tradicionalna. Toèke prinaıajo r azne sestavine. Ena takih je tudi prt na mizi, k ar zelo cenijo tujci, saj so v tujini prti sk orajda povsem izginili iz gostinskih lokalov. Zaželene so tudi rože oziroma cvetlièni aranžmaji na mizah, ampak iz nar avnega in lokalnega okolja. V tem èasu je r ecimo v primorskih gostilnah zelo primerno, da se na mizi znajde vejica ruja ali k aj drugega iz tega okolja, vsekakor pa ne plastièni k aktusi.« Pravila pa obstajajo tudi gle de glasbene kulise. Toèko dobiı, èe je primerno utiıana, torej, da ni glasna. Glasba mor a biti hkrati slovenska, pri èemer pa ni p omemben glasbeni žanr. Zanimivo je, da pri o cenjevanju dobiı t oèko tudi, èe glasb e sploh nimaı.

Gostilna Slovenija tudi v tujini Profesor Janez Bogataj pravi, da si lahk o vsak gostilnièar, ki ga zanima blag ovna znamka Gostilna Slovenija, na spletnih straneh podrobno pogleda vse kriterije in pravila in na osno vi toèkovnika presodi, kolikıne so nje gove možnosti, da pridobi ta znak. »Jasno bo tudi videl, kje izgublja toèke in kaj mora popraviti. Ko se gostilna prijavi, strokovna komisija napove, kdaj bo priıla o cenjevati. Zelo pomembno se mi zdi, da izvedemo ocenjevanje vprièo lastnika in se s t em izognemo takınim in drugaènim komentarjem. Ko pa je g ostilna enkrat sprejeta, pride strokovna komisija vsak enkrat na leto nenapovedano v lokal in gostilnièarja opozori, kaj je bilo narobe in kaj mora popraviti, èe želi ob držati blagovno znamko.« Na vpraıanje, ali se b odo po odpravljenih porodnih krèih z blagovno znamko Gostilna Slovenija oplemenitile res vse najboljıe g ostilne na Slovenskem, Bogataj odgovori pritrdilno. »Bistvo je, da z naziv om in znakom Gostilna Slovenija zagotavljaı stalno kakovost. Èe je k akovost stalna, je logièno, da bodo gostje ves èas prihajali in da bodo navduıeni, blag ovna znamka pa bo tako dobivala veljavo,« poudari.

Po njegovem mnenju trenutno veliko gostilnièarjev ıe èak a, kaj se b o izcimilo iz bla -

12 oddih

govne znamke, a hkrati poudari, da se o d približno 3500 gostinskih lokalov, kolikor jih je v Sloveniji, z g ostilno Slovenija v v sakem primeru ne b o kitilo veè kot sto gostiln.

Pomemben projekt slovenske gastronomske prepoznavnosti pa ima tudi s voje nadaljevanje. »Prihodnje leto bo treba izdelati ıe prilag ojeno razlièico kriterijev za možna odpiranja gostilne Slovenije zunaj meja naıe domo vine. Morda je ta k orak ıe pomembnejıi o d postavitve verige v Sloveniji. Sooblikoval bo namreè veè kot nujno usmeritev naıih pr ojekcij, ki so v edno bolj naravnane iz sveta k nam, mor alo pa bi biti ravno obratno. Gostilna Slovenija zato ni le trdno postavljena blagovna znamka, s katero bomo sooblikovali naıo so dobno in predvsem kakovostno, trajnostno in sona ravno usmerjeno kulinarièno razpoznavnost, ampak je pr edvsem tudi velika priložnost za spreminjanje naıe miselnosti in p ogledov.« Da bo blagovna znamka zadihala s p olnimi pljuèi, bo treba po preprièanju Bogataja ıe marsikaj postoriti tudi z notr anjo organiziranostjo konzorcija. »Morali bodo dobiti nekoga, ki bo vse to vodil. Ob sekciji za turizem in gostinstvo pri OZS mora konzorcij dobiti samostojno vodstvo, nekakıen upravni odbor,« meni Bogataj in do da, da bo treba blagovno znamko odpreti tudi za tiste gostilnièarje, ki niso èlani Obrtno podjetniıke zbornice Slovenije, oziroma jim omogoèiti, da se v anjo vèlanijo.

Nova blagovna znamka ne sme biti izkljuèujoèa Da ne bi ostali zg olj pri teoriji, smo želeli sliıati ıe iz ust g ostilnièarja, kaj pomeni blagovna znamka Gostilna Slovenija oziroma predvsem, kaj prinaıa. O dpravili smo se v »k ulinarièno srediıèe Slo venije« na Zgornji Brnik, kjer sr edi vasi domuje Dvor Jezerıek 17 68 in kjer je ok tobra lansko leto potekala tudi inavguracija prvih osmih gostiln, ki so se okitile z izv eskom gostilna Slovenija. »Ravno smo konèali sestanek, na k aterem smo se z G ostilno Kriıt of in Gostilno pri

Luka Jezerıek je bil me d prvimi, ki so na s vojo gostilno izo

Kuklju iz Velikih Laıè dog ovarjali o konceptu predstavitve blagovne znamke Gostilna Slovenija doma in v tujini,« p ogovor zaène Jure Jezerıek, e den ıtirih br atov, ki poleg oèeta in mame skrbijo za delo vanje pred petimi leti obnovljenega Hoèevarjevega dvorca. »Ena od idej je tudi, da bi se nas na veèjih prireditvah združilo veè gostincev, nosilcev blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki bi sk upaj skrbeli za catering,« doda.

Blagovna znamka Gostilna Slovenija namreè po njegovem mnenju ne mor e združevati le vrhunskih g ostiln, ampak tudi tiste nižjega ranga. »Tukaj ne sme biti izkljuèevanja. Najbolj pomembno je, da so tipiène gostilne! Gostilna je bila sk ozi vso zgodovino namenjena ıir ıim ljudskim

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 13 /

/stembergarja 15:09:19

no izobesili izvesek gostilna Slovenija. Foto: Miha Peterlic

množicam. Je gostoljubna do tujcev in do maèinov. Podobno je z vinom. Imamo na mizno vino, ki je ob doloèenem tr enutku dobrodoılo, vendar se ne mor e meriti z nekim vrhunskim vinom, zat o obstajajo klasifikacije. Verjetno bo treba tudi znotraj konzorcija sèasoma narediti nekakıno kla sifikacijo, kot je pri Michelinu: ena, dv e ali tri zvezdice. Ampak to je nadaljevanje zgodbe, v katero se b o moral vkljuèiti predvsem mladi rod gostilnièarjev,« pojasni Jezerıek, ki se p o drugi strani spraıuje, ali so gostinski lokali najviıje ga ranga sploh g ostilne oziroma ali jim ne bi nemar a bolj pristajalo ime restavracija.

Tudi zato so Jezerıkovi 240 let staro domaèijo, ki so jo k upili leta 20 04, razdelili na gostilno, restavracijo in hotel. »Restavracija je za zakljuèene družb e ali seminarje, v gostilni pa je p oudarek na družinski tr adiciji. V g ostilni se namreè strežejo zgolj tipiène gostilniıke jedi, kot so dunajski zr ezek, golaž, vampi in razne hiıne sp ecialitete.«

Kranjska klobasa je v pravzaprav nobel jed Od dneva, ko so pri J ezerıkovih podelili prve izveske gostilna Slovenija in so no vico o tem mediji prenesli med ljudi, se p o besedah naıe ga sogovornika promet nenehno poveèuje. »K temu je zagotovo pripomogla uvodna podelitev, ki nam je dala tudi nov zagon in p otrditev, da delamo dobro. −e bolj pomembno pa je, da ljudje vseskozi spraıujejo, kaj je to gostilna Slove-

nija. ”elijo si inf ormacij, kaj lahko v priho dnje prièakujejo od gostiln, ki nosijo t o ime.« Da je uvodna predstavitev nove blagovne znamke potekala prav na Dvoru Jezerıek, tudi ni nakljuèje, saj je g ostilna sinonim za tradicionalno slovensko hrano. »”e o d leta 2009 se predstavljamo kot kulinarièno srediıèe Slo venije. Z Janezom Bogatajem smo namreè sodelovali pri projektu Okusiti Slovenijo. Vseh 180 jedi, ki so v knjigi in katalogu, smo pri nas p ostavili na mizo.

Veèino teh jedi smo tudi sami pripr avili. S tem smo si z elo razıirili znanje , hkrati pa smo ocenili, da je t o zgodba, ki je absolut no primerna za nas . Njen èar je namr eè ravno v tem, da ponujaı tr adicionalno hrano na sodoben naèin. Da se r azumemo, kranjska klobasa je v bistvu nob el jed. Prav tako druge slovenske jedi, saj tega drugod nimajo,« pove Jezerıek in do da, da jim naziv kulinarièno srediıèe Slo venije ustreza v vseh pogledih, saj so tudi g eografsko v srediıèu Slo venije, poleg tega pa so tudi v neposredni bližini letaliıèa, ki p omeni okno v svet oziroma vrata v Slovenijo.

Pri Jezerıkovih seveda niso imeli niti naj manjıih t ežav pri zadostitvi str ogih kriterijev in pravil, ki jih str okovna komisija preverja pri podeljevanju kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenija, ampak so bili celo neke vrste »trendsetterji«. Jedilnike namreè spreminjajo ıtirikr at na leto, glede na letne èase. »Eno so gostilniıke jedi, ki so v edno na meniju. To so kranjska klobasa, golaž, vampi, goveja juha, pražena jetrca in recimo leteèi žganci, ki v Vodnikovi knjigi pomenijo ocvrta piıèanèja b edra. Prav tako so v stalni p onudbi pravi dunajski zrezek, torej teleèji, hiıni žlikr ofi, polenta s sirom tolmincem, ımorn, kr ožnik svežega sadja in p odobno. Na drugi strani pa imamo sezonsko ponudbo, med katero se trenutno najde kozja skuta, prekajena postrv, porova juha z leèo, kozji sir, ovit v slanino na radièu, svinjske kraèe, jelenov hrbet, teleèji file–« naıt eva Jezerıek in doda, da imajo tr enutno v ponudbi tudi jakobove pokrovaèe (kapesante), ki sicer niso tipièna slovenska jed, ampak so na jedilniku zato, ker se jih z daj dobi sveže.

Njihov moto je, poudari, da se ljudje vr aèajo na gostilniıke jedi, pri sezonskih pa iıèejo in o dkrivajo vedno nove.

dobavitelji domenimo, da nam zg olj takıno sadje tudi dosta vijo,« pove Jezerıek in doda, da so z namenom pr omoviranja slovenskih izdelkov iz ponudbe odstranili tudi kokakolo in fanto ter ju zamenjali s cockto oziroma jupijem.

Med klepetanjem o domaèih paradižnikih in jagodah, ki se ne mor ejo meriti z onimi v trgovinah, pa Jure Jezerıek izp ostavi ıe en pomemben cilj uvedbe nove blagovne znamke Œ izobraževanje domaèih in tujih gostov. Pri Jezerıkovih imajo zato na jedilnih listih nekatere tipiène lokalne jedi iz vseh gastronomskih regij Slovenije poimenovane v izvirniku, zraven pa je do dan »prevod v slovenıèino«. »Za dodatna pojasnila so vedno na voljo tudi podkovani natakarji,« pristavi Jezerıek. Gle de na to, v kateri smeri teèe debata, ne more mimo Festivala kranjske klobase, ki se b o letos že èetrtiè zaporedoma odvijal prav na njihovem dvoru. Na njem med drugim vselej izobražujejo ljudi, kaj je prava kranjska klobasa in k ako jo pravilno pripraviti. »Pred kratkim smo imeli no voletno sreèanje, kjer so me p oslovni partnerji in prija telji dobesedno preprièevali, da je pri nas drugaèna kranjska klobasa kot tista, ki jo kupijo v Mercatorju, èeprav imata obe certifikat. Vpraıal sem jih, k ako jo skuhajo, in odvrnili so, da jo za 2 5 minut potopijo v vrelo vodo. To je napaka. Kranjsko klobaso je treba le pogreti. Vodo je treba zavreti in jo o dstaviti. −ele potem se vanjo položi kranjska klobasa, ki jo èez deset minut vzameı in v ode. Ko smo se s prija telji spet sreèali èez nekaj èasa, so mi povedali, da sem imel pr av. Zelo pomembna je torej tudi priprava posamezne jedi,« se razgovori Jezerıek. N a koncu pa sklene: »Gostilna Slovenija lahko postane velika uspeınic a. Od nas gostilnièarjev pa je odvisno, kako bomo to zgodbo zapeljali. Zato mora konzorcij v prihodnje voditi nekdo od nas gostincev, ki vemo, kakıne so gostove potrebe, ne pa nek do zunanji, ki nima vsakodnevnega stika z gosti.«

Gostilna Slovenija je pomembna tudi zaradi izobraževanja Med prednostne naloge na dvoru Jezerıek sodijo tudi sveža in ekoloıko pridelana živila. »Pred èasom smo iz p onudbe pometali vse industrijske sokove, tako da imamo samo ıe domaèe sok ove, ki jih pridelujemo sami. Jabolèni sok dela bratranec, grozdni sok pripravimo iz lastnega grozdja, medtem ko drugo sadje odkupujemo od domaèinov. Ker je pri sok ovih pomembno, da so nar ejeni iz sadja, ki dozori na drevesu, in ne v hladilnici, se z

Eden tistih, ki so veè k ot 20 let vztrajali in verjeli v projekt enotne blagovne znamke Gostilna Slovenija, je tudi dr. Janez Bogataj, upokojeni redni profesor za e tnologijo na Univer zi v Ljubljani in e den najplodnejıih domaèih pisc ev gastronomske in k ulinariène literature.

oddih 13

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 14 /

/stembergarja 15:09:19

Vsebine trajnostnega razvoja postajajo vse bolj pomembne tudi za vinogradniıtvo in vinarstvo.

To niso marketinıki projekti, ravnanje z vodo in okoljem postajata stalnici v razmiıljanju in vsakodnevnem delovanju v vinarskem sektorju.

Ob vinu vodo. V edno.

Duıan Brejc

M

ed vinarji je r azıirjen tudi tak o imenovani kalkulator CO2, ki meri odtis CO2, saj se kleti trudijo, da bi do nar ave ravnale kar se da prijazno. Antropogene gorice in terasasti vinogradi že na p ogled sporoèajo, da je tr eba s prostorom umno ravnati. Med temeljnimi postulati trajnostnega razvoja pa je pr av tako družbena odgovornost vinarjev, družbenikov Vinske družbe Slovenije, ki povezuje 25 družbenikov (trsnièarji, družinski vinogradniki, kleti, izobraževalne ustanove) in med njimi tudi 16 najp omembnejıih slo venskih vinskih kleti. Zato je že v letu 20 06 nastal dolgoroèni projekt družbene odgovornost, ki smo ga leta 20 09 poimenovali tako, da je vsem takoj jasno, za kaj gre: »Ob vinu vodo. Vedno.«

Kultura pitja vina in vode Pogosto se napaèno misli, da bi vinarji radi le èim veè prodali, ne da bi se za vedali manjıine piv cev, ki so nagnjeni k pretiravanju, kar povzroèa doloèeno družbeno ık odo. Po oceni Inıtituta za v arovanje zdravja je takınih piv cev okoli deset odstotkov. Zato tudi ne bi smeli obsojati 90 odstotkov drugih pivcev, ki pijejo r azumno in osebno o dgovorno. Vinska ekonomija ni odvisna od desetine, ki pretirava, saj jih je v v sakem primeru premalo, da bi reıevali panogo, ampak od velike veèine pivcev, ki kulturno in zmerno, pa vendar redno uživajo vino, ıe najp ogosteje ob dnevnem obroku. Dejanska vinska ekonomija se odvije v srednjem cenov-

14 oddih

nem razredu, kjer je najv eè pivcev, prestiž pa ne pomeni veè kot desetine povpraıe vanja. Zato je najpomembneje, da imamo èim veè zmernih, a rednih in predvsem osebno odgovornih vinopivk in vinopiv cev.

Namen V prvi fazi projekta smo ozavestili najprej same vinarje, v drugi pa dobr o prakso ıirimo me d vse polnoletne porabnike vina. Ob tem odkrito povemo vse: govorimo o dobrih str aneh zmernega in o slabih straneh pretiranega pitja vina. P ovemo, katero uživanje vina je ıe zmerno in pri kateri kolièini. Ker je degustacija vina pravo didaktièno orodje, da sporoèimo, kakıno je k ulturno in odgovorno pitje vina, smo metodièno pristopili tako, da vinskim poznavalcem in nepoznavalcem približamo okuıanje vina na tak naèin, da se seznanijo z p odobnostmi in razlikami med vini, pri èemer sp oznavajo vino kot civilizacijsko dobrino. Slovenija je tradicionalna vinorodna dežela kakovostnih vin, zato na degustacijah predstavimo tudi kakovostno piramido in sistem zaıèit e porekla. Veè ko vemo o vinu, v eèje je naıe zanimanje za vino in b olj razumno ga u ž i va m. o

Kako poteka degustacija?

Pred vsakim sodelujoèim je postavljen kozarec z vinom in k ozarec z vodo, zraven pa ıe plju valnik. Najprej okusimo vino in povemo, kako se k de gustaciji vina pristo-

pi. Prav vsakdo se tega opravila lahko hitro priuèi. Ponudimo veè razliènih vin, da se spoznamo z izjemnim vinskim b ogastvom, ki ga v Slo veniji premoremo. Ko vina okuıamo, jih ne spijemo, temveè jih po degustaciji izpljunemo v za ta namen pripravljeno posodo. To ni nekulturno poèetje, pa èetudi okuıamo dr agoceno vino! Èe bi v se ponujeno vino popili in se potem usedli za volan Œ ot bi bilo nek ulturno in neodgovorno! Ker pa vina izplju nemo in le majhen delèek p ogoltnemo, se z vini dobro seznanimo, da bi jih lahk o z najveèjim veseljem uživali takrat, ko nam to najbolj ustreza. Med degustacijo spijemo kozarèek ali dva vode in s t em poskrbimo za žejo t er ıe znižamo v sebnost etanola v telesu.

Cilj projekta Vino spremlja èloveka že osem tisoè let . Èe bi v t ej sicer alkoholni pijaèi naıli snovi, ki bi z dravju ık odovale, je že z davnaj ne bi bilo v eè. Treba se je le za vedati, da tudi preveè dobrega lahko ık odi. S prizadevanjem po zmernem in o dgovornem uživanju ohranjamo dobre strani vina zase, in èe razıirimo pametne na vade ıe na s voje potomce, bomo koristne uèinke vina ohranili tudi za prihajajoèe r odove. Stari Grki so o vinu p ovedali vse, meneè: »Vino je hrana, zdravilo in strup le za tiste, ki pretiravajo.« Torej ne bomo pretiravali, ker se zavedamo, da je k orist le v zmerni r abi.

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 15 /

/stembergarja 15:09:19

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 16 /

/stembergarja 15:09:20

Na sejmu Alpe-Adria se nam obeta tudi veè kot slastno doživetje. Pred oèmi obiskovalk in obiskovalcev bo namreè na Gospodarskem razstaviıèu potekalo mednarodno tekmovanje kuharskih mojstrov Global Chef Challenge.

16 oddih

Da si oblizneı vse prste

V

kategoriji profesionalnih kuharjev, chefov, se bo pomerilo osem ekip, in sicer kuharski mojstri iz Bolgarije, Hrvaıke, Cipra, Italije, Malte, Èrne gore, Portugalske in Slovenije, ekipe pa bodo dopolnjevali ıe p omoèniki, ki bodo lahko stari najveè 23 let. Domaèe barve bo zastopal znameniti kuhar hotela Vila Bled Igor Jagodic, njegov pomoènik pa bo mladi ıtudent blejsk e viıje ıole za turizem Marko Magajna.

To bo tekmovanje kuharjev, èlanov svetovne kuharske federacije (WACS), zmagovalec pa se b o udeležil svetovnega prvenstva, ki bo letos od 1. do 6. maja v Južni Koreji. Na svetovno prvenstvo se namreè udeleži po ena najboljıa ekipa z vsake celine, iz Evrope pa tri, saj zar adi ıt evila držav na stari c elini potekajo tri kvalifikacijska tekmovanja, in sicer držav južne, srednje in severne Evrope, je razložil glavni v kuharski federaciji za južno Evropo in svetovalec na Turistièno gostinski zbornici Slovenije Sreèko Kokliè.

Obenem se bodo za lovorike pomerili tudi mladi kuharji, Hans Bueschkens Junior Chef Challenge, tekmovanje pa bodo na

sejmu prviè izvedli po sistemu predtekmovanj. Tekmovalci bodo lahko stari naj veè 23 let, ıest ekip pa prihaja iz Hrv aıke, Italije, Malte, Èrne gore, Portugalske in Slovenije Œ naıe barve bo branil Jonatan Zupan. Vse skupaj se bo zaèelo 26. januarja zjutraj. Dopoldne bodo tekmovali mladi, popoldne pa seniorji, v ne deljo bo zakljuèek z razglasitvijo zmagovalcev. Ustvarjanje dobrot in kuharske mojstrovine boste lahko spremljali neposredno, saj bosta po dve ekipi pripravljali hrano pred tribunami, s katerih boste lahko gledali najboljıe k uharje pri delu, èe b oste imeli sreèo, pa boste njihove izdelke lahko tudi p okusili.

Vsaka ekipa bo dobila enaka živila, enak material: kube govedino za predjed, beli morski list za glavno jed in jagode za sladico. Niti predstavljati si ne morete brezmejne kreativnosti in ustvarjalnosti priprave in serviranja jedi na osnovi teh treh obveznih živil. Zgolj za pokuıino: slovenska ekipa baje pripravlja predjed iz ıestih k omponent, glavno jed pa iz s ed m i h .

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 17 /

/stembergarja 15:09:20

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 18 /

/stembergarja 15:09:20

Toliko ali kakıno veè ima namreè èlovek žlez znojnic, ki v savni delajo s polno paro in iz naıega telesa odvajajo strupene snovi ter mleèno kislino. »Draga, greva danes v savno?« je vpraıal Primož svojo življenjsko sopotnico. »Ja, seveda, super, samo ıe kapo vzamem,« je navduıeno odgovorila. »Ne potrebujeı je, saj zunaj ni tako mrzlo,« ji je zatrjev al. »Seveda jo, za v savno,« je trmasto vztrajala. Zavil je z oèmi in ni niè veè spraıev al. Bil je že v ajen njenih kapric.

18 oddih

Uèinki savne za zdravje

Dva milijona vam jih bo hv aležnih Vlasta Tifengraber

K

apa je oèitno ena zadnjih nje nih dodatkov za obisk sa vne. ”e pr ed nekaj èasa je namr eè v eni od dežele sa vn opazila tuj ce, po govorici sodeè Ruse, ki so v finski savni, torej na 9 0 stopinjah Celzija, imeli na glavi belo volneno kapo. Zakaj? Eden od njih ji je p ovedal, da vzr ok tièi v t em, da mu je p otem manj vr oèe v sa vni in tako lažje vz drži. In k er je z elo labilna glede novotarij, želi tudi ona v pr aksi preizkusiti resniènost te teze.

Ja, zadnja leta, b olje zadnje desetletje , se pri nas k ultura savnanja hitro razvija. S tem je se veda povezana tudi hitr o prilagodljiva industrija iz delkov za t ovrstno sproıèanje. Brisaèe, narejene posebej za obisk savne, masažne r okavice, aroma-

tièna in masažna olja, p osebne steklenice z v odo, natikaèi–

Slovenija veèja od Nemèije V Sloveniji savne poznano že desetletja, vendar so bile nek oè javne predvsem dodatek k p onudbi denimo nar avnih zdraviliıè, doma pa jo je imel le malok do. Navadno so bile p ostavljene nekje v kleti, tako da so bile že na prvi p ogled neprivlaène. Majhne, zatohle, brez èebrov s hladno v odo– Danes je p ovsem drugaèe. V zadnjih desetih letih r astejo tako imenovane dežele savn kot gobe po dežju. D olgo tradicijo savnanja imajo se veda na Fin skem, tudi N emci ljubijo tak ıen naèin

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 19 /

/stembergarja 15:09:21

sproıèanja. Anek dota pravi, da Fine c, ki želi graditi hiıo , najprej pogleda, kje b o imel prostor za sa vno, Nemci pa so tovrstno razvajanje razvili v množièno druženje na t oplem. Sodeè po velikem ıt evilu novih dežel sa vn pri nas , gremo korak z naıo vz ornico, Nemèijo. Èe se osr edotoèim le na naıa nar avna zdraviliıèa, so sk orajda vsa svoje male neugledne savne zamenjala z v elikimi prostori, kjer je g ostom na v oljo cela paleta takınih in drugaènih sa vn, džakuziji s t oplo vodo, bazeni z masažnimi curki, tuıi, èebri s hladno v odo, kanali s toplo vodo za nog e, sobami za spr oıèan j e– Tako si je najb olje vzeti ves dan za obisk katere od teh dežel sa vn, ne samo zat o, ker bi p otem nastala v elika žalost, ker je bilo premalo razvajanja, ampak zat o, ker celodnevna vstopnica ni niti tak o poceni Œ cene se namr eè gibljejo o d 8 do 30 evrov. Naıa denarnic a bo malce tanjıa, je pa za v se tiste, ki jim ustr eza tovrstno muèenje, vredno veliko veè kot nekaj deset evrov.

Lahko zatrdim, da smo Slo venci vsaj pri razvoju tovrstne dejavnosti takoj za p etami prebivalcem Nemèije, èe jih že nis mo prehiteli. Oèitno smo ıe nek aj povzeli od Nemcev. Pri nas se lahk o skupaj savnajo tako moıki k ot ženske, kar pa ni

navada v nek aterih drugih dr žavah. Tam je delitev na sp ol nekaj obièajnega. Tudi nekatere naıe sa vne imajo k akıen dan v tednu namenjen le ženski p opulaciji, moıki takr at ostanejo pr ed vrati.

Pojdimo danes nagce gledat Seveda se sa vn drži tudi slab slo ves.

Pogosto sliıim, da v sa vno hodijo samo razvratneži, homoseksualci in deb eli, ki želijo na hitr o shujıati. Zat o moram kot nièkolikokrat to natolcevanje zanikati.

Seveda se p ojavi tu pa tam k akıen » lolek«, ki misli, da b o za nek aj fiènikov dobil pogled na èudo vita telesa brhkih deklet ali f antov ter da se b o nato razvila neustavljiva privlaènost in str ast, ki jo je tr eba poteıiti na mestu samem.

Vendar: v sa vnah so p oveèini ljudje (že v zrelih letih, t orej po ıtirideset em), ki se pridejo res sproıèat in jim ni k aj preveè vıeè, èe mor ajo v k akınem džak uziju nehote biti tr etji igralec pri ljub ezenskih dogo divıèinah.

Med listanjem drugih èlank ov v sa vnah in njenih uèinkih za z dravje sem c elo zasledila predloge za sek s v finskih sa vnah. Èeı da so miıic e bolj sproıèene in smo zato dovzetnejıi za mesene užitk e.

Upam, da je pise c mislil na up orabo domaèe savne z nek oliko nižjo t empera-

Za ohranjanje kardiovaskularne kondicije Energija v infrardeèi savni deluje do ıtiri centimetre globoko v telesno tkivo, torej deluje tudi na notranje organe in ima veliko zdravilnih in blagodejnih uèinkov. Znanstveniki poroèajo o zdravilnih in blagodejnih vplivih infrardeèega sevanja pri naslednjih zdravstvenih težavah: artritisu in blagih revmatiènih obolenjih pri odpravljanju in zmanjıanju miıiènih krèev , boleèin v miıicah in sklepih ter boleèin v hrbtu lajıanju boleèin po zlomih, izvinih in izpahih odpravljanju vnetij in oteklin glavobolih blaženju simptomov menopavze zdravljenju notranjih brazgotin hujıanju

Ł Ł Ł Ł Ł Ł Ł Ł

oddih 19

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 20 /

/stembergarja 15:09:21

Kreme in mazila pustimo doma Pred odhodom v savno na kožo ali na lase ne nanaıajte nobenih krem ali losjonov, da bi kožo zaıèitili. T udi po savnanju ni priporoèljivo nanaıanje takınih in drugaènih mazil, saj so pore razıirjene, pri doloèenih kremah pa nikoli ne vemo, kaj vsebujejo.

