Oddih 2009 by jure tovrljan

SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS, SALON PLOVIL

POTI, KI NAS POPELJEJO NA LEPŠE s kolesom ali peš na izlet

NAMIGI ZA LJUBITELJE GOLFA POLETJE NA JADRALNI DESKI

NAVTIKA ZA NAVDUŠENCE NOVOSTI OB JADRANSKEM MORJU KONGRESNI TURIZEM KATALOG RAZSTAVLJAVCEV

PRIVOŠČITE SI ODDIH Revija za prosti čas in turizem in katalog razstavljavcev sejma Turizem in prosti čas ter Salona plovil od 22. do 25. januarja 2009, Gospodarsko razstavišče Ljubljana. 1

Poti, ki nas popeljejo po Sloveniji

Kaj je novega na jedilniku?

Kaj se dogaja v kongresnem turizmu?

Uvodnik DOBRODOŠLI NA SEJMU TIP IN SALON PLOVIL

Poti, ki nas popeljejo po Sloveniji POBEGI NA LEPŠE IDEJE ZA IZLETE: SLOVENJ GRADEC, BREŽICE, OBSOTELJE IN KOZJANSKO, DOLENJSKA IN BELA KRAJINA, KRAS IN BRKINI, PARK ŠKOCJANSKE JAME, KRANJ, ŠKOFJA LOKA, DOMŽALE

28 Odkrijte Posočje RAZIŠČITE SKRIVNOSTI NA SMARAGDNI POTI

33 Aktivni oddih Neokrnjeni kotički postajajo dragocena turistična ponudba.

BODITE AKTIVNI! ODPRAVITE SE NA POHOD PO TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU, KRANJSKI GORI ALI POHORJU

41 S kolesom na izlet KAKO SMO KOLESARILI NEKOČ IN KAKO BOMO JUTRI

46 Doživetja hrane in vina PRIVOŠČITE SI DOBROTE V LJUBLJANI

49 Za ljubitelje golfa IGRA GOLFA MED LIPICANCI

Uvodnik

KAJ DELATI, KADAR NE DELATE TIP, CONVENTA IN SALON PLOVIL NA GR

Unde omnis 54

Novosti v slovenskih zdraviliščih RAZVAJAJTE SVOJE ČUTE

Kako z razglednico povedati več o ljudeh in kulturi kraja

Iz ponudbe turističnih agencij PODAJTE SE NA POT S KOMPASOM ODLOČITE SE ZA POTEPANJE PO PERUJU ALI FINSKI

Revija Oddih in katalog razstavljavcev sejmov Turizem in prosti čas in Salon plovil Glavna in odgovorna urednica: Jana Apih Izvršni urednik: Gorazd Čad Uredniški odbor: Špela Terpin, Špela Bratun, Ana Božič, Jana Apih Trženje: Urška Gregorič Oblikovanje: Darja Brečko Poženel Prevod: Wayne Tuttle Lektoriranje: Mojca Ferle Tisk: Vogmar Naklada: 50.000 izvodov Produkcija in trženje: GO®Mice d.o.o., Štihova 4 SI-1000 Ljubljana T: 01 430 51 03 F: 01 430 51 04 E: info@go-mice.eu Izdajatelj: Gospodarsko razstavišče, d.o.o. Dunajska cesta 18, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija T: 01 300 26 11 F: 01 300 26 28 E: info@gr-sejem.si www.gr-sejem.si

Dobrodošli na Hrvaškem!

Windsurﬁng - šport za navdušence ali popestritev poležavanja na plaži DESTINACIJE, KI JIH NE SMETE SPREGLEDATI, IN OPREMA, KI JO POTREBUJETE

Kongresni turizem OBIŠČITE CONVENTO IN SPOZNAJTE PRILOŽNOST SLOVENSKEGA TURIZMA

Katalog PRIPRAVLJENI NA NOVA DOŽIVETJA! – POGOVOR S ŠPELO BRATUN

foto: Blaž Zupančič Turizem in prosti čas ter Salon plovil, ki jima je pridružena tudi mednarodna poslovna borza kongresnega turizma Conventa, bo naš prvi sejemski dogodek leta 2009. Konec januarja (22.– 25. januarja) bomo odprli vrata vsem, ki jih zanimajo potovanja po domovini in tujini, prostočasne dejavnosti – od pohodništva, surfanja, kolesarjenja do golfa – pa seveda tudi za tiste, ki jih privlačijo sonce, plovila in seveda slan okus v ustih ... Če je po deﬁniciji Svetovne turistične organizacije turist tisti, ki potuje 80 kilometrov, lahko pri nas hitro ugotovimo, da takšni premiki pravzaprav velikokrat pomenijo, da smo prestopili državno mejo Slovenije. Tudi zato je bila naša odločitev, da moramo te svoje projekte internacionalizirati, logična. Sejem Turizem in prosti čas je tako postal član elitne družbe mednarodnih sejmov, združenih v organizaciji ITTFA (International Tourism Trade Fairs Association). To je organizacija, v katero so bili povabljeni le najbolj elitni sejmi, katerih vsebina je namenjena turizmu (npr. londonski WTM, MITT-Moskva, pa sejma v oddaljenem New Delhiju in Dubaju idr.).

Organizacija deluje že od leta 1992, njen cilj pa je, da so sejmi s turistično vsebino čim bolj učinkoviti in profesionalni. Januarja 2009 bodo v okviru ITTFA poleg sejma TIP še sejmi turizma MATKA na Finskem pa BTL v Lizboni in Slovakia Tour v Bratislavi. Borza Conventa – poslovni dogodek, namenjen srečanju ponudnikov in povpraševalcev za storitve kongresnega turizma iz različnih evropskih držav, – pa je prerasla iz nacionalne borze Simex v borzo JV Evrope. Tako bodo vabljeni gosti – profesionalni organizatorji kongresov iz različnih evropskih držav – na borzi spoznavali kongresno ponudbo Slovenije ter drugih držav JV Evrope. Ker verjamemo, da bodo naši razstavljavci pripravili za obiskovalce veliko novosti, in ker smo prepričani, da bo njihov nastop inventiven, ne smete zamuditi januarskega dogajanja na Gospodarskem razstavišču. Prisrčno vabljeni! Špela Terpin Direktorica trženja na GR

RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU TIP

106

PLOVILA SE PREDSTAVIJO NA GR ZA PLOVILA NI PLIME NE OSEKE – POGOVOR Z ANO BOŽIČ

Datum izida: januar 2009

POTOPITE SE Z NAMI

Za reprodukcijo vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva.

RAZSTAVLJAVCI NA SALONU PLOVIL 5

NE SPREGLEJTE

1 2

TRANSROMANICA

Na lepše

POBEGI NA LEPŠE Projekt “Na lepše” se letos izvaja že osmo leto; tokrat bo delovanje nekoliko prenovljeno. V letu 2009 bo namreč bistveno intenzivirana predstavitev projekta, ki v okviru šestih tematskih poti zajema turistično ponudbo vseh slovenskih regij.

Več informacij o projektu je na voljo na www.slovenia.info/nalepse.

Projekt preko sistema skrbništva z aktivno koordinacijo in komunikacijo med krovno (za katero je odgovorna Slovenska turistična organizacija - STO) in lokalno ravnijo (ki jo predstavljajo skrbniki in ponudniki projekta) predstavlja ključni element za predstavitev in trženje slovenske turistične ponudbe med domačo in tujo široko ciljno javnostjo.

Projekt »Na lepše« se od 22. – 25. januarja 2009 predstavlja na sejmu Turizem in prosti čas (TIP) na Gospodarskem razstavišču.

Na stojnici Turistične organizacije Srbije bo predstavljena nova brošura Transromanica, ki je izšla v okviru skupnega projekta Slovenske turistične organizacije in Turistične organizacije Srbije.

NOV KATALOG POHODNIŠTVO V SLOVENIJI GIZ Pohodništvo bo v Avli dvorane Kupola predstavil nov katalog Pohodništvo v Sloveniji, ki je izšel v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.

3 4

PRESTIŽNI ZNAK ZA OKOLJE EU MARJETICA Terme Snovik so prvo slovensko turistično podjetje, ki je prejelo prestižni znak za okolje EU MARJETICA za turistične namestitve. S posebnostmi in odgovornim ravnanjem do okolja se bodo predstavile v Marmorni dvorani skupaj z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik.

SMARAGDNA POT - Od Soče do številnih zelenih dragocenosti

DOLINA SOČE- EVROPSKA DESTINACIJA ODLIČNOSTI

V osvežilnih vrtincih, tolmunih in brzicah gorske lepotice Soče doživite neokrnjeno naravo severozahodne Slovenije. Občutite nežnost idrijske čipke in snežno belino aragonitov v Ravenski jami. Okus gorske svežine Krnskega pogorja še izboljšajte s kapljico vipavske pinele in se zazibajte v pravljico o bergmandlcu Antonijevega rova. Podoživite soško fronto na avtentičnih prizoriščih Hemingwayevega romana Zbogom orožje. In zaželite srečen spust raftarju na divji reki.

Občina Bovec je skupaj s Fundacijo Poti miru v Posočju za projekt Zgodba Soče v letošnjem letu prejela priznanje Evropske destinacije odličnosti (EDEN) in bo predstavljena v Marmorni dvorani.

(KRANJSKA GORA-NOVA GORICA-VIPAVAIDRIJA)

KOLESARSKI: čez drn in strn po Bovškem, Kobariškem, Tolminskem, med vinogradi po Goriških brdih, po Vipavskem, prek Banjške in Trnovske planote, po hribovitem Idrijskem in Cerkljanskem POHODNIŠKI: po hribih in dolinah Julijskih Alp WELLNESS: sprehodi v naravi, sprostitev v čarobnih dolinah in v objemu gora, ribolov PRIREDITVE: športne, glasbene, zabavne, etnološke, trgatve, prazniki sadja, sejmi NAJ DOŽIVETJA NA SMARAGDNI POTI: • kolesarski spust z največjo višinsko razliko z vrha Kanina • doživetje podzemnega muzeja idrijskega rudnika živega srebra

NAMIGI NA SMARAGDNI POTI: VODNI: rafting, soteskanje, »hydrospeed«, ribarjenje in muharjenje v smaragdnih vodah reke Soče in njenih pritokov

IGRALNIŠKI: poskusite srečo v eni izmed igralnic v Novi Gorici ali Kobaridu

• pogled v najskrivnostnejši tolmun pod slapom Kozjak • gastronomski užitek v organizaciji petih vrhunskih kobariških gostincev • občudovanje človeške humanosti v partizanski bolnici Franja • naj noč v novogoriški igralnici

KULINARIČNI: soška postrv, bovške čompe (krompir), kobariški štruklji, večkrat nagrajeni okusni sir Tolminc, idrijski žlikroﬁ, vina briška rebula, vipavska pinela in zelen

Na lepše

VETROVA POT - Do skrivnosti Krasa in Jadrana

JAMARSKI: Škocjanske jame, Postojnska jama, Pivka jama, Črna jama, Vilenica in Divaška jama, Križna jama

KROŠNJARSKA POT - Z vseh strani sveta do belih brez

(PORTOROŽ-LJUBLJANA)

PRIREDITVE: Rumena noč v Kopru, Primorski poletni festival, Erazmov viteški turnir, Festival Ljubljana, Polharska noč na cerkniškem koncu

(METLIKA-LJUBLJANA)

Ko vas na surfu prepiha portoroška burja, je čas, da se toplo oblečeni udobno namestite na podzemni vlakec Postojnske jame. Vaše umetniške čute naj nagovorita graﬁk Lojze Spacal v štanjelski galeriji in arhitekt Jože Plečnik na mnogih lokacijah v Ljubljani. Ko boste na hrbtu slovenskega belega lipicanca doživeli sončni zahod, boste začeli verjeti v nadnaravne sile. Najdete jih na Slivnici nad Cerknico, kjer domujejo čarovnice. Pred njimi se lahko skrijete v Predjamski grad, vklesan v živo skalo ... ali pa jih izničite s kozarčkom plemenite malvazije na »osmici«. Nato pa nazaj na obalo, morda v eno izmed kavarnic na piranskem Tartinijevem trgu ...

Počasi in uživaško popotujte po zeleni poti davnih krošnjarjev od Višnje Gore s priklenjenim polžem in Muljave z gledališčem na prostem do izvira reke Krke, dolenjske lepotice. Svežina njenega toka z brzicami in pragovi vas tekoče pripelje mimo mogočnih gradov v Žužemberku in Soteski do slikovitega Novega mesta. Krošnjar, katerega duh še vedno preveva to pot, bo vodil vašo roko pri krasitvi velikonočnih pisanic v Adlešičih ali izdelavi zobotrebca v ribniški suhorobarski delavnici. Po prečkanju bajeslovnih Gorjancev se pred vami odpre dežela belih brez, vrtač in steljnikov. In tu se prepustite drugi reki te poti, kot belokranjsko gostoljubje topli Kolpi.

NAMIGI NA VETROVI POTI: KULINARIČNI: kraški pršut in teran, morske dobrote, bobiči, malvazija, refošk

WELLNESS: v termah ob Jadranskem morju, v Kopru, Strunjanu in Portorožu IGRALNIŠKI: poskusite srečo v igralnicah v Lipici ali

• pohodniški izlet po osvežujoči dolini reke Dragonje • ogled viteških iger na ljubljanskem gradu • peš in z vlakcem po Ljubljani

Portorožu

• odkritje Cekrniškega jezera, ki zdaj je, zdaj ga ni …

VODNI: sprostitev v morju, v bazenih v Kopru, Izoli, Strunjanu, Portorožu, v Rakovem Škocjanu

• ribiška „fešta” v Izoli

KOLESARSKI: vzdolž obale in po slovenski Istri, Javornikih, Krasu

POHODNIŠKI: na Nanos, Snežnik, Slavnik, Slivnico, okrog Cerkniškega jezera ...

GOLFSKI: v Lipici JAHALNI: v Lipici, na gradu Prestranek, na Plani, nad Izolo 8

NAJ DOŽIVETJA VETROVE POTI:

• sprehod po Sečoveljskih solinah • ogled Divaške jame v soju baterijskih svetilk • rajanje na Rumeni noči v Kopru

NAMIGI NA KROŠNJARSKI POTI: KULINARIČNI: cviček, metliška črnina, belokranjske pogače, tu so doma tudi številne potice z različnimi nadevi, kostelski želodec, kočevski med, štruklji, repa in matevž, kurja obara, račka z mlinci KOLESARSKI: več kot 500 km kolesarskih poti v okolici Novega mesta, po Beli krajini, ob prelepi reki Krki, po Trebanjskem in Mirenski dolini, od Jasnice do Kolpe in naprej po dolini Petra Klepca in sedmih cerkva na Osilniškem in Kostelskem koncu ob reki Kolpi POHODNIŠKI: Gorjanci, kočevski gozdovi, Grčevje, Trška Gora, evropski pešpoti E6 in E7 na območju Velikih Lašč, 7-dnevni paket »Po poteh dediščine« z označenimi potmi: Po dolini Krke, Po poteh partizanov, Hoja ob sedmih gričih, Po sledeh lepe gospodične, Po poteh menihov, Skrivnostni podzemeljski svet, Po poteh vinogradov in cvička

WELLNESS: v Dolenjskih toplicah, Šmarjeških toplicah in na Otočcu

PRIREDITVE: kulturno-zabavni novomeški poletni večeri, sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici, vigred v Metliki, jurjevanje, trški dnevi na žužemberškem gradu, kočevarski poletni večeri, tamburanje v Kostelu IGRALNIŠKI: na Otočcu, v Kočevju JAHALNI: več kot 300 km jahalnih poti na Mlaki pri Grosupljem, v konjeniškem centru v Češči vasi pri Novem mestu GOLFSKI: na slikovitem igrišču Otočec JAMARSKI: Županova jama pri Grosupljem, Krška jama VODNI: številne vodne aktivnosti na reki Krki in Kolpi – rafting, plavanje, s kanuji LETALSKI: na letališču Prečna; izjemno ugodna cena 9

Na lepše

JANTARJEVA POT - Po sledeh davnih prednikov (LJUBLJANA-MARIBOR) To je pot podjetnih ljudi. Med njimi so bili mogočni celjski grofje in koroški splavarji, ki vas bodo povabili na doživljajski spust s splavom po reki Dravi. Visokogorski kmetje Logarske doline vam bodo postregli z značilno hrano, stari oglarji pa vam bodo prikazali postavitev prave oglarske kope. Podjetni vrtnarji iz Mozirskega gaja in Arboretuma Volčji Potok vas bodo popeljali po hektarjih vrtnic in tulipanov, mariborski vinarji pa na trgatev ob vinogradniškem prazniku ... Mežičani vas bodo s pravim rudarskim vlakom popeljali v podzemlje Pece, vaščani Vač pa do geometričnega središča Slovenije. Potem so tu še Bistričani, ki ...

SONČEVA POT - Po toplih krajih vina in zdravilnih vod (LENDAVA-NOVO MESTO) Pot, kjer je dobrega toliko, da morate izbirati. Po obisku Otoka ljubezni na Muri pri Beltincih preveč ljubezni pozdravite s čajem iz starodavne lekarne v samostanu Olimje.

NAMIGI NA JANTARJEVI POTI:

Med ptujskimi kurenti občudujte najmočnejšega, med cerkvicami pa izberite najmanjšo, a znamenito Rotundo. Med številnimi termalnimi zdravilišči v Lendavi, Banovcih, Moravcih, Radencih, na Ptuju, v Podčetrtku in Čatežu ob Savi odkrijte svoje toplice. Najbolje, da preizkusite vse. Med neštetimi vini v brežiški kleti določite svojega. Vseh ni treba poskusiti.

KULINARIČNI: Stara trta, najstarejša trta na svetu na Lentu v Mariboru, bogato založene vinske kleti po številnih (vinskih cestah) gorcah, znane penine in opojna bela vina, suhomesni izdelki, kot sta solčavski želodec ali pohorska bunka, pa štajerska kisla juha

KOLESARSKI: iz Kamniškega konca prek Posavskega hribovja, na Pohorju, v Logarski dolini, na Koroškem in v Podravju

NAMIGI NA SONČEVI POTI:

POHODNIŠKI: Zreško, Ribniško in Mariborsko Pohorje, Lovrenška jezera, sproščanje adrenalina na Mariborskem Pohorju ADRENALINSKI: na Mariborskem Pohorju in v Betnavskem gozdu v Mariboru

WELLNESS: poživite svoje telo in dušo v termah: v več

• jamsko kolesarjenje po podzemnih rovih Pece

kot 600 let stari Dobrni, v Laškem in Topolšici ter v Mariboru

• romarska Slomškova pot od Bizeljskega do Nove Cerkve

PRIREDITVE: festival Lent in festival Stare trte v Mariboru, Pivo in cvetje v Laškem, srednjeveški dnevi na celjskem gradu, razstave cvetja v Arboretumu Volčji Potok in Mozirskem gaju, starobistriški večeri, jesenski festival vinskih prireditev v objemu Stare trte, zimska Zlata lisica na Pohorju

• kolesarska avantura od Dravograda do Ptuja

GOLFSKI: na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah, v Arboretumu Volčji Potok

JAHALNI: na konjskem hrbtu prek Posavskega hribovja, na Mariborskem Pohorju

VODNI: uživanje ob splavarjenju na reki Dravi – Dravograd do Vuzenice in od mariborskega Koblerjevega zaliva do Lenta 10

NAJ DOŽIVETJA NA JANTARJEVI POTI:

• konjeniški pohod čez Posavsko hribovje • ogled poznoantičnega arheološkega parka Rifnik • novoletno sankanje na pohorskih Kopah • plesne vaje s srednjeveško plesno skupino na starem gradu v Celju

WELLNESS: v številnih bogatih in poživljajočih zdravilnih vodah vzdolž poti, vse od Lendave, pa prek Moravskih Toplic, Radencev, Banovcev, Ptuja, Rogaške Slatine in Podčetrtka do Čateža ob Savi KULINARIČNI: prekmurska gibanica, bograč, šunka, dobrote iz tünke, zlejvanke, široka paleta okusnih vin z goričkega gričevja, haloških gričev, Obsotelja, bizeljsko-sremiškega in podgorjanskega vinorodnega okoliša (vinske ceste)

KOLESARSKI: med gnezdi štorkelj ter prekmurskimi ravnicami in griči, po Goričkem, po Halozah, dolini Sotle; skrivnosti rjavorumenega peska, Orlovska tura, potep po deželi cvička, lahko pa prisluhnete šumenju mokriških gozdov

POHODNIŠKI: po Pomurju in Prlekiji, po okoliških

• pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, adrenalinske aktivnosti na Pohorju

gozdovih Podčetrtka, po E7 – evropski pešpoti, po Slomškovi poti, po učnih poteh, po vinogradih …

• obisk Stare trte, najstarejše trte na svetu, in degustacija vin v Hiši Stare trte ter v podzemlju vinske kleti v Mariboru panoramskih poletov z motornim letalom

PRIREDITVE: folklorni festival v Beltincih, Bürjaški dnevi v Ižakovcih, Prleški sejen po celen Lotmerki, kurentovanje na Ptuju, festival Brežice, Kostanjeviška noč, viteške igre na sevniškem gradu

IGRALNIŠKI: tudi Sončeva pot poživlja s številnimi centri, kjer lahko poskusite srečo – Moravske Toplice, Gornja Radgona, Šentilj, Rogaška Slatina in Čatež ob Savi JAMARSKI: Kostanjeviška jama GOLFSKI: Moravske Toplice, Ptuj, Podčetrtek, Mokrice JAHALNI: hosta pri Šentjerneju

NAJ DOŽIVETJA NA SONČEVI POTI: • naj pustovanje s ptujskimi in haloškimi etnografskimi maskami • pohod skozi naravni rezervat bukovega pragozda Donačke gore • edinstven ogled ročne proizvodnje kristala v steklarni Rogaška • nebeški obisk Pekla in treh bohorskih slapov • vodne norčije v termalnih in vodnih parkih na poti z največ zdravilišči 11

Na lepše

(LJUBLJANA-KRANJSKA GORA) Vsekakor najmogočnejša smer. Polna nasprotujočih si panoram hladnih vršacev in zaobljenih gričev, dramatičnih sotesk in mirnih jezerskih gladin. Srednjeveške trge Škofje Loke lahko hitro zamenjate za visokogorske terase Zalega Loga, iz mondenega Bleda vas vodi pot v tihi Bohinj, z gozdnate Pokljuke se vzpnete na gole stene Triglavskega narodnega parka. Poznavalci kamnin prisegajo na geološko transverzalo Dovžanove soteske, poznavalci zgodovine na Rupnikovo linijo, večina nedeljskih izletnikov pa na pohodniško pot na Golico — kraljico narcis. Vsi pa so enotnega mnenja, da je blejska kremna rezina zakon!

NAMIGI NA ZLATOROGOVI POTI: POHODNIŠKI: po številnih smereh Julijcev in Karavank, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, Udin boršta s kraškimi pojavi; spoznavanje skrivnosti Rupnikove linije; poživitev v adrenalinskih parkih v Tržiču in Bohinju

KOLESARSKI: Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino, Kranj, Jezersko, Zbiljsko jezero, Bled in Bohinj, Kranjska Gora, Zelenci KULINARIČNI: znani žganci, koline, srednjeveške dobrote, bohinjski sir, mohant, mamljiva sirarska pot po bohinjskih planinah WELLNESS: na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori PRIREDITVE: etno festival Okarina na Bledu, Blejska noč, Venerina pot — srednjeveški dnevi v Škofji Loki in Radovljici, Poletje v Kranju, festival Carniola, poletni jazz festival v Kranju, Kresna noč, Kravji bal, kmečka ohcet in vasovanje v Bohinju in Glasbeno poletje v Bohinju

IGRALNIŠKI: Kranjska Gora, Bled GOLFISTIČNI: Bled VODNI: vodne radosti v poživljajočih brzicah Save Bohinjke in Dolinke ter uživanje v pletni ali čolnu na Blejskem in Bohinjskem jezeru

www.slovenia.info Potujte po poteh doživetij.

ZLATOROGOVA POT - S pogledom na Alpe in jezera

NAJ DOŽIVETJA NA ZLATOROGOVI POTI: • pokušina skute na planšariji • sprehod skozi sotesko Blejski Vintgar • ogled Planšarskega muzeja v Stari Fužini v Bohinju • s pletno do cerkvice na blejskem otoku • Vrata s panoramo Triglavske stene • naravni rezervat Zelenci • slap Savica in dva Martuljkova slapova

PONUDNIKI NAGRAD NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS Slovenska turistična organizacija VETROVA POT: Park Škocjanske jame//Zavod Ivana Cankarja Vrhnika//Soline//Casino Saﬁr// Postojnska jama//Kobilarna Lipica//TIC Štanjel//Mladinski hotel Pliskovica//Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana SMARAGDNA POT: Vinska klet TRTA//Maya športni turizem//Ustanova »Fundacija poti miru v Posočju«//Turistična kmetija Kranjc//Lokalna turistična organizacija Sotočje//Apartma NATAŠA, Drežnica 21a, Kobarid//Apartmaji Alpha Center Mojca Arh s.p.//Soča Rafting//Hotel Alp//X point outdoor center//Apartma Mrakič, Alpe šport Vančar//Sport Mix// Rajko Andlovic (vinar) nagrada//Dušan Benčina (vinar)//Vinska klet Miška (vinar) ZLATOROGOVA POT: Občina Škofja Loka//Pasijonska pisarna//Apartma pri Boštjanovcu//Turizem Loka//Gostišče Kveder//Turistično društvo Dražgoše//Mini Hotel//Gostilna Pr' Sedmica//Turistična kmetija Ljubica//Loški Muzej//Gostišče Crngrob//Gostilna pri Boštjanu//Gostilna, picerija, vinoteka, pivnica Kašča//Apartmaji »Cvetje v jeseni«//Turizem na kmetiji Žgajnar//ŠD Alter sport JANTARJEVA POT: Terme Maribor d.d.//Zavod za turizem Maribor

Poti, ki nas popeljejo po Sloveniji

BREŽICE, MOJE MESTO

SLOVENJ GRADEC –

MESTO GLASNIK MIRU VABI

Avtor besedila: Vesna Savić, fotograﬁja: arhiv ZPT Brežice, Terme Čatež

Popotnikom in turistom so poleg hotela v mestu in na športnem letališču na razpolago tudi prenočišča na turističnih kmetijah na obrobju Mislinjske doline, kulinariko krajev pa je mogoče spoznavati v domačih gostilnah. Mesto in okolica ponujata različne možnosti za rekreacijo - smučanje na Kopah, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo in planinarjenje.

Želite spoznavati kulturno in naravno dediščino, se podati po pešpoteh ali s kolesom odkrivati zgodbe, oplemenitene s soncem?

Koncert Gorana Karana ob dnevu žena v Športni dvorani (7. 3. 2009); Tradicionalni sejmi na Glavnem trgu: Jožefov sejem in sejem kmetijske mehanizacije (19. 3. 2009, Pankracijev sejem (12. 5.) in Elizabetin sejem (17. 11.) umetnostnih obrti iz cele Slovenije; naslednja razstava bo aprila leta 2010; Koncert Jana Plestenjaka s simfoniki v Športni dvorani (18. 4. 2009); Srednjeveški dan na Glavnem trgu (7. 6. 2009); Koroško kulturno poletje, slovenjgraški poletni festival v atriju Graščine Rotneturn (junij, julij); Srečanje v Deželi škratov na Zagmajškovem vrhu (september);

Vabimo vas na potepanja po mehki pokrajini med Gorjanci in bizeljskimi griči. Ob sotočju Save in Krke vam mestna vrata na široko odpirajo Brežice. S svojo mogočnostjo in lepoto vas bo očaral grad Brežice. V gradu domuje Posavski muzej Brežice, kjer si lahko ogledate zanimive razstave od prazgodovinskega obdobja, preko kmečkih uporov vse do današnjih dni. Etnološka zbirka vas popelje v čas naših babic, oko pa se spočije na Stiplovškovih umetninah. In za konec vas z vso baročno lepoto, mehkobo in drznostjo presune Viteška dvorana!

VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SPOZNATE KRAJE, LJUDI IN ZNAMENITOSTI SLOVENJ GRADCA IN MISLINJSKE DOLINE. PONUJAMO VAM VELIKO KULTURNIH DOŽIVETIJ, ZGODOVINSKIH IN ETNOLOŠKIH ZANIMIVOSTI TER ŠPORTNOREKREACIJSKIH IN KULINARIČNIH UŽITKOV.

Koroški Oktoberfest v prireditvenem šotoru (16. in 17. 10. 2009); Tek miru, Mirovniški festival in druge prireditve ob dnevu OZN (od 18. do 24. 10. 2009); Wolfov koncertni abonma in mednarodna šola samospevov Huga Wolfa.

Turistične informacije: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24 2380 Slovenj Gradec Tel: +386 (0)2 88 12 116; Faks: +386 (0)2 88 12 117: E-mail: tic@slovenjgradec.si E-stran: www.slovenjgradec.si

V grajski kleti gradu Brežice čas teče drugače. V vznemirljivem okolju preteklosti vas bodo vodili skozi plemenite vinske okuse sedanjosti. Pust se nasmejanih ust pri nas veseli v Dobovi na pustnem karnevalu – fašjenku. Glavni pustni lik kosec vas tudi letos vabi, da se mu pridružite, da skupaj preženemo zimo.

Brežice iz zraka

Po zimi oživijo Jovsi – naravni park, slovenski orintološki biser. Na zabaven način vam predstavimo življenje v parku in z malo sreče lahko uzrete kosca. Lahko okusite vrhunska vina v repnicah in kleteh na Bizeljsko-sremiški in Podgorjanski vinski cesti – od posebneža cvička do bizeljskih vin in penin. Na mehkih gričih vas pozdravljajo in pripovedujejo svoje zgodbe gradovi Mokrice, Pišece in Bizeljsko. Pokukajte tudi v različne etnološke zbirke in v poseben lovski muzej v Dobovi. Obisk Term Čatež, še zlasti zimske Termalne riviere, je svojevrstno počitniško doživetje. Vabijo vas bazeni z različnimi temperaturami vode ter atraktivnostmi, v novi zimski Termalni rivieri, kjer lahko 365 dni v letu ujamete svoj val na progi za deskanje, se spustite po toboganu skakalnica ali kamikaze in v svetu piratov na gusarski ladji odkrivate zaklade.

Zimska reviera za otroke

Bizeljski vinogradi

Za vaš popoln oddih in sprostitev bodo z raznoliko ponudbo masaž in savn poskrbeli v wellness centru. Bodite drzni in se spustite s kajakom ali kanujem po reki Krki. Ali pa peš in s kolesom raziskujte brežiško pokrajino! Dragi prijatelji, dobrodošli v Brežicah, kjer sonce greje močneje!

Zavod za podjetništvo in turizem Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice Tel: +386(0)7 499 06 80 fax: +386(0)7 499 06 81 www.zpt-brezice.si e-mail: turizem-brezice@siol.net

OGLAS

Je razvijajoče se mesto s številnimi soseskami, toda središče kulturnega in družabnega življenja je še vedno staro mestno jedro. Tu se nahajajo Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Sokličev muzej, Rojstna hiša Huga Wolfa ter cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha. Današnji Slovenj Gradec nadaljuje izročilo preteklosti; številne razstave in prireditve so ga približale tujini in leta 1989 je dobilo častni naslov glasnika miru.

Slovenj Gradec je še posebej prepoznaven po številnih prireditvah, ki se v mestu in njegovi okolici vrstijo skozi vse leto. Na nekatere od njih bi vas želeli posebej povabiti tudi v letu 2009:

OGLAS

Slovenj Gradec je upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline. Mesto, katerega ime je prvič omenjeno leta 1091, si je našlo zavetje med Uršljo goro in zahodnim Pohorjem, ob sotočju Mislinje in Suhodolnice.