Pred prehladom da, med njim ne Redni obiski savne veliko pripomorejo k prepreèevanju prehlada in gripe. V endar pa savne ni priporoèljivo obiskati, èe smo že prehlajeni ali bolni. Poèakati moramo do popolne ozdravitve. turo kot 100 stopinj Celzija, k olikor se lahko dvigne v suhi sa vni.

Obisk javnih savn pa ni namenjen er otièno razpoloženim posameznikom. Ta ideja se mi z di vsaj toliko nenavadna, no, bolje reèeno, nora kot svetovno prvenstvo v sa vnanju. Pred dvema letoma je med tem »vrhunskim« dogodkom eden od tekmovalcev umrl. Sa vnanje ni tekmovanje, kdo je b olj vzdržljiv, zato je ıe k ako pomembno, da prisluhnet e svojemu telesu, ki v am bo brez dvoma samo od sebe povedalo, kdaj ima do volj.

Sto in ena razlièica finskih savn in turıkih kopeli Èloveık a domiıljija nima meja, tudi pri nastajanju novih imen in r azlièic savn: finska, turık a, parna, biosa vna, parna, indijanska, barvna, ar omatièna, infrardeèa, svetlobna, blatna, èok oladna, solna– Naèeloma pa pr avzaprav loèimo dv e vrsti savn: glede na t emperaturo in v lažnost. −e v edno je najb olj priljubljena finska savna, ki je nar ejena iz lesa, v njej je suh zr ak segret na približno o d 80 do 100 stopinj Celzija, v lage v zr aku pa je od 10 do 20 o dstotkov. Nudijo èiıèenje kože, poveèujejo odpornost, sprostitev miıic in p oskrbijo za os vežitev duha. P o nekaterih podatkih se me d potenjem izloèi deset gr amov znoja na minut o.

20 oddih

Poleg znoja se pr ek kože izloèata ıe mleèna in seèna kislina.

Vse turık e savne oziroma parne k opeli delujejo podobno: prostor je vr oè in tako vlažen, da je k ar zamegljen. Turık a savna, ki je k amnita ali iz ploıèiè, se ponaıa z nižjo t emperaturo (med 45 in 65 stopinjami Celzija) in visok o vlago, kar poveèuje cirkulacijo krvnega obtoka, èiıèenje k ože in dihalnih p oti ter odpiranje por. Uporaba turık e parne k opeli zaradi visoke vlažnosti in na vzoènosti arom eteriènih olj ug odno vpliva na dihala (inhaliranje). Èe so et erièna olja za k oga preagresivna (tukaj mislim pr edvsem astmatike), se jim je b olje izogniti. Tukaj bi ıe izp ostavila zadnje èase z elo modno za globin sko èiıèenje in p oveèanje obrambne sposobnosti organizma primerno infr ardeèo savno (je na vadno prav tako lesena kot finska), v k ateri telo s p omoèjo posebnih grelcev obsevamo z infr ardeèo toploto. V njej smo lahk o dalj èasa, tudi do pol ure, saj je t emperatura tukaj veliko bolj znosna Œ do 60 stopinj Celzija. Ta savna je primerna c elo za ljudi s kardiovaskularnimi težavami, za k atere finska in tur ık a savna nista primerni.

Aromatièna savna, na primer, ni niè dru gega kot finska, kjer na vr oèe kamne vlivajo eterièna olja. V v eèini dežel sa vn bodo tako imenovani savna mojstri ob

doloèeni uri izv ajali program vrtinèenja zraka z up orabo aromatiènih olj. Obiskovalci se takr at nagnetejo na p olicah finske savne in se pr epustijo diıa vam in lahnemu (beri: vroèemu) vetrcu, ki nas taja zaradi mahanja z brisaèo sa vna mojstra. Terapija navadno traja deset minut , seveda pa ni pr epovedano, èe v am je p et minut dovolj, da zapustit e to terapijo.

Vse druge z zv eneèimi imeni, èokoladna, medena, blatna, solna in ıe bi se naılo , se izvajajo v parni sa vni. Gre pa za èist o enostavno stvar. Uživalci tovrstnih savn se mažejo z eno o d zgoraj naıt etih snovi, ki so p o trditvah poznavalcev zelo dobrodoıle za obna vljanje ali hr anjenje naıe k ože. Seveda se nat o temeljito umijejo in v si neuèakanci ali neje verneži naj takoj preverijo dobrodejni uèinek Œ ali je res naıa k oža bolj mehka, èista, v oljna, diıeèa.

Torej, obisk sa vne, takıne ali drugaène , je znan. Z vr oèino pospeıimo nar avni proces zdravljenja. Vroèina v sa vni zviıa èlovekovo telesno temperaturo na 38 stopinj Celzija in mu s t em omogoèi naravni proces zdravljenja, ki je znaèilen za bolezenska stanja, k ot je vr oèica. Telo zaène proizvajati bele krvnièke in pr otitelesa. Redni uporabniki savne celo trdijo, da jih ta usp eıno v aruje pred gripo in p re h l a d i .

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 21 /

/stembergarja 15:09:22

Èeprav zdravniki priporoèajo obisk sa vne dvakrat do trikr at na t eden, poznam starejıo g ospo, ki ho di v sa vno vsak dan, prav ste prebrali, vsak ljubi dan. In posledice: v 30 letih delo vne dobe ni bila niti en dan na b olniık em dopustu.

Na proınjo v seh sotrpinov v sa vni je ıla na pregled zdravniku, ali je z njo v se v najlepıem r edu. Vse b. p., je bila zapisa na diagnoza. V endar ni èlo veku enakega, pravijo, zato ta primer ni v odilo ali priporoèilo. Vsi strokovnjaki so p odobnega mnenja: sa vnajmo se t oliko èasa, kolikor nam paıe , in pri t em posluıajmo svoje telo.

Dolgoletni miti, ki so bili ovrženi Seveda se pr av o t em, kdo in k oliko èasa preživeti v sa vno, veliko razpravlja, vendar pravih raziskav o t em pravzaprav ni.

Tako kot o merjenju uèink ov masaže na naıe t elo ne. Zato paè mor amo verjeti uporabnikom, ki imajo v sak svoj ritem in navado. Znano, je, da se mor ajo srèni bolniki ter ljudje z visokim ali nizkim krvnim tlakom savnam izogibati, medtem ko naj se diab etiki, revmatiki in starejıi pr ed savnanjem posvetujejo z zd rav n iokm .

Dr. Vedran Hadžiæ, ki na fakulteti za ıp ort v Ljubljani pr edeva predmet Wellness, pravi, je bilo v zadnjem èasu k ar nekaj mitov o up orabi savn ovrženih.

Eden od teh je, da p ostanejo moıki zaradi obiska savn neplodni. Hadžiæ pravi, da t o ne dr ži, da so ıtudije p okazale, da ni vpliv a na moık o neplodnost, tudi na žensko ne.

Zanimalo nas je tudi, ali lahk o savno obiskujejo tudi otr oci in noseènic e. No, tukaj se k opja lomijo. Medtem ko Hadžiæ nima zadržkov ne pri otr ocih ne pri noseènicah v prvih mese cih veselega prièakovanja, je z dravnica Nena Kopèavar Guèek veliko bolj zadržana. Otroci do vsaj osmega leta naj ne bi obisk ovali savn, pri noseènic ah pa je p o njenem mnenju tako: prve tri mese ce ni prip oroèljivo in zadnja dv a meseca tudi ne .

Vse druge mesece pa p o posvetu z zd rav n iokm .

Prav tako smo H adžiæa vpraıali o uèin kih infrardeèe savne, saj so nek ateri uporabniki tarnali, da jim je p o njej slabo. »Res je, morda komu svetloba infrardeèih žarkov ne ustr eza in se lahk o pojavi kratkotrajna slabost ali k akına rdeèica na k oži. Vsem tem predlagam, naj se iz ogibajo tovrstne savne,« pravi.

Opozoril je ıe na nek aj, na k ar ljudje pogosto pozabimo. Sploh v t em zimskem èasu se v eliko ljudi o dloèi za smu ko in se veda po njej br ez dvoma prija ıe sproıèanje in umirjanje v sa vni. »Nemalokrat se zg odi, da nek do po savnanju omedli, pa ne v e razloga za t o. Vedeti moramo, da je sa vna vrsta telesne vadbe, saj se bitje sr ca pospeıi tudi za v eè kot 50 odstotkov, s èimer dosežemo podobne metaboliène rezultate kot pri fizièni vadbi.

Obremenitve na osrèje so primerljiv e z živahno hitro hojo. Prav zato je lahk o po smuki ali drugi r ekreaciji obisk sa vne kapljica preveè za naıe t elo in zg odi se trenutni kolaps. Èe bi želel denimo ıp ortni trener nekega kluba pr odati oziroma naèrtno izgubiti t ekmo, lahko pred dogodkom poılje ekip o v sa vno. Rezultat bo dosežen. Igr alci bodo zaradi napora igrali slabıe ,« je b olj v ıali k ot zares povedal Hadžiæ.

Prav tako lahko pride do ome dlevice nekaterih pogumnih, ki se tak oj po 15 minutah na 10 0 stopinjah Celzija vr žejo v ledeno mrzlo vodo. V najslabıem pri meru do srène ga zastoja. Zato le p oèasi, kajti knajpanje, kot imenujemo up orabo vroèe ali hladne v ode za utrje vanje, naj bo premiıljeno. Hadžiæ tudi opozarja, da alkohol in sa vna ne gr esta z r oko v r oki.

Preveè alkohola in, glej ga zlomk a, omedlevica. Naslednji dan b o maèek p ostal tiger in kje ga b oste zdravili? Mogoèe spet v sa vni, tokrat z v eliko brezalkoholne tekoèine– −tevilni se o dpravijo tudi hujıat v sa vno. ”al ni bližnjic, tudi za izgub o kilogramov ne. Seveda bo za mar sikoga pogled na ıt evilke na t ehtnici po nekajurnem sav-

Savne z menjajoèimi se barv ami V finskih savnah za dodatno sprostitev poskrbimo z naslednjimi b a r va m i : Rdeèa barva vpliva na ogrevanje krvi, poudari poživitev in plodnost, vzpodbuja tudi prebavo.

Modra barva deluje na telo tako, da znižuje temperaturo, blaži vnetja in izravnava energijo v telesu.

Rumena barva deluje na kožo zdravilno in èistilno, izravnav a tudi želodène in ledviène težave.

Zelena barva je barva narave in pomirja živce. Poživi oèi in posreduje obèutek miru in oddiha.

Pozitivno vpliva na obolenja dihal in otekline.

Ł Ł Ł Ł

Kdo ne sme v savno Previdnost pri uporabi savne zdravniki svetujejo predvsem ljudem z visokim krvnim tlakom. Uporabo odsvetujejo tudi ljudem z zdravstvenimi težavami, kot so izrazite srène okvare srca in venskih žil, v primeru akutnih ter kroniènih bolezni, epileptikom in tuberkuloznim ter rakavim bolnikom.

Po zdravje v savno Blagodejnost vroèega zraka so odkrili Finci in savna je bila zanje v 19. stoletju posveèeni prostor, v katerem so ženske tudi rojev ale.

Savna je bila namreè eden redkih povsem èistih prostorov, v katerem so Finci vsakodnevno skrbeli za svoje zdravje. Sèasoma so njene pozitivne uèinke spoznali ljudje povsod po svetu. oddih 21

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 22 /

/stembergarja 15:09:22

nanju veliko bolj navduıujoè k ot pred tem, saj b o pokazal tudi do dv a kilograma manj. Takoj, ko boste spet napolnili svoj želodec s hr ano in t ekoèino (pitje t e je v nujno , v v elikih kolièinah, brezalkoholnih seveda), pa b o spet vse po starem. Tudi miıic e ne r astejo v sa vni, èeprav smo pr eprièani, da z elo garamo Œ sede ali leže .

Savna je naravno zdravilo za nespeènost Savna s s vojimi uèinki kr epi imunski sistem in ob r edni uporabi prepreèuje virusna in bak terijska obolenja ter pospeıuje delo vanje limfnega obtoka. Ob pravilni uporabi savne se b omo dobro poèutili in tudi dobr o spali. Zar adi pretiravanja pa je lahk o uèinek pr av nasproten. Oèi b odo vroèiène, noge pa ledeno mrzle. Ob pr etiranem znojenju (kot da bi bili ıe v edno v sa vni) in bujenju v lastnem znoju v am bo jasno, da ste ga nekje p olomili. Razsvetljenje za drugiè.

Tako kot pretiravanje tudi obisk sa vne dvakrat na let o (samo zat o, da se p ohvalimo, da smo bili) ne b o prinesel želenih uèinkov. Mogoèe pa b o to pisanje prineslo sle dnje, predvsem pri hi gieni. Pogosto ne mor em verjeti svojim

22 oddih

oèem, ko vidim k akıne ga samovıeèneža, ki je namerno spr egledal tuı in se vrgel v njemu tr enutno najbolj zaželen bazen s hladno v odo. Ek, f uj, ogabno, g ro z a – Kdo ne v e oziroma noèe v edeti, da se je treba pred in p o vsakem savnanju stuıir ati z mlaèno v odo. Da je tr eba v finski savni uporabljati brisaèo in imeti celo telo na brisaèi. K do ne v e, da je v turıki sa vni prav nasprotno Œ vanjo stopamo brez brisaèe. Ploıèic e v t ej savni stuıir amo z v odo, preden se na nje usedemo. Ne vemo namreè, kateri pacek se je pr ej na t em mestu p otil in ni »pospravil« za sab o. Kdo ne v e, da smo v sa vni goli in da k opalke pustimo doma– Prav tako so zar adi higiene dobr odoıli natikaèi. Sicer v finski sa vni bakterije in glivice težko preživijo, jih pa lahk o mrgoli v lužic ah pred tuıi. V sa vno smo priıli isk at mir, zato nikogar ne zanima, kaj ste jedli vèeraj za v eèerjo, ali da imate nov avto. Pogovori v sa vni niso dobrodoıli, tiıina pa.

Savna ne gle de na vr sto je dobr odoıla kot protiutež stresu. Je zakladnica zdravja in nam nar aven naèin, t orej z znojenjem, pomaga, da iz t elesa spravimo strupe, ki se z dandanaınjim naèi nom življenja hitro naberejo v t elesu.

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 23 /

/stembergarja 15:09:22

Menjavanje vroèega in mr zlega razıiri arterije ter pospeıi pr ekrvavitev. Srce je bolje preskrbljeno s kisik om in hr anilnimi snovmi.

Tudi koža postane zaradi poveèane prekrvavljenosti bolj zdrava in sijoèa.

Potenje je bistv eni del izp ostavljenosti vroèemu zraku, saj p oveèuje detoksikacijske zmogljivosti kože. Ko se p otimo, iz telesa intenzivno izloèamo o dpadne snovi Œ kar 30 o dstotkov naj bi jih izloèili prav skozi kožo. Razıirjene p ore pri obilnem znojenju omog oèajo, da se znebimo telesnih neèistoè, hkrati pa nam pomagajo doseèi lep o in èist o polt .

Na koncu naj napiıem le ıe t o, da je ta èlanek nastajal me d obiskom v eni o d dežel savn. ”al br ez bele volnene kape, ker je na zaèetk u omenjeni Primož prosil, naj jo pustim doma. Pr avi, da bi bilo ob sirk ovi krtaèi namest o masažne rokavice in drugih prip omoèkih èisto odveè. Tako ne mor em napisati, ali pomaga ali ne . Lahko pa zatr dim, da sem dobila k ar nekaj idej me d potenjem, ki pa so nujnem p oèitku po vsakem savnanju izpuhtele.

oddih 23

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 24 /

/stembergarja 15:09:23

V naıi soseıèini je nekaj prelepih krajev, kje lahko preživite lep dan ali konec tedna. Na izlet se lahko odpravite z avtom, do nekaterih krajev pa tudi z vlakom, kar bo zagotovo bolj sproıèeno in manj naporno.

Za konec tedna na izlet k sosedom Besedilo in fotografije: Nenad P ataky

Italija in Kras Zaènimo z naıo zaho dno sosedo Italijo.

Obiskali bomo Tržaıki Kr as, tradicionalno slovensko zaledje Trsta. Tja lahko pridemo z veè koncev, mi bomo izbrali cesto èez Repentabor. Po približno enaki trasi je položena železniık a proga, ki je nekdaj povezovala Novo Gorico z Opèinami in Trstom. Ko smo po drugi svetovni vojni zgradili progo po naıem ozemlju med Krepljami in Sežano, je krak èez Repentabor zaèel izgubljati prometno pomembnost. Zanimivo je, da je železniık a postaja Repentabor v Sloveniji, mesto pa v I taliji.

Najprej se odpeljemo do cerkve na hribèku Tabor. Tu so naıli ostank e

24 oddih

naselbine, stare veè kot 3000 let. Ne enem od vhodov v cerkev je slovenski napis iz prve polovice 19. stoletja, malo naprej pod Taborom pa lahko vidimo »naravne stene«, znaèilne apnenèaste samostojeèe kamne, ki so visoki tudi do deset metrov. Na eni od sten je spominsko obeležje žrtvam faıizma, ki ga je obèina Repentabor postavila leta 1983.

Nadaljujemo pet kilometrov naprej do Opèin in parkiramo v bližini k onène postaje znamenitega in edinega tržaıkega tramvaja ıt evilka 2. Proga je dolga p et kilometrov, na tej razdalji pa se spusti 326 metrov. Zgradili so jo Avstrijci leta 1902.

Na najbolj strmem delu Tr sta se tramvaj priklopi na vleèno vozilo, ki ga v leèe jeklena vrv, vožnja traja 20 minut, odhodi

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 25 /

/stembergarja 15:09:23

s konènih postaj pa so trikr at na uro.

Cena enosmerne karte je 1, 10 evra. S tramvajem se odpeljemo do trga Oberdan v srediıèu Tr sta. Veè o zgodovini tega tramvaja najdete na spletni str ani http://www.tramdeopcina.it .

Na kratkem sprehodu po Trstu, kjer je bila veèina od nas zadnjiè pred 30 ali 40 leti, obiıèemo Canal Gr ande in pristaniıèe, pred povratkom v Opèine pa spijemo prvovrstni tržaıki ek spreso.

Nadaljujemo z avtom do Križa, nek daj srediıèa slo venskega ribiıtv a. Pod vasjo ob morju je bilo pristaniıèe z ribiıkimi ladjami, ki so plule na lo v na tune sk oraj tisoè let, vse do zaèetka petdesetih letih 20. stoletja. Odpravimo se po ozki in strmi cesti do regionalne obmorske ceste SR 14 in v Sesljanu za vijemo proti morju.

Namenjeni smo v J adralni klub Èupa. P od zaıèitno str eho je shranjena replika edinstvenega ribiık ega èolna, narejenega iz enega hloda. Takıne èolne so uporabljali slovenski ribièi vse do konca druge svetovne vojne.

Vrnemo se na gla vno obmorsko cesto in nadaljujemo pot mimo Devina do −tivana, predmestja Tržièa , kje iıèemo izvir Timave. Od sesljanske marine do tam je toèno 5,5 kilometra. Ko smo zelo blizu, v gozdièku na levi opazimo cerkev, ob njej pa makadamsko parkiriıèe . V cerkvi

najdemo arheoloıke ostanke naselbine, ki je stala na t em mestu. Po peıp oti pridemo ne do ene ga, ampak do tr eh izvirov Timave, ki je tudi najkr ajıa r eka v Evropi, dolga le dv a kilometra. V 19. stoletju so z barv anjem ugotovili, da je Timava nadaljevanje naıe r eke Reke, vendar so pozneje tudi dokazali, da je t o le deloma toèno. V podzemlju se zbirajo vode treh rek: Reke, Vipave in Soèe, ki delno ponikne v prodnih tleh.

Na Tržaıki Kr as pridemo lahko z vlakom do Nove Gorice, mestnim avtobusom do glavne postaje v italijanski G orici pa spet z vlakom do Tržièa. Druga možnost je vlak do Sežane in a vtobus do Opèin.

Obstaja pa tudi možnost , da se p eljemo z vlakom do Kopra, naprej do Trsta pa z av to b u s o m .

Južna soseda Hrvaıka Naslednja soseda, ki jo b omo obiskali, je Hrvaıka, s katero imamo najdaljıo mejo .

Povsod, od Istre, Gorskega Kotarja do hrvaıkega Zagorja, najdemo zanimive kraje. Tokrat se odpravimo v hrvaıko Zagorje. Na razmeroma majhnem prostoru najdemo gradove neprecenljive svetovne in nacionalne vr ednosti. To je eno najbogatejıih sp omeniıkih obmoèij na Hrvaıkem. Zaıèit enih je okoli 280 spomenikov kulture, od tega 90 dvorcev.

Leta 1399 je zagorska grofija, v sklopu katere so bila takr at posestva Varaždin, Krapina, Trakoıæan in druga, postala last Celjskih. Po smrti Ulrika Celjskega (1456) je njegova vdova Katarina podedovala okoli sto utrdb in gradov na Hrvaıkem, −tajerskem in Kranjskem. Vojskovodja Celjskih Jan Vitovec je v zaèetku branil posesti v korist Katarine, pozneje pa se je pridružil nemık emu cesarju in za nagr ado dobil naziv zagorskega grofa in hrvaıkega bana. Dvajset let zatem je vsa posestva osvojil ogrsko-hrvaıki kr alj Matija Korvin in jih razdrobljena podelil svojim zaslužnim plemièem. Od 12. do 16. stoletja so zrasli ıt evilni utrjeni gradovi, od katerih so nekateri že obnovljeni v celoti (Veliki Tabor, Varaždin), od nekaterih pa so ostale samo ruıe vine. Za raziskovanje vseh gradov bi potrebovali kar nekaj èasa, mi pa bomo v enem dne vu obiskali le dva: Gornjo Stubico in Trakoıæan.

Odpravimo se iz Ljubljane p o avtocesti proti Zagrebu, na pentlji Jankomir pa obrnemo proti Krapini po zagorski avtocesti. Izstopimo na izhodu Zabok in se peljemo proti Gornji Stubici. V mestu je dobro oznaèena smer Muzej seljaèkih buna (Muzej kmeèkih uporov). Dvorec je leta 1756 dal zgr aditi Krsto Orıiæ, eden prednikov slavne plemiık e družine. Na vhodu v dvorec je družinski grb, Orıiæi pa

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 26 /

/stembergarja 15:09:23

Grad Trakoıæan

so zapustili grad leta 1924. V drugi polovici 20. stoletja je bil gr ad obnovljen, v njem pa je danes pr ej omenjeni muzej.

Okoli dvorca je urejen lep park s spomenikom Matiji Gubcu, ki ga je iz delal znani hrvaıki kipar Antun A vgustinèiæ.

Kmeèki upori so ıe ena zg odovinska povezava med slovenskim in hrvaıkim narodom, saj so se b oji leta 1573 o dvijali na ıir okem obmoèju od Zagreba do Sevnice. Konèni poraz so kmetje doživ eli pri Stubièkih Toplicah 9. februarja 1573.

Spletna stran muzeja je http://www.mdc.hr/msb/indx e.htm.

Vrnemo se na a vtocesto pri Zaboku in nadaljujemo pot proti Mariboru. Tik pred mejo je odcep za Trakoıæan.

Grad Trakoıæan je bil zgrajen v 13. stoletju kot manjıa tr dnjava za nadzor poti med −tajersko in hrvaıkimi p okrajinami.

Srednjeveıki gr ad je bil zgr ajen leta 1399 na manjıi utr dbi, ko so njegovi lastniki postali grofje Celjski. Ko je družina izumrla, je grad zamenjal ıt evilne lastnike, leta 1584 pa je kr alj Maksimilijan dodelil dvorec Juriju Draıkoviæu. Grad je ostal v lasti plemiık e družine Draıkoviæ do zaèetka druge svetovne vojne.

Danaınja p odoba gradu je iz sr edine 19. stoletja, ko so Draıkoviæi popolnoma spremenili trdnjavo v dvorec. Od leta 1953 je v gradu muzej z ohranjenim avtentiènim inventarjem od konca 15. do konca 19. stoletja. Veè podatkov najdemo na http://www.trakoscan.hr/index.asp. V Slovenijo se vrnemo èez mejni pr ehod Macelj - Gruık ovje.

V hrvaıko Zagorje lahko pridemo tudi èez veliko drugih mejnih pr ehodov, od Bistrice ob Sotli, ki nas prip elje v Kumrovec, do Ormoža, ki je najbližji Varaždinu. V to lepo in z grièki p osejano pokrajino se pripeljemo tudi z v lakom iz Zagreba: do Gornje Stubice in Krapine peljejo vlaki, za Trakoıæan pa obstaja avtobusna povezava iz Krapine.

26 oddih

”ele zniık a postaja v Z alaegerszegu

Avstrija za vse letne èase Avstrija, naıa se verna soseda, ponuja neıt eto možnosti za izlet e v vseh letnih èasih. Pozimi veèinoma odhajamo tja na smuèanje, ko sneg v nižinah sk opni, pa se lahko sprehajamo ali kolesarimo po dobro urejenih in oznaèenih p oteh.

Predlagam koroıko-ıtajer ski železniıki krog od Ljubljane prek Jesenic, Beljaka, Celovca, Pliberka, Dravograda in Maribora nazaj v prestolnico.

Za jeseniık o železniık o postajo vlak zapelje v 7975 metrov dolg Karavanıki predor, ki je bil zgr ajen pred 105 leti. D o Beljaka se peljemo skozi nekdaj etniène slovenske vasi Podrožca, Malence, Ledince, nato prestopimo reki Ziljo in Dravo ter prispemo na glavno postajo Beljak. Mesto ima 50.000 prebivalcev. V bližini na hribu je gr ad Landskorn, s katerega je nepozaben pogled na Osojsko in Vrbsko jezero, nasproti pa smuèiıèe Osojèica. V samem Beljak u lahko obiıèemo mestni muz ej, muzej motornih vozil itd.

Proti Celovcu se peljemo ob Vrbskem jezeru, ki je p oleti prava koroık a riviera.

Od aprila naprej je med Vrbo in Celovcem pluje potniıka ladja, ki se v uri in p ol plovbe ustavi v ıestih pristaniıèih na obeh straneh jezera. Cena dnevne karte je bila lani 13 e vrov in omogoèa neomejeno ıt evilo prekinitev potovanja.

Celovec je glavno mesto avstrijske Koroıke z okoli 95.000 prebivalci. Simbol mesta je zmajeva fontana na glavnem mestnem trgu. V 19. stoletju je tam kr ajıi ali daljıi èas živ elo nekaj slavnih Slovencev, kot so Slomıek, Pr eıer en, Japelj ali Janežiè. Okoli Celovca najdemo veliko dobro ohranjenih gradov in graıèin, otr oke pa bo najbolj razveselil svet v malem ali Minimundus (v zimsk em èasu je zaprt).

Iz Celovca nadaljujemo po delno obnovljeni progi proti Pliberku in Volıp erku. Ko bo prenova konèana, bo to postala hitra proga CelovecŒGr adec. Do srediıèa Plib erka prispemo kake ıtiri kilometre naprej po progi za Volıp erk, do tam pa se lahk o pripeljemo tudi z lokalnim avtobusom. Nad Pliberkom stoji mogoèen grad, ki žal ni o dprt za obiskovalce. Na postaji Pliberk nas èaka vlak Slovenskih železnic, ki dv akrat na dan pelje v Maribor. Ko se peljemo mimo mejnega prehoda Holmec, se spomnimo tragiènih dogodkov, ki so se tam zg odili v vojni za osamosvojitev. Iz Prevalj lahko naredimo izlet do M ežice in obiıèemo rudniıke rove, iz Maribora pa se lahk o takoj vrnemo v Ljubljano ali nar edimo ıe en skok v na a vstrijsko −tajersko in obiıèemo nar avni park Južnoıtajer ska vinska dežela (Naturparkes Südsteirisches Weinland). Tam si lahko sposodimo kolo, lahko pa tudi pr enoèimo na kakınem kmetijskem posestvu, ki ponuja sobe in odlièno hrano. Veè o tem parku lahko izveste na http://www.naturparkweinland.at/ n a t u r p a r k / h o m e /- iDnEd.ex p h. p

Pri gostoljubnih Madžarih Ostaja nam ıe èetrta sose da, Madžarska.