SKRIVNOSTNI SVET OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA

za ogled vseh kajpak premalo. Pa tudi podkrepiti se bo treba na poti. Morda kar z avtohtonimi jedmi območja: s kozjansko juho ali zmesjo za začetek, s koruznim pečenjakom, mlinci in kopunom za glavno jed in s kosom tople sirove zafrkjače za piko na i. Ob hrani se prileže katero od belih sortnih ali vrstnih vin, a tudi manj pogosta rdeča vina po vrhunskosti ne zaostajajo. Omeniti velja še liker drnulovec, ki je značilen za Pilštanj, in različne domače sokove, ki jih prideluje kar nekaj domačinov tod okoli. Prepričali vas bodo tukajšnji griči. Lepi spomini nanje pa bodo vedno znova razlog, da se boste semkaj vračali v iskanju novega, neokrnjenega in nasploh posebnega. Javni zavod Turizem Rogaška (03) 581 44 14 Kozjanski park (03) 800 71 00 in kozjanski-park@kp-gov.si TIC Šmarje pri Jelšah (03) 810 12 64 in tic@smarje.si Turizem Podčetrtek (03) 810 90 13 in tic@podcetrtek.si Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec (03) 818 62 00 in muzej.rogatec@siol.net RA Sotla (03) 817 18 60 in rasotla@siol.net

Minoritski samostan Olimje

Obsotelje in Kozjansko, pokrajina na vzhodu Slovenije, tik ob slovenskohrvaški meji, je za marsikaterega popotnika polna skrivnosti. Griči tukaj skrivajo veliko nepoznanega. Barok in stavbna dediščina tukaj veljata za najlepša na Slovenskem. Posebej grad Podsreda in dvorec Strmol v Rogatcu sta v ljudeh vedno vzbujala spoštovanje in jih navdajala s sanjami. Šmarska Kalvarija, popoln pasijonski preplet kiparstva, slikarstva in arhitekture, velja za najobsežnejši pasijonski kompleks v Sloveniji. Vsaka od 14 kapel nagovarja opazovalca s svojo zgodbo. Tudi Sladka Gora z baročno izrazno cerkvijo Matere božje, ki ji kuliso dajejo vinogradi, očara. Nikoli nismo prestari za pravljice, pravijo v olimski Deželi pravljic in domišljije. 16

V Olimju nas pri gostinskih ponudnikih čaka veliko dobrega, zato je minoritska lekarna še kako dobrodošla. Obsotelje in Kozjansko s svojo raznovrstnostjo in naravno nedotaknjenostjo ponuja učne lekcije skoraj na vsakem koraku, zato ni presenetljivo, da je tudi navadna pešpot velikokrat zelo poučna. Krajinski park Boč z Donačko goro in Kozjanski park sta le dve večji območji, ki v svojih nedrjih skrivata nekdanje življenje in prvinsko naravo.

Muzej na prostem Rogatec

Rogaška in podčetrtška voda sta vir zdravja in razvajanja. Glas o »čudežni vodi« se je hitro raznesel po svetu in semkaj so začeli zahajati bolniki in imenitni gostje; eni po zdravje, drugi na oddih. Mojstri tukaj, posebej v muzeju na prostem Rogatec in v Steklarni Rogaška, še vedo, kako se streže (skoraj) pozabljenim obrtem. Kamnoseštvo, glažutarstvo (steklarstvo), lončarstvo, pletarstvo in ročno tkanje so avtohtona znanja tega konca.

Zdraviliški park v Rogaški Slatini

Po doživetem obisku muzeja na prostem Rogatec se lahko s konji podate še do pragozda na Donački gori. Ker so obsoteljsko-kozjanski griči tako gosto posejani z zanimivostmi, bo dan

OGLAS

Tukajšnji griči skrivajo še veliko neodkritega. Treba si je le vzeti čas, jih prevoziti, prehoditi in pobliže spoznati. Zanimivih zgodb in doživetij je nešteto. Tako pestro so obsoteljsko-kozjanski griči posejani z njimi, da bo dan za odkrivanje vseh prekratek. In treba bo spet priti, vnovič in zopet in znova.

Gruska jama 17

ODKRIJTE DOLENJSKO IN BELO KRAJINO NA NOV NAČIN

PROJEKT (NE)ZNANO: KULTURNA DEDIŠČINA LIPNIŠKA DOLINA IN SLOVENSKO ZAMEJSTVO (www. kultura-natura.si; www.lipniska-dolina.si; GSM 041 731 039)

USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE (PKD) SLOVENIJA, GIBANJE ZA OHRANJANJE IN UVELJAVLJANJE SLOVENSKE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE NAŠA SLOVENIJA IN FUNDACIJA ZA RAZVOJ LIPNIŠKE DOLINE SE BODO NA SEJMU TIP 2009 PREDSTAVILE NA STOJNICI ŠTEVILKA 25 V STEKLENI DVORANI – C.

POHODNIŠTVO – KOLESARJENJE – JAHANJE – VODNE POTI

V Kompasovih poslovalnicah v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju in Metliki smo za vas pripravili različne doživljajske izlete po Dolenjski in Beli krajini. Kot poznavalci lokalne ponudbe vam bomo pripravili izlete, ki se jih boste še dolgo zapomnili. V njih združujemo naravno in kulturno dediščino z zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Največji vtis pa bodo na vas naredili prijazni in gostoljubni ljudje, ki se bodo vašega obiska iskreno razveselili in v svojo ponudbo vgradili tudi del sebe. Organiziramo izlete za vse ciljne skupine: za otroke, šolske skupine, odrasle, upokojence, sindikalne skupine, podjetja, društva, za vinogradnike, kmete, obrtnike, konjenike, za ljubitelje sakralne in arhitekturne dediščine, likovne umetnosti, naravnih lepot, domače obrti, za zeliščarje, čebelarje. Posebej priporočamo, da nas obiščete v času številnih odlično obiskanih prireditev. Posebna ponudba: vožnja z Rudolfovim splavom po reki Krki in Novomeški paket, Zgodba o cvičku, Martinovanja, Soseska zidanica, KP Lahinja in Kolpa, Skrivnostni kočevski gozdovi, Dolina gradov, Po poteh čarovnic, Po romarskih poteh …

Dolenjska je bogatejša za nov turistični produkt »Heritagre Trails Net«, ki sledi novim smernicam v turizmu. Gre za 1400 km pohodnih, jahalnih, kolesarskih in vodnih poti, ki se razprostirajo po 19 občinah JV Slovenije. Produkt združuje naravno in kulturno dediščino ter aktivno preživljanje prostega časa. Inovativnost projekta je informacijska podpora produkta z interaktivnim spletnim in mobilnim portalom. Vse poti si lahko ogledate na spletni strani www.slovenia-heritage. net/tp/. Operacija se zaključi 31. 3. 2009. Do takrat bo dokončana spletna stran z vsemi ponudniki na glavnih poteh. Po končanem projektu bodo posamezne občine lahko nadgrajevale projekt s svojimi lokalnimi potmi, ki pa bodo ustrezale že določenim standardom. Ob vseh poteh so zagotovljeni gostinska ponudba, prenočišča in servisne dejavnosti (posebej pri jahalnih, kolesarskih in vodnih poteh). Poti so v veliki meri speljane po stranskih poteh, vendar tako, da lahko občudujete tudi bogato naravno in kulturno dediščino Dolenjske. 18

PROGRAMI ZA »TEAM BUILDING« Naša lepa in zelena Dolenjska je idealna za različne aktivnosti, motivacijske delavnice in srečanja manjših ali večjih kolektivov oz. skupin. V ta namen vam lahko ponudimo prav posebne programe, ki jih prilagodimo vašim željam in potrebam. Vanje lahko vključimo aktivnosti na terenu, oglede različnih znamenitosti, obisk vinskih goric in degustacije, delo v različnih delavnicah …

Ustanova PKD Slovenija je neproﬁtna kulturno-izobraževalna fundacija; deluje na celotnem slovenskem kulturnem, etničnem in gospodarskem prostoru, torej v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem pa tudi med zdomci in izseljenci po svetu. Pod streho Ustanove PKD deluje več samostojnih projektov, kot so na primer (Ne)znano zamejstvo, (Ne)znana Slovenija, Slovenski kozolec, Po bečelah se vižej, Prešeren 2000, mednarodni festival otroških iger Ringaringaraja, knjižna zbirka PKD in podobno.

Pustite se razvajati in prepričani smo, da se boste k nam vedno znova radi vračali. Več informacij na www.robinson-sp.si ter v poslovalnicah Kompas Novo mesto (07/393 1 526), Črnomelj (07/30 565 30), Kočevje (01/89 55 419) in Metlika (07/363 5 470).

Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi kulturno-izobraževalnih ekskurzij in drugih programov (Ne)znano zamejstvo. Kulturno društvo Naša Slovenija poleg lastnih projektov spodbuja, razvija, podpira in povezuje prizadevanja posameznikov, društev in neformalnih civilnih pobud pri ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine, temelja narodne prepoznavnosti. Za vidne dosežke pri takšnem delovanju bodo na sejmu TIP 2009 prvič podeljena priznanja NAŠA SLOVENIJA. Svečana podelitev bo v soboto,

24. januarja, ob 12. uri, v Konferenčni dvorani Gospodarskega razstavišča. Priznanja bodo prejeli: prof. dr. Živa Deu, arhitektka; Drago Kralj, novinar; projekt Po poteh Dolenjske in Bele krajine; turistični podmladek JVIZ Destrnik – Trnovska vas; Kraška hiša, Repen, Italija; Palčava šiša, Plešce, Hrvaška; Etnološki muzej Drabosnjakov dom, Kostanje, Avstrija; Soržev mlin, Polže; Istrska hiša – živi muzej, družina Reja, Krkavče; Interpretacijski center Cerkniško jezero - družina Kebe; Glasbena mladina Slovenije. Nagrajenci bodo prejeli slike akademskega slikarja Valentina Omana, koroškega Slovenca. Lipniška dolina na Gorenjskem, ujeta med Savo, Lipnico in Jelovico, povezuje krajevne skupnosti Lancovo, Kamna Gorica, Kropa, Srednja Dobrava, Podnart in z Otočami tudi

Ljubno. V prelestnih vaseh se skrivajo še živa izročila kovačev, žebljarjev, oglarjev, tovornikov, kolednikov in kmetovanja. Ortenburžani, fužinarji, mnogi umetniki, pevci, pesniki, politiki, slikarji, znanstveniki, misijonarji, raziskovalci ter gospodarstveniki, veliki možje in žene bogatijo podobo naših krajev. Kroparski kovaški muzej, koledovanje, barčice na Gregorjevo, kovaški Šmaren, Langusovi dnevi, tradicionalno stavbarstvo, prepoznavna govorica, skrivnostni Pusti grad, ekokmetije in dobre gostilne povezujejo včeraj in danes. Neokrnjena narava vabi na tematske poti, nezahtevne planinske sprehode in pohode, tek, izlete s kolesom ali konjem; na Jamniku pas nam pogled ostrmi ob panorami osrednje Gorenjske. Lipniška dolina – speča lepotica – nova priložnost za odkrivanje nedoživetega. Sejemska predstavitev Lipniške doline bo še posebej pestra v petek, 23. januarja. 19

OGLAS

DOŽIVLJAJSKI IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE

OGLAS

REGIJSKA MREŽA TEMATSKIH POTI »HERITAGE TRAILS NET«:

Skupni imenovalec predstavitve: (NE)ZNANO - kulturne in naravne zanimivosti / prepoznavnosti v Sloveniji in slovenskem zamejstvu – obogatitev naše kulturno-izobraževalne turistične ponudbe.

VABLJENI V PARK ŠKOCJANSKE JAME

DOBRODOŠLI NA KRASU! Na jugozahodu Slovenije se vije z borom porasli, z vinogradi zasajeni ter s podzemeljskimi jamami prepleteni kraški svet. Kras je zapeljiva pokrajina, ki se ponaša z neštetimi naravnimi danostmi, njegovo podobo bogatijo številni kulturnozgodovinski spomeniki. Tu imajo ugodna klima ter prijazni ljudje svoje mesto.

Park Škocjanske jame se ponaša z dejstvom, da je prvič v zgodovini organiziranih ogledov Škocjanskih jam v enem letu zabeležil 100.000 obiskovalcev. Ogled Škocjanskih jam je možen vsak dan, vse dni v letu, po ugodni ceni. V glavni sezoni, od junija do oktobra, je organiziranih osem vodenih obiskov na dan v štirih jezikih, od 10.00 do 17.00, vsako uro. Obisk traja 1.30-1.45h, prehodi se približno 3 km, temperatura je prijetna - okrog 12° C.

PARK ŠKOCJANSKE JAME: Vabimo vas na ogled znamenitih Škocjanskih jam, ki so zaradi svoje edinstvenosti (ali pa posebnosti) od leta 1986 vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Vse do danes je to edina znamenitost v Sloveniji, ki se nahaja na seznamu Unesco. Škocjanske jame so od leta 1999 vpisane kot prvo podzemno mokrišče v Ramsarsko konvencijo in 20

od leta 2004 kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (človek in biosfera). Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto med več kot osem tisoč jamami v Sloveniji. Sestavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov … Vabimo vas še na ogled etnološke zbirke, krasoslovne zbirke ter biološke, geološke in arheološke zbirke v naravoslovnem centru v Škocjanu.

Podeželske ceste in bogata dediščina zagotavljajo kolesarske in pohodniške užitke. Sprehod po kraški gmajni je navdihujoč in poživljajoč! Kraška arhitektura očara obiskovalca s pisano sivino apnenca. Vinska trta refošk na kamnitih kraških tleh daje posebno vino teran, jeseni pa obarva kraško krajino v čudovite odtenke od rumeno-rdeče do škrlatno-vijolične barve. Recepti naših non živijo v jedeh gostoljubnih gostincev. Zaščiteni izdelki in pridelki popestrijo kulinarično ponudbo. V vaseh še vedno zadiši po hlevskem gnoju, čarobni podzemni svet pa vabi v tihe globine.

INFORMACIJE IN REZERVACIJE: telefon: 05/70 82 110 05/70 82 104 E-naslov: psj.info@psj.gov.si Spletni naslov: www.park-skocjanske-jame.si

DOBRODOŠLI!

Turistično urejena pot skozi Škocjanske jame vodi mimo raznobarvnih, orjaških kapnikov, mimo orgel in neponovljivih ponvic. Skozi Škocjanske jame teče nepredvidljiva reka Reka, ki je ob zadnjem deževju (12. 12. 2008) ponovno pokazala svojo moč in se je dvignila visoko navzgor po ozkem kanjonu. Razgibana pot prečka reko čez Cerkvenikov most, ki se nahaja skoraj 50 m nad strugo Reke. V Parku Škocjanske jame skrbno varujemo in urejamo naravno in kulturno dediščino ter jo na tak način skušamo ohraniti tudi za bodoče rodove. Na

Vse leto vas vabimo na Kras! Obiščite katero izmed mnogih prireditev pisano na dušo ljubiteljem narave, rekreacije in dobre družbe. Tisti, ki pa se radi razvajate z gurmanskimi pojedinami, boste v naši družbi nedvomno uživali, mi pa poskrbeli, da se boste k nam ponovno vrnili!

OGLAS

Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na matičnem Krasu, od koder pojem »kras« tudi izvira. Nahaja se v občini Divača, 80 km iz Ljubljane v smeri proti Kopru, 15 km od Sežane ali Italije. Površina parka obsega 413 ha in zajema vasi Matavun, Škocjan in Betanjo.

Zanimivost: je podzemni kanjon Reke, ki je dolg 3,5 km, širok 10-60 m, visok pa prek 140 m. V kanjonu se nahaja Martelova dvorana, ki je s prostornino 2,2m³ največja podzemna dvorana v Sloveniji in ena največjih na svetu.

Več informacij o celotni turistični ponudbi Krasa: www.kras-carso.com, tic.sezana@siol.net, tic.stanjel@komen.si www.hostelkras.com, info@hostelkras.com,

DOŽIVITE BRKINE Brkini so v drobovju ﬂišnato, na površju pa predvsem gozdnato sleme, ki od juga obroblja kraško planoto in dolino Reke. V zahodnem delu se sleme vzpne nad 800 metrov, dobrih 300 metrov nad Divaški prag. Na tem razgibanem robu kraške planote si poleg Divače lahko ogledamo številne kraške vasice s kamnitimi hišami, stisnjenimi tesno druga ob drugo, da zavarujejo Kraševce pred burjo. Nekatere so vključene v regijski park, druge so na njegovem obrobju, v njih pa ne manjka zanimivih kamnitih vhodov (portonov) v domačije, lepo oblikovanih vodnjakov in drugih mojstrovin kraških kamnosekov.

OGLAS

primeren način jo želimo predstaviti obiskovalcem Parka Škocjanske jame, zato jim nudimo vodene oglede Škocjanskih jam, učne poti in muzejskih zbirk.

Mladinski hotel Pliskovica nudi idealen prostor za zaključene skupine, šolske otroke, društva ali druge družbe, za organizacijo delavnic, seminarjev, delovnih vikendov ali izvajanje drugih programov. Mirno vaško okolje zagotavlja prijetno delovno vzdušje, ograjeno dvorišče deluje intimno, narava ponuja aktivno doživetje kraške krajine.

Pliskovica 11, 6221 Dutovlje info@hostelkras.com www.hostelkras.com Kontaktna oseba: Tanja Godnič Tel. kontaktne osebe: 05/7640 250 ali 031 267 529 Mobilni telefon: 041 947 327 Telefaks: 05/7640 251

Diners Black Card event na GR Ljubljana

Mladinski hotel Pliskovica deluje v treh smereh: mladinsko prenočišče, kraška hiša, zavarovana kot kulturni spomenik (brezplačni vodeni ogledi), info točka; TIC (informacije in brošure o turistični ponudbi Krasa, spominki).

OGLAS

Mladinski hotel Pliskovica je urejen v obnovljeni kraški domačiji, ki obsega hišo, skedenj in veliko ograjeno dvorišče. Domačija je zavarovana kot kulturni spomenik in kot taka nudi stilno bivanje z romantičnim pridihom kraške krajine.

is l i v a r Prip

Y ME

d o v o on

PART

e! j t e v oži

EBRI

D ST

ri .30 u ž 9 1 b 09 o odni mo 0 2 r v a janu rana Po . 3 ! 2 k, dvo abili v z Pete mo p sa Vsto

PARTNERJI

www.kz-metlika.si

www.pullus.si

koron@siol.net

IZMA

ORGANIZATOR

TUR

www.vinakoper.si

BOGATA DEDIŠČINA MESTNE OBČINE KRANJ

svetovno vojno in je pomemben pomnik tovrstne gradnje, saj priča o tehniški kulturi Kranja. Danes so rovi urejeni za obiske turistov. Na poti iz Kranja proti Predosljam pridemo do gradu Brdo. Renesančni kastelni grad je dal leta 1510 sezidati goriški deželni glavar in kranjski vicedom J. Egkh (Jurij z Brda). Danes je grad Brdo protokolarni objekt Republike Slovenije; v njem so potekale glavne aktivnosti, ko je Slovenija v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski uniji. Ko smo na obisku v prestolnici Gorenjske, ne smemo mimo slapa Šum, ki je najvišji potočni slap v Sloveniji. Do njega nas vodi cesta skozi Zgornjo Besnico v Novo vas in slabih deset minut hoda po strmi gozdni stezici.

S svojo kulturno, zgodovinsko, naravno in tehniško dediščino, pa tudi s tradicionalnimi prireditvami, je Mestna občina Kranj zagotovo vredna obiska.

Za vse podrobnosti smo vam na voljo v Kranjski hiši (Zavod za turizem Kranj), Glavni trg 2, Kranj; tel: 04/238 04 50, info@tourism-kranj.si, www.tourism-kranj.si.

OGLAS

Mestna občina Kranj se lahko pohvali tudi z enim izmed desetih največjih jezer v državi. To je Trbojsko jezero, ki je nastalo med Kranjem in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save. Danes je znano po svojem razkošju ptic, izjemno pomembno pa je za redkega velikega žagarja, saj na jezeru gnezdi večina slovenske populacije te redke race.

Kranj, središče Mestne občine, je prijetno staro mesto s pestro zgodovino, poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju p. n. št. Že od leta 1983 je zaradi svoje bogate dediščine zaščiteno kot kulturni spomenik. Spada med redke izjeme v Evropi, ki imajo v svojem središču kanjon, skozi katerega teče reka. 24

Zaradi močnega toka Kokre so v preteklosti na njenem bregu postavljali mline, leta 1901 pa je na njej začela obratovati manjša hidroelektrarna. K razvoju mesta so s svojim delovanjem prispevali tudi veliki Slovenci, med katerimi zagotovo lahko izpostavimo pesnika Franceta Prešerna in izumitelja fotograﬁje na steklo, Janeza Puharja. Danes Kranj postaja sodobno mesto z različnimi obrazi, kjer se staro ljubeznivo prepleta z novim, vse podobe pa se ubrano združujejo v eno samo. V središču starega Kranja si lahko v prostorih Mestne hiše, ki jih upravlja Gorenjski muzej, med drugim ogledate arheološko razstavo Železna nit in razstavo del kiparja Lojzeta Dolinarja, v Pavšlarjevi hiši, značilni meščanski hiši iz 16. stoletja, pa je na ogled stalna razstava Prešernovih

nagrajencev. Obiskovalec Kranja si na sprehodu skozi mesto lahko ogleda srednjeveško obzidje, grad Khislstein, obrambni stolp na Pungertu, poznogotsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev ali pa zavije v zasebno zbirko v Pirčevi barvarni, kjer je bil manufakturni obrat v začetku 18. stoletja. V barvarni sta ohranjeni dve likalni napravi in bogata meščanska zgodovina družine Pirc. V Kranju so s svojim delom pustili sledi tudi veliki slovenski arhitekti, med njimi Jože Plečnik in Edvard Ravnikar. Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, ki so sicer že davno izgubili svoj prvotni namen, kot delo človeških rok pa nas na svojevrsten način vlečejo k odkrivanju njihovih zgodb. Med najzanimivejše sodi 1300 metrov dolgo staro mestno zaklonišče, ki je nastalo med drugo

stari

www.tourism-kranj.si 25

ŠKOFJELOŠKI PASIJON 2009

monolitmap_165_90.pdf

OGLAS

Po devetih letih bo v Škofji Loki v postnem in velikonočnem času leta 2009 ponovno uprizorjen Škofjeloški pasijon – PROCESSIO LOCOPOLITANA, ki ga je leta 1721 napisal škofjeloški kapucin pater Romuald Marušič in velja za najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo, napisano v slovenskem jeziku. Svetopisemska zgodba od Adama in Eve do Kristusovega trpljenja je odigrana v 20-ih prizorih in nosi vedno aktualno sporočilo o smislu človeškega bivanja ter je tako zaradi oblike kot tudi zaradi velikosti predstave nepozabno

doživetje. Avtor pater Romuald je svetopisemsko pripoved o padcu človeka in Kristusovem trpljenju dramatiziral in zapisal v govorjenem slovenskem jeziku tedanjega časa in okolja, zato imamo priložnost slišati tudi narečne jezikovne elemente tedanjega časa. Škofjeloški pasijon je drama, ki je nastala v času, ko je po slovenskem razsajala pogubna kuga in se je človek obračal v nebo ter se spraševal, zakaj se mu godijo hude stvari. Drama je nastala v mestu, kjer se je na ravni vsakdanjega življenja ljudi vedno prepletalo vaško in mestno, meščansko in ljudsko. Prav ta preplet se odraža tudi v Škofjeloškem pasijonu, ki vsebuje elemente srednjeveško-baročne dramatizacije in predstavlja najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko

sta namreč ljubezen do gledališča in spoštljiv odnos do kulturne dediščine, njihovo plačilo pa zadovoljstvo po uspelih predstavah in ponos, da so nosilci žive dediščine našega naroda. Izjemnega pomena pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona je tudi dejstvo, da gre za rekonstrukcijo izvirnika, ki upošteva izvirno obliko in način uprizoritve – procesijski način, izvirni čas – velikonočni čas ter izvirni prostor – mestno jedro srednjeveške Škofje Loke. Škofjeloški pasijon je brez dvoma predstava, ki pusti močen pečat. Pričakuje se, da si jo bo ogledalo skoraj 30.000 obiskovalcev. Naslednjič bo pasijon uprizorjen šele v letih 2015 in 2021. Zato: pridite in doživite Škofjeloški pasijon 2009!

1/9/09

12:00:25 PM

knjigo v Evropi, kar Škofjeloški pasijon uvršča med evropska edinstvena dramska dela. Dragoceni rokopis danes hrani knjižnica Kapucinskega samostana v Škofji Loki. Pasijonske slike, v katerih bo nastopilo okoli 640 ljudskih ljubiteljskih igralcev iz nekdanjega Loškega gospostva, med njimi skoraj 80 konjenikov, se bodo v procesiji na prenosnih in prevoznih odrih pomikale po ulicah in trgih starega jedra Škofje Loke. Izjemnost uprizoritve, ki jo režira Borut Gartner, se kaže tudi velikem številu nastopajočih ljubiteljskih igralcev iz širše škofjeloške okolice ter obeh dolin – Selške in Poljanske, ki v Škofjeloškem pasijonu nastopajo kot ljudski ljubiteljski igralci, kar daje predstavi še dodatno vrednost. Motiv in želja za sodelovanje

CMY

Odkrijte Posočje

SKRIVNOSTI NA SMARAGDNI POTI

Širše območje dolin Soče, Idrijce in Vipave je torej križišče svetov, od katerih je vsak pustil svoj odtis tako v naravnem okolju, kot v burni zgodovini in življenju prebivalcev. Kratko potovanje po teh dolinah nas za vsakim večjim ovinkom preseneča z novimi obrazi, drugačnimi pogledi, spremenjenimi barvami, celo vreme se lahko kaj hitro spremeni. V svetu prevladujejo dežele, kjer potovanja trajajo lepo število ur, tudi dni in tednov, pa se pokrajina ostaja enaka. Na naši Smaragdni poti nas že dobra ura vožnje z avtomobilom popelje izpod vrtoglavih sten in grebenov alpskega sveta mimo zelenih vrhov predalpskega hribovja in prostranih dinarskih planot v mehko Vipavsko dolino ali med prijazne briške griče. S smučišča med oljke in trte z vso vmesno paleto barvitih pokrajin, zgodb in ljudi. Tudi prebivalci tega območja so kakor pokrajina, zelo različni in malce posebni. Le kaj imajo na primer skupnega Bovčani, Cerkljani ali Vipavci? Morda prirojeno hribovsko trmo, lastno vsem prebivalcem zaprtih alpskih dolin, hkrati pa – v primerjavi z alpskimi sosedi – večjo odprtost, mediteransko toplino in gostoljubje, mehkejši pogled na svet in veselje do življenja.

Lepotica Soča je kljub svojemu relativno kratkemu toku (137 km, od tega 96 km na slovenskem ozemlju in 41 na italijanskem), ena izmed najpomembnejših slovenskih rek. V zgodovinski zavesti Evrope, predvsem Slovencev in Italijanov, je zapisana kot prizorišče velikih in krvavih bitk v času prve svetovne vojne. V predstavah sodobnih obiskovalcev prevladuje kot sinonim lepote, čistosti in živahnosti, kot prostor bogatih aktivnih doživetij v naročju neokrnjene narave. V Sloveniji gotovo ni reke, ki bi v tolikšni meri očarala množice ustvarjalcev (pesnikov, pisateljev, slikarjev ali fotografov), ki vsak v svojem času in na svoj način svetu odkrivajo in posredujejo njene lepote.

Turistični produkti Smaragdne poti: NARAVA

Smaragdna pot 2009

naravni in simbolni znamenitosti območja, poimenovana Smaragdna pot. Območje Smaragdne poti je gotovo najbolj raznoliko območje Slovenije. Ta slika nam je najlažje dojemljiva na Kolovratu, gorskem grebenu med Tolminom in Benečijo. Samo en obrat okoli lastne osi nam razkrije poglede čez razgibane in povsem drugačne svetove. Na jugu blesti gladina Jadranskega morja, na kateri lahko ob lepem vremenu brez težav preštejemo ladje, zasidrane pred tržaško ali koprsko luko. Proti vzhodu se pogled sprehodi čez zelena, bujno poraščena prostranstva Banjške in Trnovske planote. Prek Idrijskega in

OGLAS

Posočje – torej porečje reke Soče – je prostrano ozemlje. Poleg alpskega Gornjega Posočja in z umetnimi akumulacijami prekinjenega Srednjega Posočja med Mostom na Soči in Novo Gorico, je sestavni del Posočja tudi ravninski del Spodnjega Posočja med Gorico in izlivom v Tržaški zaliv. Na slovenski strani se v soško dolino stekajo reke Koritnica, Nadiža (Soči se pridruži že na italijanski strani), Tolminka, Bača, Idrijca in Vipava. Celotno območje je upravno zaokroženo v Goriški statistični regiji, ki jo danes sestavlja 13 občin (glej seznam info točk). Regija je v svojem razvojnem programu 2007-2013 opredelila, da bo na svojem območju razvijala turistično dejavnost in združevala ponudbo in gradila skupno destinacijo. Ta destinacija je po reki Soči, največji

Smaragdna pot je gotovo prava izbira tako za nedeljski izlet kot za doživljenjsko raziskovanje.

Cerkljanskega hribovja nam pogled doseže vrtoglave vrhove Julijskih Alp, ki kipijo čez celotno severno obzorje. Nepretrgane verige vrhov Karnijskih Alp in Dolomitov se nadaljuje tudi proti zahodu, dokler se grebeni in naš pogled ne izgubijo v meglicah na videz brezkončne Padske nižine. Le naši vinorodni kraji se s Kolovrata malce skrivajo očem: Goriška Brda in Novo Gorico slutimo na južnem robu hribovja in dolin sončne Beneške Slovenije, Vipavsko dolino pa zakriva široka planota Trnovskega gozda. Viden je le njen levi breg, ki se ponovno dviguje na z burjo prepihane planjave skrivnostnega Krasa.

Najmočnejši atribut Smaragdne poti je izjemna raznolikost območja, v prvi vrsti seveda naravnega okolja. Izjemnost tega okolja se doživljamo tudi skozi množico zaščitenih območij: Triglavski narodni park, Soča kot naravni spomenik, Krajinski park Zgornja Idrijca, Trnovski gozd, obsežna območja programa Nature 2000 in še mnoge druge, ki na eni strani dokazujejo kakovost prostora, na drugi pa tudi našo zavest in odgovornost do ohranitve tega bogastva. Na vsakem koncu območja najdemo vrsto navdušujočih naravnih znamenitosti; med njimi so najgloblje jame v Sloveniji (Čehi 1485 m, Črnelsko brezno 1198 m, Skalarjevo brezno 911 m), slapove, ki so med najvišjimi (Boka 106 m, Brinta 104 m, Gregorčičev slap 88 m), najgloblje jezero (Divje

jezero), tudi Triglav, naša najvišja gora je (tudi) smaragden. Nekatere izmed teh največjih znamenitosti brez posebne opreme in potrebnega znanja niso dosegljive, na drugi strani pa najdemo množico urejenih in lahko dostopnih kotičkov (gozd Panovec, Tolminska korita, slap Kozjak, korita in izvir Soče ter druge), ki skrite lepote območja približajo prav vsakemu obiskovalcu. Naravne lepote Posočja lahko opazujemo kot popotniki, aktivno odkrivamo kot udeleženci športov v naravi, ali pa samo spoštljivo opazujemo kot tihi občudovalci.

ŠPORT V NARAVI Če Posočje česa nima, potem nima ponudbe »Dolce fare niente«. Smaragna pot je destinacija za aktivne in gotovo tržni voditelj v ponudbi vseh vrst športov, ki jih lahko izvajamo v naravnem okolju. Rafting, kajak in hidrospeed so postali že športni sinonimi za dolino Soče. Kanjoning, spusti po divjih soteskah, čez slapove in skozi tolmune gorskih potokov, je mlajša dejavnost. Na Mangrtskem sedlu, Kobariškem Stolu, Kobali in nad Lijakom najdemo odlična vzletišča za jadralne padalce in zmajarje, ki jim ugodni pogoji omogočajo dolga jadranja in prelete. Na vsem območju, še posebej po planotah in grebenih alpskega predgorja, najdemo na tisoče kilometrov gorskokolesarskih poti. Pohodništva se lahko lotimo v obliki sprehodov po dolinah, med trtami, do naravnih in kulturnih znamenitosti, ali kot resnih planinskih tur v visokih gorah. Plezamo lahko v številnih

Medvedova glava, foto: Matevž Lenarčič

plezališčih od Vipavske Bele do Trente, alpinisti pa se lahko podajo v tisočmetrske stene posoških Julijcev. Celotno območje je s svojimi rekami (Soča, Nadiža, Bača, Trebuščica, Idrijca in Vipava) en sam prvovrsten muharski revir, ki privablja ribiče z vsega sveta. Na Smaragdni poti najdemo dva smučarska centra, na Kaninu edinega, ki v Sloveniji presega višino 2000 m, nad Cerknem pa enega izmed najsodobnejših pri nas. Primerno pripravljeni si svoje izzive lahko poiščejo tudi v turnih smukih z visokih gora ali v pustolovskih potepih

Rafting, foto: Bogdan Kladnik

parnim vlakom nam zelo otipljivo pričara spomin na stare čase.

VINO IN KULINARIKA Če smo za Smaragdno pot dejali, da ponudi navdušujoča doživetja samo aktivnim obiskovalcem, je ponudba vina in dobrih jedi tista vsebina, ki zahteva malce drugačno obliko aktivnosti. Priložnost užitka za poznavalce vina, za ljubitelje dobre hrane, pa tudi za vsako dobro družbo, ki si želi prijetno preživeti čas. V primeru ponudbe vina in dobre hrane so stranske poti v Posočju nesporno bolj zapeljive od glavnih. Vinoteka v Vipavi je primerno mesto za začetek potepanja, saj nam da vtis, občutek in orientacijo o bogastvu vinorodnega območja. Raziskovanje lahko nadaljujemo naprej skozi vipavske, briške ali kraške kleti.

Idrijska čipka, foto: Janez Skok, arhiv LTO Sotočje

po Trnovskem gozdu. Bolj lenobni del smaragdnih aktivnosti je kvečjemu kopanje in poležavanje na prodiščih enega izmed številnih naravnih kopališč, ki jih poleti najdemo ob vseh posoških rekah. Akcija je najboljši način spoznavanja Smaragdne poti.

DEDIŠČINA Posočje se lahko pohvali tudi z izjemno zgodovinsko, kulturno in tehniško dediščino. Najbolj znana plat posoške zgodovine je seveda Soška fronta, ena redkih vsebin, s katero se prepričljivo vključujemo v svetovno zgodovinsko dogajanje. Celotno območje nekdanjih frontnih linij od Rombona prek Krna, Kolovrata do Sabotina, Škabrijela in naprej na Kras postaja ob Kobariškem muzeju danes s potmi in posameznimi urejenimi lokacijami muzej v naravi. Ob zgodovinskem sporočilu ostaline nekdanjih bojnih položajev odlikuje dejstvo, da se prav vsi nahajajo v izjemnem naravnem okolju. Seveda bi raziskovanje posoške zgodovine lahko začeli veliko bolj na široko: neandertalska piščal iz Divjih bab, železnodobna svetolucijska kultura, rimske bitke v Vipavski dolini, veliki tolminski punt, počivališče francoskih vladarjev na Kostanjevici, utrdbeni sistem rapalske meje, partizanska bolnišnica Franja in še bi lahko naštevali. Vse to

je le nekaj žarečih utrinkov razgibane preteklosti območja. Tudi pri kulturnem izročilu lahko le opozorimo na nekaj smeri raziskovanja, ki nam omogočajo poglabljanje v izjemno zanimive oblike kulturne krajine; v arhitekturo, ki je skozi čas znala združevati lokalno znanje, tuje vzore in reševanje konkretnih potreb naravnega okolja; v domače znanje in umetnostne obrti, med katerimi gotovo izstopa žlahtna idrijska čipka; v ljudsko izročilo, šege, pesmi, plese, navade, običaje (znamenite pustne maske v Cerknem, Drežnici ali na Ligu); v množico umetnikov na vseh področjih, pesnikov, pisateljev, glasbenikov in slikarjev - kdo ne pozna Gregorčiča ali Kosmača? Še na eno posebno področje dediščine moramo na Smaragdni poti posebej opozoriti – na tehniško dediščino. Na prvem mestu seveda na zapuščino idrijskega rudnika živega srebra, ki jo danes lahko vidimo v mestnem muzeju, ohranjenem turističnem delu rudnika in napravah, ki so omogočale delovanje rudnika (Kamšt, klavže). To je zgodba, ki je 500 let uvrščala Idrijo med tehnološko najbolj razvite kraje Avstro Ogrskega imperija. Druga izstopajoča zgodba je stoletna Bohinjska železnica, izjemen gradbeniški spomenik s svojimi kamnitimi mostovi, predori in galerijami. Vožnja z nostalgično romantičnim muzejskim

Kot je raznolika pokrajina, je lahko raznolika tudi degustacijska oblika potovanja po Smaragdni poti. Če nas na sončnem jugu razvajajo vina, lahko na hladnejšem alpskem delu Smaragdne poti najdemo nekaj odličnih proizvajalcev krepkejših žganih pijač. Ta alpski del je sicer še bolj znan po svojih sirih,

na Tolminskem in Kobariškem po kravjem siru Tolmincu, na Bovškem pa po bovškem ovčjem siru. Sirom lahko sledimo kar po pašnih planinah, večino jih najdemo že znotraj meja Triglavskega narodnega parka. Med sončnim jugom in hladnejšim severom pa najdemo idrijske žlikrofe in šebreljski želodec. Navedeni namigi so smiselni za tiste, ki si želijo nabaviti odlične lokalne proizvode pri proizvajalcih samih. Če pa nas zanimajo samo okusi, so lokalne gostilne in restavracije bolj udoben način. Povsod najdemo sodobno klasično gostinsko ponudbo, v vseh boljših obratih pa tudi specialitete iz lokalnega okolja. Najboljši nedvomno prisegajo na recepte stare mame, ki jih posodobljene, prilagojene modernim potrebam in okusom, ponujajo svojim obiskovalcem.

ZABAVIŠČA Nova Gorica je danes sinonim za igralništvo. Ta produkt je eden od ključnih stebrov regionalnega gospodarstva in ﬁnančno eden najpomembnejših delov slovenskega turističnega kolača. Nova Gorica je edini slovenski kraj, ki lahko šteje tisoče obiskovalcev čisto vsak večer v letu. Igralništvo ponujajo v pestrih embalažah skupaj z zabavo, glasbenimi programi, artističnimi nastopi, kulinariko, pa tudi resno kongresno ali poslovno dejavnostjo. Kdo ve, kdaj nas lahko pozdravi gospa Sreča? Poleg igralnic v Parku in Perli najdemo v Novi Gorici in okolici, v Brdih in v Kobaridu še vrsto igralnih salonov, ki ponujajo malce manj bogat, zato pa svojim gostom bolj prilagojen program. Igralništvo je na Smaragdni poti edina dejavnost, ki zagotavlja celoletni zabaviščni program.

Smaragdna pot – nekaj podatkov • ena statistična regija (Goriška) • 13 občin • Triglavski nacionalni park • Soča, najlepša slovenska reka • 576 turističnih ponudnikov • 5.800 turističnih postelj • letno 380.000 nočitev Grozdje, foto: Oton Naglost

• letno 120.000 obiskovalcev muzejev • Kanin, edino slovensko smučišče nad 2000m

Casino, foto: arhiv HIT

• smučarski center Cerkno • športni letališči v Bovcu in Ajdovščini • 6 najpomembnejših vzletišč za jadralne padalce • 18 opremljenih plezališč • naravna kopališča ob Soči, Idrijci, Nadiži, Vipavi

• Cerkev sv. Duha na Javorci in Partizanska bolnišnica Franja – dva izmed treh slovenskih spomenikov uvrščenih na seznam evropske dediščine • Solkanski most – največji kamniti železniški most na svetu

• preko 3.000 km možnih kolesarskih poti • množica planinskih in pohodniških poti • največja izbira najrazličnejših športov v naravi • Goriška Brda in Vipavska dolina, kar dva odlična slovenska vinorodna okoliša • Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto • Nova Gorica, največji slovenski center igralniško zabaviščne ponudbe • ostaline Soške fronte, največji slovenski muzej v naravi • Sveta gora, eno izmed treh najpomembnejših slovenskih romarskih svetišč • Kobariški muzej – izbor Sveta Evrope za najboljši muzej v letu 1993 (EMYA) • Mestni muzej Idrija – najboljši evropski tehniški muzej leta 1997 (Micheletti Award)

Solkanski most, foto: Matevž Lenarčič

Pohajkovanja po hribih

Naravne znamenitosti Posočja (Danijel Rojšek, DZS 1991) Julijske Alpe – Gore nad Sočo (Andrej Stritar, Sidarta 1997) turistični katalog Smaragdna pot (LTO Sotočje 2006) internetna stran: www.smaragdnapot.com (RRA Severne Primorske 2006) Slovenija – Športno plezalni vodnik (Sidarta 2007) Pot miru – Vodnik po Soški fronti (Tadej Koren, Fundacija Poti miru v Posočju, 2007) Slowenien – 30 Mountainbiketouren in Soča Tal (Immich & Kemmler GbR 2008)

Seznam info točk na Smaragdni poti:

info.kobarid@lto-sotocje.si www.lto-sotocje.si Občina Tolmin LTO Sotočje - TIC Tolmin Petra Skalarja 4, 5220 Tolmin tel.: 05 380 04 80, fax: 05 380 04 83 info@lto-sotocje.si, www.lto-sotocje.si Občina Kanal TIC Kanal Pionirska ulica 2, 5213 Kanal tel.: 05 398 12 13, fax: 05 398 12 14 tic.kanal@siol.net, www.tic-kanal.si Občina Brda TIC Brda Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v Brdih tel.: 05 395 95 94, fax: 05 395 59 59 tic@obcina-brda.si, www.brda.si Občina Nova Gorica TIC Nova Gorica Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica tel.: 05 330 46 00, fax: 05 330 46 06 tzticng@siol.net, www.novagorica-turizem.com

Občina Bovec LTO Bovec - TIC Bovec Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bovec tel.: 05 3841 919, fax: 05 3841 915 info.lto@bovec.si, www.bovec.si

Občina Šempeter - Vrtojba Hotel Lipa Trg Ivana Roba 7, 5290 Šempeter pri Gorici tel.: 05 336 60 00, fax: 05 336 60 10 hotel.lipa@hit.si, www.sempeter-vrtojba.si

Občina Kobarid LTO Sotočje - TIC Kobarid Gregorčičeva 8, 5222 Kobarid tel.: 05 380 04 90, fax: 05 380 04 91

Občina Miren - Kostanjevica TIC Temnica Temnica 10, 5296 Kostanjevica na Krasu

POHODNIŠTVO V SLOVENIJI

tel.: 05 308 00 40 tajnistvo@miren-kostanjevica.si, www.miren-kostanjevica.si Občina Renče - Vogrsko TIC Nova Gorica Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica tel.: 05 330 46 00, fax: 05 330 46 06 tzticng@siol.net, www.rence-vogrsko.si Občina Ajdovščina TIC Ajdovščina Lokarjev drevored 8b, 5270 Ajdovščina tel.: 05 365 91 40, fax: 05 365 91 41 tic.ajdovscina@siol.net, www.tic-ajdovscina.si Občina Vipava TIC - Vinoteka Vipava Glavni trg 1, 5271 Vipava tel.: 05 368 70 40, fax: 05 368 70 41 tic.vipava@siol.net, www.vipavska-dolina.si Občina Idrija TIC Idrija Lapajnetova ulica 7, 5280 Idrija tel.: 05 374 39 16, fax: 05 372 22 39 ticidrija@icra.si, www.idrija-turizem.si Občina Cerkno LTO Laufar - TIC Cerkno Močnikova 2, 5282 CERKNO tel.: 05 373 46 45, fax: 05 373 46 49 tic.cerkno@siol.net, www.cerkno.si/turizem

STEREOTIP ZA SLOVENCE, DA SMO SMUČARJI IN PLANINCI, DANES V GLAVNEM NE VELJA VEČ. RES PA JE, DA SE KAŽEMO VSE BOLJ KOT VSESTRANSKO AKTIVEN NAROD, KAR NAM NENAZADNJE POTRJUJE VSE VEČJE ŠTEVILO ŠPORTNOREKREATIVNIH PRIREDITEV ČEZ CELO LETO IN VSE VEČJA UDELEŽBA NA NJIH, VEČJA RODNOST TER TUDI POVEČANO ŠTEVILO POTOVANJ V TUJINO.

Slovenske turistične organizacije dva projekta kot praktično nadaljevanje sprejete strategije. Postavljati so se začeli temelji organiziranosti v okviru produkta Pohodništvo in hkrati so nastali kriteriji za specializacijo nastanitvenih objektov za pohodnike. Do danes je osnovne pogoje specializacije izpolnilo 40 nastanitvenih objektov (v glavnem hoteli in penzioni), seveda pa nas vse skupaj še čaka izpopolnjevanje glede izboljšav storitev za pohodnike ter opremljenosti oz. prilagodljivosti vseh delov nastanitve pohodnikov.

Pohodništvo ima v Sloveniji globoke korenine. Obiskovalci v vseh predelih Slovenije so začudeni nad tako veliko pestrostjo pohodniške naravne in organizirane ponudbe. Po drugi strani pa predvsem turistični delavci v nastanitvenih objektih ugotavljajo, da je število nočitev na račun pohodnikov še vedno skoncentrirano v dveh poletnih mesecih. Ostali meseci oz. povečanje nočitev in obiska v ostalih mesecih pa ostaja večen izziv.

Dne 11. 3. 2008 je bila na sedežu Slovenske turistične organizacije (STO) ustanovna skupščina gospodarskega interesnega združenja Pohodništvo GIZ. Sedež društva je na Bledu, na Ljubljanski cesti 7.

Pred dvema letoma je Slovenska turistična organizacija sprejela Strategijo razvoja turističnega produkta Pohodništvo v Sloveniji. V lanskem letu sta začela nastajati pod okriljem

Združenje je uredilo nastanitev z 21 zainteresiranimi poslovnimi subjekti, ki so prejeli s strani STO certiﬁkat specializacije za pohodništvo in tržno kategorijo oznak od 1 – 5 pohodnikov. Iniciator in strateški partner ustanovitve združenja je Slovenska turistična organizacija, ki je z namenom pospeševanja razvoja pohodništva vzpodbudila ustanovitev omenjenega združenja.

Združenje na osnovi posameznih aktivnosti sodeluje s 25 partnerji: s Planinsko zvezo Slovenije, z Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, s Turistično zvezo Slovenije, z lokalnimi turističnimi organizacijami s področja destinacij, kjer je pohodništvo ena od primerjalnih prednosti, z regionalnimi razvojnimi organizacijami, s proizvajalci pohodne opreme ter s specializiranimi trgovci za pohodniško opremo. Cilji združenja so povečanje števila obiskov in nočitev na področju pohodništva, povečanje učinkovitosti promocije, povečanje kakovosti pohodniškega produkta in usposobljenosti ter informiranosti članov, povečanje ekonomskih učinkov posameznim subjektom. Poleg zgoraj naštetih ciljev si združenje prizadeva urediti tako imenovano pohodniško infrastrukturo – vzpostaviti evidence komercialnih vodnikov pohodništva, označiti in urediti vzdrževanje turistično-tematskih poti in splesti močne povezave tako s Planinsko zvezo Slovenije kot z Olimpijskim komitejem - združenjem športnih zvez in združenjem gorskih vodnikov. Marko Lenarčič, direktor

OGLAS

Dodatne koristne informacije:

Pohodništvo v Sloveniji www.slovenia.info/pohodnistvo

Soča, foto: Bogdan Kladnik

POHODNIŠTVO giz Ljubljanska cesta 7, SI – 4260 Bled t/f +386 (0)4 574 35 48 e info@hiking.si 33

Pohajkovanja po hribih

SEM TER TJA PO TNP 2009 (SPLOŠNI NAPOTEK ALI POVABILO …) Avtor besedila, fotograﬁja: Jože A. Mihelič

Vsak obisk Triglavskega narodnega parka (TNP) je posebno doživetje. Naj gre za kratek družinski izlet, poučno ekskurzijo, manj zahtevno ali zahtevno gorsko turo, alpinistični vzpon, kolesarjenje ali turno smučanje, Julijske Alpe vedno in v vsakem primeru bogato nagradijo pričakovanja. Kajpak je ob obisku TNP treba vzeti v zakup, da so v gorah pogoji drugačni, največkrat zahtevnejši od tistih v dolini, da prihaja do hitrih vremenskih sprememb, ki nam po drugi strani podarjajo nenavadne prizore in, seveda, zahtevajo od nas več prilagajanja in znanja. Temeljita priprava je torej nad vse pomembna.

urejenostjo ter z dvojezičnimi informacijskimi tablami pa tudi sicer ponujajo bogata doživetja vsakemu obiskovalcu, kajti speljane so v vrhunskih okoljih.

Triglavski narodni park vabi v informacijski središči na Bledu in v Trenti ter na ogled informacijskih točk v Zgornji Radovni (Pocarjeva domačija) ter Mojstrani (Triglavska muzejska zbirka). Najstarejši center Na Logu v Trenti je s stalnimi in občasnimi razstavami ter različnimi programi prilagojen dnevnemu obisku, novi center Triglavska roža na Bledu pa ponuja pestro paleto izobraževalnih vsebin, fotografske in druge umetniške razstave, prireditve, Triglavsko tržnico in še kaj. Hkrati vam na teh točkah postrežejo s potrebnimi informacijami za obisk narodnega parka ali pripravijo programe po vaših željah.

V pomladnem in jesenskem času, ko so dnevi jasnejši in barvitejši od poletnih, je lepo obiskati Bohinjsko jezero z okolico, kar je zanimivo z naravoslovnega in estetskega vidika, kakor tudi zaradi pestre, bogate zgodovine in krajevnih kulturoloških posebnosti. To velja tudi za stranske gorske doline, ki dovajajo svoje vode bajno lepim rekam - Soči ter Savi Dolinki in Savi Bohinjki. Pomladni ali jesenski dan v Krmi, Kotu, Vratih, Krnici, Planici, na Vojah ali v Zadnjici, Zapodnem, Vrsniku, Lepeni in Pologu je izjemno doživetje, ki ga zlepa ni moč pozabiti. Obiskovalec doživi resnobni mir sivih prepadov med gorskimi stenami, ki ga utegnejo »zmotiti« veter v krošnjah dreves ter šumenje in bučanje voda ter jutranje in večerno ptičje petje. Mimogrede, v naravi so najlepša zgodnja jutra in kasni večeri.

V parku so obiskovalcem na voljo tematske, učne in doživljajske poti: najstarejša Soška pot, pot Triglavske Bistrice v Vratih, Pokljuška pot, ki vključuje tudi učno pot okoli visokega barja Goreljek, obisk Zelencev oz. zanimivega izvira Save Dolinke, Tolminskih korit in Pokljuške soteske s staro Pokljuško luknjo. Na voljo so strokovna vodenja po omenjenih poteh; s svojo

Ture v visokogorje so zelo priljubljen način obiskovanja narodnega parka, ki zahtevajo dobre priprave ali celo gorskega vodnika. Planinska zveza Slovenije je označila številne poti in oskrbuje mnoge planinske koče. Najbolj uhojene so seveda tiste iz neposredne okolice Triglava in skozi bajeslovne Zlatorogove vrtove v dolini Triglavskih jezer. Nekatere imajo že

sivo brado, pečat starinskosti iz časa po prvem vzponu na Triglav leta 1778. Najstarejša med njimi, iz bohinjske Stare Fužine skozi dolino Voje ali »Zelena vrata Triglava« do Vodnikovega doma na Velem polju, očara. S pašne in še delujoče planine, mogočne v nenavadni legi, naprej na očakov vrh vodita poti čez Planiko ali Kredarico (Triglavski dom). Prav tako znamenita je stara Škantarjeva pot čez Komarčo k Črnemu jezeru in po dolini Triglavskih jezer čez Hribarice na Dolič in Triglav.

Novejše, nekako iz Aljaževega časa, so poti s severa, iz Zgornjesavske doline, skozi Krmo, Kot ali skozi Vrata, iz Kugyjevega časa pa iz Trente. Za tiste, ki obeh imen ne poznajo dovolj dobro, naj velja, da je bil Jakob Aljaž (18451927) župnik, skladatelj in narodni buditelj, ki je na Dovjem v Zgornjesavski dolini služboval med leti 1889 in 1927. Ima kar največje zasluge za ohranitev slovenskega značaja Julijskih Alp ter za razvoj slovenskega planinstva. Dr. Julius Kugy (1858-1944) pa je najpomembnejši med zgodnjimi alpinisti in raziskovalci Julijcev, znan po svojih poetičnih opisih v sedmih debelih knjigah. Od njegovega časa do danes so nastale v zahtevni skali teh gora številne plezalne smeri vseh težavnosti, ki jih alpinisti radi obiskujejo. Turni smučarji dobro poznajo triglavske strmine nad Krmo in Vrati, Jalovčevo Planico in Tamar, bohinjsko stran Kanjavca ter južni mejnik Julijcev, mogočni Krn, gorski kolesarji pa mrežo cest po Pokljuki, Mangartsko sedlo, prelaz Vršič in prej opisane doline. Bogastvo nežive in žive narave TNP ne razočara niti najbolj razvajenih obiskovalcev, ki jih zanima geologija, geomorfologija, hidrologija, zoologija ali botanika.

Osnova vsega je seveda kulturen, civiliziran odnos in spoštovanje osnovnih pravil narodnih parkov, kamor ničesar ne prinašamo in od koder ničesar ne odnašamo, razen bogastva doživetij, kjer se trudimo, da s svojo prisotnostjo nikogar ne motimo ali ne vznemirjamo. Vsemu, kar ponuja Triglavski narodni park, se podobna območja komaj lahko približajo.

Toda skrb za narodni park je ob vseh pozitivnih danostih tega bogatega okolja nujna in naložena vsem: skrbnikom, domačinom in obiskovalcem.

POVABILO V PRAVLJIČNO DEŽELO Na severozahodu Slovenije se razprostira pravljična dežela, ki pozimi nudi tisočere užitke na snegu, v toplih poletnih dneh pa beg pred neznosno vročino in prijeten hlad vsem tistim, ki si želijo aktivnih in doživetja polnih počitnic. Govorimo seveda o enem najlepših gorskih biserov – KRANJSKI GORI. Tako poleti kot pozimi Kranjska Gora nudi pisano paleto aktivnih doživetij. Izbirate lahko med pohodništvom, kolesarjenjem, nordijsko hojo, golfom, ribolovom, jahanjem, alpinizmom, smučanjem, tekom na smučeh, sankanjem, turnim smučanjem in drsanjem.

Za družine smo pripravili cel kup živahnih doživetij: spust po poletnem sankališču Besna Pehta in Bedančevi drči, izlet v deželo Kekca in Škratov ter sprehod po poti Triglavskih pravljic. Destinacija vse leto ponuja družabne dogodke, zabavo ter številne športne, zabavne, kulturne in etnološke prireditve. Za organizacijo seminarjev, kongresov, predavanj, delavnic, tiskovnih konferenc in drugih srečanj so vam na

voljo sodobno opremljene dvorane. V večnamenski športni dvorani Vitranc lahko organiziramo srečanja za več kot tisoč udeležencev na vrhunskih in športnih prireditvah, večjih sejmih, kongresih, banketih in zabavnih prireditvah. Sodobna športna dvorana je primerna tudi za izvajanje različnih športnih aktivnosti.

OGLAS

Zgornjesavska dolina je s svojo nadmorsko višino, neokrnjeno naravo in številnimi sončnimi dnevi idealen kraj za dušo in telo, za wellness. Hoteli nudijo celo paleto različnih vodnih užitkov – poleg kopanja v sodobnih bazenih lahko uživate in se sprostite v masažnih bazenih ali pa izbirate med ﬁnsko, turško in infrardečo savno.

Pohorje

UDOBJE V NARAVI

Dodatna ponudba: V neposredni bližini so gostom na razpolago: pozimi: smučanje, deskanje, sankanje, animacija na snegu itd.,

Hotel Arena**** nudi svojim gostom skupaj 61 sob, razdeljenih na dve kategoriji – SUPERIOR in STANDARD. Sobe superior so nove sobe, ki ponujajo nadstandardne velikosti vzmetnic od 210 cm pa tudi do 250 cm dolžine. Skoraj vse sobe superior ponujajo balkon s pogledom na Snežni stadion ali na Maribor. 61 sob ponuja naslednje klasiﬁkacije: 51 dvoposteljnih sob, 3 družinske sobe, 5 enoposteljnih sob in 1 apartma,

ZGODBE OSVAJAJO

VSE TO V HOTELU ARENA****

Zato se nam prepustite in popeljali vas bomo skozi harmonijo čutnega ugodja z negovalnimi proizvodi Najlepše iz narave. Razvajali vas bomo z energetsko podkrepljenimi programi, ki temeljijo na individualnem holističnem pristopu, ekoloških in organskih linijah z rastlinskoaktivnimi substancami za nego obraza in telesa.

Hotel leži v neposredni bližini najdaljšega osvetljenega smučišča v tem delu sveta. Je kot ustvarjen za športnike, poslovneže, družine in tudi individualne goste, ki si želijo preživeti nekaj sproščujočih dni v osrčju narave. Hotel Arena svojim gostom v skladu s sloganon »Udobje v naravi« nudi veliko sončno teraso s pogledom na snežni stadion in gozdove ter wellness center z whirlpooli, savnami, počivališčem in ﬁtness centrom. Ponudba je zaokrožena s sodobno seminarsko dvorano (do 60 udeležencev), z veliko restavracijo, a la carte restavracijo, Zimskim vrtom in lobi barom.

SMO DRUGAČNI, … ker delujemo v sožitju z naravo in …, ker vam ponujamo »Udobje v naravi«. Pri nas lahko izbirate med standardno in energijsko ponudbo P.E.C.A. (Posredno Energijsko Celjenje Aure):

od tega 5 energijskih sob - energijsko prečiščenih in opremljenih z energijskimi izdelki, večina sob je dvoposteljnih z ločenimi ležišči,

OGLAS

poleti: poletno adrenalinsko sankališče, nogometni igrišči, otroški poligon, mini JET, vadišče za golf, adrenalinski park, Bike park Pohorje, izposoja koles.

KJER SE ALPE KONČAJO IN GOZDOVI ZAOKROŽIJO, JE ŽIVLJENJE ŽE TISOČLETJA RAZPETO MED NARAVO IN BIVANJEM. TUKAJ, OB VZNOŽJU MARIBORSKEGA POHORJA, SMO POSTAVILI HOTEL ARENA IN TUKAJ SMO USTVARILI NOVO ZGODBO. V NJEJ DOMUJE ENERGIJA +, PONUJAJO SE SONCA POLNE SOBE, V SPOMINU PA OSTAJAJO NEPOZABNA DOŽIVETJA V SVETU SAVN IN WELLNESSA. V SEMINARSKIH PROSTORIH SE ROJEVAJO NOVE IDEJE, OKUSI IN DRUŽENJA PA SO NAJBOLJ DOŽIVETI OB VEČERJAH V RESTAVRACIJI S POGLEDOM NA NAJDALJŠI OSVETLJEN SNEŽNI STADION V TEM DELU SVETA.

namestitev dodatnih ležišč je možna v 7 sobah /velikost dodatnega ležišča je 180 cm x 80 cm/. Ponujamo vam celovito ponudbo savn, spremljajočih programov in uporabo ﬁtness centra. Dobrodošli v hotelu Arena, dobrodošli v naši zgodbi: naj se zgodba začne in konča z “Udobjem v naravi”!

Rezervacije in informacije: Hotel Arena T: 02 614 09 50 E: info.arena@sc-pohorje.si

PRIDITE IN IZBERITE sobo, ki vas bo napolnila z energijo (P.E.C.A. - soba je energijsko očiščena in opremljena z energijskimi izdelki), in energijski zajtrk, ki vam bo dal moč in voljo ter hrano iz domače in ekološke pridelave ter seveda sveže pečen domač kruh. Pustite se razvajati v svetu savn z vodenimi programi ter rituali za »čiščenje duše in telesa« in v wellness centru z ekološkimi in organskimi linijami negovalnih proizvodov Najlepše iz narave, Beauty Garden in eteričnimi olji 100 % naravne koncentrirane esence zdravilnih rastlin za specialne masaže telesa in obraza. 38

��

Arena_Oglas_165x135.indd 1

1/9/09 3:22:23 PM

LOKOSTRELSTVO ALI VSE V ZLATO!

Za lokostrelstvo bi lahko rekli precej podobno - ali še celo več: trenutek, ko dlan prvič oviješ okoli ročaja loka, je trenutek, ko objameš tisoč let in se hkrati dotakneš sebe; sebe kot prvega lovca, ki je lahko lovil, ne da bi se plenu približal; sebe, prvega vojaka, ki nasprotniku ni gledal v oči. In nenazadnje, lahko objameš sebe, Amazonko … Danes, hvala Bogu, lok (vsaj v večjem delu sveta) ni več orodje lova. Ni več orodje vojne. A vseeno ostaja orodje. Pomembno. Za mnoge lokostrelce tudi edino in najpomembnejše, saj si lahko z njim v resnici pomagaš zgraditi najpomembnejše na svetu: SEBE! In ko zgradiš sebe, zgradiš tudi svoje življenje, saj je vse okoli nas le odraz naših misli o življenju samem, o nas samih. V lokostrelstvu so pomembne tri stvari: resnica, dobrota in lepota. Kaj ni to smisel življenja? To verjetno najbolj natančno opisujejo japonski mojstri kyuda. Tej stopnji pravijo »zaiteki« in je najvišja stopnja v lokostrelstvu … Ko si na tej stopnji (zaiteki), puščica obstaja v tarči, še preden je zapustila tetivo. In če vam (ali komurkoli) kdo reče, da je lokostrelstvo preprost in lahek šport, mu lahko vedno poveste le eno številko - 1500. Hm? Ja, dragi moji, to je število napak, ki jih lokostrelec lahko naredi pri proženju ENE SAME PUŠČICE! Toliko, da. Nič čudnega, da je lokostrelstvo eden redkih, če ne celo edini šport (če izvzamemo borilne veščine in šah …), kjer se najboljšim reče MOJSTRI. Kot sem rekel na začetku, lok ni več orodje lova. Nenazadnje zato, ker človeštvo večinoma in vedno bolj ugotavlja, da lahko preživi, ne da bi moralo za svoje preživetje jemati življenje drugim živim bitjem. Po drugi strani pa se po naših žilah še vedno pretaka kri lovcev, kar smo bili tisočletja. A smo še danes lahko, kar smo vedno bili - lovci. Dandanes lahko lovimo pume, medvede, volkove, leve, aligatorje, lisice, grizlije … Povejte željo – in gremo na lov. Še več - to je lov, na katerega gredo lahko tudi vegetarijanci, saj je pri »lovu« najslajše prav dejstvo, da »živali« preživijo tudi več tisoč strelov. Tem živalim, ki jih »lovimo«, rečemo makete,

S KOLESOM SKOZI ČAS Avtor besedila, fotograﬁja: Aleš Smrekar

fotograﬁja: Vito Tofaj

Nekoč je nekdo rekel (približno takole): »Če imaš toliko obale, da lahko pomočiš prst v morje, je dovolj, saj se takrat že dotakneš vseh oceanov sveta!«

S kolesom na izlet

športu, s katerim se ukvarjamo, pa 3 D lokostrelstvo. V svetu je šport razvit. V Ameriki, na primer, pride na tekmo več tisoč lokostrelcev. Česar doslej niste vedeli: tudi slovenski lokostrelci so v tej lokostrelski zvrsti v svetovnem vrhu; so tudi nosilci odličij vseh barv. Nazadnje so osvojili zlato odličje na svetovnem prvenstvu v Sopronu na Madžarskem leta 2007, že letos pa se bodo naši najboljši znova pomerili s svetovno elito, tokrat v Italiji. Kaj pa se je dogajalo na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma? David Rebec je, potem ko se je uvrstil v ﬁnale – sestavljeni lok, poklical svojega očeta. Oče Boris, ki je prav tako lokostrelec, znan po svoji duhovitosti, je sinu med smehom zabrusil: »Sploh ne hodi domov, če ne osvojiš zlate kolajne!« Po zmagi v ﬁnalu je David znova poklical očeta. Ko je odložil slušalko, ga je prijatelj vprašal: »No, kaj je rekel oče?« David se je prisrčno nasmehnil in razložil: »Oče mi je rekel, da lahko pridem domov …« Leta 2008 pa smo doživljali veliko veselje, ko smo spremljali uspehe Dejana Sitarja, našega najboljšega lokostrelca v tarčnem lokostrelstvu. Dejan je bil leta 2005 svetovni prvak v streljanju na 70 m, v letu 2008 pa je postal vice prvak sveta. Je večkratni državni prvak v tarčnem lokostrelstvu. Z nami ga na sejmu žal ne bo, ker bo v tem času na evropskem dvoranskem prvenstvu v Franciji. Na sejmu Turizem in prosti čas se bomo v hali A predstavili lokostrelci iz Društva lokostrelcev AMOR, Ljubljana, Lokostrelskega kluba Šenčur, Šenčur, ŠD VLR Vilijem, Vrhnika in LK Indiana, ki je edina v Sloveniji, ki ima na svoji Turistični kmetiji Gradišnik v idilični Logarski dolini ponudbo 3 D lokostrelstva. Vabimo vas, da v času sejma obiščete naš prireditveni prostoru v hali A (prvo nadstropje) in se srečate z lokostrelstvom: športom, ki ga mogoče še ne poznate dobro, a vam je morda pisan na kožo bolj kot kateri koli drug šport.