Obiskali bomo pokrajino Zala, ki meji s Prekmurjem, njeno glavno mesto je Jagerıek (Zalae gerszeg), ki leži na r eki Zala. Reka izvira na Madžarskem, potuje po v slovenskem Porabju in se p o 139 kilometrih izliva v Blatno jez ero. Jagerıek ima okoli 60.000 prebivalcev, oddaljen je 45 kilometrov od Hodoıa, p obraten pa je z naıo Lenda vo. Tam je rojen slavni madžarski ıahist Lajos P ortiı. J agerıek je mesto z bogato zgodovino. Najstarejıi del mesta leži okoli Deakovega trga, kjer najdemo muzej in cerkev Marije Magdalene, zaıèitnic e mesta. Èe se odpravimo po glavni ulici proti železniıki

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 27 /

/stembergarja 15:09:24

postaji, nekje na p olovici poti zagledamo veliko delujoèo uro, zaıèit eno s steklom.

To je 200 let stara ura, ki je bila pr ed restavriranjem na zvoniku cerkve Marije Ma gd a l e n. e Zahodno od glavnega trga najdemo muzej na prostem, Finsko-ogrski etnografski park in muz ej Madžarske

naftne industrije, ker so v p okrajini Zala odkrili najveèje zaloge tekoèega zlata na Madžarskem. Na koncu moramo omeniti ıe izvir e termalne vode, okrog katerih so zgradili moderne terme, vodno mesto in h o te l. e V Jagerıku si lahko izposodimo kolo in se odpravimo na izlet p o dobro oznaèenih p oteh.

Severno od Jagerık a lahko uživamo ob umetnem jezeru Gebarti, veliko zanimivosti pa najdemo na p oti proti vzhodu oziroma Blatnem jezeru. V vasi Kallosd stoji okrogla cerkev iz 13. stoletja, v bližini pa je jez ero Heviz, najveèje naravno zdraviliıko jezero s temperaturo vode od 23 stopinj pozimi do 35 stopinj Celzija poleti. Prvi kopalni objekt na tem jezeru je bil o dprt leta 1795. Èe se o dpravimo na jug, najdemo izgubljeni svet, pokrajino Gocsej. Tam ima veèina vasi v imenu k onènico -szeg, kar je naziv za naselje na vrho vih hribov ali jasah. Tam so jih gr adili zaradi pogostih poplav v dolinah. Pr ed konènico -szeg so dodali družinsko ime avtohtonih vaıèanov, tako so nastala naselja, k ot so Kustanszeg, Palfiszeg, Milejszeg itd.

Naj omenim ıe možnost r aziskovanja pokrajine s konji. Na kmetiji v v asi Zalaszentlaszlo, ki leži ok oli 20 kilometrov vzhodno od Jagerık a, lahko prenoèimo, dobro jemo in najamemo konje, s katerimi se odpravimo v neznano. Cena postelje z zajtrkom je 16,5 evra. Ježa stane 12 e vrov na uro, lahko pa najamete koèijo, ki stane 7,5 evra na uro za osebo. Èe se na izlet v Zalo o dloèite odpotovati z vlakom, lahko izbirate med odhodom iz Ljubljane ob 8.50 ali 12.35. Do Jagerıka boste potovali nekaj manj kot pet ur.

To je le nek aj zanimivih krajev pri naıih sosedih. Preprièan sem, da boste uživali, kar koli izberete. Vrnili se boste z veliko lepih vtisov in ogromno novih fotografij.

oddih 27

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 28 /

/stembergarja 15:09:25

−arm Smaragdne poti

Poreèje reke Soèe je prostrano in raznoliko ozemlje. Razteza se od alpskega severa do nižin v spodnjem toku reke, zajema pa tudi doline Idrijce, Vipave in vseh drugih pritokov. Obmoèje je upravno zaokroženo v severnoprimorsko-goriıki statistièni regiji.

28 oddih

Ena kljuènih razvojnih usmeritev regije je, da bo na celotnem obmoèju razvijala turizem, združevala ponudbo in gradila skupno destinacijo. Ta destinacija se p o reki Soèi, najveèji naravni in simbolni znamenitosti obmoèja, imenuje Smaragdna pot, ki pomeni raj za aktivnega raziskovalca narave, ki lahko naravne lepote doživlja kot popotnik, jih aktivno odkriva kot udeleženec ıp ortov v naravi ali zgolj spoıtljiv o opazuje kot tihi o b è u d aovl ec .

Poznavalcem vina in ljubit eljem dobre hrane ponuja Smaragdna pot navduıujoèe doživ etje. Raziskovalci odliènih vin se lahko odpravijo na potep skozi vipavske, briık e in kraıke kleti, hladnejıi alpski del p onuja krepkejıe žgane pijaèe, v teh krajih zorita tudi znamenita kravji sir tolminc in bovıki ovèji sir. Vmes med severom in jugom najdemo idrijske žlikrofe in ıebr eljski želo dec.

Znamenitosti Izvir Soèe je eden najlepıih kr aıkih izvirov v naıih g orah. Velika korita Soèe, približno 750 metrov dolga in do 15 metrov globoka tesen s prepadnimi stenami, so najmogoènejıa sk ulptura, kar jih reka Soèa izdolbe na svoji poti.

Trdnjava Kluže je ena najbolj slikovitih utrdb na Slovenskem. Slap Boka izvira v Kaninskem pogorju in je najv eèji in najmogoènejıi slo venski slap. Slap Veliki Ko z j a kje osupljivo lep 15-metrski steber vode, ki pada v izt oènem ustju spodnjih korit potoka Kozjak. Do slapa vodi pot mimo ostalin frontnih linij iz prv e svetovne vojne. Spominska ce rkev svetega Duha v J avorci je najlepıi spomenik prve svetovne vojne v Posoèju.

Cerkev je leta 20 07 dobila znak e vropske kulturne dediıèine.

Tolminska korita so najnižja in najjužnejıa v stopna toèka v Triglavski narodni park in izjemna nar avna znamenitost. Ko l ov ra t Œ muz ej na prostem: med Soèo in Furlansko nižino se dviga razkoıni r azgledni greben Kolovrata. Danes so t e ostaline urejene kot muzej na prostem, ki spada v sklop Poti miru. −martno je slikovita srednjeveıka vasica, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, od koder se odpira osupljiv pogled na Goriık a brda.

Grad Dobrovo je renesanèni dvorec z baroènimi poudarki z zaèetka 17. stoletja.

Solkanski most je znameniti železniıki most bohinjske proge èez Soèo pri Solkanu. Njegov kamniti lok v r azponu 85 metrov velja za najveèjega na svetu.

Ko s t a n vj ei ca je staro božjepotno srediıèe s pestro zgodovino in bogatimi zakladi p re et k l o s t i .

Trg Evrope je skupni trg Nove Gorice in Gorice ter je povezovalni element obeh mest in simbol evropskega združevanja.

Vojaıki str ažarski stolp v Vrtojbi tik ob nekdanji italijansko-jugoslovanski je urejen kot majhen spominski muzej, ki prikazuje dogajanje v obmejnem pasu o d konca druge svetovne vojne do vstopa Slovenije v EU. Cerje je vzpetina nad Mirnom, kjer stoji monumentalni petnadstropni spomenik braniteljem slovenske zemlje in od koder se odpira èudovit razgled.

Hudournik Hubelj privre na dan iz ıt evilnih skalnih lukenj kraıkega podzemlja tik nad mest om Ajdovıèina.

C a s t ra je rimsko obzidje s 14 st olpi, ki je ıe danes sk oraj v celoti ohranjeno.

Dvorec Zemono je poznorenesanèni lovski dvorec, zgrajen v slogu t edanjih vil v bližini Benetk. Izviri reke Vipave so prava zanimivost, saj reka izvira v obliki delte in ima k ar devet moènejıih izvir ov.

Vasica Goèe leži na razglednem slemenu nad Vipavsko dolino in je dr agocen spomenik slovenske kulturne dediıèine.

Divje jezero je majhno in skrivnostno kraıko jezerce, eden od biserov slovenske naravne dediıèine. Antonijev rov je del idrijskega rudnika, drugega najstarejıe ga in najveèjega rudnika živega srebra na svetu. Partizanska bolniınic a Franja, enkraten spomenik èloveıke plemenitosti in humanosti, je leta 20 07 prejela znak evropske dediıèine. Arheoloıki park Divje bab e: najznamenitejıa najdba je 5 5.000 let stara koıèena piıèal, ki v elja za najstarejıe glasbilo na s vetu.

Info Smaragdna pot: RDO Smaragdna pot Petra Skalarja 4 SI - 5220 Tolmin Tel: 05 380 0 4 86 i n fo @ s maagdr n a . s i www.smaragdna-pot .si

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 29 /

/stembergarja 15:09:25

Sonce, pogled na morje, dogajanje na snežni plaži in nepozabna smuka, to je Kanin. Proge so razgibane, njihova težavnost pa prilagojena vsem smuèarjem.

Novost na Kaninu (www.boveckanin.si) bo snežni park, ki se ga b odo zagotovo najbolj razveselili mladi adrenalinski navduıenci, saj p ostaja smuèanje v prostem slogu velik trend tako v tujini kot tudi pri nas , je povedal direktor ATC Kanin Simon Klaut. Na Nevejskem sedlu (italijansko Sella Nevea) je nekaj snežnih objektov že postavljenih. Z dvema snežnima skakalnicama bo najviıje ležeèe smuèiıèe stopilo ob bok vsem slovenskim in tujim smuèarskim srediıèem. P ark bo zasnovan tako, da bo zadovoljil najzahtevnejıe, pa tudi tist e smuèarje in deskarje, ki se v s vet snežnih vragolij ıele podajajo, ıe do daja.

Otroci se bodo letos na Kaninu posebej razveselili hudièka, nove maskote smuèiıèa, ki smuèarje spr emlja na vsakem koraku. Vsekakor ne pozabimo na

Zima s pogledom na morje koıèek slastne hudièk ove tortice, ki je doma prav v restavraciji na 2202 metrih.

Med izjemno priljubljene zimsk e aktivnosti na Bovıkem spada sankanje.

Obiskovalci se navduıujejo nad sankanjem po mangartski cesti, ki podnevi razvaja z nepozabnimi pogledi na zimski Mangart in mogoèno Loık o steno, noèno sankanje s èelno svetilko pa je doživetje, ki ga ıe dolg o ne boste pozabili. Cene sankanja po mangartski cesti se gibljejo o d 20 do 2 5 evrov, popusti niso vıt eti.

Nekateri se odpravijo na sankanje po cesti s Stola, kjer jih na k oncu èaka topel obrok: jota s klobaso ali v egetarijanski krožnik. Cena sankanja je 25 evrov in vkljuèuje tudi vso potrebno opremo.

Ljubitelji narave se pogosto odloèajo za pravljiène izlete s krplji. P od vodstvom izkuıene ga vodnika se lahko obiskovalci v deželi Narnije podajo na pravo zimsko pustolovıèino v najb olj neokrnjene kotièke Slovenije, se nadihajo s vežega gorskega zraka in naužijejo nep ozabnih trenutkov ob ıkrtanju sne ga in

opazovanju narave. Po smuèanju, sankanju ali krpljanju se zat o obisk savne ıe p osebno prileže, tu je baz en, razvajanje med aromaterapijami in masažami, potenje v savnah... Ko v dolini ni sne ga in so razmere za pohode ugodne, so priljubljeni pohodi po Soıki p oti (http://www.so catrenta.si/default.asp?id=17 ), na k ateri se ob reki Soèi spoznava Triglavski narodni park, in Poti miru, kjer se obisk ovalci podajo raziskovat ostaline prve svetovne vojne. Èe pa na smuèiıèu K anin moèno piha in naprave ne obratujejo, se lahko tisti najbolj zagrizeni smuèarji podajo na najbližja smuèiıèa. D o smuèiıèa Sella Nevea v tem primeru vozi tudi smuèarski avtobus. Na turistiènoinformacijskem centru v Bovcu (www.bovec.si) z veseljem svetujejo glede ıt evilnih možnosti za prijetno preživete poèitnice: TIC Bovec Trg golobarskih žrtev 8 5230 Bovec www.bovec.si; info@bovec.si

oddih 29

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 30 /

/stembergarja 15:09:26

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 31 /

/stembergarja 15:09:26

Zimska idila v Kranjski Gori

Èeprav je letoınja zima p okazala svojo milo plat predvsem v prvi p olovici decembra, so se marljivi kr anjskogorski žiènièarji potrudili, da so bila smuèiıèa nared že 21. de cembra in da že me d božiènimi in novoletnimi prazniki naıi gosti niso bili prikr ajıani za zimsk e ra d o s t i .

Za to sezono so v hot elih Hit Alpinea pripravili vrsto ugodnih paketov za družine, ki želijo dopust pr eživeti v pravi zimski idili. Za 6- dnevni paket, kar pomeni 5 noèitev v dvoposteljni sobi, boste za bivanje v hotelu s 4* o dıt eli za osebo samo 574 evrov. In kaj vsebuje ta paket? Gre za polpenzion (zajtrk in veèerja), poleg je 4-dnevna smuèarska vozovnica v Kranjski Gori, vsako popoldne vas èaka èaj s prigrizkom ali pa se odloèite za obisk sa vne. Èe se b oste odloèili za bivanje v hotelu −pik, Larix ali Kompas, boste imeli prost vstop v bazene.

Da gre za družinski pak et, kaže tudi ugodnost za otroka do 6 let , ki spi s star ıi in ne smuèa: bivanje je brezplaèno! Poleg tega lahko najemate smuèarsko opremo (za odrasle za 6 dni že za 8 5 evrov).

Naıi ıolarji že vztr ajno odıt evajo dneve do 17. februarja, ko se zaènejo zimske poèitnice. V verigi hotelov Hit holidays v Kranjski Gori so za družine pripr avili vrsto paketov prav za ta èas. In ıe t o: za

mlade goste je pripravljen pester animacijski program, ki vsebuje kulinariène delavnice na Snežni plaži, sprehode z baklami, mini disk om in klubom. Pa na drsalke ne pozabite poleg smuèarske opreme! Drsaliıèe na pr ostem pri hotelu Kompas je odprto vsak dan do 22. ure. Èe se morda starıi p oèutijo nekoliko zapostavljene v tej predstavitvi, naj vas samo spomnimo na ponudbo wellness storitev v hotelih Hit holidays v Kranjski Gori. Kar ıtirje w ellness centri so v sklopu hotelov. Tako lahko zaplavate v katerem od bazenov, se po celodnevni smuki pogrejete v kateri od savn ali se prepustite spretnim rokam maserk v wellness centrih. Tako bodo tako smuèarji kot tisti, ki se ne pr edajajo užitkom na zasneženih strminah, naıli k aj zase.

Obiıèite njihovo spletno stran www.hiholidays-kg.si, kjer lahko opravite celotno rezervacijo.

oddih 31

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 32 /

32 oddih

/stembergarja 15:09:26

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 33 /

/stembergarja 15:09:27

Kavèanje, sedem dni v Palaèi Emirati (Emirates Palace) v Abu Dabiju ali polet na Luno– T ežka odloèitev?! V pomoè pri izbiri bo marsikomu pomagala ıe cena.

Kavèanje je zastonj, le do njega moramo priti. V eliko ljudi, predvsem mladih, je preprièanih, da je to poceni in zabavno potovanje. Gre za to, da ljudje popotnikom za kakıno noè ali dve zastonj odstopijo svoj kavè, torej gre za gostoljubje, pomoè in druženje.

Plavanje s pujsi ali morskimi deklicami, poèitnice z duhovi– Domiıljija organizatorjev poèitnic je neverjetna, za njih ni nobenih ovir

, ne na zemlji, vodi ne v zraku.

Vlasta Tifengraber

D

anes se tako sreèuje že veè kot milijon popotnikov. Mreža (couchsurfing) je razvejena, v projektu sodelujejo ljudje iz 2 32 držav in veè kot 55.000 mest. Med njimi je 216 2 Slovencev, ki so pripr avljeni divan v svojem domu ponuditi nakljuènemu popotn i ku . Èe ste med tistimi državljani naıe dr žave, ki ima pod palcem nekaj milijonov evrov, pa ne ve, kaj z njimi, p otem bi bila mog oèe pravınja destinacija se dem dni v Emi rates Palace, ki jo lastniki br ez sramu oglaıujejo k ot najdražje poèitnice na svetu Œ za milijon dolarjev. V tej palaèi gostje dobijo, kot lahko sklepate, veliko veè kot le hrano, posteljo in streho nad glavo. Je kaj bolj vrednega kot to, da je v aı sose d v

hotelski sobi ljubljeni zv ezdnik ali najbogatejıi èlo vek na svetu? −e leta se b oste lahko hvalili, koga vse ste sreèali.

Družba slavnih in bogatih, to je tudi e den od razlogov, pravijo v hotelu, zakaj preživeti pregreıno dr ag teden pod njihovim okriljem Œ v a r zkoınem, 680 kv adratnih metrov velikem apartmaju hotela s ıesti mi zvezdicami. Da ne b oste mislili, da je to vse. Dva izleta v mor ske globine, izlet na bližnje otoke v Perzijskem zalivu, izlet v Iran, osebni asistent na vseh izletih, drage lovske puık e, drag ıampanje c, biseri, osebni majordom, osebni ıof er za volanom maybacha, vsakodnevno razvajanje v spaju Emirates Palacea... To je le nek aj darilc, ki èakajo bogataıe. Naj vam ne bo žal vaıe ga milijona, v hot elu poudarjajo, oddih 33

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 34 /

/stembergarja 15:09:27

Na prvem mestu ıe vedno evropske države Hrvaıki in domovini po priljubljenosti sledijo Grèija, −panija, T urèija in Italija, pa tudi ZD A, Tunizija, Francija, Egipt in BiH, Srbija in Èrna gora. Najveè Slovencev, 36 odstotkov, naj bi letos za dopust porabilo od 750 do 1000 evrov .

Raziskavo so sicer izvedli na reprezentativnem vzorcu 600 vpraıanih, od katerih jih je 65 odstotkov povedalo, da bodo letos dopustovali na že poznani destinaciji, nekaj manj kot tretjina vpraıanih pa iıèe kaj povsem novega.

Najdražje poèitnice ıe niso najdražje

Dopust v izogib izgorelosti Najpogostejıi naèin izogibanja izgorelosti je pri Slovencih (ne samo pri njih) preživljanje dopusta oziroma poèitnic Œ 65 odstotkov.V povpreèju moıki pri nas pri svojem delu opravijo 13 nadur na mesec, ženske pa eno naduro manj. Med tistimi, ki so skoraj vedno pod stresom, je 12 odstotkov žensk in 8 odstotkov moıkih.

V tujini zapravimo veè kot doma Slovenski turist v tujini prespi povpreèno 5,6 noèi, na potov anjih po Sloveniji pa 2,9. V tujini tudi veè zapravi, 51 evrov na dan, medtem ko domaèim turistiènim delavcem na oddihu dnevno pusti le 38 evrov .

34 oddih

da del zaslužka namenjajo dobrodelnim organizacijam v Združenih ar abskih emiratih. Vodilni v Emiratih upajo, da bodo priıli tudi v Guinnesso vo knjigo rekordov.

Vendar boj je neusmiljen, saj družba V erne's Mysteries za isto ceno ponuja osemdesetdnevno potovanje okoli sveta, kot ga je svoj èas opravil literarni junak Phileas Fogg, le da b oste potovanje iz 19. stoletja opravili v udobju 21. st oletja. −e bizarnejıa je destinacija Luna. Za p oèitnice na Luni je tr eba odıt eti 90 milijonov evrov, vsi zainteresirani naj pohitijo, vsa mesta so sk orajda zasedena. Podjetje Space Adventures bo vse, ki jim biv anje na Zemlji ni do volj, z ruskim v esoljskim plovilom Sojuz za se dem dni ponudila zvezde na dlani. D osegli bodo hitrost 27.350 kilometrov na uro, domaè planet bodo lahko opazovali z oddaljenosti okoli 400.000 kilometrov. Za 90 milijonov evrov lahko petièneži prièakujejo ıe ıtiri mesece dolg trening skupaj z ruskimi kozmonavti v vesoljskem centru Jurija Gagarina v Zvezdnem mestecu v Rusiji.

Organizatorji najdražjih potovanj na svetu oèitno menijo, da je ıe pr ostor za viıanje cen. Na portalu Hotels.com, pri katerem redno analizirajo zadnje potovalne trende, so priıli do zanimivih r ezultatov, ki razkrivajo, da so se dne vni stroıki na nekaterih najbolj priljubljenih destinacij ah poveèali tudi za p etino. Poglejmo, za kaj so obiskovalci pripravljeni odıt eti veè sto evrov na dan.

Francoska Polinezija že desetletja slo vi kot ena najdražjih zatoèiıè bogatih. Slovenec bi moral samo za letalo v o ddaljeno deželo odıt eti veè kot 2000 evrov. Mogoèe bo marsikomu žal, ker se za obisk t eh ljubkih otokov ni odloèil že kako leto prej. Cene so se tuk aj dvignile za sk oraj 40 odstotkov, tako da morajo turisti za en samcati dan na ot oku Bora Bora odıt eti okoli 700 evrov. V promocijski broıuri je zapisano, da gre za najbolj romantièen otok na svetu, odlièen za obnovitev strasti v zvezi. Za ıe b olj poglobljeno zvezo pa si lahko par privoıèi 9 0-minutno masažo v sprostitvenem centru Deep Blue Massage, za 170 evrov za glavo. Èe ste že odloèili za potovanje na Francosko Polinezijo in bi r adi kaj prihranili, pojdite namesto na Boro Boro na otok Moorea. Tukaj na dan p otrebujete le okoli 400 evrov. Z okoli 300 evri na dan lahk o turisti preživljajo sanjske poèitnice na Rajskem otoku, Bahami ali v V ieques v Puerto Ricu– N a karibskem Soufriere, Sveta Lucija, vas bo dan dopusta stal pri bližno 310 evrov ali 28 odstotkov veè kot lani.

Pozorni bodite tudi pri izbiri vin. Za st eklenico najdražjega bodo zahtevali tudi med 100 in 250 evri. Ljubitelji golfa se lahko odloèijo za Hamilton na Bermudih.

Na dan imejte pripravljenih približno 310

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 35 /

/stembergarja 15:09:27

evrov in dodatnih 150 evrov za golf. Tudi v Monte Carlu so pr eprièani, da njihove cene ıe niso zasoljene , saj so jih dvignili za veè kot èetrtino. Za 24 ur obiska te žepne državice v žepu ne sme manjk ati 300 evrov. Èe se le da, tja p ojdite s polnim želodcem, saj je v M onte Carlu precej draga hrana, v luksuznih restavracijah boste za porcijo ıpag etov odıt eli 20 evrov.

Poèitniıke destinacije z najbolj zasoljeno ceno Torej, kot že prej omenjeno, najbolj zasoljene cene poèitnic so v Francoski Polineziji, je pa r es, da je sanjsk o otoèje Tahiti je eden najlepıih k otièkov na Zemlji, p onaıa pa se tudi z najpr estižnejıimi hot eli, v katerih je treba poıt eno odpreti denarnico. Na eni najdražjih poèitniıkih destina cij vrtoglave cene dosega tudi hrana, saj navaden hot dog na ulici stane k ar 15 evrov. Èe nimate težav z denarjem, si lahko privoıèite bivanje na katerem od zasebnih otoèkov, kjer vas bo noè stala 1000 evrov.

Prestižna poèitniıka destinacija je tak o tudi Abu Dabi v Združenih ar abskih emiratih, ki je lok acija ıt evilnih pomembnih finanènih institucij, med njimi Centralne banke Združenih emiratov, je pa tudi èe dalje bolj priljubljena dopustniık a toèka bogatih turistov. Mesto se je u vrstilo na seznam najdražjih metropol na svetu, kar 50 odstotkov prebivalcev tega mesta pa je b ogataıev.

Pariz, veèno mesto turistov in tudi za Slovence sanjska destinacija. −tevilne znamenitosti, butiki prestižnih modnih znamk, fantastièna kulinarika (tudi precej draga) in vrhunska vina. Vas zanima, katere so najdražje hotelske sobe na svetu?

Italijanski otok Capri, ıvic arska ”ene va in New York City Œ tri najdražje lokacije za noèni poèitek. Mogoèe bo spanec malce bolj nemiren zaradi raèuna, saj za noèitev zahtevajo veè kot 35.000 evrov.

Slovenci smo vse bolj pogumni Poletje veèina slovenskih državljanov rezervira za poèitnice v sosednji Hrvaıki in tako je že desetletja. P otovalne navade Slovencev se sicer spreminjajo, a le p oèasi. Pozimi pa se nek ateri odpravijo v tople kraje ali toplice, tisti manj zmr zljive sorte pa smuèat. V tem zimskem èasu (od decembra lani pa do f ebruarja letos) se bo (ali se je že) na izlet z v saj eno noèitvijo odpravilo nekaj manj kot 30 odstotkov Slovencev (vir:. anketa Episcentra). Od tega se jih b o 15 odstotkov odpravilo na potovanje z najveè tremi noèitvami, skoraj 12 odstotkov na potovanje z veè kot tremi do najveè 13 noèitvami, dober odstotek pa na dolg o potovanje z veè kot 13 noèitvami. Najpogosteje bodo potovali moıki, mlajıi, b olj izobraženi, z viıjim

osebnim dohodkom, (samo)zaposleni, ıtudentje in tisti iz osr ednjeslovenske reg i j e.

Glavni razlog za oddih je seveda sprostitev in zabava ter ıp ort. Tisti, ki ne b odo potovali, kot najpomembnejıi r azlog za to navajajo pomanjkanje denarja, z v elikim zaostankom pa sledi pomanjkanje èasa. −e vedno pa si Slo venci dopust radi oblikujemo sami. 71 o dstotkov bo za organizacijo in potek svojih poèitnic poskrbelo samih, z agencijo bo potovala èetrtina anketirancev, preostali z druıtvi in drugi mi organizacijami.

Tudi zapravljali ne bomo veliko. Predviden znesek porabe za potovanje, izlet z vsaj eno noèitvijo na oseb o v povpreèju ne glede na dolžino p otovanja podobno kot lani znaıa 488 e vrov. Tisti, ki b odo potovali s turistièno agencijo, so pripravljeni povpreèno zapraviti do 523 evrov.

Glede na destinacije namer ava najveè, 37 odstotkov, Slovencev v zimskem èasu najdlje poèitnikovati v Sloveniji, v Avstriji 17 odstotkov, v Italiji bo z vsaj eno noèitvijo svoje najdaljıe p oèitnikovanje preživelo 14 odstotkov anketirancev. Sledi Hrvaıka, ki sicer poleti med poèitniıkimi destinacija mi Slovencev popolnoma dominira, zdaj pa je tako na tretjem mestu. Najbolj priljubljene destinacije se tak o le malo spr eminjajo tudi pri p onudnikih potovanj.

Tako v èasu poletnih poèitnic veliko Slovencev dopustuje (poleg Hrvaıke) v Tur èiji in Egiptu (destinaciji −arm el −ejk in Hurgada veljata za zelo priljubljeni), pa na grıkih ot okih (Kreta, Kos, Rodos, Zakintos, Lefkas), v Bolgariji, −paniji, Tunizi ji– Pr av v tej zadnji muslimanski se vernoafriıki dr žavi pa Slovenke slovijo kot zelo radodarne. Z darili namr eè. V zameno za družbo, prijaznost in naklonjenost tunizijskih kazanov so pripravljene odıt eti kar nekaj cekinov, tako vsaj trdi mladec iz Hamameta. Ob tem je okrcal Èehinje, ki da ıe z daleè niso tako »odprte« narave kot Slovenke, èeı da nje govega truda sploh ne nagradijo.

V tem zimskem èasu so med Slovenci zaželeni tudi izleti p o evropskih prestolnicah: Budimpeıta, Pr aga, Sarajevo, Beograd, Pariz, Rim, Bratislava, Malta in nekajdnevno rehabilitiranje v naravnih zdraviliıèih.

V eni od slovenskih turistiènih agencij ponujajo trenutno najdražje potovanje, 21-dnevno poèitnikovanje na Bahamih na otoku Fow Cay Island v vili s ıestimi zvezdicami, ki stane 13 .200 evrov za ose bo. V neki drugi ag enciji pa je najdr ažji aranžma Maldivi z obiskom −rilanke Œ za 3400 evrov. Oèitno je tudi za dopust v edno manj èasa. »Veèina preživi krajıi, t edenski ali desetdnevni, dopust na morju, p odaljıan vik end v kakınem v eèjem mestu in ıe k akıen teden na hrvaıkem morju ali v k akınem

Za ıtevilne so poèitnice sonce in plaža Najveè ljudi, ki živijo v EU, gre na poèitnice, da bi se spoèili in se ukvarjali z rekreacijo. Za ıtevilne pa so poèitnice predvsem sonce in plaža, v Sloveniji je takınih kar èetrtina. Za osebe, starejıe od 54 let, so visoko na seznamu želja wellness in zdravstvene storitve.

Oseminpetdeset odstotkov Evropejcev dopust najraje preživlja v konvencionalnih turistiènih ciljih, medtem ko jih gre 28 odstotkov raje v neznano ter raziskujejo ıe neodkrite kraje.

Za milijardo evrov potov anj Državljani EU so leta 2009 opravili približno milijardo potovanj, od tega jih je bila dobra polovica kratkih, od ene do treh noèitev , približno tri èetrtine pa je bilo potov anj znotraj države bivanja. Državljani nekaterih držav, Luksemburga, Belgije, Danske, Nizozemske in Irske, so sicer veè kot polovico potov anj opravili v tujini, medtem ko je bilo v −paniji, Grèiji, Bolgariji in na Portugalskem takınih manj kot desetina. zdraviliıèu. Trit edenskih poèitnic ob morju ni veè, je pa zato veè kratkih vikendov za razvajanje,« je pojasnil eden od naıih turistiènih delavcev.

Najmanj Evropejcev v Luksemburg, Litvo in Latvijo Po podatkih evropskega statistiènega urada Eurostat so bili najb olj priljubljeni cilji potovanj državljanov EU v −paniji, I taliji in Franciji. V prvi deset erici najbolj priljubljenih držav so ıe V elika Britanija, Avstrija, Nemèija, Grèija, Portugalska, Nizozemska in Èeık a. Najmanj Evropejcev je potovalo v Luksemburg, Litvo in Latvijo.

Med cilji zunaj EU so na prv em mestu ZDA, kamor je odılo p et odstotkov tistih, ki so naèrtovali dopust v tujini. Slo venija je sicer na prvem mestu med èlanicami EU, katerih državljani dopust preživljajo zunaj Unije. To gre seveda na raèun Hrvaıke. Raziskava Eurobarometer kaže, da je leta 2010 na v saj eno bodisi turistièno bodisi poslovno potovanje odılo 73 o dstotkov državljanov EU. Med èlanicami so sicer velike razlike, saj je bilo denimo na Finsk em takınih 8 9 oddih 35

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 36 /

/stembergarja 15:09:28

V Sloveniji najveè tujcev v obèini Piran V Sloveniji so lani po podatkih statistiènega urada najveè noèitev tujcev zabeležili v obèinah Piran, Ljubljana, Bled, Kranjska Gora, Brežice, Moravske Toplice, Rogaıka Slatina in Bohinj.

Med tujimi turisti so lani v Sloveniji prevladovali Italijani (20 odstotkov noèitev), sledijo jim A vstrijci in Nemci (po 12 odstotkov noèitev) ter Hrvati (pet odstotkov noèitev).

Slovenci rekorderji Slovenija je na prvem mestu med èlanicami EU, katerih državljani dopust preživljajo zunaj Unije. T o gre seveda na raèun Hrv aıke.

36 oddih

odstotkov, na Madžarskem pa le 45 o dstotkov. V Sloveniji je lani p o podatkih slovenskega statistiènega urada na turis tièno potovanje odılo 58 o dstotkov prebivalcev, starejıih o d 15 let, skupaj pa so opravili 4,8 milijona potovanj, od tega 4,2 zasebnih in okoli 600.000 poslovnih.

Turizem je zelo pomemben sektor v ne katerih èlanicah EU. Na Malti in Cipru prispeva okoli desetino k c elotnemu bruto domaèemu proizvodu (BDP) države. −e veèji delež ima na Hrv aıkem Œ 15,7 odstotka v letu 20 08.

Najveè so leta 2009 za turistièna p otovanja zapravili Nemci, skoraj 58 milijard evrov, sledijo jim Britanci s 3 5 milijardami. Upoıt evaje ıt evilo prebivalcev pa so najveè porabili Luksemburžani, kar 5200 evrov na prebivalca, in so bili tak o krepko pred drugouvrıèenimi Ir ci (1413 evrov na prebivalca). Slovenski turist po podatkih slovenskega statistiènega urada na zaseb nem potovanju povpreèno porabi 47 evrov na dan.

Predlani je skoraj polovica (44 odstotkov) potnikov v EU na turistièni cilj o dıla z avtomobilom ali motorjem, 39 odstotkov pa z letalom. Gle de na leto prej se je za ıtiri o dstotke poveèalo ıt evilo letalskih potnikov in za pr av toliko zmanjıalo ıt evilo tistih, ki so na p ot odıli z a vtom. V skoraj vseh državah si je v eè kot polovica ljudi potovanje organizirala sama, najpomembnejıi viri inf ormacij za turiste pa so splet ter prijatelji in znanci.

Neverjetne izmiıljotine za zabavo gostov Seveda èloveık a domiıljija nima meja in vèasih kdo svojo tudi uresnièi. Med najbolj bizarnimi letovanji bi lahko izpostavili èofotanje s pujsi v v odnem parku, kje drugje kot na Bahamah. Pla vanje z delfini oèitno ni veè »in«, organizatorji pa ne pozabijo dodati, da so pujsi tak o kot delfini izredno inteligentne živali, so èisti in ne grizejo. Èe vam simpatièni praıièki niso p o vaıem okusu, se lahko odpravite na poèitnice s pravimi morskimi deklicami. Kje jih b oste naıli? N a Floridi, trenutno. Vodno zabaviıèe Weeki Wachee Springs je zasno vano tako, da se lahk o turisti sprehajajo po vodi in plavajo z morskimi deklicami, ki imajo repe narejene iz lajkre. Vèasih se jim pridružijo ıe delfini, žel ve, raznobarvne ribe in druga mor ska bitja.

Lahko se odpravite tudi na p oèitnice z duhovi, denimo v ZD A. Veèina 'mest duhov' je odprta skozi vse leto. Ponudba, kjer vas na najrazliènejıe naèine str aıijo ves dan in noè, gr e za med. Celo tako uspeıni so , da vsako leto v tovrstnih tematskih parkih zabeležijo kar nekaj srènih kapi, celo takınih s smrtnim izi dom.

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 37 /

/stembergarja 15:09:28

Eno priljubljenih sidriıè z nek aj priveznimi bojami èaka poèitniıke morjeplovce na skr ajnem jugu Kornatov v priljub ljeni Smokvici.

Januarja ıportno nastrojeni Slovenci (in drugi) v glavnem ıe skrbijo za dobro stanje smuèi.

Poletje in navtiène avanture so sicer ıe daleè, vendar ne veè toliko, da ıtevilni že ne bi ıkilili proti morju, jezerom, rekam. Na plovne užitke se praviloma misli že zelo zgodaj, zato ni èudno, da nekateri najveèji navtièni sejmi (kot vodilni Boot v nemıkem Düsseldorfu) ali manjıi, denimo ljubljanski, ljubitelje poèitniıkih vodnih avantur privabljajo že prihodnje dni.

Nestrpni poèitniıki kapitani Besedilo in foto: Boris Leniè

K

aj dosti drugaèe ni tudi z drugi mi pripravami na prostoèasne aktivnosti, saj tudi pr oizvajalci avtodomov, poèitniıkih prik olic, taborniıke opreme, potapljaıkih in rib olovnih ter drugih pripomoèkov ne sedijo križem rok, ampak uporabnike tovrstnih izdelkov na sejmih op ozarjajo, da se je pametno kmalu odloèiti za tiste, ki jim bodo naredili izlete, konce tednov, praznike, zlasti pa p oèitnice nadvse prijetne.

Vsem proizvajalcem tovrstnih izdelkov je skupno predvsem nekaj: slabe napovedi gospodarskih in finanènih razmer tudi za letos ne obetajo posebnih možnosti (in poguma) za nakup opreme, ki je p o pomembnosti v ıt evilnih družinah kar daleè na dnu lestvice investicij: nujnih in r a-

zumnih. Tako gre navtika (in njim p odobni) dejansko že v èetrto recesijsko leto, ko si tovarne Œ objektivno glede na kupno moè in zadržanost potroınikov Œ ne obetajo boljıe ga posla.

Prijetne poèitnice blažijo težke èase A težki gospodarski èasi ıe ne p omenijo, da se bodo ljudje (povsem) odpovedali zabavnemu, ıp ortnemu in celo malo avanturistiènemu izrabljanju prostega èasa. Marsikdaj in marsikje se dogaja c elo obratno: èe so èasi hudi, si jih lajıajo v saj s prijetno preživetimi prostimi dnevi in poèitnicami. Morda ne prav razkoıno, ne-

oddih 37

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 38 /

/stembergarja 15:09:28

Skromnejıe in manjıe ja drnice, kot je no va begunjska E 210 (z njo tekmuje El anova ženska posadka), že zag otavljajo veliko zadovoljstva.

Po Jadranu na vesla Prijetne poèitnice se da lepo preživeti tudi brez pravega plovila.

Za jezera, reke in priobalno morje so nadvse uporabne majhne odprte jadrnice, kajaki, kanuji. Nakup teh ni drag, enostavno jih je prev ažati na avtomobilskem streınem prtljažniku in jih shranjevati v kleti ali garaži. Z njimi se da po vodi lepo spoznav ati lepote Slovenije. Zadnja leta je tudi na Jadranu videti vse veè posameznikov, parov, družin z otroki ali organiziranih skupin, ki zlasti s kajaki potujejo med otoki in otoèki, marsikje posejanimi tako, da se od enega do drugega prijetno in brez vsakega hrupa, morda celo ob sreèanju z delfini, prevesla v nekaj urah. Nekateri tovrstni av anturisti imajo s seboj ıotore in vse drugo za bivanje in prenoèevanje v borovih gajih, sicer pa je na ıtevilnih oto(è)kih mogoèe dobiti prenoèiıèe.

Nekateri takıni morjeplovski posebneži trdijo, da ni lepıih poèitnic.

38 oddih

koliko bolj recesijsko prilagodljivo, a vend a r l e.

Navtièna industrija bo takıne r azmere tudi letos èutila zlasti s skr omnejıo pr odajo novih plovil. Kar je posledièno moèno povezano tudi s tr govino rabljenih bark, ki se je zadnja leta domala usta vila. Kdor ne proda svoje nekaj let stare barèice, ne more kupiti nove. Najveèje znamke v navtiènem svetu kljub temu oziroma ravno zaradi takınih nesp odbudnih razmer ponujajo svoja nova plovila, s katerimi vendarle poskuıajo priv abiti morebitne kupce. Prav te bodo pokazali na sedanjih in bližajoèih sejmih, za katere napovedujejo vrsto zanimivih premier v vseh velikostnih in cenovnih razredih.

Malo krajıe in cenejıe Med njimi bo gotovo nemalo skromnejıih izvedb doslej znanih (ali p odobnih) plovil, ki bodo v nekoliko preprostejıi izv edbi in z manj serijske opreme najbolj v morje zaljubljenim kapitanom in njihovim poèitniıkim p osadkam za manj denarja ıe vedno ponudile dovolj užitkov.

Prav tako je prièakovati selitev navzdol po velikostni lestvici. Marsikdo se bo odloèil za meter ali dva krajıo bark o, kot bi se v obièajnih gospodarskih èasih. Odvzeti dolžinski meter namreè pri plovilih pomeni kar precejınje zmanjıanje nak upne cene. Zraven pa ıe znat en prihranek pri zavarovanju in zlasti plaèilu priv eza v slo venskih in hrvaıkih marinah, ki so silno d ra g i .

Èasi so paè tak ıni, da ljudje k upujejo manj novih plovil. Lastniki bark ob t em svoje zadržijo ıe k akıno let o ali veè, ker zamenjavo za novo odlagajo na gospodarsko bolj spodbuden èas. To pomeni, da morajo ıe b olj skrbeti za svoje, ki jim opazno staranje poskuıajo zausta vljati s temeljitejıim vz drževanjem in popravljanjem. To je priložnost za p odjetja, ki za gotavljajo servisne storitve in popravila, zraven pa prodajalce navtiène opreme.

Barka na posodo: racionalno in brez skrbi Po izkuınjah zadnjih let bi tudi let oınja poèitniıka sezona (skupaj z meseci pred njo in za njo) znala biti dok aj ugodna za èarterska podjetja. Ta se krepko ıirijo , ponudba plovil je velika, z njimi pa so tudi cene, skupaj z velikimi popusti, kar ugodne. Med ıt evilnimi posadkami (množijo se zlasti tist e iz bivıih so cialistiènih držav) je veliko slovenskih. Ljubitelji morskih doživetij, zlasti veèje družbe, si za razmeroma malo denarja (nek aj stotakov na osebo) lahko zagotovijo nepozabni jadralni teden. Kajti sposojajo si v ogr omni veèini jadrnice z relativno velikim ıt evilom ležiıè. N ajem zmogljivih motornih plovil je precej dražji.

Ravno razmeroma ugodne možnosti izposojanja plovil je za ıt evilne ljubitelje poèitniıke plovbe pogost razlog, da si ne kupijo svoje barke. Kar je tudi nadv se racionalno. Kdor nima dovolj èasa in možnosti, da na s vojem plovilu ne more z

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 39 /

/stembergarja 15:09:28

Tudi na Ja dranu je minul a leta mogoèe videti vse veè (pr etežno sposojenih) katamaranov, ki za viıjo najemnino ponujajo veliko prostora veèji jadralski druıèini.

družino ali družbo preživeti veliko veè kot mesec dni, naj si ga ne priv oıèi. K ajti ob nakupni ceni (in hitro padajoèi vrednosti), stroıkih priv eza, vzdrževanja, zavarovanja je to preprosto neracionalno. Nekajtedenski najem takıne bark e bo namreè bistveno cenejıi k ot lastniıtv o, pa ıe v eliko manj skrbi bo povzroèil. Seveda je raèunica povsem drugaèna za nemalo slo venskih lastnikov, ki jim je plo vilo na bliž njem privezu plavajoèi vikend. Saj na v odi nekateri preživijo na poèitnicah, ob praznikih in koncih tedna domala èez vse leto celo po tri mesece ali veè.

Kriza je za nekatere izziv Prav vsi proizvajalci poèitniıkih plo vil pa ne tarnajo nad hudimi èasi. Za nek atere so celo izziv in so jih usp eli izkoristili. Z razvojem sodobnih in trenutnim razmeram bolj prilagojenih bark: z no vimi tehnologijami, vzdržnejıo p orabo goriva, pogonom na alternativne vire.

Glavni predstavnik takıne no ve protirece-

sijske usmeritve je brez dvoma Seaway, vodilno razvojno navtièno podjetje bratov Jakopin. Njihova hibridna plovila s kombinacijo pogonskega dizelskega in elektromotorja so zaplula v g ospodarsko najbolj razburkane èase in jih ne samo pr eživela, ampak dosegla izjemen uspeh. −e pred koncem lanskega leta so splo vili veè kot 200 polizrivnih desetmetrskih bark greenline 33, ki plujejo domala p o vsem svetu, osvojile so že tudi Kitajc e.

Družinsko plovilo z eno spalno k abino, velikim salonom in k uhinjo na zadnjem koncu, ki se ji st ena domala odpre proti prostorni krmi, lahko nesliıno pluje z elektromotorjem, elektriko pa (razen prek vtiènice v marini in mot ornega generatorja) pridobiva prek sonènih zbiralnih ploıè na strehi. Zraven ima dizelski motor. Ta hibridna kombinacija zagotavlja nizke potovalne stroıke, z elektriènim pogonom nesliıno plo vbo, ne povzroèa valov (po marini) in je nadv se prijazna do ok olja.

Na osnovi prve hibridne barke so razvili

že veèjo 12-metrsko naslednico (dve spalni kabini) in 21-metrski ocean class 70 za 2,5 milijona evrov, namenjen (èez)oceanski plovbi.

Je pa ıe ena sk upina plovil, ki jih nek aj kriznih let ni prizadelo. To so megajahte, mednje uvrıèajo v eè kot 30-metrov dolge ploveèe lepotice za veè deset ali celo sto milijonov evrov. V kriznem letu 20 08 so jih po vsem svetu naroèili okoli 240 (s povpreèno dolžino veè kot 41 metrov), v naslednjih finanèno-gospodarsko niè boljıih letih so se nar oèila poveèevala vsaj po 50 ploveèih rezidenc na leto, tudi lansko.

Evropejci so pri t em nekoliko bolj zadržani, nanje pa so planili no vi super bogataıi iz Kitajske, Indije, Brazilije, Rusije in podobnih naglo rastoèih držav. Ocenjujejo, da je na s vetu že veè kot ıest tisoè tak ınih pregreıno dr agih plovil. Toène ıt evilke kajpak ni, saj se najb olj razvpito bogastvo na valovih skriva pod zastavami davèno nadvse prijaznih eksotiènih otoıkih dr žavic–

Ni selitve z motorne na jadrnico Kot je pokazala tudi dosedanja praksa, skoraj ne gre raèunati, da bi poèitniıki morjeplovci v recesijskih èasih množièneje presedlali s praviloma z gorivom potratnih kabinskih motornih èolnov oziroma gliserjev na jadrnice z malimi, pr ecej varènimi dizelskimi motorji. Navkljub visoki ceni bencina in plinskega olja, ki b o gotovo ıe nar aıèala. Lastnik a motornjaka ali jadrnice sta namreè nadvse nasprotujoèa si poèitniıka kapitana: po potovalni filozofiji, razpoložljivem èasu, znaèaju, reakcijah, in teh nasprotij skorajda nikoli ne moreta premostiti. Pa tudi plovnega znanja in izkuıenj ne .

oddih 39

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 40 /

/stembergarja 15:09:29

Zakaj priznanja naıa Slovenija? V Sloveniji se podeljujejo ıtevilna strokovna in državna priznanja za dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in naravne dediıèine. Med nagrajenci so poredko posamezniki, druıtv a, civilna gibanja, posamièni projekti, ıole, podjetja in javne ustanove na lokalni ravni, ki prav tako dosegajo zgledne uspehe pri evidentiranju, varovanju, ohranjanju, uveljavljanju in promociji slovenske kulturne in naravne dediıèine.

40 oddih

Priznanja naıa Slovenija Slavko Mežek, predsednik KUL TURA-NATURA.SI

Pri ohranjanju naıe sk upne dediıèine so lastniki posamezniki prepogosto prepuıèeni v logi samoumevnega skrbnika, kar je za ıt evilne prezahtevna naloga. Prizadevne in uspeıne tv orce zasebnih dediıèinskih pr ojektov se kaj hitro povsem neupravièeno uvrıèa v kategorijo nevednega nestrokovnega ljubiteljstva, èe ne kar diletantizma, kot da uspeıno so delovanje med tovrstnimi prizadevanji in stroko ni možno in se vnaprej izkljuèuje. Tovrstne dejavnosti pomenijo tudi pomemben del prizadevanj kulturnih, turistiènih, muzejskih, etnoloıkih, r aziskovalnih, naravovarstvenih in podobnih druıt ev.

Pedagogi strokovno vodijo nikoli preıt ete dediıèinske izobraževalne, raziskovalne in vzgojne projekte s ıolsk o mladino na osnovnih in srednjih ıolah. Pr eprièljiva so

prizadevanja za ozaveıèanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje prebivalcev na podeželju, kjer se naıa sk upna dediıèina mnog okdaj zaène in konèa. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediıèine so r azlièno dejavna in uspeına tudi r azna podjetja, bodisi kot donatorji, sponzorji ali kot lastniki dediıèine. Veliko dediıèinskih pr ojektov pogosto neopaženo pripravijo in uspeıno uresnièijo krajevne skupnosti in obèine.

Gibanje Kultura-natura.si se je o dloèilo zapolniti to neverjetno vrzel, ki neupravièeno negira brez dvoma zmožnost tvornega (so)delovanja posameznika, civilne družbe in stroke pri ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne ter naravne dediıèine/krajine.

Povezati želimo vse, ki nam je mar prepoznavnost naıe sk upne zgodbe v

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 41 /

/stembergarja 15:09:29

vseh njenih pojavnostih in prepogostih nehanjih: Slovence doma, v zamejstvu in po svetu, stroko in ozaveıèeno laièno javnost .

Pomagamo si s spletno str anjo www.Kultura-Natura.si, s tematsko istoimensko publikacijo, revijo Kultura Natura.si, pa z r azliènimi oblikami izobraževanja, usposabljanja, vseživljenjskega uèenja, s p ogostejıimi regionalnimi predstavitvenimi in animacijskimi druženji, z v edno moènejıo organizacijsko shemo in str okovnimi odbori– N e nazadnje tudi s priznanji naıa Slo venija za vzorno prakso ter z javnim opominom prangar, ki bo vedno znova izpostavljal nevzdržne primere kvarne dediıèinske prakse pri nas. Èestitamo vsem prejemnikom, iskreno pa tudi vsem drugim predlagancem.

Prejemniki priznanj naıa Slovenija 2011 Prva kategorija: ohranjanje dediıèine

Obnavljanje zapuıèenih lesenih k aıè in Ł koè, Jože Kaker, Luèe: za dolgoletna

prizadevanja pri ohranjanju ljudske stavbne dediıèine g ornje Savinjske doline s ciljem oblikovanja skansena na domaèi obnovljeni kmetiji.

Domaèija Antona Aık erca, Laık o: za preprièljivo sobivanje družine Aık erèevih in Aık erèevega spominskega muzeja, z zglednim predstavljanjem pesnikovega življenja in hkratnim ohranjanjem tradicionalne kmetije.

Ureditev grajske pristave v Ormožu, obèina Ormož *: zgledna obnova nekdanje ruıe vine s hkratno umestitvijo v živo kulturno-izobraževalno dogajanje ıir ıe ga okolja.

Vetrinjski (Naskov) dvor, Mestna obèina Maribor *: uspeıno izv eden zahteven projekt reıitv e in hkratne mnogostranske sodobne oživitve poprej podirajoèega se kulturnega spomenika.

Minoritski samostan, Mestna obèina Maribor: celostna obnovitev ogrožene sakralno-profane stavbne dediıèine v mestnem jedru s posreèeno simbiozo med starim in no vim (denimo novo Lutkovno gledaliıèe M aribor). * Odbor se je o dloèil, da posebno pozornost nameni tudi arhit ektki Maruıi Zorec, ki je naèrtovala, vodila in s sodelavci uspeıno udejanjila oba mariborska projekta.

Prenova vile Biance, Mestna obèina Velenje: preprièljiva obnova historiène podobe povsem degradiranega urbanega obmoèja na vstopu v Velenje, sodobno obogatena in oplemenitena z mnogoterimi kulturnimi dejavnostmi in dogo dki.

Ł Ł Ł Ł

Ł

Druga kategorija: raziskovanje in uveljavljanje dediıèine

Prof. Viljem Èerno, Bardo v Terskih Ł dolinah: za življenjski prispevek pri

Projekt Tu malajne ni v se proè palu, Ł Parnas Œ Zavod za kulturo in turizem

raziskovanju, ohranjanju, uveljavljanju in nepopustljivem branjenju izginjajoèega slovenstva na pozabljenem skrajnem zahodnem delu tako imenovanega skupnega slovenskega kulturnega p ro sot ra .

Ł

Èetrta kategorija: izobražev anje, usposabljanje in ozaveıèanje

Velike Laıèe: imenitna multime dijska predstavitev Trubarjevih krovaıkih malarjev v ıir ıe znanem dolg oletnem nizu uspeıne int erpretacije raznovrstne dediıèine v elikolaıkih kr ajev.

Projekt Razkriıki k ot, obèina Razkrižje: posreèeno povezovanje ıt evilnih prizadevanj za ohranitev in raznolièno predstavitev bogate, ıir ıi ja vnosti premalo znane kulturne in naravne dediıèine, krajine na ogroženem vzhodnem obrobju S l ove n i. j e Projekt Ohranjanje slovenskih hiınih in ledinskih imen na K oroıkem (krajevna KD in narodopisni inıtitut Urban J arnik): osupljiv primer (èezmejnega) sodelovanja med stroko in ıt evilnimi lokalnimi sodelavci, ki je nesp orno zgodovinsko in aktualno slovensko stvarnost popeljal na seznam Unescove nesnovne dediıèine v Avs t r i j i .

Ł

Tretja kategorija: zasluge posameznikov ali organizacij

Zakonca Jožica in Ludvik Druml, g . Ł Stanko Trap, Ziljska Bistrica: za dolgoletni prispevek k ohranjanju in živosti slovenskega kulturnega izroèila v obrobni Ziljski dolini ter za neumorno spodbujanje kulturnega sožitja med ljudmi, narodnostmi ob multikulturni T ro m e j i .

Muzej lectarska delavnica, zakonca Jože Ł in Lili Andrejaı, R adovljica: obnova in oživitev starodobne hiıne le ctarske obrti s posebnim poudarkom na izvirnem prikazu, lectarskem sejmu in ustv arjalnih delavnicah, namenjenih tudi hendikepiranim osebam.

Natreg (kako upravljati (za)varovana obmoèja narave Œ pilotno obmoèje Pohorje): transnacionalni projekt v petih državah jugozahodne Evrope z zglednim primerom povezovanja poprej regijsko razprıenih deležnik ov pri naèrtovanju in udejanjanju trajnostnega razvoja ter uveljavitve kulturne in naravne dediıèine regije Œ Vizija Pohorje 2030.

Podelitev priznanj bo v soboto, 28. januarja 2011, ob 13 . uri v pr otokolarnem prostoru sejma Alpe-Adria na Gospodarskem razstaviıèu v Ljubljani.

Prejemniki priznanj bodo kot pozornost in v spomin prejeli grafike akademskega slikarja Gaıp erja Jemca iz Ljubljane (www.gasp erjemec.com). oddih 41

Ł

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 42 /

/stembergarja 15:09:29

Nagrada Jakob je priznanje za turistièno kakovost in odliènost v regiji Alpe-Jadran, ki ga bodo na Gospodarskem razstaviıèu podelili letos že drugiè na prvi sejemski dan, 26. januarja, ob 19.30 na slovesnem odprtju sejma Alpe-Adria: Turizem in prosti èas.

42 oddih

Komu nagrada Jakob?

M

ednarodna strokovna komisija, ki jo sesta vljajo Jožko Sirk, gostilnièar in dobitnik Miche linove zvezdice iz sosednje Italije, Lojze Wieser, založnik in k ulinarik iz Avstrije, Miloı Milo vanoviæ, pomoènik direktorice Srbske nacionalne turistiène organizacije, in dr. Janez Bogataj, predsednik strokovnega sveta Slovenske turistiène organizacije, vsako leto izbere v skladu z zapisanimi merili najb oljıe ga, ki prispeva pomemben delež v mozaik ino vativnih turistiènih prizadevanj regije Alpe-Jadran.

Tema nateèaja za nagrado Jakob 2012 so inovativni turistièni proizvodi na podroèju alternativnih oblik oddiha in sprostitev.

Komisija je pregledala vse prispele projekte, glede na izenaèenost dveh predlogov pa se je o dloèila, da podeli dve enakovredni nagradi Jakob, in sicer: Œ pr ojektu Ekoloıka vasica gozdnih vil v Campingu Bled, Sava Turizem, d. d. Œ Camping Bled in Œprojektu iz a vstrijske −tajerske Nature Park in Motion, Nature Park Zirbitzkogel-Grebenzen.

Projekt Ekoloıka vasica gozdnih vil v Cam pingu Bled pomeni inovativno ponudbo v

sicerınji p onudbi kampov. Njegova inovativnost je v t em, da izvirajo hiıic e iz lokalne turistiène dediıèine (k ultura gozdarstvo) in da turistiène v sebine (prehrana, higiena itd.) gradijo na lokalni kulturi. Posebna vrednost tega projekta je, da je bila turistièna ponudba ustvarjena na razmeroma enostaven naèin brez pretiranih milijonskih vlaganj. Rezultati pa so za vidljivo dobri.

Pri projektu iz a vstrijske −tajerske Nature Park in Motion prav tako lahko govorimo o izr aziti inovativnosti, ki je p ovezana z osr ednjo težnjo svetovnega turistiènega razvoja, tj. sonaravni in trajnostni razvoj. Projekt je izr edno kakovosten tudi z nje govo infrastrukturo in t emelji na br anju narave skozi kulturo branja. Komisija meni, da je to lahko dober vzorèni primer ne le za A vstrijo, ampak za c elotno evropsko turistièno prizade vanje. Poleg povedanega komisija ugotavlja, da je bilo letoınje ıt evilo poslanih projektov razmeroma veliko, žal pa prija vitelji niso r azumeli name na in cilje v nateèaja oz. nat eèajne teme, katere poudarek je, kot tudi v sako leto, na ino vativnosti.