Zunaj je mraz, tla so pobeljena s snegom in misel na kolo v tem času je za nas, navadne smrtnike, v takih razmerah precej tuja. Ali pa tudi ne. Danes zjutraj sem pred odhodom v službo doživel tole: »Dajte, dvignite pulz na 85 odstotkov; je težko, saj bo šlo.« Razlago na zgornji citat boste našli ob koncu članka. V mojem rodu se je prvo kolo pojavilo malo pred drugo svetovno vojno. Očetu je nona v oporoko zapisala, naj iz njene dediščine namenijo denar za moško kolo njenemu tako ljubemu vnuku. To je bilo za dve do tri povprečne mesečne plače. Sploh si ne predstavljam, kakšen frajer je bil ta zgodnji najstnik, ko se je »preganjal« po Ljubljani s svojim lepotcem. Čez več kot 15 let si je zaslužil za drugo kolo. Še danes se vidi vsa eleganca tistega časa, ko stoji sicer zaprašen in od vseh pozabljen v kleti. Ob sobotnih popoldnevih (to so bili časi, ko so še vsi delali ob sobotah) se je vozil iz Ljubljane pod obronke Gorjancev in v nedeljo popoldne zopet proti mestu. Seveda je bilo to povsem drugačno kolo, kot jih poznamo danes, saj si le stežka razvil višjo povprečno hitrost od 15 km na uro, pa še nekajkrat si na poti moral krpati zračnice. Imel pa je velik osebni motiv in za to sem mu neizmerno hvaležen, saj drugače tudi mene, sicer precej let kasneje, ne bi bilo ... V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je moj precej starejši brat odpravil s Favoritom z zakrivljenim krmilom (kako sem mu bil nevoščljiv!) v deželo proizvajalko teh koles, torej v Prago na pivo, sem se tudi sam prvič srečal s svojim kolesom. Pony – kultno kolo. Ko sem ob pripravi tega prispevka brskal po spletu, sem v iskalniku

pod pojmom tovarna Rog v glavnem našel le prispevke, ki govorijo o kulturi. Nekdanja tovarna, v kateri so nastajala legendarna 20-colska kolesa Pony in s pomočjo katerih se je razvila posebna kultura ulice tistega časa, je danes zatočišče za številne oblike alternativne kulture - ironija. Starši so se samo držali za glave, saj smo jih kolesarji ves čas presenečali z novimi in novimi podobami teh legendarnih koles. Blatniki, krmila, sedeži, prtljažniki, barve so bile stalne spremenljivke in ves čas na preizkušnjah. Na dvoriščih, ulicah, v parkih smo prebili proste popoldneve na kolesih Pony. Še celo na počitnice smo jih morali vzeti s seboj. Seveda se takrat ni potovalo tako kot danes, ko je nekaj povsem običajnega, da vidiš na prtljažniku avtomobila po tri ali štiri kolesa. Prostora na strehi je bilo malo, saj smo naložili na prtljažnik že torbe, a oče je vedno našel dovolj prostora, da je čez pol zložil moje kolo in ga poveznil prav čez vso počitniško kramo. Pred več kot desetimi leti pa sem si kupil prvo pravo kolo, gorsko, za kar zajeten kupček denarja; bilo je skoraj tako drago kot očetovo prvo kolo. Danes sicer zgleda že skoraj kot starosta, ampak še vedno mi čudovito služi. Prekolesaril sem kar precej res lepih poti tako po Sloveniji kot tudi na tujem.

Čudoviti razgledi, boj s samim seboj, mir, kulturna pokrajina, skoraj neokrnjena narava (kolesarji pač potrebujemo pot) … Med gorskimi kolesarji velja za eno najlepših, pa tudi najtežjih tur vzpon iz vasi Soča do več kot 1000 m višje ležeče lovske koče na pobočju Trentarskega Pelca. Pot je speljana prek številnih serpentin in ko se zavemo, da »grizemo« klanec po mulatjeri, ki nas spominja na varovanje italijanske meje med obema svetovnima vojnama, se sprašujemo, kaj je človek v svoji želji po osvajanju pripravljen narediti; kolesarji na srečo le premagati samega sebe in morda še kakšnega sokolesarja. Počasi sem v to zgodbo vpeljal še svojo družino in zdaj odkrivamo, kako se kolesarstvo kot oblika rekreacije in turistični produkt, ne le na množičnih prireditvah, razvijata v Sloveniji in drugod po Evropi. Za družinske izlete so zelo primerne trase opuščenih železniških prog in tako srečujemo vedno več družinskih kolesarjev na poti med Mojstrano in Trbižem ter na za Slovence še povsem neodkriti (v nasprotju z Italijani) nekdanji progi od Kozine do Trsta, ko se ves čas spuščamo s skoraj 500 m pa vse do nekaj deset metrov nad morjem, ko se urejena kolesarska steza konča v bližini tržaškega hipodroma. Pot nazaj do Kozine je precej strma in zato 41

S kolesom na izlet

IN KAKO SE BOMO VOZILI JUTRI? Nekateri tudi z električnimi kolesi ali Pedeleci. Izraz »pedelec« označuje kolo z električno podporo. To pomeni, da je pogon električnega motorja povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa; brez pedaliranja tudi električnega pogona ni. Če se vam zdi takšna tehnična rešitev čudna, pa se bodo dvomi razblinili po prvih metrih vožnje: občutek hitrosti in vozne dinamike je nekaj povsem drugega kot na električnih kolesih z neodvisnim pogonom in so bolj nekakšni električni mopedi oz. skuterji. S pedelecom se vozite, kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka boste obvladali tudi strmine. Sedaj se lahko podate v službo s kolesom, ne da bi morali takoj hiteti pod tuš.

morda za manj pripravljene ni odveč namig, da greste na pot z dvema avtomobiloma, enega pustite na začetku, drugega pa na koncu - malo pa tudi lahko pogoljufamo, kajne? Doživetje pa je vseeno čudovito. Zaupal sem vam nekaj meni dragih poti, imam pa še najdražjo, na katero grem najraje kar sam ali pa vzamem s seboj kašnega res dobrega prijatelja. Pošteno se zadiham, včasih tudi hropem, če sem preživel preveč stresne dni mestnega življenja in hočem iz sebe spraviti vse slabo. Vedno pa spoznavam povsem drugačne odtenke zelene barve; če imam srečo, mi pot prekrižajo tudi srna, lisica ali zajec. Potem, ko po nekaj več kot dveh urah obsedim v travi in se pogosto čudim, da spet nisem srečal nobenega kolesarja ter mi mlečna kislina počasi polni telo, si rečem, da sem spet veliko naredil za svoje telo in duha. Svojih skritih ljubezni ne obešam na veliki zvon, zato vam zaupam le, da je ta biser v Bohinju. 42

In še odgovor za vedoželjne, kaj je s »pulzom« iz uvodnega dela članka. Sodoben način življenja in z njim povezana tehnologija ter obilice idej omogočajo, da smo lahko že, ko prvič v zgodnji pomladi sedemo na kolo, zelo dobro, če ne celo odlično pripravljeni. Le malo volje potrebujemo. Doma smo imeli že pred leti sobno kolo, vendar se je po začetnem navdušenju začel na njem nabirati prah, zasedati je začel prostor novim »nujnim« izumom, dokler ni padla odločitev, da ga prepustimo smetišču zgodovine. Nikoli se na njem nisem zares utrudil, uspel nabrati dovolj moči za spomladanski prehod na pravo kolo. Priznam, nisem bil dovolj vztrajen, takšen pač sem. Zdaj pa se moram le prepričati, da pravočasno, torej še v trdi temi vstanem, odtavam do bližnjega ﬁtnes centra in se usedem na eno izmed 15 sobnih koles ter skupaj s »sotrpini« ob udarni, premišljeni glasbi 60 minut slepo sledim »tovarišici«. Temu se moderno reče spinning ali če pogledamo v slovar, najdemo prevode,

kot so vrtenje okoli osi, kratka in hitra vožnja, predenje. Prvi dve razlagi kar odrazita realno podobo, zadnja pa res ne drži, pod predenjem si predstavljam vse kaj drugega. Na koncu sem izžet kot cunja, zadovoljen, da sem marsikaj naredil zase in sem res pripravljen na izzive v naravi, ne samo kolesarske. Torej, kot so rekli že staroste slovenske rekreacije: “Vsi na kolo za zdravo telo.”

Uporabni spletni naslovi: http://www.sloveniabike.com/ http://www.mtbslovenija.info/ http://www.bicikel.com/ http://www.spinning.com/

Izraz »pedelec« je skovala ga. Susanne Bruesch iz besed Pedal Electric Cycle leta 1999, medtem ko so že 5 let vozili po japonskih mestih - to je bil Bridgestonov model »Assista« z Yamahinim pogonom. Od takrat je opazen napredek predvsem pri baterijah: prve težke svinčene so zamenjale strupene nikelj-kadmijeve, nato Ni-Mh, znak današnjega tehnološkega nivoja pa so litijeve baterije. Slednje so lažje, kompaktnejše, vzdržljivejše, zmogljivejše in imajo daljšo življenjsko dobo, kar znižuje stroške vzdrževanja. Pedelece sorodnih znamk Kalkhoff in Rixe poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko. Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno, litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih.

PRVI PEDELECI ŽE KROŽIJO PO SLOVENIJI: MODELI 2008, KI OSTAJAJO V PROIZVODNJI TUDI NASLEDNJE LETO, SO KALKHOFF AGATTU IN RIXE BORDAUX. V LETU 2009 SE BO MODELNA PALETA MOČNO RAZŠIRILA. VEČ INFORMACIJ NAJDETE TUDI NA: WWW.KALKHOFF.SI Motor zmore 250 W, s krmilno enoto lahko izberemo 50, 100 ali 130 % podporo, seveda pa se s pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg. Pedeleci z močjo do 250 W in električno podporo do 25 km/h se po Evropski direktivi 2002/24 štejejo za kolesa in ne potrebujejo zavarovanja, registracije, vozniškega izpita in čelade - mi jo kljub temu toplo priporočamo.

Pred nakupom: 1 . Ne glede na to, katero električno kolo ste si zamislili – vedno vztrajajte pri testni vožnji, ki naj bo daljša kot samo do prvega ovinka. 2. Preizkusite konvecionalni ločeni pogon in soodvisen pogon »pedelec«, tako se boste prepričali, v čem je velika razlika. 3. Poskusite poganjati elektro-kolo oz. pedelec tudi brez vklopljenega električnega pogona – tako se boste prepričali o kvaliteti kolesarskih komponent. 4. Bodite pozorni na težo – cenena elektro-kolesa imajo praviloma krepko čez 30 kg. 5. In nenazadnje: izberite vam ustrezno velikost – brez kompromisa. Še tako odlično kolo vam ne more služiti, če je premajhno/preveliko, zgolj izvlek sedežne opore in opore krmila ne more zadostiti vsem velikostim kolesarjev. 43

POVABILO NA DOBRODELNO KOLESARJENJE: DRUŠTVO ASTMA & ŠPORT IN ULTRAMARATONSKI KOLESAR MARKO BALOH V SODELOVANJU S PODJETJEMA BTC CITY IN LEK D.D. VAS VABI NA

4. TRADICIONALNO DOBRODELNO KOLESARJENJE ZA POMOČ OTROKOM Z ASTMO. 10-urni DOBRODELNO KOLESARJENJE bo potekalo v soboto, 24. januarja 2009 od 9.00 do 19.00 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana v okviru Sejma turizem in prosti čas (Steklena dvorana - C). Ob deseti uri bo potekala tiskovna konferenca in Marku se bodo v tej uri (med 10.00 in 11.00) pridružili na kolesu še nekateri vrhunski športniki. Tudi Vi lahko pomagate omiliti težave ene najpogostejših kroničnih bolezni med otroci. Marko Baloh, ki je tudi sam astmatik, vabi vse zainteresirane, da se mu pridružite na sobnem kolesu na Gospodarskem razstavišču za eno ali več ur in za vsako uro odštejete 10 € v dobrodelne namene, Društvo astma in šport pa bo z animacijo pomagalo vzdrževati dobrodelno vzdušje in svetovalo o preventivnih ukrepih in varni vadbi.

MARKO BALOH –

Z zbranimi sredstvi bomo otrokom z astmo poleti omogočili letovanje! Lani smo podprli 21 otrok.

ULTRA KOLESAR IN ŠPORTNI AMBASADOR ASTMATIKOV Marko je bil petkratni državni prvak (enkrat jugoslovanski in štirikrat slovenski), državni reprezentant, zmagovalec etap na dirkah Alpe Adria in Po Jugoslaviji, od leta 2000 pa se posveča ultra kolesarstvu, v katerem je dosegel enajst svetovnih rekordov, zmage na 12-urnih in 24-urnih dirkah, klasičnih cestnih ultra dirkah, 2. mesto na RAAM (Dirka preko Amerike) 2006 in nenazadnje je zmagal na RAAM 2008 v konkurenci dvojic. Razen po svojih kolesarskih dosežkih je Marko poznan po tem, da je eden izmed prvih slovenskih športnikov – astmatikov, ki poskuša s svojim imenom in zgledom pomagati k boljšemu razumevanju te bolezni. Marko se je odločil za

VČASIH NAM JE ASTMA VZELA DIH, V SOBOTO NAJ NAM ZOPET DA NAVDIH!

Oglas / Tabla 10 FIS pravil

sodelovanje z Društvom astma in šport, ker verjame v njihov program in bi rad s svojim zgledom prepričal otroke z astmo in njihove starše, kako zdravo je ukvarjanje s športom. Poleg drugih skupnih akcij že od leta 2006 izvajajo januarsko dobrodelno kolesarjenje za pomoč otrokom z astmo. Astma sodi med najpogostejše kronične bolezni otrok in mladine. Po statističnih podatkih lahko sklepamo, da je v Ljubljani okoli 30.000 bolnikov z astmo. Trend zdravljenja astme se pomika v območje deljene odgovornosti zdravstvenih in drugih institucij ter tudi od bolnika zahteva angažiran pristop. Na tem mestu določeno odgovornost nosi tudi športna stroka, ki ima možnost ponuditi bolnikom z astmo prijazno vadbo, ki jim prinaša koristi. To je področje, ki ga s skupnimi akcijami poskušata predstavljati Marko Baloh ter Društvo Astma in šport.

www.activeslo.info

Bodi aktiven!

OGLAS

Marko Baloh je rojen Ljubljančan, ki je v svoji 24-letni kolesarski karieri prevozil več kot 500.000 km (magično mejo je prevozil v januarju letos).

22.12.2008

Doživetje hrane in vina

NAMASTE, INDIJSKA RESTAVRACIJA

PRED DVEMA LETOMA SE JE V LJUBLJANI NA BREGU OB LJUBLJANICI ODPRLA INDIJSKA RESTAVRACIJA NAMASTE. NAMASTE, KAR V PREVODU POMENI INDIJSKI POZDRAV, JE PRAVI BLAGOSLOV ZA LJUBITELJE DRUGAČNEGA IN EKSOTIČNEGA. V PRIJETNEM AMBIENTU OB INDIJSKI GLASBI SE RAZVAJAJO TAKO VEGETARIJANCI KOT LJUBITELJI MESNIH JEDI.

INDIJSKA RESTAVRACIJA Breg 8, 1000 Ljubljana Slovenija t.: 01 425 0159 www. restavracija-namaste.si

V Namaste kuhajo indijski kuharji iz New Delhija in z veseljem prilagodijo pikantnost jedi vašemu okusu. Posebnost in specialiteta so jedi, pečene v tradicionalni indijski glineni peči, imenovani tandoor. Preizkusite lahko v tej peči pečenega piščanca, brancina, lososa, jagnjetino ali škampe, vse marinirano z jogurtom in različnimi začimbami. Zanimiva je tudi ponudba kruha - polnozrnat indijski tanek kruh roti, masleni ali česnov kruh nan, pečen v glineni peči ali nekvašen ocvrt kruh. Kot predjed vam lahko ponudijo zelenjavne žepke (samose), hrustljav lečin čips, pečen v tandoorju, in kruh, polnjen s krompirjem ali doma narejenim sirom paneer. Specialiteta je tudi biryani, riževa jed, kuhana z jagnjetino, piščancem ali zelenjavo in začimbami. Morda pa si boste privoščili oslič ali gamberi v karijevi omaki. Vegetarijancem so med drugim namenjeni okra v začinjeni omaki, mešana leča s smetano in začimbami, kuhana čičerika z indijskimi začimbami ali sesekljani jajčevci v čebulni omaki in še mnogo drugih jedi.

Za konec se lahko posladkate s kroglicami iz sladkega sira, domačim indijskim sladoledom iz manga in indijskih oreščkov ter semen kardamoma, mlečnimi kroglicami v sladkem prelivu in še in še. Če sladice niso vaša najljubša jed, pa v Namaste za piko na i pripravijo tradicionalni indijski napitek, imenovan lassi. V času kosil od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro nudijo tudi dnevna kosila z juho, glavno jedjo, solato in sladico ter indijsko kosilo Thali. In če se boste za indijsko pojedino odločili enkrat, to zagotovo ne bo zadnjič. Dobrodošli!

Restavracija Namaste Breg 8, Ljubljana Telefon: (01) 425 01 59 www.restavracija-namaste.si e-pošta:info@restavracija-namaste.si Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 11. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure.

OGLAS

Restavracija Most

SVEŽINA DOBROT KUHINJE OB LJUBLJANICI

KOBILARNA LIPICA SLOVENIJA -

MESTO LJUBLJANA JE RESTAVRACIJI MOST, KI JO OD SVEŽIH SESTAVIN LJUBLJANSKE TRŽNICE LOČI SAMO REKA, PODELILO PRIZNANJE KAKOVOSTI

KRAS. KAMNITA POKRAJINA, ČUDOVITA S SVOJIMI GMAJNAMI, BOROVIMI GOZDIČKI, VINOGRADI.

DOMOVINA LIPICANCA

Zakaj je ljudem, ki se spoznajo na radosti dobre hrane, med številnimi restavracijami v Ljubljani padel v oči ravno Most?

Sveže začimbe in zelenjava v prilogah ali solatah so na krožnikih restavracije nepogrešljive, prav tako še po morju dišeče sveže ribe in ne nazadnje mesne dobrote, ki segajo vse do slastne divjačine. Vzemite si seveda čas tudi za katero od izvirnih predjedi, pred odhodom pa se posladkajte še z domačo sladico. Gostje pa z vso pravico pohvalijo tudi kruh, ki ga v Mostu pečejo sami, kjer pa pomembno vlogo znova odigrajo sestavine – moko namreč v kuhinjo pripeljejo iz domačega mlina. Restavracija ima tudi zanimivo ponudbo vin, hišni vinar pa je briški vinogradnik Klinec. Ko se boste na vsakodnevnem kosilu, romantični večerji v dvoje ali pa z večjo zaključeno družbo pomudili v restavraciji Most, boste kaj hitro ugotovili, da mojstrstva v njeni kuhinji ne manjka. Ta s pridom izkorišča vso pestrost slovenske kuhinje s pridihom Mediterana. »Od vsega začetka pa smo se zavedali

tudi pomembnosti prijetnega in toplo domačnega ambienta restavracije, v katerem se lahko naš gost umirjeno posveti gurmanskim užitkom,« še razloži Miha Cimerman. »Od pomladi do jeseni pa lahko gostje našega vrta uživajo tudi v sončnem ambientu Petkovškovega nabrežja Plečnikove Ljubljane.« Vrt restavracije Most je namreč odlična oaza za prijetno sprostitev in uživanje kulinaričnih dobrot, hkrati pa se obiskovalec lahko v miru naužije lepot Plečnikove tržnice in drugih arhitekturnih biserov mesta Ljubljane, zbranih okoli Zmajskega mosta, ali pa umiri svoj vsakdanjik ob pogledu na reko Ljubljanico in s kančkom očesa spremlja vrvež na nasprotnem nabrežju Ljubljanice. V večernih urah pa bo še tako zahteven gost lahko užival ob soju sveč, se posvetil svoji družbi in za ozadje, če bo želel, prisluhnil pridušenem vrvežu večerne poletne Ljubljane, ki ga zakrivajo mogočna drevesa nabrežja. V restavraciji Most so ponosni, da jim je Mesto Ljubljana decembra

Kobilarna Lipica s svojimi plemenitimi konji je biser te nenavadne dežele.

2008 podelilo priznanje za doseganje visokih standardov v kulinariki in za kakovost storitev ter urejenosti, saj je vsestranska zadovoljitev prav vsakega gosta prvo načelo, ki jih vodi. »Priznanje, ki smo ga prejeli, potrjuje, da smo na pravi poti in nam je pomembna spodbuda za vnaprej,« še dodaja Miha Cimerman. Restavracija Most Petkovškovo nabrežje 21, Ljubljana E: most@t-2.net www.restavracija-most.si Odpiralni čas: od pon. do sob. 12-23h nedelja 12-17h

OGLAS

»V hitrosti življenja, zaradi katere kar prevečkrat pozabimo nase, je postalo še kako pomembno, da za svoje zdravje poskrbimo tudi z visokokakovostno prehrano,« pravi dirigent kulinarične ponudbe v restavraciji Miha Cimerman. »In ker je s kulinaričnega pogleda središče mesta prav tržnica s svojo dnevno svežo ponudbo, smo si zadali za cilj, da te dobrote redno ponujamo tudi na naših krožnikih. Naša restavracija se namreč nahaja samo skok čez Ljubljanico, zato lahko vse od otvoritve aprila 2008 z največjim užitkom sledimo njeni pisani ponudbi in pričaramo okuse vseh letnih časov našim gostom.«

Nastala je leta 1580, kar jo uvršča med najstarejše kobilarne na svetu in je edinstven kulturni spomenik evropskega in svetovnega pomena. Danes nudi dom okrog 400 lipicancem. Plemeniti konji pokažejo vso svojo lepoto v gibanju; ponosna drža in graciozen korak sta jih naredila slavne po vsem svetu. Obiskovalci Lipice lahko danes raziskujejo in občudujejo lepote krajine ter uživajo v resničnem življenju kobilarne, ki na vsakem koraku odseva stoletja dolgo tradicijo vzreje in reje. Kobilarna odpira vrata za samostojne in vodene oglede kobilarne in galerije Avgusta Černigoja, treninge in predstave

klasične šole jahanja, tečaje jahanja in nostalgično vožnjo s kočijo. Privoščite pa si lahko tudi kopanje v bazenu, sprostitev ob tajski masaži in igranje mini golfa ali tenisa. V zadnjem letu je Kobilarna Lipica zopet postala svetovni konjeniški center, kjer se letno odvije več kot deset večjih in mednarodnih konjeniških tekmovanj od dresurnega jahanja do preskakovanja zaprek in voženj s kočijami ter konjeniških dogodkov, namenjenih ljubiteljem konj in konjeništva. Prav tako pa skozi celo leto potekajo treningi različnih konjeniških športnih panog.

ki z naravnimi posebnostmi daje svojevrstno lepoto in veličastnost.

Golfsko igrišče Lipica se nahaja v senci stoletnih lip in hrastov. Je edino igrišče v Sloveniji, ki na svoje zelenice vabi vse leto. Celoletno igro golfa omogočata mila mediteranska klima in lega igrišča v tipični kraški pokrajini,

Na golf igrišču Lipica smo v letu 2008 organizirali 38 golf turnirjev, na katerih je nastopilo približno 1450 igralcev. Na samem igrišču je pokrito vadbišče, tako da je vadba možna tudi v slabem vremenu skozi vse leto. 49

PGA SLOVENIJA Avtor članka: Bogdan Palovšnik,PGA Slovenija, Sekretar

Golf igrišče v Lipici nudi tudi organizacijo šole golfa. Trije učitelji golfa (člani PGA Slovenija) poskrbijo za tiste, ki golfa še ne igrajo oz. bi želeli izpopolniti svojo igro. Dvakrat letno, jeseni na prireditvi Dnevi Kobilarne Lipica in pozimi na božični čas, organiziramo tudi dan odprtih vrat, ko je možna brezplačna vadba golf udarcev.

Golf igrišče Lipica sodi v turistično ponudbo Lipica Turizem d.o.o., hčerinsko družbo Javnega zavoda Kobilarna Lipica. V turistični ponudbi so obiskovalcem na voljo tudi nastanitvene kapacitete in bogata gostinska ponudba s poudarkom na kraški kulinariki v restavracijah hotelov Maestoso in Klub.

Za ljubitelje neokrnjene narave in konj smo pripravili tudi kratke enodnevne družinske programe obiska Lipice ter jahalne in golf tečaje. Več o naši ponudbi in aktualnih akcijah dobite na www.lipica.org

V neposredni bližini Lipice, na italijanski strani kraške pokrajine, se nahaja tudi golf igrišče Padriče z 18 igralnimi polji. V medsebojnem sodelovanju smo pripravili ugodne golfske pakete, ki vključujejo bivanje v Lipici in igranje golfa na obeh igriščih. V pripravi je tudi projekt Golf na Krasu – 27 igralnih polj.

V zadnjih letih postaja Kobilarna Lipica vse bolj pomembna tudi kot destinacija za poslovna in protokolarna srečanja, saj vse več slovenskih in tujih podjetij ter institucij organizira seminarje, konference, srečanja poslovnih partnerjev, sprejeme, incentive, predstavitve novih izdelkov, razstave idr.

Lipica 5 6210 Sežana telefon: 05/739 1580 (centrala) 05/739 1724 (Golfsko igrišče Lipica) telefaks: 05/739 17 25 E: info@lipica.org golf@lipica.org

KOBILANRNA LIPICA - LIPICA TURIZEM D.O.O.

www.lipica.org

Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije ali PGAS je bilo ustanovljeno leta 1993. Istega leta je združenje postalo tudi član krovne evropske organizacije profesionalnih golﬁstov PGAs of Europe. Slovensko združenje trenutno šteje 29 rednih članov, ki delajo v Sloveniji, Avstriji, Švici, BiH in na Hrvaškem. PGAS deluje po pravilih, ki jih je PGAs of Europe postavila za vse svoje članice kot krovna organizacija v Evropi. Trenutno ima PGAS dva glavna cilja: izvajanje programa Program za strokovno usposabljanje delavcev v športu, ki ga je Golf zveza Slovenije predložila na Ministrstvo za šolstvo in šport, drugi cilj pa je priznanje slovenskega sistema izobraževanja s strani PGAs of Europe. PGA Slovenije je bilo ustanovljeno z namenom: da bi poenotilo in izboljšalo standarde izobraževanja in usposobljenosti, da bi članom svetovalo in pomagalo doseči ustrezno zaposlitev za profesionalne golﬁste, da bi priskrbelo primerne možnosti za igranje golfa, da bi bilo središče svetovanja, informiranja in podpore, da bi bilo cenjena vez z drugimi golf društvi po Evropi in po svetu ter v podporo njegovim članom in za izboljšanje golfske igre.

Najboljša popotnica znanja za turizem.

Slovenski profesionalni golfisti so učitelji golfa, kar pomeni, da je njihova osnovna dejavnost učenje. Druga oblika članstva PGAS pa je igralec golfa, to pomeni, da se golfisti profesionalno ukvarjajo z igranjem na turnirjih. Pred dvema letoma je Matjaž Gojčič postal prvi slovenski »Playing pro«, ki redno nastopa na turnirjih serije Alps tour, ki se igrajo v srednji Evropi. Velik uspeh za slovenski golf je bila tudi Matjaževa uvrstitev v finalni krog European tour

tekme, ki je bila na golf igrišču Fontana v bližini Dunaja junija 2007. Kljub svojemu delu, poučevanju golfa, naši profesionalni učitelji na leto odigrajo kar nekaj turnirjev. Naše največje tekmovanje v Sloveniji se imenuje Slovenska častna lestvica, ki poteka že 16 let. V dogovoru z Golf zvezo Slovenije smo lansko leto to tekmovanje preimenovali v Slovenija tour; na njem nastopajo poleg profesionalcev še najboljši slovenski amaterski igralci golfa. Člani PGAS – Teaching proji se udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj. Najboljša uvrstitev do sedaj je bilo 6. mesto na Evropskem ekipnem prvenstvu Teaching projev leta 2003 v Španiji. Takrat so bili za odlično slovensko uvrstitev zaslužni Daniel Kraljič, Janez Grilc in Bogdan Palovšnik. Poleg velikih tekmovanj v tujini in doma pa so člani PGA aktivni tudi na drugih področjih golfskega življenja in prisotni na različnih dogodkih, ki jih organizirajo tudi druge golfske organizacije v Sloveniji. Vsako leto se udeležijo Mladinskega Pro-Am turnirja, kjer svoje izkušnje in znanje delijo z mladimi. Že tradicionalno so bili naši člani v preteklosti prisotni tudi na Dnevih slovenskega golfa, kjer so skušali z demonstracijami navdušiti za golf še kakšnega bodočega golﬁsta. Skozi golfsko sezono se udeležijo še nekaterih ProAm turnirjev, na katere jih povabijo organizatorji turnirjev, pri tem je morda najbolj pomembno omeniti

udeležbo na dobrodelnih Pro Am turnirjih, ki jih je v preteklosti organiziralo podjetje Summit motors v Arboretumu. Vedno pa je potrebno stremeti v prihodnost in načrtovati aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvijanju osnovnih načel, ki jih širijo člani PGA Slovenije: množičnost golfa in ne pozabiti pri tem na etiko golfa, ki je osnovna za to, da se bomo na zelenicah čim bolje počutili. Člani društva so, ne glede na status, zavezani k izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju, saj s tem skrbijo za razvoj in promocijo golfa. Člani PGA Slovenija so prisotni skoraj na vseh golf igriščih in vadbiščih v Sloveniji. Če želite spoznati golf igro in postati golﬁst ali če želite izpopolniti svojo golf tehniko, se lahko obrnete direktno nanje. Podrobnejše podatke o našem združenju in naših članih dobite na spletni strani: www.pgaslo.si

ZaÄ?e tn i

rec

vs ve t

golfa

RAZVAJAJTE SVOJE ČUTE V SLOVENSKIH

NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH PETNAJST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ PETNAJST IZREDNIH ZGODB O ZDRAVJU IN DOBREM POČUTJU VSAKA ZASE EDINSTVENA Skrivnost dobrega počutja so ljudje ob slovenskih izvirih zdravilnih voda odkrivali že v preteklosti. O bogati kulturi termalizma na Slovenskem pričajo izkopanine iz časov rimskega imperija, zapisani dokumenti o termalni vodi, ki segajo v daljno leto 1147 in zdravilne lastnosti naše slatine, ki jo ceni Evropa že več kot štiri stoletja. Na križišču poti, ki vodijo s severa proti jugu in z zahoda proti vzhodu, je Slovenija že od nekdaj del kulture stare celine, s 87 termalnimi izviri pa glede na svojo velikost spada med najbogatejše dežele in se lahko primerja s termalno razvitimi državami, kot so Madžarska, Islandija oziroma Japonska. V obdobju renesanse srednjeevropskih zdravilišč so nastali zdraviliški centri, ki še danes predstavljajo temelje zdraviliškega turizma v Sloveniji. Nekateri se ponašajo z večstoletno tradicijo in svetovno prepoznavnostjo, spet drugi so nastali pred nekaj desetletji, v vsakega od njih pa se ljudje radi vračajo, saj so občutili, da voda preganja utrujenost, lajša bolečine in daje dobro počutje. Že ugledni Rimljani so radi zahajali vanje; z vsakdanjo kopeljo so si zdravili in negovali telo ter si izmenjavali novice. Naj omenimo, da je tu celo Strauss dobil navdih za najbolj znani dunajski valček, da si je Franz List tu nabiral novih moči, da se je o praznovanju rojstnega dne Franca Jožefa I. še dolgo govorilo. Kot biseri na ogrlici so slovenska naravna zdravilišča nanizana od severovzhodne preko južne Slovenije 54

za preprečevanje bolezni, ki upoštevajo dognanja sodobne medicinske znanosti na posameznem indikacijskem področju. V samem jedru pristopa pa je holistični, torej celovit pristop k obravnavi gostov, ki obuja nekatere, pogosto že pozabljene oblike zdravljenja ter upošteva izkušnje tradicionalnih medicin iz bolj oddaljenih dežel.