Komisija predlaga temo nateèaja za naslednje leto, in sicer: Inovativni in izvirni naèini vkljuèevanja nepremiène kulturne dediıèine v turiz em.

Uvodnik

Oddahnite si! Tu smo: Alpe–Adria

Vsi smo turisti

Foto Dragan Arrigler

Skupaj odkrivajmo nova ozemlja. Regije. Alpe, Jadran in vmesne nižine …

Mag. Iztok Bricl Direktor Gospodarskega razstavišča Madrid

Cassablanca

Konec januarja je na Gospodarskem razstavišču že tradicionalno rezerviran za turizem. Po 30 letih vodilne sejemske prireditve s področja turizma in preživljanja prostega časa pri nas nam je na Gospodarskem razstavišču z zadnjim sejmom uspel ne le geografski preboj v regijo Alpe–Jadran, ampak je njena Delovna skupnost tudi uradno potrdila sejem Alpe–Adria: Turizem in prosti čas za osrednji turistično-promocijski dogodek v regiji z Ljubljano kot njenim turističnim središčem. To pa je velik dosežek ne le za nas kot organizatorje sejma, ampak tudi za razvoj turizma pri nas. Sejem Alpe–Adria je edina tovrstna prireditev, ki javnosti predstavlja turistično ponudbo glede na destinacije – znotraj in zunaj regije Alpe-Jadran — in glede na produkte iz razstavnega programa.

V tej ponudbi, spoštovani obiskovalci, lahko prepoznavate turistično ponudbo glede na štiri značilne tipe turistov, od aktivnih do bolj ležernih počitnikarjev, izletnikov in avanturistov. Če ste npr. počitnikar, lahko izbirate med prijaznimi kotički nekje ob morju, kočo na smučišču ali senčno verando bližnje kmetije. Zasvojeni z aktivnim oddihom boste izbirali med ponudniki športnega turizma in aktivnega oddiha. Če pa ste popotnik, lahko pregledate aktualne vodnike po neznanih krajih, izbirate med atraktivno ponudbo agencij ali razstavnih prostorov bolj oddaljenih destinacij. Izletniki lahko najdete kraje, vrhove, naravne in kulturne znamenitosti, ki jih še ne poznate, in se lahko nanje odpravite v vsakem trenutku leta. Gre za ponudbo, ki je ni tako lahko najti na internetu. Na sejmu vas usmerjajo ikone, s katerimi so opredeljeni razstavni prostori, v dodatno pomoč ali pojasnila pa so vam na voljo vodniki Združenja vodnikov Slovenije.

Iz zemljevida turistične ponudbe sejma je razvidno, od kod prihaja prek 300 razstavljavcev iz 11 držav. Od bolj daleč se predstavljajo Italija in Madžarska na nacionalni ravni, Tunizija, Maroko, Španija, Turčija, Srbija ter Bosna in Hercegovina. Iz regije Alpe-Jadran, ki sicer obsega deset posamičnih regij Italije, Avstrije in Madžarske ter Slovenijo in Hrvaško v celoti, se letos predstavlja Furlanija Julijska krajina, Lombardija in Veneto iz Italije, ki jih zastopa italijanska nacionalna turistična organizacija ENIT,

44

Mil

Tunis

lano

Turistična ponudba sejma po destinacijah

München

Graz/Gradec Klagenfurt/Celovec

Szentgotthárd/ Monošter Pecs

Trieste/Trst Venice

Budimpešta

Ljubljana

Zagreb

Beograd

Sarajevo

Herceg Novi Rim Istanbul

45

München

Graz/Gradec Klagenfurt/Celovec

Koroška iz Avstrije ter Baranja in Vas iz Madžarske, ki ju zastopa madžarska nacionalna turistična organizacija. Sejem je izvrstna priložnost, da spoznate privlačne destinacije, ki so blizu in zlahka dostopne, njihove pestrosti in raznolikosti na relativno majhnem teritoriju, ki ponuja vse: od zanimivih urbanih središč, kot so na primer Benetke, Ljubljana ali Dubrovnik, do gora, Jadrana ali Panonske nižine. Slovenija se na sejmu predstavlja po razdelitvi Slovenske turistične organizacije z naslednjimi turističnimi destinacijami: Gorenjska, Osrednjeslovenska, Goriška – Smaragdna pot, Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Jugovzhodna Slovenija, Spodnjeposavska, Zasavska, Savinjska, Podravska, Koroška in Pomurska.

Destinacije predstavljajo lokalni turistični akterji prek običajev, plesa in pesmi, kulinarike ter naravnih in kulturnih znamenitosti. Na sejmu se Budimpešta predstavljajo tudi številni ponudniki opreme za preživljanje prostega časa, Szentgotthárd/ od golfa, deskanja do kolesarjenja ipd.

Monošter

Naš sejem je zabaven, živahen, aktiven in zelen ter z lokalnimi Pecs kulinaričnimi specialitetami tudi okusen. Pomembna novost letošnjega

Trieste/Trst Venice

no

Ljubljana

Rim

Zagreb

sejma sta vino in kulinarika. V sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije in drugimi partnerji smo pripravili pravo mednarodno kuharsko tekmovanje (Global Chef Challange), ki se vse dni sejma odvija pred očmi obiskovalcev. Izzivu za najboljšega kuharja se pridružujejo tudiBeograd mladi kuharji. V družbi vrhunskih kuharskih mojstrov lahko občudujete in okušate pripravo tri-hodnih menijev, vsak dan jih je na voljo deset. Slastno, zanimivo, izvirno! Z veseljem naznanjamo, da so Sarajevo se nam letos ponovno pridružili slovenski vinarji. V okviru Vinske družbe Slovenije je na sejmu organizirana degustacija vin. Več kot vemo o vinu kot civilizacijski dobrini, večje je naše zanimanje zanj in bolj razumno ga uživamo. degustacijah se lahko seznanite s tem, kakšno je kulturno in HercegNa Novi odgovorno pitje vina oziroma katere so podobnosti in razlike med vini.

Obsežen program nudi veliko dejavnosti: strokovnih, poslovnih, Istanbul izobraževalnih in zabavnih. Tudi nagrada Jakob za odličnost in kakovost v turizmu, za katero so se letos potegovali inovativni turistični proizvodi na področjih alternativnih oblik oddiha in sprostitev. Iskrene čestitke zmagovalcema!

Prireditev spremlja Salon plovil, na katerem predvsem manjša plovila do 10 metrov dolžine in navtično opremo razstavlja 16 navtičnih podjetij. Častna pokrovitelja sejma sta Ministrstvo za gospodarstvo RS in Mestna občina Ljubljana.

Vabljeni na sejem Alpe–Adria, na stičišče in križišče, ki vzbuja radovednost po še neznanem, ki usmerja, mreži in ustvarja sproščeno in prijetno ozračje.

Oddahnite si! Tu smo.

Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

46

Foto Jure Tovrljan

Program sejma

Ekipa Gospodarskega razstavišča za sejem Alpe—Adria in Salon plovil

Predsejemsko dogajanje: Torek, 24. 1. 2012 Druženje turističnih novinarjev FIJET iz regije Alpe-Jadran, ogled Ljubljane in Osrednjeslovenske regije organizator: Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče

Sreda, 25. 1. 2012 17.00: Letni zbor članov Združenja turističnih vodnikov organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije dvorana Urška 4

Sejemski program: Četrtek, 26. 1. 2012 10.00–19.00: Tekmovanje kuharjev jugovzhodne Evrope, Global Chef Challenge organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije dvorana Kupola – A

10.00–13.00: 2. srečanje turističnih novinarjev FIJET iz regije Alpe-Jadran organizator: Društvo turističnih novinarjev Slovenije, Turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče dvorana Urška 4 10.000–13.00: Strokovno srečanje “Alpe–Adria – vzhajajoča zvezda v Evropi” organizator: Slovenska turistična organizacija, Gospodarsko razstavišče, Turizem Ljubljana dvorana Urška 4 13.00–13.45: Novinarska konferenca RDO Gorenjska in RDO Smaragdna pot organizator: RDO Gorenjska in RDO Smaragdna pot razstavni prostor Regija Osrednja Slovenija, avtobus Veseli Janez 13.45–14.45: Mreža dediščinskih skupnosti kot izziv za regionalni razvoj organizator: Slovenska mreža za interpretacijo dediščine Preddverje dvorane Kupola levo 14.00–15.00: Novinarska konferenca Dolenjska – drugačna doživetja organizator: Kompas Novo mesto d.o.o. razstavni prostor Regija Osrednja Slovenija, avtobus Veseli Janez 47

Program sejma 15.00–16.15: Novinarska konferenca Regija Osrednja Slovenija organizator: Turizem Ljubljana Preddverje dvorane Kupola levo 16.30: Predstavitev projekta Tu smo doma organizator: Slovenska gospodarska zveza iz Celovca in Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta Razstavni prostor Počitnice pri zamejcih TU SMO DOMA v Marmorni dvorani – B 16.30–19.00: Prof. dr. Janez Bogataj, Slovenska kulinarika, strokovna predavanja organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije Preddverje dvorane Kupola levo 19.30: Uradna otvoritev sejma s podelitvijo nagrade Jakob dvorana Jurček – E

Petek, 27. 1. 2012 10.00–19.00: Tekmovanje kuharjev jugovzhodne Evrope, Global Chef Challenge organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije dvorana Kupola – A 10.15–11.15: Varnost v turizmu, strokovna predavanja organizator: Združenje turističnih vodnikov Preddverje dvorane Kupola levo 11.20–13.20: Predstavitev otoka Vir organizator: Hrvaška turistična skupnost, Zavod za promocijo turizma Preddverje dvorane Kupola levo 13.30–15.30: 2. srečanje turističnih vodnikov iz regije Alpe-Jadran organizator: Združenje turističnih vodnikov Slovenije Preddverje dvorane Kupola levo 14.00–19.00: Travel Zoom Focus, strokovna predavanja organizator: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije Portorož –Turistica in Go mice dvorana Urška 4

organizator: Združenje turističnih vodnikov Preddverje dvorane Kupola levo 17.15 –18.50: Jan Oršič, Turizem Ljubljana: Osnove vodniške komunikacije BOLD organizator: Združenje turističnih vodnikov Preddverje dvorane Kupola levo

Sobota, 28. 1. 2012 10.00–19.00: Tekmovanje kuharjev jugovzhodne Evrope, Global Chef Challenge organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije dvorana Kupola – A 10.30–11.30: Rekreacijski asistent – poklic, ki nastaja na osnovi programa za mednarodni prenos inovacij, strokovna predavanja organizator: Notranjski ekološki center Cerknica in Turistična zveza Slovenije Preddverje dvorane Kupola levo 12.00–13.00: Tematske pohodne poti v Sloveniji, strokovna predavanja s podelitvijo priznanj NAJ POT 2011 organizator: Turistična zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije Preddverje dvorane Kupola levo 13.00–13.45: Podelitev priznanj Naša Slovenija, Gibanje Kultura. natura.si organizator: Kulturno društvo Naša Slovenija – Slovenia Nostra Preddverje dvorane Kupola levo

Nedelja, 29. 1. 2012 10.00–17.00: Tekmovanje kuharjev jugovzhodne Evrope, Global Chef Challenge organizator: Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije dvorana Kupola – A

16.00–17.10: Gregor Štajer, Združenje turističnih vodnikov: Bonton v turizmu – značilnosti protokolarnega vodenja, strokovna predavanja

Že veste, kateri tip turista ste in kaj iščete?

Tu smo.

Pripeljali vas bomo 48

do cilja.

Načrt sejma

Če iščete svojo podobo turista?

Oddahnite si!

Usmerili vas bomo. www.alpeadria-tip.si

popotniške avanture

počitnice po destinacijah

izleti

aktivni oddih 49

Katalog razstavljalcev

ADRIA TURISTIČNO PODJETJE, d.o.o.

Jadranska cesta 25, 6280 Ankaran - Ankarano, SLOVENIJA Tel. 05/663 73 00, faks 05/663 73 20 E-pošta: sasa.marin@adria-ankaran.si, spletni naslov: www.adria-ankaran.si

BAGIAD TüzünCaddesi No: 19/1 Yenimahalle, TR - 06530 - Ankara, TURČIJA Tel. 00903123437231, faks 00903123445456 E-pošta: bagiadtr@hotmail.com, spletni naslov: www. bagiad.org

Hotel & resort Adria Ankaran leži tik ob morju, v senci borovcev in oljk, v pravi mali zeleni oazi ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje počitnic in odmik od vsakdanjega vrveža.

BOLHA, d.o.o.

Bravničarjeva ul.13, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/420 16 41, faks 01/ 420 16 59 E-pošta: info@bolha.com, spletni naslov: www.bolha.com AGENCIJA OSKAR, d.o.o.

Gregoričeva ulica 7, 4000 Kranj, SLOVENIJA Tel. 04/201 43 38, faks 04/201 43 31 E-pošta: info@agencija-oskar.si, spletni naslov: www. agencija-oskar.si Agencija Oskar je turistična agencija z vsebino! Bodisi na Vzhodu, v Afriki, Ameriki ali Evropi – naši potovalni načini vas mehko in človeku prijazno vpnejo v dežele, da za vedno ostanejo v vas!

ARGANA, d.o.o. – DESTINACIJA MAROKO Retnje 50, 4294 Križe, SLOVENIJA Tel. 01/433 72 76, faks 01/433 72 76 E-pošta: info@argana.si, spletni naslov: www.argana.si EL MAGHREB – INSHALLAH: peščene sipine, barvite doline, kanjoni, nasadi maroških vrtnic, dateljnovih palm, arganovih dreves in žafrana, opečnate berberske vasi, bučni valovi Atlantika, odlična kulinarika, živahni in barviti souki vabijo v deželo prijaznih in gostoljubnih domačinov, kjer se boste lahko ob metinem čaju preizkusili v barantanju z odličnimi arabskimi trgovci.

ATOM, d.o.o.

Partizanska cesta 16, 9250 Gornja Radgona, SLOVENIJA Tel. 02/564 89 88, faks 02/564 89 88 E-pošta: info@atom.si, spletni naslov: www.atom.si Gospodinjski pripomoček za dom in oddih, eterično olje za sprostitev in oddih.

KAMP SABBIADORO Via Sabbiadoro, 8, IT - 33054 Lignano Sabbiadoro, ITALIJA Tel. +39/0431 714 55, faks +39/0431 721 355 E-pošta: campsab@lignano.it, spletni naslov: www. campingsabbiadoro.it Kamp Sabbiadoro je idealen kamp za vaše počitnice z družino. 13 hektarjev borovega gozda in senčni park.

Parcele za počitniške prikolice in avtodome so opremljene z vodo in kanalizacij vrste avtodomov. Omogočajo najem 5 različnih vrst počitniških hiš. Zasebna plaža je primerna tudi za otroke. V naselju se nahajajo 3 bazeni, whirlpool, otroški bazen z vodo, igre in pol — olimpijski bazen, celodnevni vstop v fitnes.

KAMP STRAŠKO – HADRIA, d.o.o.

Trg Loža 1, HR - 53291 Novalja, HRVAŠKA Tel. +385/53 663 381, faks. +385/53 663 430 E-pošta: turno@turno.hr, spletni naslov: www. kampstrasko.com

GORIZIA, Italia Piazza Municipio, 1, IT - 34170 Gorizia, ITALIJA Tel. +39/0481 383 111, faks +39/0481 536 184 E-pošta: comune.gorizia@certgov.fvg.it, spletni naslov: www.comune.gorizia.it Let´s go Gorizia! je celovit načrt za trajnostni razvoj mesta Gorice (Italija), ki predvideva poleg infrastrukturnih posegov tudi oblikovanje digitalnih, turističnih in nakupovalnih poti za promocijo trgovske, enogastronomske in nastanitvene ponudbe. http://letsgo. gorizia.it DNEVNIK, d.d.

Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/30 82 223, faks 01/30 82 209 E-pošta: uros.taljat@dnevnik.si, spletni naslov: www. dnevnik.si

DOMAČIJA KABAJ MOREL KATJA Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo v Brdih, SLOVENIJA Tel. 05/395 95 60, faks 05/395 95 68 E-pošta: kabaj.morel@siol.net, spletni naslov: www. kabajmorel.si Turistična kmetija z nastanitvijo, kjer ponujamo 6 dvoposteljnih sob. Kulinarika je tipična briško-furlanska s tradicijo, sezonska in prilagojena današnjemu času. Široka izbira, vrhunskih vin. Ogled arhitekturno zanimive kleti z degustacijo lastnih vin.

DRUŠTVO EKOLOGI BREZ MEJA Grablovičeva ulica 52, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 08/387 88 56 E-pošta: info@ocistimo.si, spletni naslov: www.ocistimo.si Ekologi brez meja: neprofitno združenje, ki si prizadeva izboljšati stanje okolja s poudarkom na področju ravnanja z odpadki. Naša vizija je aktivacija posameznikov in organizacij v lokalnem okolju.

Kristalno morje in najlepša plaža na Jadranu sta odlična razloga, da obiščete kamp Straško na otoku Pagu, kjer lahko uživate v popolno opremljenih mobilnih hišicah ali na parcelah visokega standarda.

SKUPNI NASTOP REGIJE ALPE-JADRAN »Potreben je skupni pristop za skupno trženje celotne regije. Delovna skupnost namreč sega od Lombardije do Madžarske, od Gradiščanske do skrajnega juga Hrvaške – na zanimivih turističnih trgih po vsem svetu.« Dr. Wolfgang Platzer, generalni sekretar Delovne skupnosti Alpe-Jadran

51

Nepremič

nine na

Bolha d.o.o., Bravničarjeva ulica 13, Ljubljana

Iščete dom?

Gradite?

Opremljate?

Gradnja

na

Dom na

Katalog razstavljalcev

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, Slovenija E-pošta: srecko.koklic@kuharjislovenije.si, spletni naslov: www.kuharjislovenije.si

Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije bo v sklopu sejma AA Prosti čas gostila mednarodno tekmovanje kuharjev WACS Global Chef Challenge in tekmovanje WACS Hans Boueschkens Young Chefs Challenge, kuharji v starosti do 23 let. Zmagovalca obeh polfinalnih tekmovanj se bosta udeležila svetovnega tekmovanje, ki bo potekalo od 1 do 5 maja 2012 v Južni Koreji. Podrobna pravila tekmovanja lahko najdete na www.kuharjislovenije. si.

DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, SLOVENIJA Tel. 031/339 789, faks 05/714 12 84 E-pošta: info@razvoj-podezelja.si, spletni naslov: www. razvoj-podezelja.si LAS DRPSN predstavlja turistične možnosti območja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Sodeluje tudi v okviru znamke Zeleni kras. Tema sejemske predstavitve je izletniški turizem.

NARAVNI PARK ENTE, Itailja Piazza del Tiglio, 3 - LocalitaPrato, IT - 33010 Resia (UD), ITALIJA Tel. +39/0433 53534, faks +39/0433 53129 E-pošta: info@parcoprealpigiulie.org, spletni naslov: www. parcoprealpigiulie.org Naravni park Julijsko predgorje, ki je bil ustanovljen leta 1996, združuje občine Chiusaforte, Lusevera, Moggio Udinese, Resia, Resiutta in Venzone in obsega približno 100 km2 gorskega sveta. Park leži med Julijskih predgorjem in Alpami, na stičišču treh velikih biogeografskih enot — sredozemske, alpske in ilirske ‒, kar prispeva k izjemnemu bogastvu rastlinskega in živalskega sveta, kot ga ne najdemo drugod. Park se ponaša z mrežo informacijskih središč, učnih postaj in znanstvenih laboratorijev ter obiskovalcem ponuja vodene ture pod vodstvom izkušenih vodnikov skozi vse leto.

EURONATURA COTIC BRUNO Strada della Mainizza 409, IT - 34170 Gorizia, ITALIJA Tel. +39/0481 39 10 99, faks +39/0481 39 10 99 E-pošta: info@euronatura.it, spletni naslov: www. euronatura.it Olive in vložena zelenjava.

FELIKS NATURA, d.o.o.

Dolenjska cesta 244, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/370 414, faks 01/280 96 08 E-pošta: info@ekolife.si, spletni naslov: www.happysmoothie.si Happy Smoothie bar pomeni prvega izmed niza zdravih in zdravju podpornih barov. Pri nas lahko dobite vegetarijanske, veganske ter presne izdelke, kot so smoothieji, solate, sendviči, presne sladice ter druge zdrave dobrote. Vse dobrote za vas pripravljamo od ponedeljka do petka od 8. Do 17. ure. Lahko nas obiščete, si zdrave dobrote naročite s sabo ali pa enostavno pokličete za dostavo. Informacije: 080 88 17 na 051 455 655 ali info@happy-smoothie.com.

GOLF ZVEZA SLOVENIJE Dunajska 22, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/430 32 00, faks 01/430 32 01 E-pošta: golfzveza@golfzveza-slovenije.si, spletni naslov: http://golfportal.info GREENFIELD HOTEL GOLF & SPA Golf u. 4, Hu - 9740 Bükfürd, MADŽARSKA Tel.: +36-94/ 801-600 E-pošta:info@greenfieldhotel.net, spletni naslov: www. greenfieldhotel.net Vrhunski hotel s štirimi zvezdicami je lociran v sklopu igrišča za golf z 18 igralnimi polji, v parku na površini 100 hektarjev, ter s 3.500 m2 velikim sprostitvenim centrom Spa World. Storitev »Greenfield – vse vključeno«: 3x samopostrežni obrok, brezalkoholne pijače, čaj, kava v času celotnega bivanja ter pivo in vino pri večerji.

HIŠA VIN EMINO Imeno 84a, 3254 Podčetrtek, SLOVENIJA Tel. 03/818 38 82, faks 03/818 38 81 E-pošta: info@emino.si, spletni naslov: www.emino.si Skozi vina Emino se pretaka kulturno izročilo Obsotelja in Kozjanskega. Vina pridelamo s skrbnostjo in ljubeznijo do tisočletne vinske tradicije. Z mislijo na izbrane trenutke nazdravljanja posebnim dosežkom. Hiša vin Emino – kjer je dobro doma!

HOTEL TRIGLAV, d.o.o., Bled Kolodvorska cesta 33, 4260 Bled, SLOVENIJA Tel. 05/575 26 10, faks 05/575 26 11 E-pošta: info@hoteltriglavbled.si, spletni naslov: www. hoteltriglavbled.si Hotel Triglav Bled je dobitnik nagrade jakob 2011 za projekt Kuharska šola Uroša Štefelina. Na sejmu predstavljamo Hotel Triglav Bled, restavracijo 1906 Bled, kuharsko šolo Uroša Štefelina, vinsko klet, piano bar, programe tim bildinga, poroke, rojstnodnevne zabave.

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST Gosposvetska 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/230 74 00, faks 01/230 74 04 E-pošta: hrinfo@siol.net, spletni naslov: www.croatia.hr Predstavitev hrvaške turistične ponudbe na novi atraktivni stojnici.

Na sejmu se predstavljajo: JADROLINIJA RIJEKA, Reka, HRVAŠKA ISTRATURIST UMAG, d.d., Umag, HRVAŠKA TURISTIČNA ZVEZA MESTA ZAGREB, Zagreb, HRVAŠKA GALEB – CAMP GALEB, Omiš, HRVAŠKA ADRIA HOLIDAYS TOUROPERATOR, Novo mesto, SLOVENIJA NOVASOL HRVAŠKA TURISTIČNA AGENCIJA, Pulj, HRVAŠKA

SEJEM ALPE–ADRIA JE ODLIČEN ZGLED POVEZOVANJA »Sejem kot največja prireditev s področja turizma v regiji Alpe–Jadran je odličen zgled povezovanja turističnih aktivnosti na ravni regionalnih destinacijskih organizacij, lokalnih turističnih društev, strokovnih sodelavcev in ponudbe s tujine. Zame kot turistično novinarko je sejem imeniten vodnik po turističnih produktih in priložnost za srečevanje s turističnimi delavci, s katerimi na terenu sodelujemo vse leto. Kot popotnici po srcu pa mi sejem pomeni tudi profesionalni izziv, kako preživeti prosti čas, ki postaja vedno redkejša dobrina. Postali smo namreč zahtevni potrošniki in turizem že dolgo ni več tekmovanje za prodane postelje, ampak tekma za naš čas.« Marjana Grčman, soustvarjalka oddaje Na lepše, TV Slovenija 53

Katalog razstavljalcev

HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORA Rooseveltov trg 2, HR - 10000 Zagreb, HRVAŠKA Tel. +385/1/456 15 55, faks +385/1/482 84 99 E-pošta: hgk@hgk.hr, spletni naslov: www.hgk.hr Zdraviliški turizem: zdravilišča, terme, spa, wellness.

Avanturistični turizem: rafting, treking, plezanje, kanjoning, kajak na morju.

INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO - ISTITUTO PER LA CULTURA SLOVENA Ul. Alpe Adria, 67a, IT - 33049 S. Pietroal Natisone (Udine), ITALIJA Tel. +39/0432/727 490, faks +39/0432/727 450 E-pošta: isk.benecija@yahoo.it, spletni naslov: www. mismotu.it Mi smo tu ... tuka ... izdë ... kle ... tle. Pridi med Slovence v Furlanijo, v kraje pod Matajurjem, Mužci, Kaninom in Mangartom, kjer ohranjamo slovenske korenine in besedo ter si prizadevamo za obogatitev in povezovanje čezmejnega prostora.

INTELEKTA M. SOBOTA, d.o.o.

Prežihova ulica 5, 9000 Murska Sobota, SLOVENIJA Tel. 02/536 19 60, faks 02/536 19 61 E-pošta: intelekta@intelekta.com, spletni naslov: www. intelekta.com Intelekta je eden vodilnih organizatorjev poletnih počitnic z letalom v regiji Alpe –Adria. Deluje pod sloganom: Drugam in drugače v družbi prebujenih ljudi. Njena posebnost so izvirne poletne počitnice na nemnožičnih destinacijah za ljudi, ki mislijo s svojo glavo. Letošnja novost so počitnice na majhnih neokrnjenih sredozemskih otočkih, kot so Kalimnos, Patmos, Skopelos, Meganissi, Itaka, Simi, Gozo in Comino.

INTERSPLET, AGENCIJA ZA MARKETING IN TURIZEM, d.o.o.

Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 03/747 18 02, faks 03/747 18 10 E-pošta: bojan@viaslovenia.com, spletni naslov: www. viaslovenia.com Via Slovenia.com - hoteli, hostli, apartmaji, sobe, wellness centri, terme, aktualna ponudba. ViaCroatia.com - zasebne namestitve, apartmaji, hoteli, čarter.

IQBATOR POSLOVNO SVETOVANJE IN MARKETING, d.o.o.

Drenikova ulica 33, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 030/ 316 602 E-pošta: slovenia@inyourpocket.com, spletni naslov:: www. inyourpocket.si In Your Pocket je licenčna revija – turistični vodič, ki bralcu ponudi informacije o hotelih, restavracijah, nakupovanju, kulturnih in športnih dogodkih, nočnem življenju ter drugih zanimivostih nekega mesta.

54

JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE, d.o.o.

Ulica Juša Kozaka 1, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/262 726, faks 01/519 87 84 E-pošta: janezlet@janez.si, spletni naslov: www.janezlet.si Ukvarjamo se z letalskimi prevozi, panoramskimi izleti, šolanjem pilotov in izposojo letal ter tako ustvarjamo ponudbo letalskih storitev, ki našim strankam ponuja doživetje in edinstveno preživljanje prostega časa.

JAVNI ZAVOD - AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIK Glavni trg 2, 1241 Kamnik, SLOVENIJA Tel. 01/831 82 52, faks 01/831 81 92 E-pošta: andreja.erzen@kamnik-tourism.si, spletni naslov: www.kamnik-tourism.si Predstavitev občin: OBČINA DOMŽALE OBČINA LUKOVICA OBČINA KOMENDA OBČINA TRZIN OBČINA DOL PRI LJUBLJANI OBČINA LITIJA OBČINA MEDVODE OBČINA KAMNIK OBČINA MENGEŠ OBČINA MORAVČE OBČINA VODICE Tema letošnje predstavitve je nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane, sem spadajo Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani in Litija. Predstavitev bo zajemala domačo obrt in izročilo ljudskega stavbarstva, wellness turizem, šege in navade, predstavitev oblačilne dediščine območja ter predstavitev aktivnega preživljanja prostega časa.