Ayurveda pa vse do slovenske obale. Vsako zase je zaradi termalne vode različnih lastnosti in toplote (32-73 stopinj C) ter zdravilnih dejavnikov edinstveno, prav vsako je zgodba zase. Pod skupno znamko »Slovenska naravna zdravilišča« se tako povezuje 15 slovenskih naravnih zdravilišč, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa državno verificiranega zdravilišča, kar jim omogoča vključevanje v javno zdravstveno mrežo Slovenije. Zaradi poudarjanja pomena termalne vode je večina zdravilišč v zadnjih letih prevzela ime “terme”, kar je mnogo lažje uporabljati v tržne namene, predvsem v prevodih za tuje trge. Posebno pozornost pa slovenska naravna zdravilišča posvečajo novim trendom, ki jih je v evropski turizem prinesla filozofija zdravega načina življenja in dobrega počutja – wellness,

vse bolj pa tudi programom za ohranjanje in krepitev zdravja. Slovenska naravna zdravilišča danes predstavljajo najmočnejši in najkonkurenčnejši turistični proizvod v Sloveniji. Njihovo težo v slovenskem turizmu dokazuje tudi delež v strukturi nočitev, saj je kar dobra tretjina vseh nočitev v Sloveniji opravljena prav v zdraviliščih (od tega je 40 % tujih). Z intenzivnimi vlaganji v turistično infrastrukturo na eni strani in programsko ponudbo na drugi slovenska naravna zdravilišča še nadalje krepijo svojo pozicijo tako v slovenskem kot tudi v evropskem turističnem prostoru. Zaradi sodobnega načina življenja, ki s seboj prinaša mnoge prej neznane tegobe, so slovenska naravna zdravilišča ob souporabi naravnih zdravilnih sredstev razvila tudi številne nove metode zdravljenja in nove programe

Gostom so na voljo živahni zdraviliškoturistični centri, kjer se lahko zabava cela družina, ali pa v naravo in mir umaknjena zdravilišča z intimnejšimi, bolj individualnimi programi. Slovenska naravna zdravilišča z nenehnimi novostmi in posodabljanjem zmogljivosti skrbijo, da lahko daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodobnega življenja odkrivamo skrivnosti nedotaknjene narave, da imamo vse, kar potrebujemo za sproščene ali pa tudi aktivne počitnice v dvoje, z družino, s prijatelji ali pa kar sami. Privlačne notranje vodne površine v t.i. »zimskih rivierah« ali na prostem, zatišje mirnih voda ali izzivalnost mnogih atrakcij, aktivnost ali lenobna sproščenost, nastanitev v vrhunskem hotelu, apartmaju ali kampu, blizu mesta ali daleč od ponorelega sveta, hedonistično ali asketsko, samotno ali družabno, kot postanek v času ali kot potep po deželi – izberite po svoje. Storimo nekaj za svoje telo in dušo, za boljšo telesno in psihično pripravljenost, za zdravje. Zase. www.terme-giz.si 55

Intervju

MARKO MRŠE, FOTOGRAF IN DIPLOMIRANI TURISTIČNI MENAGER

In v vsa ta mesta po svetu te je v glavnem pripeljal tvoj posel?

KAKO Z RAZGLEDNICO POVEDATI VEČ O LJUDEH IN KULTURI KRAJA

Tu sta se mi srečno prekrila ekonomija in umetnost. Študij mi je omogočil študentsko delo v Ameriki, pa kelnarjenje v Dublinu, pa po diplomi marketinški posel v Koebenhagnu in Budimpešti in prišel sem v stik s kulturami in mesti, ki so me že sicer zanimali. Srečal sem se tudi z različnimi percepcijami turizma in, ker je bila to moja študijska smer, me je seveda zanimal razvoj turizma po svetu, čeprav moja sedanja zaposlitev ni direktno povezana z njim. Kako pa bi se naj po tvoje razvijal novodobni turizem?

OGLAS

Pri 22-tih letih si diplomiral leta 2004 na American College of Management and Technology v Dubrovniku na oddelku za Hotel and Resort Management, doslej si prepotoval veliko sveta, v tujini si največkrat delal in študiral obenem, na ljubljanskem sejmu za Turizem in prosti čas pa se boš predstavil z razstavnim prostorom, na katerem piše Marko Mrše - fotograf. Povezuješ ti dve področji? V času srednje šole me je zanimal graﬁčni dizajn, rad sem risal, pa vendar sem se pozneje odločil za študij 56

ekonomije, ker me je zanimala tudi ta. Fotograﬁja je prišla pozneje. Služila mi je kot beležka vizualnih in mentalnih dogodkov na pogostih potovanjih. Iz njih sem začel sestavljati fotografske kolaže, ki so bili kot neka vrsta občutena in doživeta samo-izpoved. Potem so prišla vabila na prve razstave, najprej v mojem študentskem okolju v Dubrovniku, nato Zagrebu in Koprivnici. Od zgodnjega otroštva sem preživljal počitnice na otoku Molat, in opazil sem, kako stereotipne in vedno enake so si bile vsa leta domače razglednice. Zanimalo me je, če bi z drugačnim pristopom uspel. In sem ponudil prvih 2000 izvodov. Prodajalci (distributerji) so bili v dvomih, turisti, predvsem tujci, pa se odločali za nakup brez oklevanj. V čem je bila torej bistvena razlika od dosedanjih stereotipnih razglednic?

Razglednice so sestavljene iz različnih motivov in tvorijo fotokolaž. Motivi so običajni ljudje, živali, narava v vsakodnevnem utripu. Na primer, slovita zadrska cerkev sv. Donata ni moj osnovni motiv, služi le kot ozadje živemu dogajanju na ulici. Dopolnim jih tudi lirično z besedami v domačem dialektu in v angleškem prevodu. Fotokolaž torej, iz katerega nastane fotozgodba? Ja, vendar poleg pripovedi postavljajo vprašanja; zakaj, kje, kako, saj če združim dva do tri motive, ki so na videz brez povezave, vzpostavim na ta način atmosfero, ki jo ne morem doseči le z eno fotograﬁjo. Posebej me privlačijo ulični utrip in vibracija ujetega trenutka, ne pa tipične turistične točke. Tako sem postal tudi netipičen turist.

Turizem bi naj bil v prvi vrsti priložnost za spoznavanje novih kultur, običajev, jezika in s tem širitev samega sebe. Nikakor pa ne turizem, ki ga določene agencije prakticirajo danes, ko odhod v London ali pa križarjenje z ladjo pomeni isto kot odhod v vaš, kako se že imenuje, BTC ali »mesto izpolnjenih želja«, kar ne zahteva nikakršnega intelektualnega napora, in vse to za podobno nizko ceno. Bodočnost turizma naj bi bila osredotočena na ljudi, ki žele doživeti lokalno kulturo in s svojimi razglednicami želim priti korak bliže temu doživetju. Jadransko obalo želim prikazati v svoji enostavnosti, v življenju, kakršno je bilo nekoč, ali kot si predstavljam jaz, da je bilo nekoč, v smislu ohranjanja tradicionalnih vrednot. V to zdravo lokalno kulturo želim uvrstiti prav tako zdravo turistično okolje. Pričakujemo turiste, ki žele pronicati v lokalno tradicijo na način, da nagrajujejo lokalno prebivalstvo, ker goji svojo tradicijo. To, ne pa, da bi jih nagrajevali z nakupom cenenih, plastičnih spominkov, po možnosti iz Kitajske, ki niso povezani z ničemer, še najmanj pa z lokalno kulturno dediščino. Kaj pa arhitektura turističnih objektov, je ta po večini v skladu s tradicijo in okoljem? Po večini žal ne. Cilj seveda ni slepo spremljanje tradicije ali repliciranje zgradb izpred dvesto let, potrebno je uveljaviti nove tehnologije in dizajn, a vse naj bi izhajalo iz učenja iz preteklosti. Na primer, če gradimo novo turistično naselje na Mediteranu, je naravno, da so med zgradbami ozke ulice, ki služijo dobri prevetritvi in da je gradbeni material kamen, ki je vrhunski izolator toplote in odporen na sol. Nova tehnologija pa naj bi omogočila preskok v višjo bivalno kakovost in

estetiko, n.pr. majhna okna so imela vlogo ohranitve hladu, novo steklo pa uspe ohranjati temperaturo, zato so sedaj cele stene v steklu, kar poveča neposreden stik s pokrajino. Potemtakem bi združeval turizem z umetnostjo? Precej tega se po svetu že prakticira. Na primer, večji umetniški dogodek kot je Art Basel, je pritegnil k sodelovanju že več kot 2000 galeristov, odprli so Art Basel tudi v Miamiju. Seveda so to manjše niše in je potrebna vztrajnost, da se uveljavijo in zrastejo, saj se komercialno na prvo žogo »ne izplačajo«. Tako želim, da bi lokalne skupnosti prepoznale potencial lokalne umetnosti; to je po mojem mnenju poleg jezika najboljši način, da spoznaš lokalno in širšo kultura naroda, pri katerem gostuješ. Z mojimi razglednicami želim napraviti prvi korak, da odprem pot. Naj lokalne skupnosti začnejo razmišljati, kako lokalna umetnost lahko vliva na turistično ponudbo ali doživljanje. Seveda je odvisno, ali turiste zanima samo gledati ali tudi aktivno sodelovati in odkrivati svoje ustvarjalne talente. Na primer, na otoku Premuda, ki turistično ni razvit, so pričeli s fotografskimi delavnicami. Tako pride 50-100 ljudi na otok samo zaradi dela s fotografijo. Okolje za to je seveda čudovito. Podobno lahko velja za likovne, glasbene, plesne delavnice ... V katero smer gre sedaj tvoja fotografija? Še vedno mi je najljubša avtorska fotografija, ki jo delam sebi v veselje in kjer lahko eksperimentiram brez omejitev, kot svojstvena vizualna igra. Naprej želim razvijati razglednice, kjer lahko združim prijetno s koristnim, želim pa dati fotografiji/fotokolažu svoje mesto tudi v interjeru. Tako tvorno sodelujeva s kolegico arhitektko pri oblikovanju notranje podobe poslovnih prostorov, v birojih, restavracijah, kavarnah in klubih. Zdaj se bom imel priložnost posvetiti tudi Ljubljani, ki me kot mesto zelo privlači; polna je lepih drobnih podrobnosti, radovednih ljudi … Več fotografij na www.markomrse.com Nataša Kelhar, promocija v kulturi, glasbena menagerka

Mediteran 09

Jadran 09

(Grčija, Tunizija, Egipt, Turčija, Španija, Bolgarija)

(Slovenija, Hrvaška, BIH, Črna gora, Makedonija)

Nekje med modrino kristalno čistega morja, osupljivo lepimi peščenimi plažami in tradicionalnimi vasicami odkrijte barve: belo, modro, olivno zeleno, oranžno; odkrijte kontraste in bisere Mediterana. Sprehodite se med nasadi oljk, odkrijte neminljivo tradicijo ter odkrijte kulturnozgodovinske zaklade teh različnih, a temperamentnih dežel. Razvajajte svoje brbončice z odličnimi vini, začinjenimi specialitetami Grčije in sočnimi okusi paelle; začutite mamljivi vonj jasmina, pomarančevcev in limonovcev v Tuniziji pa vonj začimb in usnja v Turčiji. Poizkusite vodno pipo, obiščite tradicionalni turški hammam; doživite čisti mir, barve in tiho vznemirjenje puščav, oaz ali eksotiko podvodnega sveta v Sharm el Sheikhu; zaplešite ob zvokih španske kitare ali na takte sirtakija … Odprite nova obzorja, zares doživite Mediteran. Popusti in ugodnosti za zgodnje prijave: ��

�� lesketa v objemu južne �� z neštetimi otočki ter obliva eno najlepših obal na svetu. �� se svileni valovi, telo oblije nežna toplota, zaslišijo se klici galebov in pesem škržatov, završi obmorski vrvež, v nos se ujame vonj po sveže pečenih ribah … Sprehodite se po ozkih ulicah mestnih jeder in naj vas razveselijo školjke na krožniku. �� toplo morje in potem se ohladite še v senci črnih borovcev. �� Popusti in ugodnosti za zgodnje prijave: ��

Prvomajska potovanja 09 Poletite, odklopite in obiščite �� in sveta. Šarmantni Pariz z zvoki harmonike v ozadju, �� oblečenimi domačini, mavrični �� barvita Španija, ali vroči zakladi hladne Skandinavije… �� jezerih, morjih, si oglejte gradove, palače, cerkve in trdnjave. Spoznajte in doživite lastnosti različnih kultur sveta, obiščite zabaviščne parke, safarije pa seveda veličastne svetovne prestolnice, ljubke vasice in fantastične pokrajine. Pomirjujoči zeleni riževi nasadi v �� svetu �� Slovenije ��

Dotik sonca, šum morja, vonj cvetočih polj, … ��

�� Oddih PR oglas.indd 2

1/13/2009 11:12:16 AM

Oddih PR oglas.indd 3

1/13/2009 11:12:45 AM

Svet je bližje, kot si mislite!

AMBIENT HOTEL

NOV TEMATSKI HOTEL V DRUŽINSKI LASTI Julija 2008 je v Domžalah zaživel nov hotel s sloganom »Podvojite doživetje Slovenije«. V stavbi, kjer se je nekoč nahajala tovarna Toko, se je odprl tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, kavarno s teraso, konferenčno dvorano, masažnim salonom, ob hotelu pa se nahaja še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki.

080 19 60 • www.lastminutecenter.si

Posamezna turistična znamenitost se v sobi predstavi s pomočjo fotograﬁj in predmetov iz realnega okolja, s katerimi se stilsko ujema tudi interjer posamezne sobe. Na ta način soba dobi »karakter«, ki pa ga dopolnimo še z opisom ter tiskovinami znamenitosti. Med tematikami v hotelu tako zasledimo Veliko planino, kamniško Veroniko, lončarstvo v Komendi, Mengeš - glasbeno mesto, čebelarstvo, smaragdno reko (Soča), Dolžanovo sotesko, čevljarstvo v Tržiču, idrijsko čipko, kralja Matjaža, Križno jamo, Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta, bloškega smučarja, štorklje, domžalske slamnike ter številne druge. »Večina od 67 sob svojo tematiko že ima, spomladi 2009 pa bo hotel v celoti tematski. Za takrat

napovedujemo poseben predstavitveni dogodek vseh sob,« pravi direktor hotela, Sandi Komlanc. V hotelu je na voljo 110 ležišč, med katerimi so tudi okrogla ter podaljšana ležišča ter soba za invalide. Vse sobe so klimatizirane z uporabo naravnih virov, imajo svoj tuš, WC (apartmaji tudi teraso ter kuhinjsko nišo) in, kar pa je za današnji čas zelo pomembno, v vseh sobah sta tudi brezplačna interaktivna LCD TV ter brezplačni internet. V hotelski kavarni Ambient Café vam bodo na terasi ob Mlinščici postregli s kozarcem izbranega vina, dobro kavo, rogljičkom in časopisom. V dodatno ponudbo hotela sodijo še konferenčna dvorana, ki sprejme do 60 gostov, masažni salon, prostor za piknik in igrišče za odbojko na mivki. Kontakt: Ambient hotel, Aškerčeva 6a, 1230 Domžale, Slovenija T: 08 200 20 00 E: booking@ambienthotel.si I: www.ambienthotel.si

OGLAS

Ideja o hotelu se je porodila Katji Komlanc, hčeri lastnika objekta ter študentki dodiplomskega študija na Visoki šoli za design v Ljubljani. Na enem od predavanj na fakulteti je leta 2006 prišla na idejo, da bi takrat še zapuščeni objekt (stara tovarna Toko) preuredili v hotel. Rekonstrukcija objekta je tudi tema njene diplomske naloge. »Zasnova, skice in načrti projekta so bili narejeni v relativno kratkem času, saj sem imela že vse izdelano v glavi. Sama izvedba oziroma dejanska rekonstrukcija pa je trajala dobri 2 leti, navsezadnje je šlo za velik poseg v že obstoječi prostor,« pove Katja Komlanc. Ker je želela, da se hotel razlikuje od konkurence, si je zamislila temo hotela. Ambient hotel tako svojim gostom ne bo ponujal zgolj namestitve, ampak tudi pravo doživetje. V vsaki sobi se bo namreč predstavljala ena od naravnih ali kulturnih znamenitosti Slovenije, hodniki pa bodo nosili imena slovenskih rek. Gostje hotela bodo tako doživeli kanček Slovenije že znotraj hotela, vsem tistim, ki bi si lepote Slovenije radi ogledali tudi v živo, pa je na voljo interna turistična agencija. Od tod tudi slogan hotela »Podvojite doživetje Slovenije«.

Iz ponudbe turističnih agencij

POTEPANJE PO PERUJU

PISMO S POTI

Peru, ki se ponaša z mešanico bogate zgodovine, tradicije in nepredstavljivih naravnih lepot, nas je osvojil. Osemmilijonska Lima kljub množici prebivalcev deluje živahno in prijazno. Že navsezgodaj je zaživela tržnica. Živopisani prodajalci so glasno ponujali sveže pridelke, gruče poznavalskih žena pa so se spretno sukale med stojnicami in izbirale, barantale, klepetale. Turisti smo bili zgolj nemi opazovalci s fotoaparati v rokah. Šele na Arsenidasu oziroma tržnici tipičnih perujskih izdelkov smo prišli na vrsto. Že tako polne in težke torbe so postale še težje. Zapustili smo Limo in z letalom odleteli do mesta Cusco, ki leži na 3.400 metrih nadmorske višine. Za lažje 62

Pred povratkom v ogromno Limo smo zapluli še med otoki Los Palominos, na katerih živijo živopisane ptice, pingvini in tudi morski levi. Najbolj pogumni so

dihanje so nam domačini že ob prihodu ponujali omamni Mate de Coca. V okolici Cusca smo občudovali strme inkovske terase, grizli kolena, ko smo se povzpenjali do ruševin inkovske trdnjave. Ves čas nas je na poti spremljal tipičen peruanski pes, ki je brez dlake, le na glavi ima majhen šop dlačic, in ima visoko telesno temperaturo - približno 40 stopinj. Pot nas je vodila seveda tudi do gore Machu Picchu, kjer smo se prepustili magičnosti tega včasih mogočnega mesta, enega od svetovnih čudes. Šele zdaj lahko razumemo, zakaj si ga vsako leto ogleda toliko turistov z vsega sveta, saj je res nekaj posebnega, skrivnostnega. Mestece Aquas Calientes, ki leži pod to goro, nam je ponudilo obilo sprostitve po tem, ko so bile glave še tako polne vtisov, saj smo lahko v večernem mraku zaplavali v vodi iz toplih vodnih vrelcev.

napolnili z adrenalinom, ko smo morali prečkati divjo reko na posebej za to izdelanem splavu. Sledil je pohod pod vročim soncem, ki pa so ga v trenutku zakrili težki temni oblaki, iz katerih se je za kratek čas ulilo kot iz škafa, kar je nekaj povsem običajnega za te kraje. Po vseh teh dogodivščinah se nam je še kako prileglo tipično kosilo (solata iz palmovih listov, pečene banane, pečena juca in seveda koščki popečenega divjega prašiča) v družbi različnih ptičev, med katerimi smo se najbolj čudili živopisanim papagajem, kakadujem in amazonkam.

kar zaplavali med morskimi levi in vsi preživeli, plavalci in levi … Pred povratkom domov smo še izkoristili zadnje ure za pohajkovanje po delu Lime, Miraﬂoresu, kjer je poslovno središče velemesta z modernimi stavbami, v katerih se skrivajo ogromne trgovine, banke, letalske družbe in tudi turistične agencije. Na aveniji Jose Pardo in C. Libertad je tudi slovenska turistična agencija ŽNIDER S HOLIDAYS, ki pripravlja potovanja za zahtevne turiste, zgodovinarje, avanturiste,

kajakaše, pohodnike po pragozdu z Amazonko, po visokih gorah in lepih jezerih,... Seveda pripravljajo tudi klasična, visoko kakovostna potovanja po vsej Južni Ameriki, še zlasti po Ekvadorju z Galapagosom, Braziliji, Argentini, Boliviji in Kolumbiji.

OGLAS

Vas je kdaj zamikalo, da bi zimsko sivino zamenjali za sonce? Nas je! Hladno meglo smo s skupino podobno mislečih avanturistov pustili doma in se dodobra naužili južnoameriške modrine neba.

Večer smo preživeli pred udobnimi indijanskimi kočami ob srebanju kokosovega mleka, ki smo ga s slamico pili kar naravnost iz svežega kokosa, pravkar utrganega s kokosove palme, ob preizkušanju prave čokolade iz bližnje tovarne, za dosego popolnega užitka pa smo skočili še v prijetno hladen bazen.

Že tako očarani nad perujsko pokrajino in domačini smo se podali v Tarapoto, višinsko džunglo. S terenskimi vozili smo se prebijali skozi hribovit pragozd. Že tako polni vtisov smo naša telesa 63

Od skrite vasice do mondene ponudbe

SPOJ KULTURE, TRADICIJE, LEPOTE IN NARAVE DOBRODOŠLI NA HRVAŠKEM! Hrvaška prestolnica Zagreb bo začetek leta športno mednarodno stičišče, saj bo gostitelj treh velikih športnih dogodkov. Januarja gosti najboljše smučarke in smučarje na svetovnem pokalu Snežna kraljica na Sljemenu; Svetovno prvenstvo v rokometu za moške, ki bo med 16. januarjem in 1. februarjem potekalo v Zagrebu, Splitu, Zadru, Pulju, Poreču, Varaždinu in Osijeku se bo zaključilo v novo odprti dvorani Arena Zagreb; malo zatem pa se bodo februarja na PBZ Zagreb Indoors ATP turnirju srečali številni tenisači. Začetek leta je tudi čas, ko je cela Hrvaška, predvsem pa Kvarner, v znaku pustnih rajanj in karnevala. Mega projekt hrvaškega turizma, Mednarodni reški karneval, ki bo letos med 23. januarjem in 22. februarjem potekal že šestindvajsetič, je turistom najbolj privlačen. Še eden izjemen turistični izdelek v isti regiji, v Novem Vinodolskem, je Novi Spa Hotels & Resort kompleks. Gre za najsodobnejši kongresni center na Hrvaškem in največji wellness center v Evropi, ki gostom ponuja sproščen pobeg iz vsakdanjika. Od tukaj se gosti lahko napotijo na polotok Istro, čigar neizogiben del identitete je žlahtna kapljica. Tam se, med drugim, ljubiteljem vina ponujajo privlačne vinske ceste. Druga bližnja regija je Lika s svojimi biseri narave – svetovno znanimi Plitvicami, narodnim parkom pod zaščito UNESCA, ter dolino reke Gacke, resničnim simbolom neokrnjene narave. Poleg glavnih adutov dalmatinske regije, morja in sonca, obiskovalce navdušujejo tudi arhitekturni dosežki. 64

Znani primer antične arhitekture, vpete v današnje sodobno življenje, je seveda splitska Dioklecijanova palača. Zadrski inštalaciji Pozdrav soncu in Morske orgle, primera moderne arhitekture, pa prestavljata izvirni umetniški atrakciji, zaradi katerih je Zadar uvrščen med 25 svetovnih turističnih top destinacij. V šibeniškem kraju, v neposredni bližini NP Krka in mesta Šibenik, posebno zanimivost predstavlja Etnoland Dalmati, prvi hrvaški tematski etno park, ki gostom ponuja doživetje avtohtone dalmatinske Zagore. Julija letos bo v bližini Dubrovnika svoja vrata odprl elitni resort v kategoriji petih zvezdic, »Dubrovački vrtovi sunca«, čigar gostinska ponudba bo navdihnjena z značilnostmi hrvaškega podnebja, gosti pa bodo lahko skupaj z domačini sodelovali v obiranju oljk in grozdja, ribolovu … Kontinentalni del Hrvaške, gastronomski in etnološki velikan ter področje

neokrnjenih naravnih lepot, ponuja edinstveno turistično izkušnjo z množico kulturnih prireditev. V Osrednji Hrvaški in Slavoniji se število kolesarskih stez in »bike&bed« namestitev nenehno povečuje, zato sta kraja zanimiva predvsem za kolesarske navdušence. Najsevernejša hrvaška regija, Medžimurje, se s sosednima državama Slovenijo in Madžarsko vse bolj povezuje v edinstveno turistično celoto. To dokazujeta dva projekta – Via Urbium, ki povezuje turistične ponudbe treh srednjeevropskih mest v treh državah – Varaždina, Maribora in Szombathelyja, ter 60 km dolga Mlinarska pot, kjer lahko odkrivate naravo in zanimivo (skupno) etnološko zapuščino slovenske Prlekije in hrvaškega Medžimurja. Za vikend-oddihe ali sanjske počitnice se vam v neposredni bližini ponuja spoj kulture, tradicije, lepote in narave – dobrodošli!

Windsurﬁng - šport za navdušence ali popestritev poležavanja na plaži

JADRANJE NA DESKI

DESTINACIJE, KI JIH NE SMETE SPREGLEDATI Od windsurfanja na burji v Piranskem zalivu do divjih vetrov oceanov Avtor članka: Katarina Polajnar

Pred počitniškim odhodom se vsak windsurfar sprašuje o tem, kam oditi na svoj naslednji dopust. Izbira lokacije je odvisna od želja vsakega posameznika. Navdušenci prostega sloga se ponavadi odpravijo v bolj mirne, a vendarle prepihane zalive, bolj adrenalina željni windsurfarji pa neprestano iščejo popoln val v kombinaciji s čim bolj čistim vetrom.

Velikokrat vidimo na cestah avtomobile, natovorjene s surf opremo. Svoj čas so bile take podobe rezervirane le za poletne mesece. Velike jadralne deske ter dolgi jambori, ponavadi opremljeni z rdečo rutko, so bili dodatna oprema tujcev, ki so romali na morje. Marsikoga je zamikalo jadranje na deski kot dodatek oziroma razvedrilo ob dolgočasnem poležavanju na morski obali. Potem pa so take podobe izginile z naših cest in trikontna jadra na marsikateri razglednici so postala preteklost. Kot da bi jadranje na deski za vedno zamrlo. Pa ni čisto tako. Šport je ostal v srcih tistih pravih privržencev, le v svoji osnovi je postal tehnično bolj zahteven. Mogoče danes niti ne moremo govoriti toliko o jadranju na deski, kajti današnji jadralci, surferji, windsuferji zase le redkokdaj trdijo, da jadrajo. Z novimi tehnologijamiin z novimi lahkimi ter trpežnimi materiali se je tudi jadranje na deski spreme66

nilo. Jadralce, ki so lovili sapice v času letnih dopustov, so sedaj zamenjali windsurfeji, ki lovijo prave, močnejše vetrove, včasih tudi orkanskih jakosti. Pri tem jih ne motijo ne mraz, ne lokacija, ne višina valov. Slednji najmanj, saj so ponavadi premajhni, vsaj ob naši in sosednjih obalah. Jadranje se je prelevilo v surfanje, hitrosti so velike, skoki dolgi in vratolomni, pojavile so se windsurf ﬁgure (freestyle), ki so vse kaj več od navadnega obrata z desko. Za nekatere je windsurf postal del žeivljenjskega sloga, ki se odraža ne samo pri surfanju, ampak tudi v podrobnostih, kot so obleka, govor, način pozdravljanja, nalepke na avtih in seveda obvezni avtomobilski prtljažniki s penasto oblogo. Srečate jih povsod; so med vami, majhna in zelo povezana subkultura. Vsem pa je skupen žar v očeh, ko se začnejo v vetru premikati listki na drevesu ali ko je zaradi burje napovedana zapora prometa. Takrat “prilezejo” na plano, avtomobili so natovorjeni z veliki vrečami in neštetimi surf deskami. Opazite jih povsod, pa naj bo burja, tramontana, jugo na morju, nevihtni veter na jezerih ali pomladanski topel jugozahodnik, ki pobira

zadnje krpe snega. So moderni lovci, lovci na veter. Žal pa se danes windsurﬁnga ne da naučiti na dopustu, »čez noč«. Zato so v Sloveniji organizirane šole, ki delujejo doma in v tujini, kjer se lahko naučimo osnov in novih tehnik windsurﬁnga. Ljubitelji vetra se srečujejo tudi na spletnih portalih, kjer izmenjujejo svoje znanje, opremo, izkušnje, predvsem pa iščejo podatke o vetrovih, vremenskih napovedih in lokacijah za varno surfanje. Najbolj znana portala sta www.surfpark.si in www.style-team. si, sledijo pa jim še www.windsurfer.si, www.slosurf.com, www.totisurf.com, www.otrociburje.net in podobni. Surfanje je postalo spet zanimivo in zelo atraktivno. Predvsem zaradi tega, ker ne ločuje ljudi na mlade in stare, na športnike in nešportnike, na moške in ženske. Lahko je razvedrilo za vse, ki si želijo aktivno preživeti prosti čas. Potrebujete le malce vztrajnosti in veliko ljubezni do narave. Ko boste vstopili v ta svet, vam veter ne bo mrščil samo las, ampak vam bo pihnil na srce. Sledite tem modernim nomadom in ga ulovite.

Za vas smo izbrali nekaj krajev v Evropi, kamor lahko odpotujete na vaš naslednji športno- dopustniški oddih. Ljubitelji toplih, vročih poletij se lahko odpravite na sredozemski jug, tisti malo manj željni vročih krajev pa se lahko odpravite na hladnejšo atlantsko obalo na severu Evrope. Ob opisu nekaj krajev za vaš naslednji dopust se sprašujem o tem, ali bo tudi vas windsurfanje tako navdušilo, kot je navdušilo mene. Želja, da se začnem učiti windsurfanje, je bila pri meni prisotna že od konca osemdesetih let, ko sem v kampu opazovala sosede, kako zjutraj pakirajo danes že zgodovinsko opremo in se odpravljajo na morje »surfat«. Nekajkrat sem tudi poskusila, vendar se mi je takrat ta šport zdel izjemno težak. Po desetih letih pa sem v lepem sončem in vetrovnem dnevu v Žusterni zopet opazovala windsurfarje. Njihovo jadranje je bilo izjemno. Telo je bilo usklajeno z desko in jadrom, kot bi bilo jadro perešček, deska pa le opora, ki telo vzdržuje nad vodo. Sploh me je navduševalo dejstvo, da so za ta šport potrebni le morje, jadro in veter. Tako se je začelo. Prvi začetki so resnično nočna mora vsakega windsurfarja.

Windsurfanje na enem izmed grških otokov.

Dvigovanje težkega jadra in hkrati lovljenje ravnotežja se zdi nemogoče. Sledi prvo glisiranje, vožnja v zankah, vodni štart, to pa so tiste stvari, zaradi katerih ti windsurfanje počasi prehaja v kri in postaja del tebe. Čakaš na naslednjo burjo, ki bo zapihala na obali in ti omogočila naslednjo windsurfarsko doživetje. Tudi poletne dopuste počasi začneš nezavedno kombinirati z windsurfanjem. Sprva se odpraviš v sosednjo Hrvaško, kjer je burja lahko za kar nekaj stopenj močnejša kot pri nas, nato sledijo najbolj prepihani kraji v Evropi. Odpraviš se v Grčijo, v Španijo in Italijo. Zaradi govoric, češ da je Danska znana po močnem vetru in velikih valovih, se odločiš, da bo tvoj naslednji dopust Danska. In že si na poti proti severu.

Slovenija Ena izmed najbolj priljubljenih lokacij slovenskih windsurfarjev je izolska Punta. Najprimernejša za windsurfanje je v spomladanskem in jesenskem času po prehodu hladne fronte, ko pri

nas začne pihati burja. Burja je močan in sunkovit veter, ki lahko piha tudi do 9 boforov, spremljajo pa jo tudi veliki valovi. Takrat se izolska Punta napolni z adrenalina željnimi ljubitelji tega športa. Izolska Punta v času burje ni primerna za začetnike, saj jih lahko odnese na odprto morje. V spomladanskem in poletnem času je na slovenski obali pogost maestral, šibak veter s severozahoda. Zaradi svoje konstantnosti je primeren za začetnike. Najprimernejši kraj za učenje na maestralu je Žusterna, kjer se nahaja klub jadralcev na deski Bum. Tu si lahko sposodite opremo ali se udeležite tečajev. Drugi najprimernejši kraj za windsurfanje na maestralu je tako imenovani kraj »Ribič« v Piranskem zalivu, v neposredni bližini Sečoveljskih solin. Zaliv je tudi zelo varen. Piranski zaliv je tudi najprimernejši kraj za windsurfanje na južne vetrove, ki pa jih pogosto spremljajo padavine. Več informacij: http://www.slosurf.com/; http://www.style-team.si/; http://www.surfpark.si/; http://kjdbum.tripod.com/. 67

S prelivanjem hladnega zraka prek Nanosa in Trnovskega gozda se na izolski Punti ustvari močna burja. (Foto: Ž. Horvat, 2009).

Danska ali hladni Hawaii Danska je ena izmed najbolj vetrovnih držav v zahodni Evropi. Nahaja se namreč v osrčju zahodnih vetrov. Vetrovi pihajo skozi vse leto, še posebej močni in pogosti so spomladi, jeseni in pozimi. Tako lahko vedno najdemo obalo z dobrimi verovnimi pogoji, ne da bi se pri tem morali voziti ure in ure. Dolge in nizke obale omogočajo lahek dostop do morja, odprto morje pa ponuja mnogo izzivov za izkušene windsurfarje. Poleg morske obale pa notranjost države ponuja windsurfanje na kakšnem izmed mnogih jezer. Jezera so primerna tako za učenje kot tudi za navdušence mirnih voda ali ljubitelje prostega sloga. Za tiste, ki se windsurfanja še učijo, je na voljo veliko windsurﬁng centrov, kjer vas z veseljem naučijo osnov tega športa, na voljo pa so tudi nadaljevalni tečaji za vse tiste, ki bi se radi izpopolnili v tehniki. Zahodna obala je izrazito nizka in neprestano izpostavljena zahodnim vetrovom. Vetrovi zaradi svoje pogostosti omogočajo nastanek morskih valov. Ti nastajajo že na odprtem morju in se proti obali povečujejo, lomijo in padajo en čez drugega ter tako ustvarjajo idealne pogoje za tiste, ki so željni prave izzivalne vožnje po valovih. Valovi namreč lahko presežejo tudi 5 metrov. Prav zaradi tega se Danska imenuje »hladni Hawaii«. Najbolj znana in obiskana lokacija za jezdenje na valovih je mala ribiška vasica Klitmøller, ki se nahaja na severozahodnem delu države. Lokacija ponuja dobre pogoje 68

dolge puste peščene obale, kjer se je množično razvil turizem. El Medano je malo obmorsko mesto na JV strani otoka. Je eno izmed najbolj prepihanih območij na svetu. Zahvaljujoč toplemu podnebju in pasatnim vetrovom, ki pihajo do 300 dni na leto, je to pravi raj za windsurfarje. Povprečna letna temperatura zraka 22°C, temperatura morja, ki redko pade pod 19°C, pa omogoča windsurfanje v kratkem neoprenu praktično skozi celo leto. Najmočneje in najpogosteje piha poleti, ko so pasati na vrhuncu svoje moči. El Medano ponuja dva zaliva, kjer lahko izbirate med enostavnejšimi in bolj zahtevnimi pogoji. Južni zaliv, imenovan »South Bay«, je primeren za začetnike in manj izkušene windsurfarje. V tem delu se nahaja klub, kjer si lahko sposodite najnovejšo opremo za windsurfanje ali najamete zelo dobre učitelje tega športa. Za tiste z več znanja in željo po valovih je primernejši severni zaliv, imenovan Cabezo, saj omogoča izvajanje visokih skokov in najzahtevnejših akrobacij, ki jih redno prikazujejo izkušeni domačini.

Mesto El Medano z južim zalivom »South bay« in severnim zalivom Cabezom. (Foto: K. Polajnar, 2008).

Več informacij: www.windsurﬁngtenerife.com www.otc-windsurf.com

Italija – Sardinija

Klitmøller ob močnem jugozahodniku. (Foto: K. Polajnar, 2007).

za izkušene windsurfarje na različne smeri vetrov. Najprimernejša smer vetra je jugozahodna, saj omogoča nastanek popolnih in izredno visokih valov. Če se boste odločili za obisk Danske, je najprimernejši čas v poznih poletnih mesecih, predvsem v avgustu. Takrat je namreč največja možnost lepega vremena in dobrih vetrov. Ob koncu je treba poudariti, da je Danska »hladna dežela«, tako je so debelejši neopren in topla oblačila po windsurfanju obvezna oprema ljubiteljev tega športa. Več informacij: www.visitdenmark.com

Kanarski otoki – Tenerife Kanarski otoki se nahajajo na Atlantskem oceanu ob severozahodni obali Afrike. Arhipelag sestavlja sedem otokov vulkanskega nastanka. Tenerife, največji in geografsko najpestrejši otok Kanarskih otokov se ponaša z najvišjo goro Španije, vulkanom – Pico del Teide (3718 m). Za otok je značilno zelo raznoliko površje; na severnem delu je značilna redko poseljena, skalnata obala, poraščena z bujno vegetacijo, na jugu pa se raztezajo

Otok Sardinija, drugi največji otok v Sredozemlju, je s svojo 2000 km dolgo obalno črto in z nenehno izpostavljenostjo vetrovom in valovom pravi raj za windsurfarje. Zanj je značilno toplo sredozemsko podnebje, saj temperature nikoli ne padejo pod 10°C. Značilnost Sardinije je skoraj nepretrgano področje nizkega zračnega pritiska, ki povzroča stalne vetrove. Najpogostejši veter je maestral. Za windsurfanje sta primerni tako severna obala, kjer je značilen severozahodni veter maestral, kot južna obala, ki je izpostavljena južnemu široku. Slednji ponuja izjemno dobre vetrovne pogoje in visoke valove. Na severni obali se nahaja Porto Pollo, najbolj znana lokacija za windsurfanje - tako za začetnike kot tudi za poznavalce. Ponuja tri različne vetrovne pogoje, od milega vetra v notranjosti zaliva, do močnih vetrov, ki se stopnjujejo proti odprtemu morju. Porto Pollo poleg dobrih vetrovnih pogojev ponuja windsurfanje na snežno belih peščenih plažah in turkiznozelenem, smaragdnem morju. V zadnjih letih se je na tem območju razvilo kar nekaj windsurﬁng šol in cen-

Adrenalinski skoki izkušenih windsurfarjev v Cabezu. (Foto: K. Polajnar, 2008).

Zaliv Porto Pollo s čudovito peščeno plažo in smaragdnim morjem. (Foto: K. Polajnar, 2007).

trov, ki ponujajo vse od najema opreme do učenja tega vedno bolj priljubljenega športa. Na južnem delu otoka se nahaja Chia, atraktivni kraj za izkušenejše windsurfarje, ki si želijo jezdenja valov in visokih skokov. Široko, najpogostejši veter na tem območju, piha v spomla-

danskem in poletnem času ter ustvarja idealne pogoje za velike valove. Več informacij: www.discover-sardinia.com/activities/windsurﬁng.htm www.sardegna.net.

Grčija – Naxos Sredozemski otok Naxos je navečji in najrodovitnejši otok v skupini Kikladov v Egejskem morju. Številne peščene plaže, ki se razprostirajo po celotni obali, bogata kulturno- zgodovinska dediščina otoka in odlična otoška kulinarika so omogočile hiter razvoj turizma. Poleg tega da otok ponuja mnogo naravnih znamenitosti, je znan tudi kot priljubljena lokacija za windsurfanje. V poletnem času namreč severni veter, z grškim imenom Meltemi, ponuja odlične pogoje za vse, od začetnikov do poznavalcev. Na otoku sta najbolj znani dve lokaciji: laguna Naxos, ki se nahaja v neposredni bližini samega mesta Naxos, ter Mikri Vigla, ki se nahaja 15 km južno od mesta Naxos na zahodni strani otoka. Laguna Naxos ponuja dve različni lokaciji; tako imenovana »laguna«, nizek, z vseh strani zavarovan, zaprt zaliv je primeren za začetnike, za poznavalce in željne adrenalina pa je primeren tako imenovani »wave spot«, ki se nahaja izven grebena, na zunanji strani zaliva. Na tem območju se nahajata dve šoli windsurfanja, ki ponujata tako tečaje kot tudi izposojo opreme. Za tiste, ki so željni resnično močnega vetra, pa je primeren kraj Mikri Vigla. Nastanek tako močnih vetrov na tem območju je posledica stiskanja zraka med otokoma Naxos in Paros. Prostrani peščeni zaliv s kristalno čistim morjem in konstantnim vetrom omogoča idealne pogoje za uživanje v svojem najljubšem športu. Na plaži se nahaja eden izmed najboljših windsurﬁng klubov na otoku; ponuja izposojo opreme in tudi kvalitetne tečaje. Več informacij: www.naxos-surf.com www.naxos-windsurf.com www.ﬂisvos-sportclub.com/index.php

Hrvaška – zaliv Ližnjan in rt Kamenjak Eden izmed najbolj priljubljenih krajev slovenskih surfarjev na Hrvašem je okolica mesta Pule, na skrajnem južnem delu polotoka Istra. Pula je znana po svoji mili klimi in toplem morju. Najprimernejši čas za windsurfanje je od spomladi do jeseni, ko je pogostost vetra največja. Lokacije, ki so med seboj oddaljene le nekaj kilometrov, se med seboj razlikujejo glede na smer vetra. V zadnjih letih sta najbolj znani lokaciji za windsurfanje 70

Zaliv Mikri Vigla s čudovito peščeno plažo in čistim morjem. (Foto: K. Polajnar, 2006).

JADRANJE NA DESKI: Kako izbrati ustrezno opremo? Avtor članka: Janez Filipič, Foto: Luka Jureš, Simon Pukl, Martin Vodopivec

Učenje windsurfanja v laguni. (Foto: Ž. Horvat, 2006).

predvsem zaliv Ližnjan in rt Kamenjak. Zaliv Ližnjan je primeren za burjo, rt Kamenjak pa za južni veter. Za omenjena vetrova so statistično najboljši spomladanski in jesenski meseci, ko so na tem območju pogosti prehodi toplih in hladnih front. V poletnem času lahko na omenjenih lokacijah surfamo na maestral, ki pa je šibak veter, primeren predvsem za učenje. V majhni ribiški vasici Premanturi, ki se nahaja v bližini Naravnega parka Rt Kamenjak, se nahaja več windsurﬁng centrov, kjer je mogoče opraviti tečaje ali si sposoditi opremo. Zaliv Premantura je primeren za windsurfanje tako na burjo kot tudi na jugo in maestral. Hkrati je to tudi najprimernejši kraj za učenje na tem delu Istre. Več informacij: www.windsurfstation.com www.windsurﬁng.hr

Popoln dan ob močnem jugu na rtu Kamenjak. (Foto: G. Babič, 2008)

Po obisku evropskih prestolnic vetra se želje širijo na sosednje celine. Mauritius, Madagaskar, Južnoafriška republika in nenazadnje Brazilija so le nekatere izmed držav za najin naslednji dopust. Prepričana sva, da jih še dolgo ne bo zmanjkalo. Vendar konec koncev ni pomembno, kam se odpravimo, pomembno je le, da zadovoljimo svojo dušo in ujamemo svoj popoln val. In vse to le zaradi užitka, ki nam ga vedno znova da ta izjemen šport.

V zadnjih letih je priljubljenost jadranja na deski tudi v Sloveniji spet v strmem vzponu; poleg novih navdušencev se vračajo tudi stari surfarji, ki so iz različnih razlogov trapez obesili na klin, sedaj pa spet razmišljajo o nakupu nove opreme. In prav nova oprema je tista, ki je poskrbela, da je ponovna popularizacija športa trend ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. Deske so postale krajše, širše in lažje, kar je izboljšalo njihovo stabilnost, okretnost in primernost za transport. Velik razvoj so doživela tudi jadra, ki so pridobila na stabilnosti proﬁla ter razponu uporabe, hkrati pa so postala mnogo lažja. Posledično so postali prvi koraki v jadranju na deski precej lažji in bistveno hitrejši, glisiranje kot tista prvina in občutek, ki iz večnega začetnika naredi večnega zasvojenca, pa sta za najboljše na dosegu roke že po kakšnem tednu od prvega srečanja s športom. Vendar pa je po drugi strani zaradi poplave številnih modelov različnih proizvajalcev prav oprema tista, ki med potencialnimi kupci povzroča največ zadreg.

V splošnem je izbira ustrezne opreme odvisna od številnih dejavnikov, med katere štejemo znanje, telesno težo, pogostost ukvarjanja s športom, kraj (moč vetra, razmere na vodi) in nenazadnje tudi ﬁnančne zmožnosti. Za tiste, ki opremo kupujete prvič in že obvladate osnove jadranja na deski, to konkretno pomeni, naj ima deska volumen med 130 in 200 litri. Če surfate redko, v šibkem vetru in ste močnejše telesne konstitucije, potem bodo za vas primernejše deske na zgornjem koncu volumenske lestvice. Priporočljivo je tudi, da ima taka deska gredelj ali dodatni smernik na sredini, saj se bo v šibkem vetru, ki ne omogoča glisiranja, obnašala veliko bolje, primernejša pa bo tudi za otroška jadra. 71

Kongresni turizem

KONGRESNI TURIZEM – PRILOŽNOST SLOVENSKEGA TURIZMA V ČASU GOSPODARSKE IN FINANČNE KRIZE Tudi v letu 2009 se bodo v Sloveniji odvijali številni kongresni dogodki. Kongresna dejavnost ali turizem postaja vse bolj pomemben del slovenske turistične ponudbe, kar je vidno tudi po številnih vlaganjih in posodobitvah kongresnih kapacitet. Slovenija je zaradi tradicije in geografskih značilnosti ter lege zelo primerna za poslovni in kongresni turizem. Večje trgovine in proizvajalci v Sloveniji: http://www.agilis-sport.com/ http://www.amodor.si/ http://www.duem.si/ http://www.ﬂikkaboards.com http://www.freestyle.si/ http://www.prosurf.si/ http://www.southsails.eu/ http://www.sporttrade2000.si/

Obratno velja za tiste, ki imate dobre športne predispozicije, hočete čim hitreje napredovati in ste lažje konstitucije. Prvih nekaj tednov boste zaradi manjšega volumna sicer imeli težave s stabilnostjo, vendar pa vam bo kasneje deska nudila veliko več užitkov, kot drugo desko pa jo boste lahko obdržali kar nekaj let. Velikost jadra naj bo nekje med 5.0 – 7.0 m2. Za začetek je najbolje izbrati enega od modelov jader freemove ali freeride brez camberjev, saj so enostavna za uporabo in cenovno ugodna, ker jih lahko uporabljate v kombinaciji s cenejšimi jambori. Kljub temu pazite, da se bo trdota (IMCS) kupljenega jambora skladala s trdoto, speciﬁcirano na jadru. Če boste kupovali več kot eno jadro, potem naj se kvadrature med seboj razlikujejo za ca 20 %. Ko so osnove surfanja v močnem vetru (vodni štart, vožnja v zankah in trapezu, obrat z vetrom) osvojene, postane izbira opreme zelo odvisna tudi od tega, kateri disciplini bi se radi posvetili. Deske za npr. valove so tako

popolnoma drugačne od desk za prosti slog ali za slalom, podobno pa velja tudi za jadra. Na tem nivoju postane zelo pomembna tudi izbira primernega jambora, saj z jamborom slabše kvalitete ne moremo izkoristiti potenciala, ki ga jadro ponuja. To se še posebej pozna pri jadrih z večjo površino. Kar se tiče desk, lahko njihov razpon uporabnosti močno povečamo z uporabo smernikov različnih velikosti, trdot in proﬁlov. Pred nakupom opreme si lahko pomagate s testi v tujih revijah (npr. angleški Boards ali nemški surf), za mnenje lahko vprašate tudi bolj izkušene na različnih forumih (npr. www.totisurf. si, www.surfpark.si, www.style-team. si/test/index.php), največ pa boste seveda izvedeli, če boste še pred nakupom želeno opremo testirali sami. V splošnem velja, da na trgu ni več slabih proizvodov, vendar pa med istimi linijami različnih proizvajalcev obstajajo velike razlike v namembnosti, zato morate ugotoviti, kateri model je za vaš slog, znanje in ostale potrebe najbolj primeren.

Kongresni turizem se je uveljavil kot termin, za katerega sicer v tujini uporabljamo izraz »meeting industry«, v pogovornem jeziku pa kratico MICE za Meetings, Incentives, Conventions and Exhibitions. To je do danes edina kratica, ki je v celoti povzela in zadela multifunkcionalnost ter vsa ključna področja naše dejavnosti. Zakaj je kongresni turizem tako pomemben in kakšno vlogo bo imel v časih gospodarske in ﬁnančne krize? Kongresni gostje prav v takšnih obdobjih postajajo najbolj dobrodošli obiskovalci držav. Kongresi znanstveno-strokovnih združenj se načrtujejo leta vnaprej in kriza lahko bolj ali manj vpliva zgolj na manjše število udeležencev, do večjih odpovedi dogodkov pa zaradi krize verjetno ne bo prihajalo. Bolj občutljiv je trg korporativnih dogodkov, kjer pa bo potrebno spremeniti predvsem odnos do korporativnih kupcev in dodati naročnikom novo vrednost ter poiskati inovativne doživljajske zgodbe.

Slovenski kongresni turizem ima torej v primerjavi z ostalimi turističnimi panogami dobre možnosti pozitivnega vplivanja na učinke gospodarske in ﬁnančne krize. Raziskave kažejo, da kongresni gostje porabijo trikrat več kot običajni počitnikarji, stranski učinki pa so multiplikativni. Podrobnejše odgovore o navadah in značilnostih kongresnih gostov je dala raziskava kongresnih udeležencev v Ljubljani, ki je bila izvedena septembra 2008 na vzorcu preko 500 tujih kongresnih udeležencev. V Ljubljani prevladujejo kongresni gostje: ki so v povprečju višje izobraženi Evropejci, stari med 30 in 39 let ter so zaposleni v privatnem sektorju, ki se v povprečju udeležijo dveh mednarodnih dogodkov na leto, predvsem zaradi priložnosti za mreženje ter profesionalno izobraževanje in usposabljanje, ki v času 3,03 dnevnega dogodka povprečno potrošijo 2.350 €, ki se v večini prvič udeležujejo mednarodnega dogodka v Sloveniji in se v 96,9 % zanimajo za ponovno udeležbo na dogodkih v državah jugovzhodne Evrope, na prvem mestu v Sloveniji. Največji delež kongresnih gostov ocenjuje mednarodni dogodek, ki so se ga udeležili v Sloveniji, za boljšega od pričakovanj. Kot prednosti kongresne ponudbe Slovenije kongresni gostje najpogosteje izpostavijo lepote Ljubljane ter dostopnost destinacije zaradi centralne pozicije Slovenije v Evropi. Slovenski kongresniki smo ﬁnančno in gospodarsko krizo dočakali dobro pripravljeni in z jasno strategijo razvoja, ki jo koordinira Kongresni urad Slovenije, ki šteje ob koncu leta 2008 67 rednih članov. Gre za enega najhitreje rastočih kongresnih uradov v svetovnem merilu. Število članov se je s 15 v letu 2004 povečalo za več kot štirikrat.

Kongresni urad Slovenije je bil ustanovljen z namenom promocije in trženja Slovenije kot kongresne in incentive destinacije ter pridobivanja tako nacionalnih kakor tudi mednarodnih dogodkov. Med svojimi člani vključuje kongresne centre in hotele, profesionalne kongresne organizatorje (t.i. PCO) in kongresne turistične agencije (t.i. DMC), Zavod za turizem Ljubljana in Maribor ter druge ponudnike storitev. In kaj od Slovenije kot kongresne destinacije pričakujejo tuji kongresni gostje? Predvsem pričakujejo čim višjo dodano vrednost, želijo si več letalskih povezav, boljšo promocijo Slovenije in izboljšanje hotelske infrastrukture. To pa so tudi ključni strateški izzivi slovenskega kongresnega turizma v prihodnosti. Poleg tega bo slovenski kongresni turizem moral vztrajati na nadaljnjem vlaganju v trženje in razvoj kadrov, saj bo samo na ta način lahko ohranili svojo konkurenčno prednost in dobro pripravljenost na prihajajoče izzive.

Kongresni turisti v povprečju v času 3,03 dnevnega dogodka porabijo 2.350 EUR. Največje izdatke predstavljajo kongresni in poslovni stroški (povpr. 713,9 €) ter strošek prevoza do destinacije (povpr. 614,4 €). Kongresni gostje v času dogodka najmanj potrošijo za zabavo (povpr. 50,3 €) in kulturo (povpr. 19,9 €). Več informacij tudi na: www.sl.slovenia-convention.com 73

100 95 75

25 5 0

Kongresni turizem

VAS LAHKO POVABIMO NA KAVO?

Na skodelico kave v času individualnih sestankov med organizatorji dogodkov in ponudniki poslovnokongresnih storitev v državah jugovzhodne Evrope. 130 mednarodnih organizatorjev kongresov, seminarjev, konferenc ter drugih dogodkov in 100 ponudnikov kongresnih storitev (hoteli, kongresni centri, posebna prizorišča za dogodke, profesionalni kongresni organizatorji, specializirane turistične agencije, event agencije) vabimo na prvo poslovno borzo kongresnega turizma za področje jugovzhodne Evrope - na Convento. Regija jugovzhodne Evrope postaja vse bolj prepoznavna destinacija na mednarodnem kongresnem trgu. Na svetovni kongresni borzi EIBTM v Barceloni je 45,2 odstotka organizatorjev dogodkov izrazilo zanimanje za prirejanje dogodkov v vzhodni in srednji Evropi. Interes za regijo obstaja tudi s strani kongresnih gostov. 96,9 76

odstotkov kongresnih gostov se je v raziskavi o kongresnih gostih, opravljeni v Sloveniji, zanimalo za udeležbo na mednarodnih dogodkih v jugovzhodni Evropi. Na podlagi interesa organizatorjev dogodkov in kongresnih gostov je Zavodkongresnoturistični urad spodbudil povezovanje kongresne ponudbe držav jugovzhodne Evrope. Dodatno motivacijo projektu je predstavljal uspeh lanskoletne poslovne borze Simex, ki je predstavljala le slovensko kongresno ponudbo. Conventa želi preseči dosedanje rezultate in začeti novo tradicijo povezovanja regije. Kot je dejala Tatjana Radovič, vodja kongresne dejavnosti pri Zavodu za turizem Ljubljana: »Partnersko razmišljanje, na katerem temelji izvedba te borze, je edini pravi model, ki vodi v nadaljnji razvoj promocije in trženja naše kongresne ponudbe v Evropi in širše.« Prav to je namen Convente - povečati prepoznavnost regije in posameznih destinacij. Najpomembnejše orodje za dosego tega cilja je sklepanje poslovnih povezav med organizatorji dogodkov in ponudniki kongresnih storitev. Conventa odgovarja na sindrom pomanjkanja časa in

udeležencem omogoča vzpostavljanje osebnih stikov na vnaprej dogovorjenih sestankih in v času neformalnih druženj. Nadalje vabi udeležence na študijske izlete po regiji ter organizira izobraževanja o aktualnih trendih v poslovnem in kongresnem turizmu. »Conventa je pomembna pobuda za celotno regijo,« je dejal Paul Kennedy, direktor srečanj in dogodkov pri Reed Travel Exhibitions. Kajti Conventa predstavlja najpomembnejšo poslovno prireditev na področju kongresnega turizma ne samo v Sloveniji, temveč v celotni regiji jugovzhodne Evrope. In njen potencial za povečanje prepoznavnosti in konkurenčnosti kongresne ponudbe jugovzhodne Evrope je edinstven. Poslovna borza Conventa bo potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 22. do 23. januarja 2009 v okviru sejma Turizem in prosti čas. Poleg Zavoda-kongresnoturističnega urada pri organizaciji borze sodelujejo Slovenska turistična organizacija, Zavod za turizem Ljubljana, Gospodarsko razstavišče in ugledne mednarodne korporacije, kot so Reed Exhibitions – EIBTM, MPI, HelmsBriscoe, ITTFA. Več informacij o poslovni borzi najdete na www.conventa.si. 77

Intervju Tip

PRIPRAVLJENI NA NOVA DOŽIVETJA! POGOVOR S ŠPELO BRATUN, Z VODJO SEJMA TURIZEM IN PROSTI ČAS (TIP), 22. 1.–25. 1. 2009 surfanja – windsurfa, kitesurfa in surfa – predstavljamo obsurfarsko opremo, šolo surfanja, surf potovanja itd. V tem sklopu bo še komisijska prodaja rabljene surf opreme, predstavitev klubov, tekmovalcev in specializiranih spletnih strani. Velika popestritev samega sejma pa bo v organizaciji Zbornice gorskih centrov izjemna predstavitev prvega organiziranega smučišča v Ljubljani – Vrtec na snegu, kjer se bodo otroci lahko na smučišču prepuščali snežnim radostim v središču Ljubljane – na Gospodarskem razstavišču. Obiskovalcem bo predstavljena bonitetna kartica Active Slovenia, s katero si bodo obiskovalci lahko kupili na sejmu znižane smučarske vozovnice za 20 odstotkov.

Sejem Turizem in prosti čas se razvija in širi iz leta v leto. Kaj je v kratkem njegov namen? Je zgolj predstavitev ponudnikov, ki ljudem pričarajo utrinke iz široke turistične ponudbe Slovenije in drugih držav, ali omogoča obiskovalcem sejma pridobivanje konkretnih ponudb in idej za preživljanje prostega časa? S sejmom želimo obiskovalcem predstaviti najnovejše turistične smernice v prihajajočem letu ter jim ponuditi tudi konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Ko govorimo o turističnih destinacijah, bi radi poudarili , da je na sejmu s projekti Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije in drugih posamičnih akterjev predstavljena celovita ponudba naše dežele. Hkrati pa se na prireditvi predstavlja še osem tujih držav ter številne naše agencije, ki tržijo svetovne destinacije. Letos smo svojo energijo usmerili še zlasti v pridobitev mednarodnih razstavljavcev in tudi zato postali člani ITTFA, ugledne mednarodne turistično sejemske organizacije. Prek članstva želimo postati

bolj prepoznavna turistična prireditev v mednarodnem merilu. Na kratko torej, TIP ni le predstavitev široke turistične ponudbe pri nas, ampak ponuja tudi konkretne pobude od omenjenih projektov slovenskih akterjev do predstavitve idej za preživljanje prostega časa, npr. kolesarjenja, surfanja ipd. Kaj več o tem pa v nadaljevanju. Kakšna ponudba pričakuje obiskovalce? Katere novosti ste jim pripravili letos? Ponudbo razstavljavcev smo tematsko razdelili na posamezne sklope: • predstavitev slovenske turistične ponudbe po posameznih destinacijah • predstavitev mednarodnih turističnih destinacij in različnih ponudnikov turističnih storitev (organizatorji potovanj in potovalne agencije, zdravilišča, hoteli, prevozniki, kamping & karavaning ponudba ipd.) • ideje za kakovostno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, surfanje, golf). V sodelovanju s STO bomo nadgradili projekt Na lepše – stranske poti so zapeljivejše od glavnih, predstavile se bodo lokalne turistične organizacije in turistična društva s ponudbo domače obrti, običajev in kulinarike.

Posebno pozornost smo letos namenili idejam za kakovostno preživljanje prostega časa. V sklopu kolesarskega turizma si bo na sejmu mogoče ogledati ponudbo koles in opreme, specializirano ponudbo in storitve, kolesarske poti ter strokovno literaturo. Z obsejemsko popestritvijo bo navduševal ultramaratonec Marko Baloh, ki bo skupaj z obiskovalci – kolesarji uprizoril 10- urni dobrodelni spining maraton, kolesarsko društvo KD Rajd se bo predstavilo s predstavitvijo Funsports Rajd parka ter gorskega in BMX kolesarjenja, v predavalnici na sejmišču pa bo predstavljen tudi prometno-preventivni projekt monociklista Jožefa Voroša (Gulliver Sports Team) z naslovom Vozniki, pozor, tudi počasi se daleč pride. Skupaj z Golf zvezo Slovenije ter Gospodarskim interesnim združenjem golfskih igrišč Slovenije bomo prvič pripravili enotno predstavitev slovenske golf ponudbe, in sicer še zlasti za tiste, ki še nimajo izkušenj na tem področju, a bi si jih radi pridobili. Tako bodo lahko obiskovalci na enem mestu dobili vse informacije o tem, kako in kje postati golﬁst, kakšno opremo za ta šport potrebujejo, v sami igri pa se bodo lahko preizkusili kar na improviziranem golf igrišču na samem sejmišču. Tudi za ljubitelje

Katere države se predstavljajo poleg Slovenije? Poleg Slovenije se na letošnjem sejmu predstavljajo še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Črna Gora, Srbija, Španija ter Turčija.

Učinkovita sejemska predstavitev bi morala biti za vse razstavljavce ključna glede inovativnosti in nagovorljivosti. Kot organizatorji jih seveda k temu spodbujamo, vendar vsak razstavljavec sam poskrbi za svojo podobo, te pa so različne, tudi glede na njihove ﬁnančne zmogljivosti in delež ustvarjalnosti pri tem. Sejem Turizem in prosti čas je znan po bogatem obsejemskem dogajanju. Katere dogodke iz letošnjega programa bi izpostavili? Obsejemsko dogajanje daje sejmu pridih živahnosti. V kongresnih dvoranah in predavalnicah, na odru in na razstavnih prostorih se bodo zvrstila številna poljudno-strokovna predavanja, okrogle mize, najrazličnejše predstavitve in pogostitve (okrogla miza Primerne oblike naravi prijaznega turizma v parkih v organizaciji Triglavskega narodnega parka, kurentovanje, predstavitev orientalskih plesov, swinga ipd). Natančen urnik dogajanja na sejmu je objavljen na spletni strani: sejem-tip.si.

Bi lahko v paleti sejemskih razstavljavcev prav posebej izpostavili ponudbo, na katero ste še dodatno ponosni, da se predstavlja na letošnjem sejmu?