JAVNI ZAVOD KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Podpeška cesta 380, 1357 Notranje Gorice, SLOVENIJA Tel. 08/250 23 50 , faks 01/365 60 64 E-pošta: barbara.zupanc@ljubljanskobarje.si, spletni naslov: www.ljubljanskobarje.si Predstavitev občin: OBČINA BREZOVICA OBČINA VRHNIKA OBČINA LOG DRAGOMER OBČINA IG OBČINA LOGATEC OBČINA HORJUL OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC OBČINA BOROVNICA Zavrtimo kolo in se prepustimo objemu barjanskega mozaika travnikov, gozdičev in mejic, odetih v tančico meglic. Naj se vrti od pomladi do zime, saj vsak letni čas pokrajini nadene nov obraz.

JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO Glavni trg 7, 8000 Novo mesto, SLOVENIJA Tel. 07/393 92 64 E-pošta: marko.habjan@novomesto.si, spletni naslov: www.dolenjska.net Novo mesto z okolico je prava zakladnica arheološke ter druge kulturnozgodovinske in naravne dediščine. Značilna je njegova slikovitost in raznolikost: bogati gozdovi, reka Krka, številni vinogradi z zidanicami, gradovi, cerkvice, zanimiv podzemni svet.

KARTOGRAFIJA, d.o.o.

Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 059/071 883, faks 01/256 57 78 E-pošta: info@kartografija.si, spletni naslov: www. kartografija.si Kartografija je nova znamka svežih, preglednih in vsebinsko bogatih kart in zemljevidov. Program stalno dopolnjujemo z novimi kartami in turističnimi vodiči.

Izdelujemo tudi karte po naročilu.

KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o.

Cesta XV. brigade 2, 8330 Metlika, SLOVENIJA Tel. 07/363 70 00, faks 07/363 70 51 E-pošta: info@kz-metlika.si, spletni naslov: www.kzmetlika.si Naš slogan »Zvestoba dobremu« ponazarja že več kot stoletno tradicijo zadružnega sodelovanja na področju vinarstva ter zavezanost našega delovanja k odličnosti v vseh panogah, v katerih delujemo: vino, mesnine, trgovina in gastro.

KOMPAS NOVO MESTO, d.o.o.

Novi trg 10, 8000 Novo mesto, SLOVENIJA Tel. 07/393 15 30, faks 07/393 15 39 E-pošta: kompas.nm@siol.net, spletni naslov: www. kompas-nm.si Kompas Novo mesto je najinovativnejša turistična agencija v Sloveniji. Posebej inovativni so izleti Po poteh dediščine in Dolenjska drugačna doživetja, Rudolfov splav, aktivne počitnice in turizem v zidanicah.

KONZORCIJ ZELEN, g.i.z.

Vinarska cesta 5, 5271 Vipava, SLOVENIJA Konzorcij Zelen G.I.Z. Vipava je bil ustanovljen leta 2003.

Združuje 18 vinarjev, pridelovalcev zelena in pinele iz zgornje Vipavske doline. Glavna naloga konzorcija je nadzor kakovosti od grozdja do vina, izdaja certifikata za polnjenje vina ter skupna promocija.

Katalog razstavljalcev KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda, SLOVENIJA Tel. 03/800 71 00, 03/580 61 18, faks 03/800 71 08 E-pošta: kozjanski-park@kp.gov.si, spletni naslov: www. kozjanski-park.si Kozjanski park je mozaik predalpskega hribovja, vinogradniškega gričevja, obsoteljskih ravnic, ohranjene narave in bogate kulturne dediščine. Ponuja ogromno tako za ljubitelje narave, pohodnike, kolesarje, fotografe kot tudi za tiste, ki si želijo zgolj miru, počivanja ali kulturnih užitkov. Glede na potrebe, želje, zanimanja pripravimo programe za ogled Kozjanskega parka po želji in dogovoru. Programi, ki jih prilagodimo različnim starostnim skupinam, lahko vključujejo pešpoti, naravne vrednote, oglede travniških sadovnjakov, suhih travnikov, srednjeveške trge, gradove, stare mline, romarske cerkve, kmečke turizme in še marsikaj.

KULTURNO DRUŠTVO NAŠA SLOVENIJA - SLOVENIA NOSTRA Kropa 72, 4245 Kropa, SLOVENIJA Tel. 04/533 61 20 E-pošta: pkdslovenia@gmail.com, spletni naslov: www. kultura-natura.si Kultura-natura.si, gibanje za ohranjanje in uveljavitev slovenske kulturne in naravne dediščine – krajine.

Predstavitve dobitnikov priznanj naša Slovenija 20092011.

LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d.

M. Tita 198, HR- 51410 Opatija, HRVAŠKA Tel. +385/51 710 444, faks +385/51 272 639 E-pošta: info@liburnia.hr, spletni naslov: www.liburnia.hr Ne glede na to, kaj je vaš razlog za počitnice, Liburnija hoteli vam ponujajo oddih na najboljši lokaciji v Opatiji na lastni rivieri.

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER Jureše Cirila 4, 9240 Ljutomer, SLOVENIJA Tel. 02/581 11 05, faks 02/584 83 34 E-pošta: info@jeruzalem.si, spletni naslov: www. jeruzalem.si Posredujemo informacije o turistični ponudbi Prlekije, rezervacijo sob, izlete, oddih v termah, enogastronomska doživetja na vinski cesti Jeruzalem, aktivne počitnice (kolesarjenje, pohodi, jahanje, rafting na Muri). Vabljeni v muzeje (splošna muzejska zbirka Ljutomer, muzejska zbirka I. slovenskega tabora, dva kmečka,lončarski, čebelarski, kovaškim Ralom).

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE KOBARID - TOLMIN Ulica Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin, SLOVENIJA Tel. 05/380 04 80, faks 05/380 04 83 E-pošta: info@lto-sotocje.si, spletni naslov: www.ltosotocje.si Na sejmu se predstavljajo: CENTER ZA IDRIJSKO DEDIŠČINO - TIC IDRIJA, Idrija, SLOVENIJA LTO BOVEC, Bovec, SLOVENIJA LTO LAUFER CERKNO, Cerkno, SLOVENIJA OBČINA AJDOVŠČINA - TIC AJDOVŠČINA, Ajdovščina, SLOVENIJA OBČINA BRDA - TIC BRDA, SLOVENIJA TRG VIPAVA - TIC VIPAVA, Vipava, SLOVENIJA TZ TIC NOVA GORICA, Nova Gorica, SLOVENIJA Lokalna turistična organizacija Sotočje - ponujamo informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih ter možnosti izletov in rezervacije za nastanitve na območju občin Kobarid in Tolmin.

MESTNA OBČINA PTUJ Mestni trg 1, 2250 PTUJ, SLOVENIJA Tel. 02/748 29 99, faks 02/748 29 98 E-pošta: moptuj@ptuj.si, spletni naslov: www.ptuj.si, www. ptuj-tourism.si Na sejmu se predstavljajo: GOLF PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA TERME PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA HOTEL MITRA, Ptuj, SLOVENIJA RANCA PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA RDO SP. PODRAVJE, SLOVENIJA PTUJSKA KLET, Ptuj, SLOVENIJA TIC PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA GOSTINSTVO PP, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA POKRAJINSKI MU ZEJ PTUJ – ORMOŽ, SLOVENIJA Turizem v spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega trga, ki je znan po odmevnih mednarodnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski in enološko-kulinarični ponudbi, območje pa je uveljavljeno tudi kot športnorekreacijsko in sprostitveno središče.

Spodnje Podravje odlikuje s turističnega vidika velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi kulturno dediščino, geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

NACIONALNI PARK KOROŠKA EbeneReichenau 117, AT - 9565 EbeneReichenau, AVSTRIJA Tel. + 43/(0)4275 665, faks + 43/(0)42757089 E-pošta: nationalpark.no@net4you.co.at, spletni naslov: www.nationalparknockberge.at Po gradnji ceste do Nockalma so bili pripravljeni tudi načrti za komercialni razvoj zimske ponudbe kraja.

Zaradi nasprotovanja, ki ga je bila ideja deležna med

TEKMOVANJE KUHARJEV JUŽNE EVROPE »Ustvarjalnost izpod rok kuharskih mojstrov ne pozna meja, kreativnost in priprava jedi pa se z leti spreminjata. Morda nenavadno, a tako v modi kot v kulinariki lahko govorimo o smernicah za pripravo jedi, postavitev jedi na krožnik, kombinacijah okusov in barv.

Opazovati strokovnjake – kuharske mojstre držav južne Evrope, za katere lahko potegnemo skupni prostor Sredozemlje, bo za profesionalce, študente, dijake prava šolska ura. Isti razpoložljivi material – kube govedina, beli morski list, jagode – za vse ekipe bo vse dni tekmovanja tekmovalcem omogočil brezmejno kreativnost in ustvarjalnost pri pripravi in serviranju jedi. Kaj lahko pripravijo oziroma kaj bodo pripravljali, bomo spremljali vse štiri tekmovalne dni. In verjemite mi, videti bo mogoče veliko novega, zanimivega, morda za nas nevsakdanjega.

Srečko Koklič, regijski direktor Svetovne zveze kuharskih mojstrov 55

Katalog razstavljalcev lokalnim prebivalstvom, je bil izveden referendum, ki je bila tudi povod za ustanovitev Narodnega parka Nockberge. Park, ki obsega 184,3 km2, je dom številnih endemičnih rastlinskih in živalskih vrst. Meje narodnega parka potekajo po spodnji meji gozda, kar pomeni, da stalna naselja ležijo zunaj meja zavarovanega območja.

Prednostne naloge parka so ohraniti gorovje Nockberge v neokrnjenem stanju in ohraniti bogat živalski in rastlinski svet.

OASIS TURS, d.o.o.

Slovenska cesta 51, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/425 43 49, faks 01/425 43 48 E-pošta: ljubljana@oasistours.si, spletni naslov: www. oasistours.si Potovalna agencija OASIS TURS, d.o.o., katere lastnik je največja hotelska veriga Tunizije El Mouradi, je del skupine Sunshineholidays. V naši široki ponudbi najdete kakovostne turistične storitve in namestitev za vsak žep in okus.

OBČINA STRAŽA Ulica talcev 9,8351 Straža, SLOVENIJA Tel. 07/384 85 50, faks 07/384 85 58

ORTOPEDICA, d.o.o.

Heroja Nandeta 37, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 02/426 05 46, faks 02/426 05 47 E-pošta: ortopedicaroman@amis.net, spletni naslov: www. ortopedica.si Računalniško testiranje obremenitev stopal in izdelava spominskih ortopedskih vložkov po meri za vse obutve.

OTP Travel Ltd Nádor u.21. H-1051 Budapest, MADŽARSKA Tel.: +36-1/ 354-7325 E-pošta: incoming@otptravel.hu, spletni naslov: www. lcc-otptravel.com OTP Travel je madžarska družba, ki organizira potovanja in je bila ustanovljena leta 1984. Sedež ima v Budimpešti, mreža družbe pa vključuje še 14 podružnic. Družba OTP Travel je članica agencij Lufthansa City Center, ki je ena izmed največjih verig potovalnih agencij na svetu. OTP Travel nudi celovite storitve: FIT, turistične skupine, VIP in poslovna potovanja.

PANPAN, d.o.o.

Moste 15, 4274 Žirovnica, SLOVENIJA Tel. 04/584 02 80, faks 04/584 02 81 E-pošta: info@panpan.si, spletni naslov: www.panpan.si Pan - metlica, vražji čistilec, drobni gospodinjski aparati.

PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA Škocjan 2, 6215 Divača, SLOVENIJA Tel. 05/708 21 04, faks 05/708 21 10 E-pošta: psj.info@psj.gov.si, spletni naslov: www.parkskocjanske-jame.si

56

Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije na matičnem Krasu, od koder pojem kras tudi izvira. Površina parka obsega 413 hektarjev, vplivno območje pa se razteza na 45 tisoč m2. Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot deset tisoč jamami v Sloveniji. Škocjanske jame so zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine že od leta 1986 vpisane v seznam svetovne dediščine pri Unescu, od leta 1999 kot prvo podzemno mokrišče na svetu v ramsarsko konvencijo, od leta 2004 pa kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (človek in biosfera). Jame lepšajo raznobarvni in orjaški kapniki različnih oblik, orgle in prelepe ponvice.

Skozi Škocjanske jame teče reka Reka, ki daje celotnemu spletu prav poseben pečat. Od leta 2011 je na novo odprt del jame pod Škocjanom in nov promocijsko-kongresni center Pr Nanetovh, ki se nahaja v obnovljenem kulturnem spomeniku.

PETER ŠPORT - GOP ŽIBERT PETER, s.p.

Vojkova cesta 73, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/565 30 30 E-pošta: peter.sport@siol.net, spletni naslov: www. petersport.si Na sejmu zastopamo: ECKLA, Bretzfeld, NEMČIJA THULE - PARTNER, Hillerstorp, ŠVEDSKA BICSPORT, Vannes, FRANCIJA Smo uvoznik BicSport.com Francija za wind in surfe, kajake… Prodajamo prtljažnike THULE - 5 let garancije, rabljeni 2 leti. Celotna oprema za snowboarding, smučanje, rolanje, drsanje… Vozički www.Eckla.de. Novo, rabljeno, menjava. Izposoja kovčkov, kajakov, smuči...

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/434 56 80, faks 01/434 56 91 E-pošta: info@pzs.si, spletni naslov: www.pzs.si Planinska zveza Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z aktivnim življenjem v gorskem turizmu.

REGIJA OSREDNJA SLOVENIJA - TURIZEM LJUBLJANA Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/306 45 83, faks 01/306 45 94 E-pošta: info@visitljubljana.si, spletni naslov: www. visitljubljana.si Predstavitev občin: OBČINA DOMŽALE OBČINA LUKOVICA OBČINA KOMENDA OBČINA TRZIN OBČINA DOL PRI LJUBLJANI OBČINA LITIJA OBČINA MEDVODE OBČINA KAMNIK OBČINA MENGEŠ OBČINA MORAVČE OBČINA VODICE OBČINA BREZOVICA OBČINA VRHNIKA OBČINA LOG DRAGOMER

OBČINA IG OBČINA LOGATEC OBČINA HORJUL OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC OBČINA BOROVNICA OBČINA ŠKOFLJICA OBČINA GROSUPLJE OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI OBČINA IVANČNA GORICA OBČINA VELIKE LAŠČE OBČINA DOBREPOLJE Ljubljana s 25 občinami pomeni novo turistično destinacijo – regijo Osrednja Slovenija, ki ponuja edinstven preplet mesta z zelenim zaledjem in promovira ter trži zelene integralne turistične produkte, namenjene domačim in tujim gostom.

REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ, d.o.o., »V TRI KRASNE« Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi, SLOVENIJA Tel. 03/566 05 00, faks 03/566 05 10 E-pošta: info@rcr-zasavje.si, spletni naslov: www.rcrzasavje.si Na sejmu se predstavljajo: AGRARIUS, TLA IN OKOLJE, SLOVENIJA DRUŠTVO ZA DRUŽBENO DEJAVNOST NAŠ HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA GOSTILNA BRIN, SLOVENIJA GOSTILNA IN PIZZERIJA GULIVER, SLOVENIJA GOSTILNA PLANINA, SLOVENIJA GOSTILNICA IN PIZZERIA ZASAVSKI GURMAN & PUB CABAL, SLOVENIJA GOSTINSTVO ČOP, SLOVENIJA GOSTIŠČE MARTIN, SLOVENIJA GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI »PRI VIDRGARJU«, SLOVENIJA GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI KUM, SLOVENIJA KLUB ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA MLADINSKI CENTER TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA NA-SVET, SLOVENIJA PLANINSKI DOM NA KUMU, SLOVENIJA PLANINSKI DOM NA ZASAVSKI SVETI GORI, SLOVENIJA SREDNJA ŠOLA ZAGORJE, Zagorje, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIK, Čemšenik, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO GAMBERK, Gamberk, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO IZLAKE, Izlake, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO RUARDI, SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA ZASAVSKI MU ZEJ TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA ZELIŠČNI VRT CVETKA, SLOVENIJA Predstavili bomo turistična produkta Zasavsko podeželje in okusno iz zasavske kuhinje. Program bo zajemal predstavitev zasavskih jedi in tematske programe podeželja pod krovno blagovno znamko V TRI KRASNE.

RESDOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, d.o.o.

Cesta na Urh 39, 1261 Ljubljana Dobrunje, SLOVENIJA Tel. 051/808 425

Katalog razstavljalcev E-pošta: info@sport-turizem.si, spletni naslov: www.sportturizem.si ŠiT - šport in turizem, revija za kreativno preživljanje prostega časa.

REVIJA VINO, d.o.o.

Dobravlje 9, 5263 Dobravlje, SLOVENIJA Tel. 082/051 612 E-pošta: info@revija-vino.si, spletni naslov: www.revijavino.si Revija Vino je namenjena ljubiteljem vina, kulinarike in drugih užitkov. Izhaja štirikrat na leto v slovenskem jeziku z nekaterimi izvlečki v angleščini. Aktualne novice lahko spremljate na www.revija-vino.si.

RGT, d.o.o.

Polana 40, 9000 Murska Sobota, SLOVENIJA Tel. 02/525 21 58, faks 02/525 21 57 E-pošta: hotel.strk@siol.net, spletni naslov: www. lovenjakov-dvor.si

RIC BELA KRAJINA Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, SLOVENIJA Tel. 07/305 65 30, faks 07/305 65 31 E-pošta: info@ric-belakrajina.si, spletni naslov: www. belakrajina.si Na sejmu se predstavljajo: TIC ČRNOMELJ, Črnomelj, SLOVENIJA TIC METLIKA, Metlika, SLOVENIJA TIC SEMIČ, Semič, SLOVENIJA Ob obisku našega razstavnega prostora Kolpa. Dotakni se zgodbe - EDEN 2010 boste spoznali reko Kolpo v obliki treh turističnih produktov: Žuborenje narave, Kolpske zgodbe in Po reki dol, po bregu gor: www.kolpariver.eu.

ROGAŠKA HOTELI & LOTUS TERME Tel. 03/811 47 11 E-pošta: info@hotel-sava-rogaska.si, spletni naslov: www. rogaska.si

Skozi stoletja se je Rogaška razvila v mondeno zdravilišče, ki so ga obiskale številne ugledne in kronane družine iz vse Evrope. Danes pa je Rogaška prepoznana kot eno najprestižnejših evropskih zdravilišč z edinstveno ponudbo mineralne in termalne vode.

RRA KOROŠKA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA KOROŠKO REGIJO, d.o.o.

Meža 10, 2370 Dravograd, SLOVENIJA Tel. 05/908 51 90, faks 05/908 51 91 E-pošta: info@rra-koroska.si, spletni naslov: www. koroska.si Predstavitev celovite turistične ponudbe koroške regije, ki obsega območje treh dolin, Mežiške, Dravske in Mislinjske, ter treh pogorij, Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Neokrnjena gorska narava in gozdovi z razvejeno mrežo cest in poti ponujajo raznovrstne možnosti raziskovalnih potepanj.

Horizont, revija za potovanja in turizem, izhaja vsak mesec že več kot deset let. Objavljamo reportaže iz Slovenije, Evrope in drugih koncev sveta ter obilico svetovalnih tem o potovanjih.

SAVA HOTELS & RESORTS - SLOWENIEN Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj, SLOVENIJA Tel. 04/206 60 00 E-pošta: info.shr@sava.si, spletni naslov: www.savahotels-resorts.com Na sejmu se predstavljajo: ZDRAVILIŠČE RADENCI, Radenci, SLOVENIJA TERME PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice, SLOVENIJA TERME BANOVCI, Banovci, SLOVENIJA TERME LENDAVA, Lendava, SLOVENIJA SAVA HOTELI BLED, Bled, SLOVENIJA SAVA HOTELS & RESORTS – raznovrstnost doživetij in edinstvenih voda.

REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel. 07/488 10 40, faks 07/488 10 50 E-pošta: sanela.halilovic@rra-posavje.si, spletni naslov: www.posavje.com Na sejmu se predstavljajo: OBČINA SEVNICA, Sevnica, SLOVENIJA OBČINA BISTRICA OB SOTLI, Bistrica ob Sotli, SLOVENIJA OBČINA RADEČE, Radeče, SLOVENIJA OBČINA BREŽICE, Brežice, SLOVENIJA OBČINA KRŠKO, Krško, SLOVENIJA OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI, Kostanjevica na Krki, SLOVENIJA Posavje: destinacija naravnih lepot, kulturnih znamenitosti, kulinarike in vina. Spoznajte različne možnosti aktivnega oddiha v naravi, okusite vrhunska vina, obiščite znamenite kraje, saj je Posavje polno priložnosti!

SATURA, d.o.o. – REVIJA HORIZONT Radvanjska cesta 112, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 02/331 27 58 E-pošta: urednistvo@revijahorizont.com, spletni naslov: www.revijahorizont.com

SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.

Savinjska cesta 2, 3331 Nazarje, SLOVENIJA Tel. 03/839 47 53, faks 03/839 47 54 E-pošta: ora@siol.net, spletni naslov: www.sasa-ora.si Na sejmu se predstavljajo: CENTER RINKA, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ, SLOVENIJA GOLTE, d.o.o., SLOVENIJA NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA, Topolšica, SLOVENIJA OBČINA GORNJI GRAD, Gornji Grad, SLOVENIJA OBČINA LJUBNO, Ljubno, SLOVENIJA OBČINA NAZARJE, Nazarje, SLOVENIJA TIC LJUBNO OB SAVINJI/OBČINA LJUBNO, Ljubno ob Savinji, SLOVENIJA TIC LUČE/OBČINA LUČE, Luče, SLOVENIJA TIC MOZIRJE/OBČINA MOZIRJE, Mozirje, SLOVENIJA TIC VELENJE/MESTNA OBČINA VELENJE, Velenje, SLOVENIJA Navdušujemo z raznolikostjo! Od naravnih parkov do živahnih mest, od adrenalinskih užitkov do počitka in razvajanja v vseh letnih časih, iz globin v višave. Zgornja Savinjska in Šaleška dolina.

TURIZEM IN VINO – VEČNA ZAVEZNIKA »Turizem smo ljudje, je bil še nedavno slogan, ki je povedal, da je zgodba pomembna, a brez tistega, ki jo zna pripovedovati – ne bo šlo! In tako je tudi pri vinu. Visoko mnenje o slovenskih vinih ni nastalo po naključju.

Vinarji znajo pridelati. In le kje naj bi pravili vinske zgodbe, če ne med obiskovalci naših krajinskih in drugih lepot? Turizem in vinarstvo sta pomembni gospodarski panogi, ki lahko najdeta še več skupnih in povezovalnih vsebin. Ena takšnih se odvija tudi na sejmu Alpe–Adria: Turizem in prosti čas.« Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije 57

Katalog razstavljalcev

SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA SLOWENISCHER WIRTSCHAFTSVERBAND Spengergasse 8, AT - 9020 Klagenfurt/Celovec, AVSTRIJA Tel. +43/463 508 802, Fax. +43/463 508 8024 E-pošta: office@sgz.at, spletni naslov: www.sgz.at

STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Trg svobode 6, 3270 Laško, SLOVENIJA Tel. 03/733 89 50, faks 03/733 89 56 E-pošta: tic@stik-lasko.si, spletni naslov: www.stik-lasko. si

Slovenska gospodarska zveza je organizacija koroških Slovencev. Deluje v alpsko-jadranskem prostoru kot platforma za poslovne informacije in stike. Izvaja čezmejne evropske projekte na področju turizma, lesarstva, energetike in inovativnega podjetništva. SGZ Celovec je vodilni partner projekta A-A TOURISM, ki na sejmu predstavlja ponudbo www.tusmodoma.eu. Info: www. sgz.at

Predstavljamo bogato naravno in kulturno dediščino območja občine Laško, zdraviliško in wellness ponudbo, pohodništvo, kolesarjenje, izlete za skupine, prireditve, lokalne ponudnike turističnih storitev in ponudnike z laškega podeželja.

TERME OLIMIA, d.d.

Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek, SLOVENIJA Tel. 03/829 70 00, faks 03/582 90 09 E-pošta: info@terme-olimia.com, spletni naslov: www. terme-olimia.com Celovita in kakovostna wellness ponudba z najprestižnejšim wellnessom Orhdielia, odlični zdravstveni programi, vodna doživetja, razvajanje v svetu savn, možnosti rekreacije, svojevrstna voda, čist zrak, mir sestavljajo mozaik prerojenega življenja v Termah Olimia.

Za lahkotnost bivanja je poskrbljeno v dveh hotelih 4*: v Wellness Hotelu Sotelia in Hotelu Breza. Vso udobje in uživanje ponujajo tudi apartmaji Aparthotela Rosa in vasi Lipa.

TERME ČATEŽ, d.d.

SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA ViaCicerone 8, IT - 34133 Trst (TS), ITALIJA Tel. +39/040 67248, faks +39/040 6724850 E-pošta: info@sdgz.it, spletni naslov: www.sdgz.it Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ-URES) je organizacija slovenskih podjetij v Italiji. V sodelovanju z JAPTI, GZS, OZS in drugimi partnerji izvaja ter spodbuja skupne čezmejne projekte in pobude, tudi na turističnem področju. SDGZ in organizacija trgovskih turističnih operaterjev ConfcommercioGorizia (Gorica) sta partnerja iz projekta FJK A-A TOURISM, ki na sejmu predstavlja ponudbo www.tusmodma.eu. Info: www.sdgz.it, www. confcommerciogorizia.it. Predstavitev projekta TU SMO DOMA: Spoznajte zamejstvo. Hoteli in gostilne s prenočišči avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine (pokrajini Videm in Gorica) sprejemajo goste iz Slovenije v domačem jeziku: Alpe-Adria paket, kulinarika, narava, zgodovina, prijaznost in pristnost. Info in rezervacije: www.tusmodoma.eu. Ponudba je v okviru projekta A-A TOURISM programa Interreg IV Italija – Avstrija 20072013. Njegovi nosilci so: Slovenska gospodarska zveza za Avstrijo, Slovensko deželno gospodarsko združenje in ConfcommercioGorizia za Italijo.

Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, SLOVENIJA Tel. 07/49 36 700, faks 07/49 35 005 E-pošta: info@terme-catez.si, spletni naslov: www.termecatez.si Terme Čatež - največje termalno središče - ponujajo bogato ponudbo vodnih programov in zabave s počitnikovanjem v hotelih in apartmajih na kar 4 lokacijah: v Čatežu, na Mokricah, ob Kopru in Marini Portorož.

Privoščite si avanturistične počitnice v indijanski vasi ali gusarskem zalivu v Čatežu, razvajajte se v wellness centrih, sprostite se v Savna parku, preizkusite se v igri golfa, izberite med vrsto ponujenih športnih aktivnosti ali izpeljite uspešni poslovni dogodek.

TERME DOBRNA, d.d.

Dobrna 50, 3204 Dobrna, SLOVENIJA Tel. 03/780 81 10, faks 03/780 82 00 E-pošta: info@terme-dobrna.si, spletni naslov: www. terme-dobrna.si Sloveča tradicija, ki sega v 15. stoletje, podnebje in čudovito naravno okolje, sprostitev, kakovostna nega in oskrba, družabnost in razvedrilo — vse to so dejavniki, ki že od nekdaj privabljajo k nam goste iz vsega sveta.

TERME ZREČE IN REKREACIJSKO SREDIŠČE ROGLA Tel. 03/757 61 54 E-pošta: terme@unitur.eu, spletni naslov: www.termezrece.eu, www.rogla.eu TERME ZREČE najdete ob vznožju zelenega Pohorja, umeščene ob rob mesta Zreče. Naša prednost je edinstvena kombinacija termalnih vrelcev in sneženih užitkov v 17 kilometrov oddaljenem smučarskem in športnem centru Rogla.

TGZ IZOLA, g.i.z.

Ljubljanska ulica 17, 6310 Izola - Isola, SLOVENIJA Tel. 05/640 10 50, faks 05/640 10 52 E-pošta: tic.izola@izola.si, spletni naslov: www.izola.eu Na sejmu se predstavljajo: OBČINA IZOLA, Izola, SLOVENIJA OBČINA KOPER, Koper, SLOVENIJA OBČINA PIRAN, Piran, SLOVENIJA OBČINA PORTOROŽ, Portorož, SLOVENIJA Zgodbe slovenske Istre segajo v daljno zgodovino, katere bogata dediščina je strjena v mestnih jedrih in zaledju

TUJE DESTINACIJE ZUNAJ REGIJE ALPE-JADRAN: TURČIJA »Turčija je dežela ekstravagantne lepote in navdušujočih kontrastov, dežela, kjer se tradicija in sodobnost edinstveno prepletata. Je dom presenetljive naravne lepote in zelo dobro znane gostoljubnosti.