Sejem odpira svoja vrata. Koliko obiskovalcev pričakujete in kaj bi jim pred začetkom sejma radi še sporočili?

S stališča organizatorja sejma je težko odgovoriti na to vprašanje. Za nas so vsi razstavljavci že po deﬁniciji enako pomembni. Morda pa bi le izpostavila povezovalni element slovenskih turističnih akterjev, ki ga je mogoče zaslediti pri skupni predstavitvi slovenskega zdraviliškega turizma, pri skupni predstavitvi golfa, pri predstavitvi Slovenije s projektom Na lepše! (STO) in pri skupni predstavitvi turističnih društev pod okriljem Turistične zveze Slovenije (TZS).

Leta 2008 so se pod skupnim naslovom Izberi svojo smer! zbrali vsi subjekti s področja turizma in idej za preživljanje prostega časa v Sloveniji. Združili so se v sklopu kar štirih sejmov – sejma Turizem in prosti čas (TIP), Salona plovil, borze poslovnega turizma SIMEX ter Festivala kamping & karavaning – v največji tovrstni dogodek pri nas. Prireditev je v štirih dneh obiskalo približno 26.000 obiskovalcev. Približno prav toliko jih z motom Pripravljeni na nova doživetja? pričakujemo tudi letos.

V poplavi informacij in idej, ki nas dnevno zasipajo, opazimo tiste, ki so drugačni, inovativni in prodorni. Podobno je tudi s sejemskim dogajanjem. Ljudje se ustavijo pri stojnici, ki pritegne njihovo pozornost, in ponudbi, ki jo v tistem trenutku opazijo. Kako se temu prilagajajo postavljalci stojnic?

cev. Vsakoletna rast le-teh je največja nagrada tako za razstavljavce kot za organizatorje prireditve. Nadejamo se močnejše mednarodne zasedbe razstavljavcev, kamor bodo vpete tudi vse naše sile. Vsekakor pa smo pripravljeni na nova doživetja!

In še za konec. Kakšen bo TIP 2010? Kakšni so vaši cilji za prihodnji razvoj sejma? Tudi v bodoče bomo sejem nadgrajevali s kar se da zanimivimi vsebinami, ki bodo k sodelovanju privabile nove razstavljavce ter posledično več obiskoval-

TIP - Turizem in prosti čas

TIP - Turizem in prosti čas Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREDDVERJU MARMORNE DVORANE – B2

SEJEM TURIZEM IN PROSTI ČAS, SALON PLOVIL DVORANE NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU

dvorana Kocka (A2)

Dvorana Kocka (A2) dvorana(C) (C) SteklenaSteklena dvorana

Marmorna dvorana (B) Marmorna dvorana (B)

Dvorana Kupola (A)(A) dvorana Kupola

1 2 3 4 5 6 7 9

ITTFA, Gospodarsko razstavišče, d.o.o. MARKO MRŠE, PHOTOGRAPHER SATURA d.o.o. DOBER DAN TURIZEM, d.o.o. ORTOSANA d.o.o. INFOTERRA, d.o.o. CHAT AND PLAY (STO) ZADRUGA PRIDELOVALCEV IN TRGOVCEV SADJE IN ZELENJAVA z.o.o.

DvoranaJurèek Jurček (E) (E) dvorana Preddverje Marmorne dvorane (B2) Preddverje dvorane dvorane KupolaKupola (AV) Predverje (AV) 80

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V MARMORNI DVORANI – B

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V STEKLENI DVORANI – C

1 NA LEPŠE! Zlatorogova pot LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BLEGOŠ LTO - ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE TURIZEM BLED TURIZEM BOHINJ ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ 2 NA LEPŠE! Smaragdna pot CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG VIPAVA IDRIJSKO-CERKLJANSKA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. IDRIJA LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVEC LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE OBČINA AJDOVŠČINA OBČINA BRDA TURISTIČNA ZVEZA NOVA GORICA LTO LAUFAR CERKNO 3 ANIMACIJSKI KOTIČEK »NA LEPŠE!« 4 NA LEPŠE! Sončeva pot MESTNA OBČINA PTUJ POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA RRA POSAVJE SONČNA HIŠ BANOVCI, Design Boutique hotel ( NOVI MEDIJI, d.o.o.) 5 NA LEPŠE! Krošnjarska pot JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI JP EKKC d.o.o. KOMPAS NOVO MESTO MATJAŽEVA DOMAČIJA (Marta Pavlin) OBČINA KOČEVJE OBČINA KOSTEL RIC BELA KRAJINA ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO 6 NA LEPŠE! Jantarjeva pot CENTER ZA RAZVOJ LITIJA d.o.o. AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIK CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM IN INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO, STIK LOGARSKA DOLINA, d.o.o. MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC UNIOR d.d. ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR 7 NA LEPŠE! Vetrova pot SOLINE Pridelava soli d.o.o. ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA ZAVOD ŠTIP PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA 8 SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - STO

1 ANTILOPA d.o.o. ( Juice box) 2 BIO NOVA SKK d.o.o. 3 LALIN & THAI NAN - SALONA TRADICIONALNE IN TAJSKE MASAŽE 4 RAUM & FARBE 5 ZBORNICA GORSKIH CENTROV, GZS 6 EFFEKT, d.o.o. 7 BRALKO d.o.o. 8 ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE 9 IBEX, d.o.o LJUBLJANA 10 ŠENT-SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 11 CARAVAN CENTER TRIGLAV d.o.o. 12 DAMIJAN LESAR S.P. 13 LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA 14 AS-PRESS d.o.o. 15 ALEŠ DOLINAR s.p. 16 AUTOEMONA d.d. 19 ADRIA PLUS d.o.o. 20 BRUNO COTIC 21 ARKUS, d.o.o. 23 KMETIJA - ROŠTOHAR KAROLINA 24 ORTOPEDICA d.o.o. 25 USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE 26 UP Turistica - Fakulteta za turistične študije Portorož 28 MARINES d.o.o. 29 VERTEKS TG d.o.o. 30 BIO LINE MASTEN IVAN s.p. 31 (BBB) GOSTINSTVO Stane Ukmar, s.p. 32 OTROŠKO IGRIŠČE

9 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 29 30

DRUŠTVO BARMANOV SLOVENIJE AGENCIJA OSKAR, d.o.o. ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE ATELJE KRESNIK d.o.o. ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o. MESTNA OBČINA VELENJE SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o. JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE d.o.o. HOTELI PIRAN d.d. MONSADRIA d.o.o. KOMPAS d.d. INTELEKTA M.Sobota d.o.o. LINHARTOVA DVORANA, JAVNI ZAVOD RADOVLJICA SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ, G.I.Z. OSVAJA.NET d.d. ( Booking.net) LIFETREK d.o.o. JANA ANDERSON s.p. INTACT d.o.o. SIDARTA d.o.o. CONDOR TRAVEL, TURIZEM IN STORITVE d.o.o.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREHODU MED KUPOLO – A IN STEKLENO DVORANO – C

Prehod med Kupolo - A in Stekleno dvorano - C 17 KA-TRIO, Alena Ibralić , s.p. 27 PLAŽA d.o.o.

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREDDVERJU KUPOLE - AV

1 2 3 4 5 6 7 8

KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE SURF OPREME VIDAX d.o.o. ŠPORTNO DRUŠTVO WINDSURFING STYLE TEAM PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE TRIGLAVSKI NARODNI PARK POHODNIŠTVO GIZ PREDAVALNICA VARPRODUKCIJA, OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI, SANDRA ĐOREM s.p.

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V KUPOLI – A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 15 16 17

PORTA – B, Zavod DUEM PROIZVODNJA IN TRŽENJE, d.o.o. BUBA ŠPORT, d.o.o. ENIM d.o.o. PROLOCO TRADE, d.o.o. INTEREXPRESS, Tomaž Rant, s.p. TURISTIČKA ORGANIZACIJA HERCEG NOVI SPORT TRADE 2000, d.o.o. TRGOAVTO, d.o.o. PRO-BIKE, Tomaž Krese s.p. DAV d.o.o. EMBASSY OF THE REPUBLIC OF TURKEY SARAJEVO CULTURE AND INFORMATION OFFICE HRVATSKA TURISTIČKA ZAJEDNICA TURISTIČKA ORGANIZACIJA SRBIJE TURISTIČKA ORGANIZACIJA SMEDEREVO TOURSPAIN- Španski turistični urad za Slovenijo in severno Italijo

18 19 20 21 22 23 24 25 27 28 29 30 31 32 33

TURISTIČKO UDRUŽENJE U BOSNI I HERCEGOVINI ANEK LINES ITALIA s.r.l. MINOAN LINES S.A. “LION QUEEN CHARTER” AVSTRIJSKA NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d. GIZ GOLFSKIH IGRIŠČ SLOVENIJE REPUBLIC OF MACEDONIA MINISTRY OF ECONOMY FILIP FIRM K.D. PAR 3 (M & M TURIST d.o.o.) GOLF ZVEZA SLOVENIJE SKOK ŠPORT HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORA KD RAJD TURISTIČKA ORGANIZACIJA OPŠTINE BUDVA

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po dvoranah

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V PREHODU MED KUPOLO – A IN KOCKO A2

1 BIONOVA SKK, d.o.o. 3 SINERG d.o.o.

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV PO ABECEDNEM REDU ADRIA PLUS d.o.o. Podbevškova 13 8000 NOVO MESTO telefon: 07/393 53 04 telefaks: 07/393 54 15 E-naslov: borut.suln@adria-plus.si Spletni naslov: www.acria-holidays.net Turistična agencija Adria holidays je vodilna agencija na področju prodaje počitnic v mobilnih hišicah v kampih na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji,... Predstavljena novost: Hišica Adriadom.

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V DVORANI JURČEK (E)

The Adria Holidays Tourist Agency is the leading agency in the ﬁeld of sales of vacations in mobile bungalows in campgrounds in Croatia, Slovenia, Italy, . . . Presented innovation: Adriadom bungalows. Steklena dvorana – C / 19 AGENCIJA OSKAR, d.o.o. Gregoričeva ulica 38 4000 KRANJ Telefon: 04/20 14 338 Telefaks: 04/20 14 331 E-naslov: info@agencija-oskar.si Spletni naslov: www.agencija-oskar.si Predstavitev potovanj in novosti za leto 2009. Presentation of tours and innovations for 2009. Marmorna dvorana – B/11 AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZEMA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI KAMNIK Glavni trg 2 1240 KAMNIK Telefon: 01/831 81 91 Telefaks: 01/831 81 92 E-naslov: info@kamnik-tourism.si Spletni naslov: www.kamnik-tourism.si

Predstavitev domačih turističnih društev pod okriljem Turistične zveze Slovenije (TZS)

Na našem razstavnem prostoru so vam na voljo informacije o turistični ponudbi v Kamniku in okolici. Naši informatorji vam bodo z veseljem predlagali, kako izkoristiti dan ali večdnevno bivanje v mestu pod kamniškimi planinami. Predstavili vam bomo paleto rekreacijskih možnosti na Veliki planini ter kako se lahko sprostite v Termah Snovik.

Information will be available at our booth about the tourist offer in Kamnik and its surroundings. Our staff will happily offer suggestions on how to spend a day or several days in the city below the Kamniške Alps. We will present a range of recreational possibilities on the Velika Planina plateau and how you can relax at the Snovnik Thermal Spa. Marmorna dvorana – B/6 ALEŠ DOLINAR s.p. Vrunčeva ul. 25c 3000 CELJE Telefon: 041/633 911 Telefaks: 03/897 53 63 E-naslov: info@arcus.si Spletni naslov: www.arcus.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Inada Sogno Industry. Masažni fotelji, masažne blazine, masažni rolerji ter ostali masažni pripomočki. Massage chairs, massage cushions, massage rollers, and other massage aids. Steklena dvorana – C/15 ANEK LINES ITALIA s.r.l. Via XXIX. Settembre 2/o IT - 60122 ANCONA ITALIJA Telefon: +39/071/207 23 46 Telefaks: +39/071/207 79 04 E-naslov: info@anekitalia.com Spletni naslov: www.anekitalia.com Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Anek Lines, Chania, Greece. Anek Lines: vsakodnevna, hitra povezava s trajekti med Italijo (Benetke, Ancona) in Grčijo (Corfu, Igumenitsa, Patras). Izjemno udobno in hitro potovanje. Anek Lines: daily high speed ferries from Italian Port of Venice and Ancona to Greece (Corfu’- Igoumenitsa- Patras). A very comfortable and fast trip. Kupola – A/19

ANTILOPA d.o.o. (Juice box) Slovenska cesta 38 1000 LJUBLJANA Telefon: 031/372 422 E-naslov: info@juicebox.si Spletni naslov: www.juicebox.si Juicebox je juice bar, kjer si zavrtiš svoj smoothie! Smo na Slovenski cesti 38 v Ljubljani, vsak dan od 7.00 do 20.00 in ob sobotah od 8.00 do 15.00. Juicebox is a juice bar where you can relish a smoothie! We are at Slovenska cesta 38 in Ljubljana and are open weekdays from 7:00 to 20:00 and Saturdays from 8:00 to 15:00. Steklena dvorana – C/1 ARKUS, d.o.o. Rogatec 49 3252 ROGATEC Telefon: 03/818 21 50 Telefaks: 03/818 21 59 E-naslov: arkus@siol.net Spletni naslov: www.taja-arkus.com, www.gravopix.com GRAVOPIX ® - lasersko graviranje in laserski razrez, inovativni turistični spominki. TAJA ® - šivanje posteljnega in kopalniškega perila ter dekorativnih tekstilnih izdelkov za potrebe hotelov in podobnih turističnih objektov. GRAVOPIX ® – laser ingraving and cutting, innovative tourist souvenirs. TAJA ® – sewing and monogramming of bedclothes and bath towels and decorative textile products for hotels and similar tourist establishments. Steklena dvorana – C/21 AS-PRESS d.o.o. Tbilisijska ulica 57 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/620 25 50 Telefaks: 01/620 25 51 E-naslov: info@as-press.si Spletni naslov: www.avtodom-revija.si Avto-Dom: revija za kamping, karavaning in prosti čas. Avto-Dom Center: specializirana potovalna in karavaning knjigarna. Kamping turistična agencija:

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

zastopamo Camping Cheque, Holiday Cheque, France Passion in Fattore Amico. Avto-Dom magazine for camping, caravannins, and leisure time. AvtoDom Center specializing in travel and caravanning books. Kamping Tourist Agency presenting Camping Cheque, Holiday Cheque, France Passion and Fattore Amico. Steklena dvorana – C/14 ATELJE KRESNIK D.O.O. Zgornja Vižinga 26 A 2360 RADLJE OB DRAVI Telefon: 02/888 00 22 Telefaks: 02/888 00 20 E-naslov: atelje.kersnik@gmail.com Spletni naslov: www.atelje-kresnik.si, www.prilipi.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Gostilna pri Lipi na Muti. Ukvarjamo se z organizacijo turizma, z oblikovanjem propagandnega materiala in s trženjem. Razvijamo blagovno znamko “Dravska dolina- zgodba o reki in ljudeh”. Na sejmu predstavljamo koroške dobrote Gostilne pri Lipi na Muti. We are involved in the organization of tourism, design of advertising material, and marketing. We are developing the “Drava Valley – A Story of the River and its People” trademark, At the fair we present the Koroška delicacies of the Gostilna pri Lipi na Muti restaurant. Marmorna dvorana – B/13 AUTOEMONA d.d. Celovška 252 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/518 20 00 Telefaks: 01/519 97 09 E-naslov: branka.stern@autoemona.si Spletni naslov: www.autoemona.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: CF moto, Fym, Ital jet, LBH, Polaris, Sachs, Sonik, V-CAN. Štirikolesniki in motorji CF moto, Sachs, Fym, Sonik, Ital jet, štirikolesniki Polaris, električna kolesa LBH, dodatna oprema V-CAN.

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Four-wheel bikes and motorcycles from CF moto, Sachs, Fym, Sonik, and Ital jet; Polaris four-wheel bikes, LBH electric bicycles; and V-CAN accessories. Steklena dvorana – C/16 AVSTRIJSKA NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Levstikova ulica 22 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/251 11 11 Telefaks: 01/251 11 13 E-naslov: haberl@siol.net Spletni naslov: www.austria.info Turizem v Avstriji.

E-naslov: info@oskar-robot.si Spletni naslov: www.oskar-robot.si Predstavitev OSKAR Robota - univerzalnega kuhinjskega pomočnika ter vražjega čistilca. Presentation of the OSKAR Robot, a universal kitchen appliance and cleaner. Steklena dvorana – C/2, Prehod med Kupolo – A in Kocko A2 BRALKO d.o.o. Šmartno ob Paki 134 3327 ŠMARTNO OB PAKI

Tourism in Austria. Dvorana kupola – A /22

Telefon: 03/891 55 60 Telefaks: 03/891 55 61 E-naslov: bralcom@siol.net Spletni naslov: www.bralcom.eu

(BBB) GOSTINSTVO STANE UKMAR s.p. Kolovec 15 1235 Radomlje

Oprema za hišni wellness, počivalniki, masažni fotelji in dodatki.

Telefon: 01/729 25 97, 041 389 660 Telefaks: 01/729 25 98 E-naslov: peter@bbb-catering.si Steklena dvorana – C/31 BIO LINE MASTEN IVAN s.p. Limbuška cesta 2 2341 LIMBUŠ Telefon: 02/429 42 20 Telefaks: 02/429 42 21 E-naslov: info@bioline.si Spletni naslov: www.bioline.si Ukvarjamo se z zastopanjem in prodajo vrhunskih, kvalitetnih proizvodov, ki jih ni mogoče dobiti v trgovinah: masažni stoli in posteljni vložki za kamp prikolice, vikend hiše in plovila. We represent and sell top-quality products not found in stores such as massage chairs and bed cushions for camping trailers, weekend houses, and boats. Steklena dvorana – C/30 BIO NOVA SKK d.o.o. Prosvetna 3 a 4270 JESENICE Telefon: 01/584 02 80 Telefaks: 01/584 02 81

Home wellness equipment, lounge chairs, massage chairs, and accessories. Steklena dvorana – C/7 BRUNO COTIC / EURONATURA Strada della Mainizza 409 IT - 34170 GORIZIA ITALIJA Telefon: +39/0481/39 10 99 Telefaks: +39/0481/39 10 99 E-naslov: info@euronatura.it Spletni naslov: www.euronatura.it Steklena dvorana – C/20 BUBA ŠPORT d.o.o. Partizanska 77 2000 MARIBOR E-naslov: bubasportsi@gmail.com Spletni naslov: www.bubasport.com Buba Šport d.o.o. strokovnjak na področju teka, kolesarjenja in plavanja iz Maribora. Za vas predstavljamo Kuota, Cervelo, Kask, Prologo, Veltec, Reynolds, H5, 2XU, Zoggs,... Obenem ponujamo tudi kolekcijo za SNOWBOARD-Ski. Based in Maribor, Buba Šport d.o.o. is an expert in the ﬁelds of running, bicycling, and swimming. We present Kuota, Cervelo, Kask, Prologo, Veltec,

Reynolds, H5, 2XU, Zoggs, and other sports clothing as well as outﬁts for snowboarding and skiing. Kupola – A/3

Telefon: 03/733 89 50 Telefaks: 03/733 89 56 E-naslov: tic@stik-lasko.si Spletni naslov: www.stik-lasko.si

CARAVAN CENTER TRIGLAV d.o.o. Blatnica 2 1236 TRZIN

Promocijski material občine Laško z mestom in okolico, ki ga posreduje TIC.

Telefon: 01/721 99 58 Telefaks: 01/721 99 59 E-naslov: info@caravan-ct.si Spletni naslov: www.caravan-ct.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Hobby-Wohnwagenwerk. Prodaja, servis, izposoja novih in rabljenih počitniških prikolic. Zastopnik za počitniške prikolice proizvajalca Hobby. Sales, service, and rental of new and used holiday trailers. Authorized representative for Hobby travel trailers. Steklena dvorana – C/11 CENTER ZA RAZVOJ LITIJA d.o.o. Kidričeva 1 1270 LITIJA Telefon: 01/89 27 10 Telefaks: 01/8962712 E-naslov: info@razvoj.si Spletni naslov: www.razvoj.si Marmorna dvorana – B/6 CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA TRG VIPAVA Glavni trg 1 5271 VIPAVA Telefon: 05/368 70 41 E-naslov: tic.vipava@siol.net Spletni naslov: www.vipavska-dolina.si Predstavitev Vipavske doline, vino in kulinarika, izleti za skupine, šport in rekreacija. Presentation of the Vipava Valley, its wines and cuisine, group excursions, sports and recreation. Marmorna dvorana – B/2 CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM IN INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO, STIK Trg svobode 6 3270 LAŠKO

Laško Tourist Information Center promotional material about the Municipality of Laško. Marmorna dvorana – B/6 CONDOR TRAVEL TURIZEM IN STORITVE, d.o.o. Mariborska cesta 212 3211 ŠKOFJA VAS Telefon: 03/492 46 40 Telefaks: 03/428 45 52 E-naslov: barbara@condor-travel.com Spletni naslov: www.condor-travel.com Condor Travel - potovanja v malih skupinah, individualne rezervacije.

DAV, d.o.o. Svržnjakova 2 2250 PTUJ E-naslov: info@thestick-eu.som Spletni naslov: www.thestick.com DAV, d.o.o. je mlado podjetje, ki je usmerjeno v speciﬁčne pripomočke za vrhunske športnike. Izdelek, ki ga zastopa in predstavlja, je masažni pripomoček The Stick - “zobna ščetka za mišice”, kot ga popularno poimenujejo po vsem svetu. Več podrobnosti na stojnici v hali A. DAV d.o.o. is a young company specializing in speciﬁc accessories for top athletes. We represent and present The Stick massager, the “toothbruch for muscles,” as it is popularly called around the world. More details at our booth in Hala A. Kupola – A/11

Condor Travel – tours for small groups, individual reservations. Marmorna dvorana – B/30

DOBER DAN TURIZEM, d.o.o. Dunajska 39 1000 LJUBLJANA

ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Brdo pri Lukovici 8 1225 LUKOVICA

Telefon: 01/436 30 03 Telefaks: 01/436 30 05 E-naslov: info@dober-dan.si Spletni naslov: www.dober-dan.si Preddverje Marmorne dvorane – B2/4

Telefon: 01/729 61 00 Telefaks: 01/729 61 32 E-naslov: anton.tomec@cebelarskazveza-slo.si Spletni naslov: www.czs.si Marmorna dvorana – B/12 DAMIJAN LESAR S.P. Podova 1 A 2327 RAČE Telefon: 051 266 126 Telefaks: 02/803 7094 E-naslov: blucampdb@yahoo.com Spletni naslov: www.blucamp.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Blucamp, Coneo, Italija. Podjetje Nomad zastopa, prodaja, oddaja in servisira avtodome BLUCAMP v Sloveniji. The Nomad company represents, sells, rents, and services BLUCAMP motorhomes in Slovenia. Steklena dvorana – C/12

DONUM +, d.o.o. Breg 8 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/425 01 59 Telefaks: 01/236 20 27 E-naslov: prija@siol.net Spletni naslov: www.restavracija-namaste.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: restavracija Namaste. Ponudba sveže pripravljenih indijskih mesnih in vegetarjanskih zavitkov. An offer of freshly prepared Indian meat and vegetarian dishes. Zunanji razstavni prostor DRUŠTVO BARMANOV SLOVENIJE Vošnjakova ulica 1 1000 LJUBLJANA E-naslov: dusan.furar@siol.net

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Spletni naslov: www.dbs-slo.com Predstavitev Društva barmanov Slovenije ter mešanje koktajlov. Presentation of the Bartenders Association of Slovenia and cocktail mixing demonstration. Marmorna dvorana – B/9 DUEM PROIZVODNJA IN TRŽENJE, D.O.O. Verje 9A 1215 MEDVODE Telefon: 01/362 12 28 Telefaks: 01/362 32 66 E-naslov: duem@siol.net Spletni naslov: www.duem.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Camaro, Mondsee, Avstrija, Komperdell, Mondsee, Avstrija Proizvajalec neoprenskih oblačil za vodne športe: surf, kajak, rafting, triatlon, smučanje na vodi, wake-kite. Zastopnik firme Camaro in Komperdell golf cars. Manufacturer of neoprene wear for water sports: windsurfing, kayaking, rafting, triathlon, water skiing, and wake kiting. Representative of Camaro and Komperdell golf carts. Kupola – A/2 EFFEKT, d.o.o. Nova pot 82 1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI Telefon: 01/283 43 81 Telefaks:01/283 43 81 E-naslov: effektd.o.o@siol.net Spletni naslov: www.aquatrim.eu Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Orgaterm, Nemčija / Germany. Magnoflex, magnetoterapevtski posteljni nadvložek za mirno in zdravo spanje. Magnoflex, magneto-therapeutic bedclothing for peaceful and healthy sleep. Steklena dvorana – C/6 EMBASSY OF THE REPUBLIC OF TURKEY SARAJEVO CULTURE AND INFORMATION OFFICE Skenderija 4

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

BA- 71000 SARAJEVO BOSNA IN HERCEGOVINA

Skupaj z GZS in PGA predstavljamo golf, golfska igrišča in tovrstno ponudbo v Sloveniji.

Telefon: 387/33/550 760 Telefaks: 387/33/550 761 E-naslov: sarajevoculture@gmail.com Spletni naslov: www.goturkey.com

In cooperation with GZS and PGA we present golﬁng, golf courses, and related offers in Slovenia. Kupola – A/24

Informacije o kulturni in turistični ponudbi vseh turških pokrajin.

GOLF ZVEZA SLOVENIJE Dunajska 22 1000 LJUBLJANA

Cultural and touristic information about all regions in Turkey. Kupola – A/12 ENIM d.o.o. Tržaška cesta 23 2000 MARIBOR Telefon: 02/332 50 35 Telefaks: 02/332 50 35 E-naslov: info@enim.si Spletni naslov: www.enim.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Corratec, Kettler Nemčija / Germany. Kupola – A/4 FILIP FIRM k.d. Vrh nad Želimljami 165 1291 Škoﬂjica Telefon: 051/440 244 E-naslov: jure.ﬁlip@agencijatrium.si GOLF NA VRTU -nov trend je imeti lastno zelenico na vrtu, terasi ali v hiši. Za to ne potrebujete veliko prostora; dovolj je 30 m2. Prikazali bomo možnosti uporabe ter odzivnost naše zelenice. Golf in the garden – a new option, golf place in the garden, on a terrace or on the balcony or even in the house. You only need 30m2. Kupola – A/ 27 GIZ GOLFSKIH IGRIŠČ SLOVENIJE Breznica 1 4274 ŽIROVNICA Telefon: 031 330 692 Telefaks: 04/537 77 22 E-naslov: golfcourses.slovenija@gmail.com Spletni naslov: www.golf-si.eu

Telefon: 01/430 32 00 Telefaks: 01/430 32 01 E-naslov: golfzveza@golfzveza-slovenije.si Spletni naslov: www.golfportal.info Skupaj z GIZ GIS in PGA predstavljamo golf, golfska igrišča in tovrstno ponudbo v Sloveniji. In cooperation with GIZ GIS and PGA we present golﬁng, golf courses, and related offers in Slovenia. Kupola – A/29 HOTELI PIRAN d.d. Kidričevo nabrežje 4 6330 PIRAN - PIRANO Telefon: 05/676 25 03 Telefaks: 05/676 25 20 E-naslov: marketing@hoteli-piran.si Spletni naslov: www.hoteli-piran.si Družba Hoteli Piran d.d. ima v lasti hotel Piran 4* na izjemni lokaciji tik ob morju v Piranu ter bioenergijski resort Salinera v Strunjanu. Družba Hoteli Piran d.d. owns the four-star Hotel Piran at an outstanding location right on the sea in Piran and the Salinera Bioenergy Health Resort in Strunjan. Marmorna dvorana – B/18 HRVATSKA GOSPODARSKA KOMORA Rooseveltov trg 2 HR-10 000 ZAGREB HRVAŠKA Telefon: +385/1/456 15 70 Telefaks: +385/1/482 84 99 E-naslov: turizam@hgk.hr Spletni naslov: www.hgk.hr

Croatian Adventure Tourism Group, Croation Health Afﬁliaton, Nautical Croatia. Kupola – A/31 HRVATSKA TURISTIČKA ZAJEDNICA Iblerov trg 10/IV HR-10 000 ZAGREB HRVAŠKA Telefon: +385/1/469 93 33 Telefaks +385/1/455 78 27 E-naslov: info@htz.hr Spletni naslov: www.hrvatska.hr Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: ILIRIJA d.d., Biograd, Croatia / Istraturist Umag, Umag, Croatia / Jadrolinija, Rijeka, Croatia / Turistička zajednica grada Cresa, Cres, Croatia / Turistička zajednica Ličko-senjske županije, Gospić, Croatia / Valalta d.o.o. Rovinj, Rovinj, Croatia / Zavod za turizem Zagreb, Zagreb, Croatia. Promocijske brošure, katalogi in ceniki. Promotional brochures, catalogues, price lists. Kupola – A/13 IBEX, d.o.o LJUBLJANA Pot v Zeleni gaj 4a 1000 LJUBLJANA Telefon: 041 348 174 Telefaks: 01/549 22 25 E-naslov: trtnik.tk@siol.net Steklena dvorana – C/9 IDRIJSKO-CERKLJANSKA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. IDRIJA Mestni trg 1 5280 IDRIJA Telefon: 05/372 01 80 Telefaks: 05/372 01 81 E-naslov: info@icra.si Spletni naslov: www.idrija-turizem.si TIC Idrija informira obiskovalce o izjemno bogati tehniški kulturni in naravni dediščini mesta z okolico. Obiskovalci sejma bodo informirani o možnosti rekreiranja in aktivnega preživljanja prostega časa, o možnostih nastanitve ter o gostiščih, ki nudijo tipične idrijske kulinarične dobrote.