Turčija lahko svojim obiskovalcem veliko ponudi: od čistih obal, ki jih dopolnjujejo plaže, zalivi, drage, pristani, otoki in polotoki, ki jih na treh straneh obkrožajo tri morja, do mogočnih gora in dolin, jezer, rek, slapov in jam, ki so več kot primerni za zimski in poletni turizem ter vse vrste športnih aktivnosti. Vse to pa še dodatno obogatijo številni visokokakovostni hoteli. Če upoštevamo tudi konkurenčne cene, ki jih ponuja visoko razvito transportno omrežje, ter bližino alpsko-jadranske regije, smo prepričani, da bo Turčija letos ena najzanimivejših destinacij.« Derya Polat, ataše za kulturo in turizem Republike Turčije 58

Katalog razstavljalcev Izole, Kopra in Pirana. O njej pričajo kamnite ulice, nešteti trgi in predvsem ljudje. www.izola.eu, www.koper.si, www.portoroz.si

THERMANA, d.d.

Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, SLOVENIJA Tel. 03/423 20 00, 423 23 00, faks 03/423 20 10 E-pošta: info@thermana.si, spletni naslov: www.thermana.si

TURISTIČNA ORGANIZACIJA MADŽARSKE Bartók Béla út 105-113, HU - 1115 Budapest, MADŽARSKA Tel. +36/1/488 86 00, faks +36/1/488 86 31 E-pošta: info@hungarytourism.hu, spletni naslov: www. hungary.com

Thermana Laško je s svojo dolgoletno tradicijo eno najpomembnejših slovenskih zdravilišč in turističnih središč. V svoji ponudbi izpostavlja kakovost bivanja in kulturo zdravega načina življenja.

Poleg informiranja potencialnih obiskovalcev države Madžarska nacionalna organizacija zagotavlja tudi pomoč in promocijo svojega gospodarstva v približno 20 tujih državah.

TIC MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, SLOVENIJA Tel. 02/538 15 20, faks 02/538 15 22 E-pošta: tic.moravci@siol.net, spletni naslov: www. moravske-toplice.si

TURISTIČNA ORGANIZACIJA ITALIJE, PREDSTAVNIŠTVO NA DUNAJU Maria Hilfer Strasse 1b/Top XVI, AT – 1060 Dunaj, Avstrija Tel. +43/1/505 16 39, faks +43/1/505 02 48 E-pošta: vienna@enit.it, spletni naslov: www.enit.it, www. italia.it

Panonska gastronomija nekoliko drugače. Predstavitev ponudbe gastronomskih užitkov s poudarkom na kakovostni hrani in celovitosti doživetja na čezmejnem območju Pomurja in županij Zala in Vas (HU). Info: TIC Moravske Toplice in OOPZ Murska Sobota.

TJ’S, d.o.o. – TURISTIČNA AGENCIJA VAMOS Pot Draga Jakopiča 6, 1231 Ljubljana Črnuče, SLOVENIJA Tel. 01/810 95 55, faks 01/561 10 39 E-pošta: info@vamos.si, spletni naslov: www.vamos.si, www.transorient.si Na sejmu zastopamo: GO OPTI, Ljubljana, SLOVENIJA Na sejmu Alpe-Adria se skupaj predstavljata Agencija Vamos, specialist za doživeta potovanja po svetu in eksotične počitnice v Aziji, ter Go Opti, najboljši

Foto Stane Sršen

nizkocenovni prevoznik na bližnja letališča iz Ljubljane in Maribora.

TURISTIČNA ORGANIZACIJA BEOGRADA Masarikova 5/IX, RS - 11000 Belgrade, SRBIJA Tel. + 381/11 3061 400, faks + 381/11 3061 414 E-pošta: office@tob.co.rs, spletni naslov: www.tob.rs, www.tob.co.rs, www.travel-belgrade.com

TURISTIČNA ORGANIZACIJA SRBIJE Čika-Ljubina 8, 11003 Beograd, SRBIJA Tel. +381/11/655 71 00, faks +381/11/263 22 33 E-pošta: office@serbia.travel, spletni naslov: www.serbia. travel

TURISTIČNA ORGANIZACIJA VOJVODINE Bulevar Mihajla Pupina 6/IV, RS - 21000 Novi Sad, SRBIJA Tel. +381/21 452 910, faks +381/21 420 758 E-pošta: office@vojvodinaonline.com, spletni naslov: www. vojvodinaonline.com

TURISTIČNA ORGANIZACIJA ŠPANIJE, PREDSTAVNIŠTVO V ITALIJI ViaBroletto 30, IT - 20121 Milano, ITALIJA Tel. +39/027 200 4625, faks +39/027 200 4318 E-pošta: elizabeta.marchesi@tourspain.es, spletni naslov: www.spain.info Na sejmu zastopamo: INSTITUTO CERVANTES, ŠPANIJA »Hola!« Španska turistična organizacija na sejmu predstavlja turistično ponudbo in znamenitosti Španije ter inštitut Cervantes Ljubljana, center za promocijo španskega jezika v Sloveniji.

TRETJA DIMENZIJA, d.o.o.

Paderšičeva ulica 37, 8000 Novo mesto, SLOVENIJA Tel. 059/950 910 E-pošta: gregor.berginc@3dimenzija.si

TRIGLAVSKI NARODNI PARK Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, SLOVENIJA Tel. 04/578 02 00, faks 04/578 02 01 E-pošta: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si, spletni naslov: www.tnp.si Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji.

Ime je dobil po Triglavu, ki se v osrčju parka dviguje najvišje (2864 m) in je hkrati tudi najvišji slovenski

ZAMEJSTVO – KJER SE POČUTIŠ KOT DOMA »Zamejstvo je zame od nekdaj predvsem bogata zakladnica zgodb o krajih, jeziku in navadah ljudi, ki so po sili zgodovinskih razmer ostali zunaj meja matične domovine. Usode ljudi, ki so skozi desetletja obdržali svojo kulturo in običaje, predvsem pa neskončno narodno zavest, so močne zgodbe, ki jih ne pozabiš. Spremljale so me v otroštvu, ko sem odraščala na Krasu blizu italijanske meje, spremljajo me danes, ko jih skušam povedati naprej v svojih oddajah. Vesela sem vsake priložnosti za druženje in spoznavanje ljudi z druge strani meje. Čeprav živijo v tuji deželi, v sebi nosijo nekaj tvojega, poznanega in živijo v krajih, kjer se boš vedno počutil kot doma.« Mojca Mavec, avtorica oddaje Čez planke, TV Slovenija 59

Katalog razstavljalcev vrh. Ponaša se s čistimi vodami, globokimi soteskami, ostanki pragozdov, izjemno bogato biotsko pestrostjo ter eldoradom gorskega cvetja, ki zajema tudi nekaj endemitov. Vabimo na obisk infosredišč (Triglavska roža na Bledu in Dom Trenta v Trenti), postaj (Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni) in točk (Slovenski planinski muzej in Zelena hiša v Kobardu), na vodene izlete in na vse dogodke in prireditve v letu 2012.

TURISTIČNA ORGANIZACIJA TUNIZIJE – PREDSTAVNIŠTVO V AVSTRIJI Opernring 1/R/109, AT-1010 Vienna, AVSTRIJA Tel. + 43/1/585 34 80, faks + 43/1/585 34 80 18 E-pošta: office@tunesieninfo.at, spletni naslov: www. tunesien-info.at Seznam turističnih zanimivosti v Tuniziji je veliko širši, kot bi jih lahko pričakovali glede na velikost same

TURISTIČNA ORGANIZACIJA HNK – HERCEGOVSKONERETVANSKEGA KANTONA Dr. Ante Starčevića bb, BA - 88000 Mostar, BOSNA IN HERCEGOVINA Tel. +387/36 355 090 E-pošta: hercegovina@hercegovina.ba, spletni naslov: www.hercegovina.ba Turistična organizacija Hercegovsko-neretvanski kanton predstavlja pokrajino Hercegovino s središčem v Mostarju.

Pokrajina se ponaša z raznoliko kulinarično ponudbo in vini, bogata pa je tudi kulturnozgodovinska ponudba.

V regiji je tudi eno večjih verskih središč Evrope – Međugorje.

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Miklošičeva ulica 38, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel. 01/434 16 70, faks 01/434 16 80 E-pošta: tzs@siol.net Predstavitev turistične in kulturne dediščine Slovenije. Na sejmu se predstavlja več kot sto turističnih društev in zvez.

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA DOLI

DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ

REKREATUR

TD BARJE TD BOHINJ TD KAMNIŠKA BISTRICA

TD KANJA TRZIN

TD KUREŠČEK

TD LIPA DRAVLJE LJUBLJANA

TD MORAVČE

TD MOZIRJE

TD TOPOLŠICA

TD TRŽIČ TD ŽIRI

TD ŽIROVSKI VRH

THD ZDOLE TOD ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO KOSTELA

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE TD KOČEVJE

TD RIBNICA

TŠD KOSTEL

TURISTIČNA ZVEZA MEDVOD

TD DRAGOČAJNA - MOŠE TD GORIČANE - VAŠE

TD HRAŠE

TD KATARINA

TD PIRNIČE

TD ZBILJE

TD ŽLEBE - MARJETA

TOD SMLEDNIK POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA

KTD FILOVCI TD DOBROVNIK

TD GORIČKO DRVO ZA LEPŠE VUTRO

TD GORNJA RADGONA

TD MAJOLKA

TD MALA NEDELJA - RADOSLAVCI TD ROGAŠOVCI

TD VERŽEJ

TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE

TD BOŠTANJ

TD KOPANJ

TD MAGDALENSKA GORA

TD ŠMARJE SAP

TD ŽUPANOVA JAMA, ŠT. JURIJ

ŽUPANOVA JAMA – TOD GROSUPLJE TURISTIČNA ZVEZA VELENJE

DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE TD ŠALEK

TD ŠENTILJ PRI VELENJU

TD ŠMARTNO OB PAKI

TD VELENJE

TD VINSKA GORA TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

TD BUČKA

TD DAMELJ

TD MOKRONOG

TD SEMIČ

TD STRAŽA TD SUHA KRAJINA

TD ŠENTJERNEJ TD ŠENTRUPERT

TD ŠMARJEŠKE TOPLICE

TD TREBNJE TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA

TD LOG POD MANGRTOM TD MOST NA SOČI

TD SOČA TRENTA

ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA

TD DESTRNIK TD MARKOVCI

TD POLENŠAK

TD PTUJSKA GORA IN TD ŽETALE

TD SELNICA OB DRAVI TD SREDIŠČE OB DRAVI

OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR

TD PEKRE TURISTIČNA ZVEZA SLOV. BISTRICA

DRUŠTVO ZELIŠČARJEV

DRAVINJSKE DOLINE MARJAN BABIČ, S.P.

TD BREZA PRAGERSKO GAJ

TD JELKA, ŠMARTNO NA POHORJU

TD LIPA KEBELJ TD OPLOTNICA

TD ŠTATENBERG

TD TINJE

TD VINIČAR, ZG. POLSKAVA

TD VITICA, VRHOLE - PRELOGE TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA TD BLOKE

TD BREST

TD ILIRSKA BISTRICA OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA BREŽICE

TD BIZELJSKO TD KAPELE

TD PIŠECE

TD SROMLJE ZAVOD ETNO - EKO ŠENTJUR

DRUŠTVO IZVIRI DOBRINA TOD PONIKVA

TOD ŠENTJUR

TUJE DESTINACIJE ZUNAJ REGIJE ALPE-JADRAN: BiH »Turistična organizacije Hercegovsko-neretvanskega kantona veliko prispeva za razvoj turizma v Mostarju, pa tudi širše. Mostar je administrativno, kulturno in turistično središče Hercegovine, ki je zaradi reke Neretve še posebno privlačno. Število turistov, ki obišče Mostar, iz leta v leto narašča, med njimi je vedno več naših dragih sosedov in prijateljev Slovencev.« Andrija Krešić, direktor Turistične organizacije Hercegovsko-neretvanskega kantona 61

Katalog razstavljalcev

TURIZEM BLED Cesta svobode 11, 4260 Bled, SLOVENIJA Tel. 04/578 05 00, faks 04/578 05 01 E-pošta: info@dzt.bled.si, spletni naslov: www.bled.si Predstavitev občin: OBČINA GORENJA VAS – POLJANE OBČINA KRANJ OBČINA PREDDVOR OBČINA ŠKOFJA LOKA OBČINA ŽIRI OBČINA BLED OBČINA BOHINJ OBČINA JESENICE OBČINA NAKLO OBČINA RADOVLJICA OBČINA TRŽIČ OBČINA ŽIROVNICA OBČINA GORJE OBČINA CERKLJE OBČINA JEZERSKO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA ŠENČUR OBČINA ŽELEZNIKI Regionalno destinacijsko organizacijo Gorenjske sestavlja 18 občin. Vsak dan malo drugače, vsak dan kje drugje!

TURŠKI KULTURNI IN TURISTIČNI URAD, PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU

VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, SKUPNOST ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO, d.o.o.

Kongresni trg 14, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/24 41 800, faks 01/24 41 806 E-pošta: info@vinskadruzba.si, spletni naslov: www. vinskadruzba.si Predstavitev projekta Ob vinu vodo. Vedno.

VINSKA KLET GORIŠKA BRDA, z.o.o., DOBROVO Zadružna cesta 9, 5212 Dobrovo v Brdih, SLOVENIJA Tel. 05/331 01 00, faks 05/331 01 09 E-pošta: info@klet-brda.si, spletni naslov: www.klet-brda. si Na sejmu se predstavljajo: TIC GORIŠKA BRDA Agencija Jota Belica turizem Čarga 1767 Kmetija Mavrič Kmetija Štekar 1672 Kristančič iz Medane Ščurek vino Turistična kmetija Štanfel Turistični center Neblo – Venko Valentinčič turizem Vinoteka Brda Vinska klet Goriška brda je največja slovenska klet, ki nadaljuje večstoletno tradicijo pridelovanja odličnih briških vin. Strokovnjaki z bogatim znanjem in najsodobnejšo tehnologijo pridelujejo mednarodno nagrajena kakovostna, vrhunska in peneča vina.

Francuska 17/C3, RS - 11000 Belgrade, SRBIJA Tel. +381/11 334 90 41, faks +381/11 334 90 43 E-pošta: turizmkultur@gmail.com, spletni naslov: www. posetitursku.com Turčija vas vabi na počitnice s svojo bogato zgodovino, kulturno dediščino in drugimi zanimivostmi.

UNIVERZA NA PRIMORSKEM, Fakulteta za turistične študije - Turistica Titov trg 4, 6000 Koper, SLOVENIJA Tel. 05/617 70 00, faks 05/617 70 20 E-pošta: info@turistica.si, spletni naslov: www.turistica.si Fakulteta za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem je vodilna izobraževalna, raziskovalna in svetovalna visokošolska institucija s področja turizma v Sloveniji. V želji po doseganju odličnosti je tesno povezana s turističnim gospodarstvom in na široko odpira vrata študentom v svet.

VINAKOPER, d.o.o. Šmarska cesta 1, 6000 Koper - Capodistria, SLOVENIJA Tel. 05/663 01 15, faks 05/663 01 06 E-pošta: komerciala@vinakoper.si, spletni naslov: www. vinakoper.si Obiščite Vinakoper in spoznajte klet odprtih vrat. V Hiši refoška lahko spoznate veličastno zgodovino kralja rdečih vin – refošk ter tisočletno tradicijo vinarstva in vinogradništva v slovenski Istri.

62

WEBER HOTEL Eibiswald 120, AT - 8552 Eibiswald, AVSTRIJA Tel. +43/3466 43221, faks +43/3466 43221 96 E-pošta: office@iwein.at, spletni naslov: www.iwein.at

VIPAVA 1894, d.d.

Vinarska cesta 5, 5271 Vipava, SLOVENIJA Tel. 05/367 12 00, faks 05/367 12 44 E-pošta: info@vipava1894.si, spletni naslov: www. vipava1894.si Vinska klet VIPAVA 1894 ima že več kot stoletno tradicijo v pridelavi in trženju vin. Prideluje in polni bogato paleto kakovostnih in vrhunskih belih in rdečih vin. To je rezultat raznolikosti doline, pa tudi bogatega sortnega izbora.

Pestrost je zajeta v 17 ožjih okolišev. Vina so pridelana po tradicionalnih postopkih vipavskega kletarjenja, piko na i pa dajejo sodobni tehnološki prijemi. Vina so glede na kakovost razdeljena v tri blagovne znamke: STORIA, LANTHIERI in VENTUS.

VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, d.v.z.

Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel: 01/471 87 37, faks 01/471 88 50 E-pošta: info@vzajemna.si, spletni naslov: www.vzajemna.si Pridružite se nam na teku, hoji in skrbi za zdravo in dobro počutje. Širimo zdrav duh! Pridružite se nam v Marmorni dvorani.

Golf-, Vino- & Poročni hotel ponuja svojim gostom poleg zabavnega plavanja v 1000 m² velikem plavalnem biotopu štajerske specialitete in razvajanje z izvrstno kuhinjo. V vinskem baru je možno pokušanje štajerskih izdelkov, vrhunskega žganja, viskijev in vina.

ZADRUGA SADJA IN ZELENJAVE, z.o.o.

Plemljeva ulica 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/744 282 E-pošta: zdenka@kmetija.si, spletni naslov: www. intergrirana-pridelava.si Promocija lokalno pridelanega sadja in zelenjave iz intergrirane pridelave ter skrb za varovanje okolja in zdravja potrošnikov.

ZALOŽBA AVTODOM, d.o.o.

Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 059/199 900, faks 059/199 901 E-pošta: info@zalozba-avtodom.si, spletni naslov: www. zalozba-avtodom.si Založba Avtodom izdaja mesečni reviji Avto-Dom in Potepanja. V turistični reviji Potepanja je predstavljenih deset možnosti za krajše in daljše izlete po Sloveniji. V daljšem prispevku so predstavljene turistične znamenitosti ene od izbranih pokrajin, v drugih člankih pa zabavna doživetja v naravi, družinska doživetja, slovenska mesta, nepozabljena kulturna dediščina, kulturna prireditev, pogled v zgodovino turizma in test tradicionalne slovenske gostilne. Vsakokrat tudi z dvema predlogoma za daljši in krajši izlet v tujino.

ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE Krekov trg 3, 3000 Celje, SLOVENIJA Tel. 03/428 79 35, faks 03/428 79 31 E-pošta: ursa.dorn@celje.si, spletni naslov: www.celeia.info Na sejmu se predstavljajo: OBČINA CELJE OBČINA VITANJE OBČINA DOBJE OBČINA KOZJE OBČINA ZREČE OBČINA LAŠKO OBČINA PREBOLD OBČINA DOBRNA OBČINA PODČETRTEK OBČINA ROGAŠKA SLATINA OBČINA POLZELA OBČINA ROGATEC OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBČINA ŠENTJUR OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINA ŠTORE OBČINA TABOR OBČINA VOJNIK OBČINA VRANSKO

Katalog razstavljalcev OBČINA ŽALEC OBČINA BRASLOVČE Dežela Celjska je idealna turistična destinacija za vse, ki iščejo dobro počutje. Zdravilišča svojo ponudbo dopolnjujejo z atraktivnimi izleti na podeželje Obsotelja & Kozjanskega, Spodnjesavinjskega, športno ponudbo na Dravinjskem in s kulturnim turizmom na Osrednjeceljskem.

TURISTIČNA KMETIJA ŽAGAR TURISTIČNA KMETIJA MARJANCA TURISTIČNA KMETIJA URANJEK Na turističnih kmetijah lahko turisti preživijo počitnice ali izlet v tesni povezanosti z naravo, v domačem in gostoljubnem okolju in so odlično izhodišče za različne aktivnosti in sprostitev v naravi.

Alpe–Adria: Turizem in prosti čas

ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA Kosovelova ulica 5, 6210 Sežana, SLOVENIJA Tel. 05/730 14 80, faks 05/730 14 81 E-pošta: info@sport-sezana.com, spletni naslov: www. sport-sezana.com Na sejmu se predstavljajo: OBČINA KOMEN, SLOVENIJA OBČINA SEŽANA, SLOVENIJA OBČINA HRPELJE - KOZINA, SLOVENIJA Obstajajo koščki sveta, pri oblikovanju katerih je bila narava še zlasti ustvarjalno razpoložena. Taka sta Kras in Brkini – svet z izjemno bogato naravno in kulturno dediščino, ki vabi v vseh letnih časih.

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR Partizanska cesta 47, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 02/234 66 00, faks 02/234 66 23 E-pošta: zzt@maribor.si, spletni naslov: www.mariborpohorje.si Na sejmu se predstavljajo: ŠPORTNI CENTER POHORJE, d.o.o., Maribor, SLOVENIJA TERME MARIBOR, d.d., Maribor, SLOVENIJA Predstavljamo turistično ponudbo mesta in okolice, destinacije Maribor - Pohorje v sodelovanju s Termami Maribor in Športnim centrom Pohorje.

ZBORNICA GORSKIH CENTROV - GZS Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/589 81 30, faks 01/589 82 24 E-pošta: danilo.brecelj@siol.net, spletni naslov: www. activeslo.com Zimska in poletna ponudba v gorskih centrih, pohodništvo in kolesarjenje.

ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje, SLOVENIJA Tel. 03/491 64 80, faks 03/491 64 80 E-pošta: ztks@siol.net, spletni naslov: www. turisticnekmetije.si Predstavitev turističnih kmetij: TURISTIČNA KMETIJA KRAMARIČ TURISTIČNA KMETIJA ŠTANFEL TURISTIČNA KMETIJA KUPLJEN TURISTIČNA KMETIJA BORDON TURISTIČNA KMETIJA PIRNAT TURISTIČNA KMETIJA LISJAK TURISTIČNA KMETIJA PAČNIK

ZELENI KRAS - ZAMISEL PRIHODNOSTI Prečna ulica 1, 6257 Pivka, SLOVENIJA Tel. 05/721 22 44, faks 05/721 22 45 E-pošta: info@rra-nkr.si, spletni naslov: www.zelenikras.si Na Zelenem krasu se trudimo živeti bolje – v stiku z naravo, tradicijo in soljudmi. Z odgovornim načinom življenja in nenehnimi vlaganji v znanje in razvoj si prizadevamo ohraniti naravo in zdravo okolje, ki ponuja prebivalcem in obiskovalcem bogato preživljanje prostega časa in kakovostno življenje. Obiščite Zeleni kras in bodite v stiku z naravo in samim seboj.

Salon plovil Odpiralni čas:

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE — DRUŠTVO Frankopanska ulica 5, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/474 06 00, faks 01/433 33 71 E-pošta: zps@zps.si, spletni naslov: www.zps.si

od četrtka, 26. januarja,

Zveza potrošnikov Slovenije je nevladna organizacija, društvo. Cilj ZPS so informirani in ozaveščeni potrošniki.

V sklopu ZPS deluje Evropski potrošniški center - EPC, ki je del mednarodne mreže za pomoč pri uveljavljanju potrošniški pravic v Evropski uniji.

od 10.00 do 19.00 ure,

do sobote, 28. januarja,

v nedeljo, 29. januarja, do 17.00 ure.

ŽUPANOVA JAMA — TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, SLOVENIJA Tel. 041/407 705, faks 01/786 13 23 E-pošta: zupanova.jama@masicom.net, spletni naslov: www.zupanovajama.si Predstavitev občin: OBČINA ŠKOFLJICA OBČINA GROSUPLJE OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI OBČINA IVANČNA GORICA OBČINA VELIKE LAŠČE OBČINA DOBREPOLJE Dolenjska se začne na jugovzhodnem robu Ljubljane.

Prepustite se jamski vili, ki vas bo popeljala v pravljični svet Županove jame, naprej s tokom vode pa na Radensko polje in do izvirov reke Krke. Starodavni gradovi od Turjaka do Bogenšperka so priče zgodovine. Prisluhnite njihovemu vabilu.

Cena vstopnic: 7 evrov s popustom 4 evre otroci do 14. leta starosti imajo brezplačen vstop

www.alpeadria-tip.si

63

Katalog razstavljalcev SALON PLOVIL ALARIS, d.o.o.

Topniška ulica 14, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/436 17 92, 031/30 30 86, faks 01/436 17 92 E-pošta: ales@alaris.si, spletni naslov: www.alaris.si eNavtika: prvi internetni navtični vodnik po jadranu. Vse za varno plovbo na enem mestu.

ARCH, d.o.o. Raka Raka 35, 8274 Raka, SLOVENIJA Tel. 07/814 64 72, 041/618 055, faks 07/814 64 71 E-pošta: arch@arch.si, spletni naslov: www.arch.si Podjetje se ukvarja z najemom motornih plovil z osrčja Dalmacije in zastopanjem in prodajo plovil. Smo ekskluzivni zastopnik Nautike salpe na območju držav nekdanje Jugoslavije.

AS BOATS, d.o.o.

Fram 1A, 2313 Fram, SLOVENIJA Tel. 02/608 41 41, faks 02/608 40 61 E-pošta: info@as-boats.si, spletni naslov: www.as-boats.si Največji navtični center AS BOATS na sejmu premierno predstavlja nov gliser four winns. Model S215 meri v dolžino in nakazuje nove smernice v navtični industriji, predstavili bomo tudi široko paleto kakovostnih napihljivih čolnov brig.

Na sejmu zastopamo: FOUR WINNS, ZDA RINKER, ZDA BRIG, UKRAJINA CROWNLINE, ZDA GLASTRON, ZDA DELPHIA, POLJSKA BIRO OGIS ANDREJ KUZMA, s.p.

Pucova 19, 3000 Celje, SLOVENIJA Tel. 03/492 81 70, faks 03/542 10 70 E-pošta: ogis@siol.net, spletni naslov: www.biroogis.com Zastopanje, prodaja in proizvodnja dodatne opreme za navtična vozila.

BNC, d.o.o.

Koseška cesta 8, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/ 5619 200, faks 01 5819 224 E-pošta: info@bnc.si, spletni naslov: www.bnc.si BNC je lastnik tovarne ELAN motorni brodovi Obrovac in uradni lastnik licence ELAN motor yachts. Prodajni program: športni fishermani (ELAN 650 cabin, ELAN 650 cc), športne motorne jahte (ELAN POWER 30,35,42,48), druge storitve (čarter, vzdrževanje in servis plovil).

BURIN YC NAVTIKA, TURIZEM, d.o.o.

Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/520 18 64, faks 01/520 18 50 E-pošta: info@burin.si, spletni naslov: www.burin-club.com Burin YC je uradni zastopnik za prodajo jadrnic Elan v Sloveniji. Podjetje je specializirano za prodajo novih in tudi rabljenih plovil. Zastopa in prodaja palubno opremo za jadrnice blagovne znamke Selden. Zastopa in prodaja kakovostne švedske dvižne in privezne vrvi poly ropes ter prodaja rešilne jopiče znamke Baltic. Burin Yachting Club je največji ponudnik najema plovil in čarter menedžmenta na Hrvaškem. Burin YC ponuja tudi organizacijo regat, tim bildingov in »corporate eventov« na vodi tako za posamezne naročnike kot tudi za podjetja.

64

DECK POINT, GmbH Landshuter Alle 8-10, DE — 80335 München, NEMČIJA Tel. +36/30 5050 436, faks +36/30 5050 436 E-pošta: info@west-point.eu, spletni naslov: www. deckpoint.eu

SLOMARINE NAVTIČNA IZOBRAŽEVANJA IN IZPOSOJA PLOVIL, d.o.o.

Hribernikova ulica 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/391 390, faks 01/563 57 21 E-pošta: info@slomarine.si, spletni naslov: www. slomarine.si

Westport, originalna obutev za uporabo na plovilih.

HINCO LENDAVA, d.o.o.

Kolodvorska ulica 43, 9220 Lendava, SLOVENIJA Tel. 02/578 90 30, faks 02/578 90 40 E-pošta: info@hinco-yachting.com, spletni naslov: www. hinco-yachting.com Hinco yachting: najem in prodaja plovil po vaši meri, najem plovil, flotilje, tim bilding, prodaja gumakov, čolnov in jadrnic.

JUCCA NAUTIKA, d.o.o.

Cesta v mestni log 88, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/280 69 00, faks 01/280 69 09 E-pošta: info@jucca-nautica.si, spletni naslov: www.juccanautica.si Na sejmu zastopamo: SEA RAY, ZDA MERCRUISER, ZDA BAYLINER, ZDA MARINE BUSINESS, ŠPANIJA MANO MARINE, ITALIJA QUICKSILVER, ZDA BESTO, NIZOZEMSKA MAJONI, NIZOZEMSKA ATLANTIS, ITALIJA STARBRITE, ZDA MERCURY, ZDA HEMPEL, HRVAŠKA Podjetje Jucca nautika je specializirano za prodajo motornih čolnov, jaht, navtične opreme ter servisnih dejavnosti na področju plovil in motorjev.

KAMM, d.o.o.

Poslovna cona A 19, 4208 Šenčur, SLOVENIJA Tel. 041/312 300, faks 04/251 91 81 E-pošta: info@kamm.si, spletni naslov: www.kamm.si Vijaki in vezni elementi, navtična oprema, gumijasti čolni in zunajkrmni motorji.

MOTO - NAUTIKA - TRGOVINA, STORITVE ZORAN RESNIK, s.p.

Ptujska cesta 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju, SLOVENIJA Tel. 02/629 04 40, faks 02/520 26 00 E-pošta: info@moto-nautika.com, spletni naslov: www. moto-nautika.com Gumenjaki grand, motorji Yamaha.

NAR, d.o.o.

Ulica II. prekomorske brigade 22a, 6000 Koper Capodistria, SLOVENIJA Tel. 05/888 81 01, 041/620 941 E-pošta: info@nar-nautica.com, spletni naslov: www. nar-nautica.com Predstavljamo vozila znamk Stingray in Monterey. Plovila se ponašajo z izjemnimi lastnostmi, dobro opremo in ceno.

Izvajamo navtična izobraževanja: tečaj z izpitom za čoln, tečaj z izpitom pomorske radiotelefonije VHF GMDSS, praktična šola varne plovbe, šola jadranja, izposoja plovil in prikolic za čolne, transport plovil...

BBY – BEST BOATS YACHTING Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01 56 55 126, faks 01/565 50 76, spletni naslov: www.studio37.si Na sejmu zastopamo: Atalanta mega yachts Bladefish Canados Cantieri Estensi Cranchi Fjord flli Aprea Intrepid Maori Yacht Service EU Dvajset let izkušenj na področju navtike. Distribucija in prodaja motornih jaht, športnih motornih čolnov, opreme najkakovostnejših svetovnih proizvajalcev. Zanesljiv in kakovosten servis, svetovanje, financiranje, asistenca pri zavarovanjih, registracijah, čarter in čarter menedžment ter druge navtične storitve.

TRGOVINA - SERVIS KOLES, NOVAK LILIJANA, s.p. Šlandrov trg 24, 3310 Žalec, SLOVENIJA Tel. 03/571 68 16, faks 03/571 68 60 E-pošta: kc.novak@siol.net, spletni naslov: www.kc-novak. com Inovativno vodno kolo, patentirano, namenjeno za vse generacije; zelo enostavna uporaba, lahko se zapeljemo iz obale v vodo in nazaj. Namenjeno za izposojo.

Abecedni seznam razstavljalcev ADRIA TURISTIČNO PODJETJE, d.o.o., Ankaran Ankarano, SLOVENIJA AGENCIJA OSKAR, d.o.o., Kranj, SLOVENIJA ARGANA, d.o.o. – DESTINACIJA MAROKO, Križe, SLOVENIJA ATOM, d.o.o., Gornja Radgona, SLOVENIJA BAGIAD ASSOCIATION, Ankara, TURČIJA BOLHA, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA CAMPING SABBIADORO – AGRITURISTICA LIGNANO, srl., Lignano Sabbiadoro, ITALIJA CAMPING STRAŠKO – HADRIA, d.o.o., Novalja, HRVAŠKA COMUNE DI GORIZIA, Gorizia, ITALIJA DOMAČIJA KABAJ MOREL KATJA, Dobrovo v Brdih, SLOVENIJA DRUŠTVO EKOLOGI BREZ MEJA, Ljubljana, SLOVENIJA DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE, Ljubljana, SLOVENIJA DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM, Ilirska Bistrica, SLOVENIJA ENTE PARCO NATURALE DELLE PREALPI GIULIE, Resia (UD),ITALIJA EURONATURA DI COTIC BRUNO, Gorizia, ITALIJA FELIKS NATURA, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA GOLF ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana, SLOVENIJA Greenfield Hotel Golf & Spa, Bükfürdö, MADŽARSKA HIŠA VIN EMINO, Podčetrtek, SLOVENIJA HOTEL TRIGLAV, d.o.o. Bled, Bled, SLOVENIJA HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST, Ljubljana, SLOVENIJA

ADRIA HOLIDAYS TOUROPERATOR, Novo mesto, SLOVENIJA

GALEB – CAMP GALEB, Omiš, HRVAŠKA

ISTRATURIST UMAG, d.d., Umag, HRVAŠKA

JADROLINIJA RIJEKA, Reka, HRVAŠKA

NOVASOL HRVAŠKA TURISTIČNA AGENCIJA, Pulj, HRVAŠKA

TURISTIČNA ZVEZA MESTA ZAGREB, Zagreb, HRVAŠKA HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORA, Zagreb, HRVAŠKA INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO-ISTITUTO PER LA CULTURA SLOVENA, S. Pietro al Natisone (Udine), ITALIJA INTELEKTA M. SOBOTA, d.o.o., Murska Sobota, SLOVENIJA INTERSPLET, AGENCIJA ZA MARKETING IN TURIZEM, d.o.o., Maribor,SLOVENIJA IQBATOR POSLOVNO SVETOVANJE IN MARKETING, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE, d.o.o., Ljubljana,SLOVENIJA JAVNI ZAVOD - AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIK, Kamnik, SLOVENIJA

OBČINA DOL PRI LJUBLJANI I, Dol pri Ljubljani, SLOVENIJA

OBČINA DOMŽALE, Domžale, SLOVENIJA

OBČINA KAMNIK, Kamnik, SLOVENIJA

OBČINA KOMENDA, Komenda, SLOVENIJA

OBČINA LITIJA, Litija, SLOVENIJA

OBČINA LUKOVICA, Lukovica, SLOVENIJA

OBČINA MEDVODE, Medvode, SLOVENIJA

OBČINA MENGEŠ, Mengeš, SLOVENIJA

OBČINA MORAVČE, Moravče, SLOVENIJA

OBČINA TRZIN, Trzin, SLOVENIJA

OBČINA VODICE, Vodice, SLOVENIJA JAVNI ZAVOD KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE, Notranje Gorice, SLOVENIJA

OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC, Dobrova - Polhov Gradec, SLOVENIJA

OBČINA BOROVNICA, Borovnica, SLOVENIJA

OBČINA BREZOVICA, Brezovica, SLOVENIJA

OBČINA HORJUL, Horjul, SLOVENIJA

OBČINA IG, Ig, SLOVENIJA

OBČINA LOG - DRAGOMER, Log - Dragomer, SLOVENIJA

OBČINA LOGATEC, Logatec, SLOVENIJA

OBČINA VRHNIKA, Vrhnika, SLOVENIJA JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO, Novo mesto, SLOVENIJAö KARTOGRAFIJA, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o., Metlika, SLOVENIJA KOMPAS NOVO MESTO, d.o.o., Novo mesto, SLOVENIJA KONZORCIJ ZELEN, g.i.z., Vipava, SLOVENIJA KOZJANSKI PARK, Podsreda, SLOVENIJA KULTURNO DRUŠTVO NAŠA SLOVENIJA SLOVENIA NOSTRA, Kropa, SLOVENIJA LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d., Opatija, HRVAŠKA LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER, Ljutomer, SLOVENIJA LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE KOBARID - TOLMIN, Tolmin, SLOVENIJA

CENTER ZA IDRIJSKO DEDIŠČINO - TIC IDRIJA, Idrija, SLOVENIJA

LTO BOVEC, Bovec, SLOVENIJA

LTO LAUFER CERKNO, Cerkno, SLOVENIJA

OBČINA AJDOVŠČINA - TIC AJDOVŠČINA, Ajdovščina, SLOVENIJA

OBČINA BRDA - TIC BRDA, SLOVENIJA

TRG VIPAVA - TIC VIPAVA, Vipava, SLOVENIJA

TZ TIC NOVA GORICA, Nova Gorica, SLOVENIJA MESTNA OBČINA PTUJ, PTUJ, SLOVENIJA

GOLF PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA

GOSTINSTVO PP, SLOVENIJA

HOTEL MITRA, Ptuj, SLOVENIJA

POKRAJINSKI MU ZEJ PTUJ – ORMOŽ, SLOVENIJA

PTUJSKA KLET, Ptuj, SLOVENIJA

RANCA PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA

RDO SP. PODRAVJE, SLOVENIJA

TERME PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA

TIC PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA NATIONALPARKVEWALTUNG KÄRNTEN ZWEIGSTELLE NOCKBERGE, Ebene Reichenau, AVSTRIJA OASIS TURS, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA OBČINA STRAŽA, Straža, SLOVENIJA ORTOPEDICA, d.o.o., Maribor, SLOVENIJA OTP Travel Ltd, Budimpešta, MADŽARSKA PANPAN, d.o.o., Žirovnica, SLOVENIJA PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA, Divača, SLOVENIJA PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Ljubljana, SLOVENIJA PETER ŠPORT - GOP ŽIBERT PETER, s.p., Ljubljana, SLOVENIJA

BICSPORT, Vannes, FRANCIJA

ECKLA, Bretzfeld, NEMČIJA

THULE - PARTNER, Hillerstorp, ŠVEDSKA REGIJA OSREDNJA SLOVENIJA - TURIZEM LJUBLJANA, Ljubljana, SLOVENIJA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE, Krško, SLOVENIJA

OBČINA BISTRICA OB SOTLI, Bistrica ob Sotli, SLOVENIJA

OBČINA BREŽICE, Brežice, SLOVENIJA

OBČINA KOSTANJEVICA NA KRKI, Kostanjevica na Krki, SLOVENIJA

OBČINA KRŠKO, Krško, SLOVENIJA

OBČINA RADEČE, Radeče, SLOVENIJA

OBČINA SEVNICA, Sevnica, SLOVENIJA REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ, d.o.o. – V TRI KRASNE, Zagorje ob Savi, SLOVENIJA

AGRARIUS, TLA IN OKOLJE, SLOVENIJA

DRUŠTVO ZA DRUŽBENO DEJAVNOST NAŠ HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA

GOSTILNA BRIN, SLOVENIJA

GOSTILNA IN PIZZERIJA GULIVER, SLOVENIJA

GOSTILNA PLANINA, SLOVENIJA

GOSTILNICA IN PIZZERIA ZASAVSKI GURMAN & PUB CABAL, SLOVENIJA

GOSTINSTVO ČOP, SLOVENIJA

GOSTIŠČE MARTIN, SLOVENIJA

GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI KUM, SLOVENIJA

GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI »PRI VIDRGARJU«, SLOVENIJA

KLUB ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA

MLADINSKI CENTER TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA

NA-SVET, SLOVENIJA

PLANINSKI DOM NA KUMU, SLOVENIJA

PLANINSKI DOM NA ZASAVSKI SVETI GORI, SLOVENIJA

SREDNJA ŠOLA ZAGORJE, Zagorje, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO ČEMŠENIK, Čemšenik, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO HRASTNIK, Hrastnik, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO IZLAKE, Izlake, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO RUARDI, SLOVENIJA

TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA

ZASAVSKI MU ZEJ TRBOVLJE, Trbovlje, SLOVENIJA

ZELIŠČNI VRT CVETKA, SLOVENIJA RESDOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, d.o.o. ,Ljubljana Dobrunje, SLOVENIJA REVIJA VINO, d.o.o., Dobravlje, SLOVENIJA RGT, d.o.o., Murska Sobota, SLOVENIJA RIC BELA KRAJINA, Črnomelj, SLOVENIJA

TIC ČRNOMELJ, Črnomelj, SLOVENIJA

TIC METLIKA, Metlika, SLOVENIJA

TIC SEMIČ, Semič, SLOVENIJA ROGAŠKA HOTELI & LOTUS TERME, SLOVENIJA RRA KOROŠKA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZA KOROŠKO REGIJO, d.o.o., Dravograd, SLOVENIJA SATURA, d.o.o., Maribor, SLOVENIJA SAVA HOTELS & RESORTS - SLOWENIEN, Kranj, SLOVENIJA

SAVA HOTELI BLED, Bled, SLOVENIJA

TERME BANOVCI, Banovci, SLOVENIJA

TERME LENDAVA, Lendava, SLOVENIJA

TERME PTUJ, Ptuj, SLOVENIJA

TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice, SLOVENIJA

ZDRAVILIŠČE RADENCI, Radenci, SLOVENIJA SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o., Nazarje,SLOVENIJA

CENTER RINKA, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ, SLOVENIJA

GOLTE, d.o.o., SLOVENIJA

NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA, Topolšica, SLOVENIJA

OBČINA GORNJI GRAD, Gornji Grad, SLOVENIJA

OBČINA LJUBNO, Ljubno, SLOVENIJA

OBČINA NAZARJE, Nazarje, SLOVENIJA

TIC LJUBNO OB SAVINJI/OBČINA LJUBNO, Ljubno ob Savinji, SLOVENIJA

TIC LUČE/OBČINA LUČE, Luče, SLOVENIJA

TIC MOZIRJE/OBČINA MOZIRJE, Mozirje, SLOVENIJA

TIC VELENJE/MESTNA OBČINA VELENJE, Velenje, SLOVENIJA SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA SLOWENISCHER WIRTSCHAFTSVERBAND, Klagenfurt/Celovec, AVSTRIJA SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE - UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA, Trst (TS), ITALIJA STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO, Laško, SLOVENIJA TERME ČATEŽ, d.d., Čatež ob Savi, SLOVENIJA TERME DOBRNA, d.d., Dobrna, SLOVENIJA TERME OLIMIA, d.d., Podčetrtek, SLOVENIJA TERME ZREČE IN REKREACIJSKO SREDIŠČE ROGLA, SLOVENIJA TGZ IZOLA, g.i.z., Izola - Isola, SLOVENIJA

OBČINA IZOLA, Izola, SLOVENIJA

OBČINA KOPER, Koper, SLOVENIJA

OBČINA PIRAN, Piran, SLOVENIJA

OBČINA PORTOROŽ, Portorož, SLOVENIJA THERMANA, d.d., Laško, SLOVENIJA TIC MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice, SLOVENIJA TJ'S, d.o.o. – TURISTIČNA AGENCIJA VAMOS, Ljubljana Črnuče, SLOVENIJA GO OPTI, Ljubljana, SLOVENIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA MADŽARSKE, MADŽARSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA ITALIJE, PREDSTAVNIŠTVO NA DUNAJU, Dunaj, Avstrija TURISTIČNA ORGANIZACIJA BEOGRADA, Beograd, SRBIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA ŠPANIJE, PREDSTAVNIŠTVO V ITALIJI, Milano, ITALIJA INSTITUTO CERVANTES, ŠPANIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA VOJVODINE, Novi Sad, SRBIJA TRETJA DIMENZIJA, d.o.o., Novo mesto, SLOVENIJA TRIGLAVSKI NARODNI PARK, Bled, SLOVENIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA TUNIZIJE – PREDSTAVNIŠTVO V AVSTRIJI, Dunaj, AVSTRIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SRBIJE, Beograd, SRBIJA TURISTIČNA ORGANIZACIJA HNK – HERCEGOVSKO-NERETVANSKEGA KANTONA, Mostar, BOSNA IN HERCEGOVINA TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE, LJUBLJANA, SLOVENIJA

DRUŠTVO IZVIRI DOBRINA, SLOVENIJA

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE, SLOVENIJA

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA - DOLI, SLOVENIJA

DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ , SLOVENIJA

DRUŠTVO ZELIŠČARJEV DRAVINJSKE DOLINE, SLOVENIJA

DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE, SLOVENIJA

KTD FILOVCI, SLOVENIJA

MARJAN BABIČ, S.P., SLOVENIJA

OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA BREŽICE, SLOVENIJA

OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR,

SLOVENIJA POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA, SLOVENIJA REKREATUR, SLOVENIJA ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA, SLOVENIJA TD BARJE, SLOVENIJA TD BIZELJSKO, SLOVENIJA TD BLOKE, SLOVENIJA TD BOHINJ, SLOVENIJA TD BOŠTANJ, SLOVENIJA TD BREST, SLOVENIJA TD BREZA PRAGERSKO GAJ, SLOVENIJA TD BUČKA, SLOVENIJA TD DAMELJ, SLOVENIJA TD DESTRNIK, SLOVENIJA TD DOBROVNIK, SLOVENIJA TD DRAGOČAJNA - MOŠE, SLOVENIJA TD GORIČANE - VAŠE, SLOVENIJA TD GORIČKO DRVO ZA LEPŠE VUTRO, SLOVENIJA TD GORNJA RADGONA, SLOVENIJA TD HRAŠE, SLOVENIJA TD ILIRSKA BISTRICA, SLOVENIJA TD JELKA, ŠMARTNO NA POHORJU, SLOVENIJA TD KAMNIŠKA BISTRICA, SLOVENIJA TD KANJA TRZIN, SLOVENIJA TD KAPELE, SLOVENIJA TD KATARINA, SLOVENIJA TD KOČEVJE, SLOVENIJA TD KOPANJ, SLOVENIJA TD KUREŠČEK , SLOVENIJA TD LIPA DRAVLJE LJUBLJANA , SLOVENIJA TD LIPA KEBELJ, SLOVENIJA TD LOG POD MANGRTOM, SLOVENIJA TD MAGDALENSKA GORA, SLOVENIJA TD MAJOLKA, SLOVENIJA TD MALA NEDELJA-RADOSLAVCI, SLOVENIJA TD MARKOVCI, SLOVENIJA TD MOKRONOG, SLOVENIJA TD MORAVČE , SLOVENIJA TD MOST NA SOČI, SLOVENIJA TD MOZIRJE , SLOVENIJA TD OPLOTNICA, SLOVENIJA TD PEKRE, SLOVENIJA TD PIRNIČE, SLOVENIJA TD PIŠECE, SLOVENIJA TD POLENŠAK, SLOVENIJA TD PTUJSKA GORA IN TD ŽETALE, SLOVENIJA TD RIBNICA, SLOVENIJA TD ROGAŠOVCI, SLOVENIJA TD SELNICA OB DRAVI, SLOVENIJA TD SEMIČ, SLOVENIJA TD SOČA TRENTA, SLOVENIJA TD SREDIŠČE OB DRAVI, SLOVENIJA TD SROMLJE, SLOVENIJA TD STRAŽA, SLOVENIJA TD SUHA KRAJINA, SLOVENIJA TD ŠALEK, SLOVENIJA TD ŠENTILJ PRI VELENJU, SLOVENIJA TD ŠENTJERNEJ, SLOVENIJA TD ŠENTRUPERT, SLOVENIJA TD ŠMARJE SAP, SLOVENIJA TD ŠMARJEŠKE TOPLICE, SLOVENIJA TD ŠMARTNO OB PAKI, SLOVENIJA TD ŠTATENBERG, SLOVENIJA TD TINJE, SLOVENIJA TD TOPOLŠICA, SLOVENIJA TD TREBNJE, SLOVENIJA TD TRŽIČ, SLOVENIJA TD VELENJE, SLOVENIJA TD VERŽEJ, SLOVENIJA TD VINIČAR, ZG. POLSKAVA, SLOVENIJA TD VINSKA GORA, SLOVENIJA TD VITICA, VRHOLE - PRELOGE, SLOVENIJA TD ZBILJE, SLOVENIJA TD ŽIRI, SLOVENIJA TD ŽIROVSKI VRH , SLOVENIJA TD ŽLEBE - MARJETA, SLOVENIJA TD ŽUPANOVA JAMA, ŠT. JURIJ, SLOVENIJA THD ZDOLE, SLOVENIJA TOD PONIKVA, SLOVENIJA TOD SMLEDNIK, SLOVENIJA TOD ŠENTJUR, SLOVENIJA TOD ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU, SLOVENIJA TŠD KOSTEL, SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA, SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE, SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA , SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE, SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA MEDVOD, SLOVENIJA TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO KOSTELA , SLOVENIJA

Abecedni seznam razstavljalcev

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENJSKA BISTRICA, SLOVENIJA

TURISTIČNA ZVEZA VELENJE, SLOVENIJA

ZAVOD ETNO - EKO ŠENTJUR, SLOVENIJA

ŽUPANOVA JAMA – TOD GROSUPLJE, SLOVENIJA TURIZEM BLED, Bled, SLOVENIJA

OBČINA BLED, SLOVENIJA

OBČINA BOHINJ, SLOVENIJA

OBČINA CERKLJE, SLOVENIJA

OBČINA GORENJA VAS – POLJANE, SLOVENIJA

OBČINA GORJE, SLOVENIJA

OBČINA JESENICE, SLOVENIJA

OBČINA JEZERSKO, SLOVENIJA

OBČINA KRANJ, SLOVENIJA

OBČINA KRANJSKA GORA, SLOVENIJA

OBČINA NAKLO, SLOVENIJA

OBČINA PREDDVOR, SLOVENIJA

OBČINA RADOVLJICA, SLOVENIJA

OBČINA ŠENČUR, SLOVENIJA

OBČINA ŠKOFJA LOKA, SLOVENIJA

OBČINA TRŽIČ, SLOVENIJA

OBČINA ŽELEZNIKI, SLOVENIJA

OBČINA ŽIRI, SLOVENIJA

OBČINA ŽIROVNICA, SLOVENIJA TURŠKI KULTURNI IN TURISTIČNI URAD, PREDSTAVNIŠTVO V BEOGRADU, Beograd, SRBIJA UNIVERZA NA PRIMORSKEM - Fakulteta za turistične študije - Turistica, Koper, SLOVENIJA VINAKOPER, d.o.o., Koper - Capodistria, SLOVENIJA VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, SKUPNOST ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA VINSKA KLET GORIŠKA BRDA, z.o.o., DOBROVO, Dobrovo v Brdih,SLOVENIJA

AGENCIJA JOTA, SLOVENIJA

BELICA TURIZEM, SLOVENIJA

ČARGA 1767, SLOVENIJA

KMETIJA MAVRIČ, SLOVENIJA

KMETIJA ŠTEKAR 1672, SLOVENIJA

KRISTANČIČ IZ MEDANE, SLOVENIJA

ŠČUREK VINO, SLOVENIJA

TIC GORIŠKA BRDA, SLOVENIJA

66

TURISTIČNA KMETIJA ŠTANFEL, SLOVENIJA TURISTIČNI CENTER NEBLO – VENKO, SLOVENIJA

VALENTINČIČ TURIZEM, SLOVENIJA

VINOTEKA BRDA, SLOVENIJA VIPAVA 1894, d.d., Vipava, SLOVENIJA VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA, d.v.z., Ljubljana, SLOVENIJA WEBER HOTEL BETRIEBS, GmbH, Eibiswald, AVSTRIJA ZADRUGA SADJA IN ZELENJAVE, z.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA ZALOŽBA AVTODOM, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE, Celje, SLOVENIJA

OBČINA ZREČE, Zreče, SLOVENIJA

OBČINA ZREČE, Zreče, SLOVENIJA

OBČINA ŽALEC, Žalec, SLOVENIJA

OBČINA BRASLOVČE, Braslovče, SLOVENIJA

OBČINA CELJE, Celje, SLOVENIJA

OBČINA DOBJE, Dobje, SLOVENIJA

OBČINA DOBRNA, Dobrna, SLOVENIJA

OBČINA KOZJE, Kozje, SLOVENIJA

OBČINA LAŠKO, Laško, SLOVENIJA

OBČINA PODČETRTEK, Podčetrtek, SLOVENIJA

OBČINA POLZELA, Polzela, SLOVENIJA

OBČINA PREBOLD, Prebold, SLOVENIJA

OBČINA ROGAŠKA SLATINA, Rogaška Slatina, SLOVENIJA

OBČINA ROGATEC, Rogatec, SLOVENIJA

OBČINA SLOVENSKE KONJICE, Slovenske Konjice, SLOVENIJA

OBČINA ŠENTJUR, Šentjur, SLOVENIJA

OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH, Šmarje pri Jelšah, SLOVENIJA

OBČINA ŠTORE, Štore, SLOVENIJA

OBČINA TABOR, Tabor, SLOVENIJA

OBČINA VITANJE, Vitanje, SLOVENIJA

OBČINA VOJNIK, Vojnik, SLOVENIJA

OBČINA VRANSKO, Vransko, SLOVENIJA ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA, Sežana, SLOVENIJA

OBČINA HRPELJE - KOZINA, SLOVENIJA

OBČINA KOMEN, SLOVENIJA

OBČINA SEŽANA, SLOVENIJA ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR, Maribor, SLOVENIJA

ŠPORTNI CENTER POHORJE, d.o.o., Maribor, SLOVENIJA

TERME MARIBOR, d.d., Maribor, SLOVENIJA ZBORNICA GORSKIH CENTROV - GZS, Ljubljana, SLOVENIJA ZDRUŽENJE TURISTIČNIH KMETIJ SLOVENIJE, Celje, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA BORDON, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA KRAMARIČ, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA KUPLJEN, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA LISJAK, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA MARJANCA, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA PAČNIK, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA PIRNAT, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA ŠTANFEL, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA URANJEK, SLOVENIJA

TURISTIČNA KMETIJA ŽAGAR, SLOVENIJA ZELENI KRAS - ZAMISEL PRIHODNOSTI, Pivka, SLOVENIJA ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE - DRUŠTVO, Ljubljana, SLOVENIJA ŽUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE, Grosuplje, SLOVENIJA

OBČINA DOBREPOLJE , Dobrepolje, SLOVENIJA

OBČINA GROSUPLJE, Grosuplje, SLOVENIJA

OBČINA IVANČNA GORICA, Ivančna Gorica, SLOVENIJA

OBČINA ŠKOFLJICA, Škofljica, SLOVENIJA

OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI, Šmartno pri Litiji, SLOVENIJA

OBČINA VELIKE LAŠČE, Velike Lašče, SLOVENIJA ABECEDNI SEZNAM TURISTIČNIH PONUDNIKOV NA SALONU PLOVIL ČAS 2012 ALARIS, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA ARCH, d.o.o. Raka, Raka, SLOVENIJA AS BOATS, d.o.o., Fram, SLOVENIJA

BRING, UKRAJINA

CROWNLINE, ZDA

DELPHIA, POLJSKA

FOUR WINNS, ZDA

GLASTRON, ZDA

RINKER, ZDA BBY – BEST BOATS YACHTING,Ljubljana, SLOVENIJA

Atalanta mega yachts

Bladefish

Canados

Cantieri Estensi

Cranchi

Fjord

flli Aprea

Intrepid

Maori

Yacht Service EU BIRO OGIS ANDREJ KU ZMA, s.p., Celje, SLOVENIJA BNC, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA BURIN YC NAVTIKA, TURIZEM, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA DECK POINT, GmbH, München, NEMČIJA HINCO LENDAVA, d.o.o., Lendava, SLOVENIJA JUCCA NAUTIKA, d.o.o., Ljubljana, SLOVENIJA

ATLANTIS, ITALIJA

BAYLINER, ZDA

BESTO, NIZOZEMSKA

HEMPEL, HRVAŠKA

MAJONI, NIZOZEMSKA

MANO MARINE, ITALIJA

MARINE BUSINESS, ŠPANIJA

MERCRUISER, ZDA

MERCURY, ZDA

QUICKSILVER, ZDA

SEA RAY, ZDA

STARBRITE, ZDA KAMM, d.o.o., Šenčur, SLOVENIJA MOTO - NAUTIKA - TRGOVINA, STORITVE ZORAN RESNIK, s.p., Miklavž na Dravskem polju, SLOVENIJA NAR, d.o.o., Koper - Capodistria, SLOVENIJA SLOMARINE NAVTIČNA IZOBRAŽEVANJA IN IZPOSOJA PLOVIL, d.o.o. ,Ljubljana, SLOVENIJA TRGOVINA - SERVIS KOLES, NOVAK LILIJANA, s.p., Žalec, SLOVENIJA

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 67 /

/stembergarja 15:09:34

Priloge 24.01.2012 Oddih 6 stran 68 /

/stembergarja 15:09:34