The Idrija Tourist Information Center provides information about the exceptionally rich technical, cultural, and natural heritage of the city and its surroundings, about possibilities for recreation and actively spending leisure time, about accommodations, and about restaurants that offer typical specialties of Idrija cooking. Marmorna dvorana – B/2 INFOTERRA, d.o.o. Trnovski pristan 12 1000 LJUBLJANA Telefon: 040/464 326 Telefaks: 01/283 20 95 E-naslov: info@infoterra.si Spletni naslov: www.barje.net Si želite poleteti z balonom nad krajinskim parkom Barje, občudovati naravo z gladine Ljubljanice, se podati s kolesom po varnih »morostarskih« poteh, okusiti dobrote naših članov, ogledati tehniško dediščino ali obiskati kulturno prireditev na Barju? Vse na enem mestu z Barjanskim cvetom. Do you want to float over the Barje Landscape Park in a hot-air balloon, marvel at nature from the surface of the Ljubljanica River, ride a bicycle on safe marsh trails, enjoy a great meal at our member restaurants, study our technical heritage, or attend a cultural event on the Barje moor? Preddverje Marmorne dvorane – B2/6 INTACT D.O.O. Ul. Slavka Gruma 34 8000 NOVO MESTO Telefon: 031 684 617 Telefaks: 01/542 74 70 E-naslov: info@intact.si Spletni naslov: www.slo-w-fin.nordicwalking.si “SLO-w-FIN” je turistična agencija, ki ponuja turistom doživetje finskih lepot na poseben način: bivanje in aktivnosti v tipičnih lesenih kočah s savnami in lokalno kulinariko, nordijsko hojo, učenje lokalnih plesov, spoznavanje finske tradicionalne kulture in običajev. “SLO-w-FIN” is a tourist agency offering a tourist experience of Finnish

beauties in a special way: accommodation and activities in typical wood cabins with saunas and local cuisine. Nordic walking, learning local folk dances, and becoming familiar with Finnish traditional culture and customs. Marmorna dvorana – B/27 INTELEKTA M. Sobota d.o.o. Prežihova ulica 5 9000 MURSKA SOBOTA Telefon: 02/536 19 60 Telefaks: 02/536 19 61 E-naslov: intelekta@intelekta.eu Spletni naslov: www.intelekta.eu Letovanja: Samos, Lezbos, Kefalonija, Lefkas, Kos, Karpatos, Malta, Djerba, Romunija, Mikonos, Chios, Skiathos. Holidays at Samos, Lesbos, Kefalonija, Lefkas, Kos, Karpatos, Malta, Djerba, Romania, Mikonos, Chios, Skiathos. Marmorna dvorana – B/21 INTEREXPRES, Tomaž Rant s.p. Prešernova 20 4270 JESENICE Telefon: 031 375 224 Telefaks: 04/ 5837 120 E-naslov: interexpres@siol.net Spletni naslov: www.outwet.si Predstavitev aktivnega spodnjega perila za šport in prosti čas. Presentation of active undergarments for sport and leisure time. Kupola – A/6 ITTFA, GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o. Dunajska 18 1000 Ljubljana Telefon: 01/300 26 00 Telefaks: 01/300 26 49 E-naslov: info@gr-sejem.si Spletni naslov: www.gr-sejem.si Gospodarsko razstavišče d.o.o. skupaj z mednarodno turistično sejemsko organizacijo ITTFA (International Tourism Trade Fairs Associaton) predstavlja dejavnost ITTFA ter mednarodne turistične sejme: BTL Lisbona, Slovakia Tour Bratislava, MATKA

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Helsinki, Holiday World Prague, Utazas Budapest, IFT Beograd, MITT Moskva, TUR Gothenburg, UITT Kijev, SATTE New Delhi, CIS St Petersburg, Ukraine International Travel Market Kijev, TTG Incontri Rimini, Philoxenia Thessaloniki, WTM London, EIBTM Barcelona. In cooperation with the International Tourism Trade Fairs Association (ITTFA), Gospodarsko razstavišče d.o.o. presents the activities of ITTFA and the international tourism fairs BTL Lisbona, Slovakia Tour Bratislava, MATKA Helsinki, Holiday World Prague, Utazas Budapest, IFT Beograd, MITT Moskva, TUR Gothenburg, UITT Kijev, SATTE New Delhi, CIS St Petersburg, Ukraine International Travel Market Kijev, TTG Incontri Rimini, Philoxenia Thessaloniki, WTM London, and EIBTM Barcelona. Preddverje Marmorne dvorane – B2/1

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

www.tourism-fair.com Contact: Špela Bratun HOLIDAY WORLD Incheba Expo Praha Vystaviste 67 170 00 Praha 7 Czech Republic Tel: + 420 220 103 325 Fax: +420 220 103 113 Email: l.patocka@incheba.cz www.holidayworld.cz Contact: Libor Patocka UTAZAS Hungexpo Co Ltd Budapest Fair Centre H – 1101 Budapest POB 44 Albertirsai út. 10. Hungary Tel: 361 263 6263 Fax: 631 263 6435 Email: utazas@hungexpo.hu www.utazas.hungexpo.hu Contact: Klara Tihanyi

BTL Feira Internacional de Lisboa Rua do Bojador Parque das Nacoes 1998 -010 Lisbon Portugal Tel: 351 21 892 1500 Fax: 351 21 892 1555 Email: btl@aip.pt www.btl.ﬁl.pt Contact: Sandra Almeida

IFT BELGRADE IFT International Fair of Tourism Belgrade Fair, Bul. Vojvode Misica 14 11000 Belgrade, Serbia Tel: 381 11 2655 377 Fax: 381 11 2655 722 Email: nikola.andric@sajam.co.yu www.ift-belgrade.com Contact: Nikola Andric

SLOVAKIA TOUR Incheba Plc Viedenska cesta 3 851 01 Bratislava 5 Slovak Republic Tel: 421 2 67 27 2588 Fax: 421 2 67 27 2201 Email: enagy@incheba.sk www.incheba.sk Contact: Ernest Nagy

MITT ITE Exhibition 105 Salusbury Road London NW 6RG Tel: 44 207 596 5083 Fax: 44 207 596 5102 Email: travel@ite-exhibitions.com www.mitt.ru Contact: Maria Badakh

MATKA The Finnish Fair Corporation PO Box 21 FIN 00521 Helsinki Finland Tel: 358 9 150 91 Fax: 358 9 142 358 Email: matka@finnexpo.fi www.matkamessut.fi Contact: Rilla Engblom

TUR Swedish Exhibition Center S 41294 Gothenburg Sweden Tel: 46 31 708 8000 Fax: 46 31 160 330 Email: tur@swefair.se www.tur.se Contact: Johan F Lundberg

Tourism & Leisure Show TIP GR, Ljubljkana Exhibition and Convention Center 18, Dunajska Street SI – 1000 Ljubljana Tel: +386 (0) 1 300 26 20 Fax: +386 (0) 1 300 26 59 Email: Spela.bratun@gr-sejem.si

UITT ITE Exhibitions 105 Salusbury Road London NW6 6RG Tel: 44 207 596 5043 Fax: 44 207 596 5102 Email: travel@ite-exhibitions.com www.uitt-kiev.com Contact: Zeljka Tomljenovic

SATTE South Asia Travel And Tourism Exchange 3rd Floor Rajendra Bhawan 210 Deen Dayal Upadhyay Marg New Delhi – 110 002 Tel: 91 11 4100 1622 Fax: 91 11 4100 1627 / 28 Email: info@satte.org www.satte.org Contact: Navin Berry CIS JSC St. Petersburg Express PO BOx 160 St. Pteresburg Russia 197 110 Tel: 7 812 303 9878 Fax: 7 812 320 6133 Email: express@restec.ru www.travelexpo.ru Contact: Lyudmila Ivanova UKRAINE INTERNATIONAL TRAVEL MARKET Autoexpo 29 – A Elektrykiv Str. Kiev 04176 Ukraine Tel: 38 044 239 2704 / 38 044 360 5174 Fax: 38 044 239 2715 Email: ofﬁce@autoexpo.ua Contact: Nina Dyatlova TTG Incontri TTG Italia SPA – Divisione Eventi Foro Buonaparte 74 – 20121 Milano Italy Tel: 39 02.86.99.84.71 Fax: 39 02.86.99.84.79 Email: ttgincontri@ttgitalia.com www.ttgincontri.it Contact: Antonio Dell` Aquilano PHILOXENIA Helexpo SA 154 Egnatia Street 546 36 Thessaloniki Greece Tel: 30 2310 291 293 Fax: 30 2310 291 656 Email: philoxenia@helexpo.gr www.philoxenia.travel Contact: Chryssa Krassa WTM Reed Travel Exhibitions Reed Travel Exhibition Gateway House 28 The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Tel: 44 20 8910 7043 Fax: 44 20 8334 0726 Email: sarah.waterfall@reedexpo.co.uk www.wtmlondon.com Contact: Sarah Waterfall

EIBTM: Reed Travel Exhibitions Gateway House 28 The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Tel: 44 208 910 7830 Fax: 44 208 334 0523 Email: paul.kennedy@reedexpo.co.uk www.eibtm.com Contact: Paul Kennedy JANA ANDERSON s.p. Brilejeva ulica 4 1000 LJUBLJANA Telefon: 031/537 574 E-naslov: anderson.jana@gmail.com Umetnostna obrt - ročno ornamentirani stekleni izdelki, vaze, kozarci, svečniki, sklede,... Crafts workshop – hand-decorated glass items, vases, glasses, candle holders, bowls, . . . Marmorna dvorana – B/26 JANEZ LET, STORITVE V LETALSTVU IN VAROVANJE d.o.o. Ulica Juša Kozaka 1 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/519 00 03 Telefaks: 01/519 87 84 E-naslov: janezlet@janez.si Spletni naslov: www.janezlet.si Ukvarjamo se z letalskimi prevozi, s panoramskimi leti, s šolanjem pilotov in z izposojo letal ter tako ustvarjamo ponudbo letalskih storitev, ki našim strankam ponuja doživetje in edinstveno preživljanje prostega časa. We specialize in air transport, panoramic ﬂights, pilot training, and renting planes as well as aviation services that offer our clients new experiences and unique ways to spend their leisure time. Marmorna dvorana – B/17 JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI Rašica 69 1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01/788 10 06 E-naslov: info@trubarjevi-kraji.si Spletni naslov: www.trubarjevi-kraji.si »Od nature do kulture« Predstavitev kulturno-turističnih znamenitosti občin

Velike Lašče, Kočevje in Kostel. “From nature to culture” Presentation of cultural and tourist attractions in the municipalities of Velike Lašče, Kočevje, and Kostel. Marmorna dvorana – B/5 JP EKKC d.o.o. Sokolski trg 4 8350 DOLENJSKE TOPLICE Telefon: 07/306 51 50 Telefaks: 07/384 5188 E-naslov: jp.ekkc@amis.net Spletni naslov: www.kkc-dolenjske.si Turistična ponudba občine Dolenjske Toplice. Tourist offer of the Municipality of Dolenjske Toplice. Marmorna dvorana – B/5 KA-TRIO, ALENA IBRALIĆ s.p. Breg pri Polzeli 10 3313 POLZELA Telefon: 03/572 26 78 E-naslov: katrio.alena@gmail.com Bonbonček ponuja samo visoko kvalitetne in svojevrstne sladkarije za najzahtevnejše, kajti želja po kvaliteti in užitku združuje ljudi. V ponudbi imamo tudi sadje v čokoladi in pražene mandlje. Privoščite si! Bonbonček offers only high quality and unique candies for the most demanding because the desire for quality and pleasure unites people. Our offer includes chocolate covered fruits and roast almonds. Indulge yourself with us! Prehod med Kupolo – A in Stekleno dvorano – C/17 KMETIJA - ROŠTOHAR KAROLINA Selce 10 nad Blanco 8283 BLANCA Telefon: 07/816 50 55 E-naslov: rojoze@siol.net Suho mesnati izdelki - slanina, salame, klobase, zašinek, špehovke. Dried meat products: bacon, salami, sausages, »ham«,« hamcake«. Steklena dvorana – C/23

KOLESARSKO DRUŠTVO RAJD Soopolijeva ulica 16 B 1000 LJUBLJANA Telefon: 031 807 335 E-naslov: tine.mahkovec@kd-rajd.si Spletni naslov: www.kd-rajd.si Smo eno največjih gorskokolesarskih in BMX društev v Sloveniji. Z več kot 190 člani uresničujemo našo vizijo - razvoj gorskega kolesarstva in BMX na področju infrastrukture, rekreacije in vrhunskega športa. We are one of the largest mountain biking and BMX associations in Slovenia. With more than 190 members, we develop our vision: the development of mountain biking and BMX in the ﬁelds of infrastructure, recreation, and topquality sport. Kupola – A/32 KOMPAS d.d. Pražakova 4 1514 LJUBLJANA Telefon: 01/200 61 00 Telefaks: 01/200 61 10 E-naslov: info@kompas.si Spletni naslov: www.kompas.si Marmorna dvorana – B/20 KOMPAS NOVO MESTO Turistično podjetje d.o.o. Novi trg 10 8000 NOVO MESTO Telefon: 07/393 15 20 Telefaks: 07/393 15 39 E-naslov: kompas.nm@siol.net Spletni naslov: www.robinson-sp.si, www.slovenia-heritage.net/tp Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Matjaževa domačija / Tourist Farm, Otočec Novost na območju širše Dolenjske: mreža pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih tematskih poti v dolžini 1400 km. Nudimo doživljajske izlete, team buildinge, splavarjenje z Rudolfovim splavom … New in the wider Dolenjska regions: a 1,400-kilometer network of hiking, bicycling, riding, and water theme trails. We offer adventure excursions,

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

team-building programs, rafting on a Rudolf raft, . . . Marmorna dvorana – B/5 LALIN, THAI NAN TRADICIONALNA IN TAJSKA MASAŽA Trg osvobodilne fronte 13 / Aškerčeva 6a 1000 Ljubljana / 1230 Domžale Telefon: 040 709 197, 08 / 200 20 00 E – naslov: lalin.sirivan@gmail.com Spletni naslov: www.ambienthotel.si Tradicionalna tajska masaža. Traditional Tai massage. Steklena dvorana – C/3 LIBURNIA RIVIERA HOTELI, d.d. M. Tita 198 HR- 51410 OPATIJA HRVAŠKA Telefon: +385/51/710 444 Telefaks: +385/51/272 639 E-naslov: info@liburnia.hr Spletni naslov: www.liburnia.hr Najboljša lokacija na opatijski rivieri. Nastanitev v ** do ***** hotelih, kongresna ponudba, wellness in spa center. Odprto vse leto. The best locations in Opatija and its Riviera. Accomodation 2-5 stars, congress facilities, ﬁve elements Wellness + Spa Center. Open all year round. Kupola – A/23 LIFETREK d.o.o. Partizanska 18 4000 KRANJ Telefon: 04/201 48 75 Telefaks: 04/201 48 78 E-naslov: info@lifetrek.si Spletni naslov: www.lifetrek.si LIFETREK je danes eden vodilnih ponudnikov doživljajskih potovanj ter zanesljive in udobne pustolovščine. Naše bogate izkušnje in znanje se kažejo na potovanjih v več kot štiridesetih državah, na vseh petih celinah sveta. Naša potovanja so drugačna; so pravo doživetje!

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Ugriznite v življenje! Ponujamo vam najslajše ta hip. LIFETREK is today one of the leading providers of adventure travel and reliable and comfortable adventures. Our wealth of experience and knowledge is reﬂected in trips to more than forty countries on the ﬁve continents of the world. Our trips are different: they are a real experience! Take a bite out of life! We offer the sweetest tastes! Marmorna dvorana – B/25

E-naslov: info@logarska.si Spletni naslov: www.logarska.si

LINHARTOVA DVORANA, JAVNI ZAVOD RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 a 4240 RADOVLJICA

Zgornja Savinjska dolina je poznana po naravnih lepotah, dediščini gozdarjev in splavarjev, zanimivih cerkvah ter po izvrstni kulinariki. Na stojnici predstavljamo celovito turistično ponudbo območja med Mozirjem in Logarsko dolino. The Upper Savinja Valley is famous for its natural beauties, logging and rafting heritage, interesting churches, and outstanding cuisine. Our booth presents the entire tourist offer of the area between Mozirje and Logarska dolina. Marmorna dvorana – B/6

Telefon: 04/53 72 900 Telefaks: 04/53 72 929 E-naslov: uprava@ld-radovljica.si Spletni naslov: www.ld-radovljica.si

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BLEGOŠ Kidričeva cesta 1 a 4220 ŠKOFJA LOKA

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Biotehniški center Naklo/Strahinj, Občina Naklo, Občina Tržič, Občina Radovljica, SGTŠ Radovljica. Skupna predstavitev turizma Občin Radovljica, Tržič in Naklo v sodelovanju s SGTŠ Radovljica in Biotehniškim centrom Naklo/Strahinj.

Telefon: 04/517 06 00 Telefaks: 04/517 06 05 E-naslov: info@lto-blegos.si Spletni naslov: www.lto-blegos.si

A joint presentation of tourism in the municipalities of Radovljica, Tržič, and Naklo in cooperation with SGTŠ Radovljica and Biotehniškim centrom Naklo/Strahinj. Marmorna dvorana – B/22 “LION QUEEN CHARTER” - obrt NAZOR: za turizam i usluge Poljička cesta 1 HR-21314 JESENICE HRVAŠKA Telefon: +385/21/872 851 Telefaks: +385/21/872 872 E-naslov: info@lion-queen.com Spletni naslov: www.lion-queen.com Kupola – A/21 LOGARSKA DOLINA, d.o.o. Logarska dolina 9 3335 SOLČAVA Telefon: 03/838 90 04 Telefaks: 03/838 90 03

Lokalna turistična organizacija Blegoš nudi vodene izlete po srednjeveški Škofji Loki, Selški in Poljanski dolini, organizira pestro prireditveno dogajanje in okušanje lokalnih kulinaričnih specialitet ter v turističnoinformacijskih centrih poskrbi za kvalitetno informiranje domačih in tujih gostov, ki jih po potrebi tudi nastani. Nenazadnje, Škofja Loka lahko postane tudi začetek vaše poročne pravljice. The Blegoš Tourist Organization and Tourist Information Center offers guided tours of medieval Škofja Loka and the Selški and Poljanski river valleys, organizes various events and tastings of local cooking specialties, and provides quality information and assistance for domestic and foreign guests. Not least, Škofja Loka can become the starting point of your wedding story. Marmorna dvorana – B/1 LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8 5230 BOVEC Telefon: 05/389 64 44

Telefaks: 05/389 64 45 E-naslov: info@bovec.si Spletni naslov: www.bovec.si

Telefaks: 05/380 04 83 E-naslov: info@lto-sotočje.si Spletni naslov: www.lto-sotočje.si

LTO Bovec predstavlja pestro ponudbo športnih aktivnosti, možnosti sprostitve v naravi in spoznavanje bogate kulturne dediščine; smučanje na Kaninu, številne možnosti za pohodnike in kolesarje, novo golf igrišče ter uživanje v vodnih aktivnostih. Prava izbira za umik v neokornjeno naravo.

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Fundacija Poti miru v Posočju, Positive sport, Turistična kmetija Kranjc. Lokalna turistična organizacija Sotočje - nudimo informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih ter možnosti izletov in rezervacije za nastanitve na območju občin Kobarid in Tolmin. Z nami se na sejmu predstavljajo tudi: Turistična kmetija Kranjc, športna agencija Positive Sport, Fundacija “Poti miru v Posočju” in Maya-športni turizem.

The Bovec Tourist Organization presents a colourful offer of sport activities, possibilities for relaxing in nature, and exploring a rich cultural heritage. Skiing on Mount Kanin, numerous possibilities for hiking and bicycling, a new golf course, and thrilling water activities. A real choice for a retreat into unspoiled nature. Marmorna dvorana – B/2 LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PRLEKIJA LJUTOMER Jureše Cirila 4 9240 LJUTOMER

The Sotočje Tourist Organization offers information about natural and cultural attractions, excursions possibilities, and accommodations in the municipalities of Kobarid and Tolmin with the participation of the Kranjc Tourist Farm, the Positive Sport sports agency, the Posočje Trail of Peace Foundation, and Maya Sport Tourism. Marmorna dvorana – B/2

Telefon: 02/581 11 05 Telefaks: 02/58 48 344 E-naslov: info@jeruzalem.si Spletni naslov: www.jeruzalem.si

LTO - ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA Kolodvorska ulica 1 B 4280 KRANJSKA GORA

Posredujemo informacije o turistični ponudbi Prlekije in Prekmurja: terme, vinske ceste, izletniške in turistične kmetije, gostilne, muzeji, kolesarjenje in izposoja koles, pohodništvo, nordijska hoja, jahanje, rafting, 4-kolesniki in izletništvo ter lokalno turistično vodenje.

Telefon: 04/588 50 20 Telefaks: 04/588 50 21 E-naslov: info@kranjska-gora.eu Spletni naslov: www.kranjska-gora.si

We provide information about the tourist offer of the Prlekija and Prekmurje regions: thermal spas, wine roads, excursion and tourist farms, restaurants, museums, bicycling and bicycle rentals, hiking, Nordic walking, riding, rafting, ATV biking, day trips, and guided tours. Steklena dvorana – C/13 LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA SOTOČJE Petra Skalarja 4 5220 TOLMIN Telefon: 05/380 04 80

Vloga lokalne turistične organizacije Kranjska Gora je, da povezuje ponudnike turističnih storitev, javni sektor, turistična društva ter druge s turizmom povezane akterje ter vzpodbuja in usklajuje njihove aktivnosti na področju razvojnih projektov, oblikovanja, promocije in trženja celovite turistične ponudbe, razvoja in organizacije informacijskega sistemater organizacije prireditev. Predstavili se bomo s ponudbo aktivnosti, nastanitvenih zmogljivosti in programom prireditev. The role of the Kranjska Gora Tourist Organization is to link all those offering tourist services, the public sector, tourist associations, and other tourist establishments; to encourage

and harmonize their activities relative to project development, the design, promotion, and marketing of the overall tourist offer; to develop and organize an information system; and organize events. We will present the offer of activities, accommodation possibilities, and the program of events. Marmorna dvorana – B/1 LTO LAUFAR CERKNO Močnikova ul. 2 5282 CERKNO Telefon: 05/373 46 45 Telefaks: 05/373 46 49 E-naslov: tic.cerkno@siol.net Spletni naslov: www.cerkno.si/turizem LTO Laufar Cerkno nudi informacije o turistični ponudbi Cerkljanske, rezervacijah, namestitvenih kapacitetah; organiziramo prireditve, različne programe in vodene oglede lokalnih in regionalnih znamenitosti (arheološki park Divje babe, Bevkova domačija, Cerkljanska Laufarija,...); pripravljamo različne športne programe (kolesarjenje, planinarjenje, jahanje,...). The Laufar Cerkno Tourist Organization provides information about the tourist offer in the Cerklansko region, reservations, and accommodations. We organize events and various programs as well as guided tours of local and regional attractions (Divje Babe Archeological Park, Bevkova Homestead, Cerklanska Laufarija, etc.) and prepare a variety of sports programs (bicycling, mountaineering, riding, etc.). Marmorna dvorana – B/2 PAR 3 (M & M TURIST d.o.o.) Cankarjevo nabrežje 3 1000 LJUBLJANA Telefon: 031 707 707 Telefaks: 01/244 25 34 E-naslov: ziga.osterc@mm-turist.si Spletni naslov: www.par3.si Golfska potovanja, golf klub, izpitni center za pridobitev dovoljenja za igranje golfa. Golf excursions, golf club, exam center for acquiring golﬁng license. Kupola – A/28

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

MARINES d.o.o. Teharje 7a 3000 CELJE Telefon: 01/524 02 03 Telefaks: 01/524 02 04 E-naslov: rajko@marines.si Spletni naslov: www.marines.si Podjetje se predstavlja kot distributer PROMOCIJSKIH TEKSTILNIH IZDELKOV. Kot novost predstavljamo TISKANE BRISAČE, saj s popolnoma novo tehnologijo dosegamo za stranko nove možnosti predstavitve. Kakovostna brisača je vedno odlična ideja za darilo. The company presents itself as a distributor of promotional textile items. As an innovation, we present printed towels that using a completely new technology provide clients with new advertising possibilities. Quality towels are always an excellent gift idea. Steklena dvorana – C/28 MARKO MRŠE, PHOTOGRAPHER Ul. I.B. Mažuranić 82 HR- 10090 ZAGREB, HRVAŠKA Telefon: +385/91/784 75 47 E-naslov: marko@markomrse.com Spletni naslov: www.markomrse.com Marko Mrše je novodobni fotograf, ki iz uličnih mestnih podob ustvarja svojstvene foto zgodbe. Na sejmu prikazuje razglednice, kot jih je na njemu lasten način videlo in sestavilo njegovo fotografsko oko, pa tudi foto kolaže različnih mediteranskih mest. Na izložbenem mestu je mogoče videti celotno dosedanjo zbirko razglednic, posebej pa lahko naročite tudi razglednice/foto kolaže svojega mesta, ustanove ali lokala. Marko Mrše is a New Age photographer who creates unique photo stories from images of city streets. At the fair he presents postcards uniquely composed by his photographer’s eye as well as photomontages of various Mediterranean cities. At his exhibition it is possible to see his entire collection of postcards and to special order postcards and photomontages of your town, establishment, or area. Preddverje Marmorne dvorane – B2/2

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

MATJAŽEVA DOMAČIJA MARTA PAVLIN, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Paha 4 8222 Otočec Marmorna dvorana – B/5 MESTNA OBČINA PTUJ Mestni trg 1 2250 PTUJ Telefon: 02/748 29 99 Telefaks: 02/748 29 98 E-naslov: moptuj@ptuj.si Spletni naslov: www.ptuj.si , www. ptuj-tourism.si Turizem Ptuja in spodnjega Podravja je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih mednarodnih prireditvah (kurentovanje), po termalni, etnološki, kulturno-zgodovinski, enološko-kulinarični ponudbi. Območje je tudi uveljavljeno kot športno-rekreacijsko in sprostitveno središče. Tourism in Ptuj and the lower Podravje region is today part of the world and European market and is known for its famous international events (Kurentovanje) and its thermal spa, ethnological, cultural, historical, wine, and cuisine offer. The region is also renowned as a sports, recreation, and leisure time center. Marmorna dvorana – B/4 MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 5 2380 SLOVENJ GRADEC Telefon: 02/88 12 116 Telefaks: 02/88 12 117 E-naslov: tic@slovenjgradec.si Spletni naslov: www.slovenjgradec.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Kope, Koroška. V TIC-u Slovenj Gradec so obiskovalcem na voljo turistične informacije za Slovenj Gradec in Koroško regijo. The Slovenj Gradec Tourist Information Center provides visitors with information about Slovenj Gradec and the Koroška region. Marmorna dvorana – B/6

MESTNA OBČINA VELENJE Titov trg 1 3320 VELENJE

MONSADRIA d.o.o. Pot za brdom 55 1000 LJUBLJANA

Telefon: 03/896 18 60 Telefaks: 03/896 18 75 E-naslov: tic@velenje.si Spletni naslov: www.velenje-tourism.si

Telefon: 01/470 27 00 Telefaks: 01/470 27 07 E-naslov: info@hotel.mons.si Spletni naslov: www.hotel.mons.si

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Festival Velenje, Hotel Paka, Hotel Razgoršek, Inštitut za ekološke raziskave Erico, Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, Šolski center Velenje, TIC Velenje, TRC Jezero, Turistična zveza Velenje z društvi, Youth hostel MC Šmartno ob Paki. Na razstavnem prostoru Mestne občine Velenje se s svojo ponudbo predstavljajo turistični ponudniki mesta in okolice: TIC Velenje, Festival Velenje, Hotel Paka, Muzej premogovništva Slovenije, TRC Jezero, Muzej Velenje, Hotel Razgoršek, Šolski center Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje, Turistična zveza Velenje z društvi in Youth hostel MC Šmartno ob Paki.

Posestvo Pule je elitno podeželsko posestvo, le eno uro iz Ljubljane in Zagreba. Prava izbira za tiste, ki si privoščite najboljše. Vrhunska ponudba storitev, neokrnjena narava in neprecenljiv mir. Posestvo Pule is an elite countryside estate only one hour from Ljubljana and Zagreb. A real choice for those who want the best. A top quality offer of services, unspoiled nature, and priceless peace. Marmorna dvorana – B/19

At its booth, the City Municipality of Velenje is presenting tourist establishments of the city and its surroundings, including TIC Velenje, Festival Velenje, Hotel Paka, Coalmining Museum of Slovenia, TRC Jezero, Velenje Museum, Hotel Razgoršek, Šolski center Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Erico Velenje, Turistčna zveza Velenje z društvi, and Youth hostel MC Šmartno ob Paki. Marmorna dvorana – B/15 MINOAN LINES S.A. G.S.A. Hellenic Lines Srl 17, 25. August street GH - 71202 HERAKLION GRČIJA

OBČINA AJDOVŠČINA Cesta 5. maja 6/a 5270 AJDOVŠČINA Telefon: 05/36 59 140 Telefaks: 05/36 59 141 E-naslov: tic.ajdovscina@siol.net Spletni naslov: www.tic-ajdovscina.si Dobrodošli v Ajdovščini! Oglejte si antično Castro, izvir Hublja, Vipavski Križ, povzpnite se na Goro in skozi Otliško okno pokukajte na zelena polja rajske dežele. Vse kar potrebujete, vam ponuja TIC Ajdovščina. Welcome to Ajdovščina! See the antique Castro, the source of the Hubelj River, and Vipavski Križ. Climb Gora Mountain and peek through the Otliško okno window at the green ﬁelds of heavenly countryside. Everything you need is offered by the Ajdovščina Tourist Information Center. Marmorna dvorana – B/2

Telefon: +39/040/363242 Telefaks: +39/040/7606145 E-naslov: info@hellenic.it Spletni naslov: www.hellenic.it

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 DOBROVO V BRDIH

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Minoan Line s.a., Heraklion, Greece / Ferries Italy – Greece. Kupola – A/20

Telefon: 05/395 95 94 Telefaks: 05/395 95 95 E-naslov: tic@obcina-brda.si Spletni naslov: www.brda.si V turistično informacijskem centru

Brda lahko dobite informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih, vinskih cestah, kolesarskih in peš poteh po Brdih, kot tudi podatke o vseh lokalnih prireditvah (Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, vinski prazniki, dnevi poezije in vina …). Obiskovalcu so na voljo splošni prospekti o goriški regiji ter predvsem natančne informacije o Brdih. Na željo stranke v sodelovanju z lokalno agencijo Jota organiziramo tudi eno- in večdnevne ture po Brdih z lokalnim vodnikom. At the Brda Tourist Information Center you can get information about natural and cultural attractions, wine roads, bicycle and walking trails around Brda as well as about all the local events (Cherry Festival, Festival of Rebula Wine and Olive Oil, Wine Holidays, Days of Poetry and Wine, etc.). General brochures about the Gorica region are available along with more precise information about the Brda area. In cooperation with the Joto Travel Agency we also organize one-day or several-day tours around Brda with local guides. Marmorna dvorana – B/2 OBČINA KOČEVJE Ljubljanska cesta 26 1330 KOČEVJE Telefon: 01/893 82 20 Telefaks: 01/893 82 30 E-naslov: obcina.kocevje@siol.net Spletni naslov: www.obcinakocevje.si Posebnost Kočevske je ohranjenost prvobitne narave in zlasti gozdov. Pestrost in razgibanost se kažeta v različnih možnostih oddiha. Pokrajino lahko spoznavate peš, s kolesom ali na konjskem hrbtu. Pravi raj za oddih pa je reka Kolpa. A special feature of the Kočevje region is its preserved primeval nature, especially the forests. The diversity and ruggedness of the landscape offers a wide variety of recreational possibilities, and you can explore it on foot, on a bicycle, or on horseback. The Kolpa River is a real paradise for a vacation. Marmorna dvorana – B/5

OBČINA KOSTEL Fara 30 1336 KOSTEL Telefon: 01/894 80 06 Telefaks: 01/894 80 07 E-naslov: tina.juznic@kostel.si »Od nature do kulture« Predstavitev kulturno-turističnih znamenitosti občin Velike Lašče, Kočevje in Kostel. “From nature to culture.” Presentation of cultural and tourist attractions in the municipalities of Velike Lašče, Kočevje, and Kostel. Marmorna dvorana – B/5 ORTOPEDICA d.o.o. Heroja Nandeta 37 2000 MARIBOR Telefon: 02/426 05 46 Telefaks: 02/426 05 47 E-naslov: ortopedicaroman@amis.net Spletni naslov: www.ortopedica.si Ortopedski vložki po meri za športno obutev, masažni aparati za refleksno masažo stopal. Orthopedic inserts made to measure for sport shoes, massage equipment for reflex massage of feet. Steklena dvorana – C/24 ORTOSANA d.o.o. Pod gozdom 10 1236 TRZIN Telefon: 01/564 41 14 Telefaks: 01/564 41 08 E-naslov: ortosana@siol.net Spletni naslov: www.ortosana.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Invacare, Isny, Nemčija / Germany. Obiskovalcem, ki težko hodijo, so na sejmu v izposojo namenjeni štirikolesni skuterji. Visitors who experience difficulty walking can rent special four-wheel scooters at the fair. Preddverje Marmorne dvorane – B2/5 OSVAJA.NET d.d. (Booking.net) Ljubljanska cesta 12 F 1236 TRZIN 97

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Telefon: 01/563 69 59 Telefaks: 01/563 69 55 E-naslov: info@bookingpoint.net Spletni naslov: www.bookingpoint.net

Telefon: 01/434 56 80 Telefaks: 01/434 56 91 E-naslov: planinska-zveza@pzs.si Spletni naslov: www.pzs.si

Spletna turistična agencija Bookingpoint.net omogoča rezervacije namestitvenih kapacitet v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Pestra izbira hotelov, hostlov, penzionov in turističnih kmetij.

Planinstvo, pohodništvo, turno kolesarjenje, strokovna literatura s področja planinstva (vodniki, zemljevidi).

The Bookingpoint.net Internet tourist agency enables reservations for accommodation in Slovenia, Croatia, and Bosnia and Herzegovina at a wide choice of hotels, hostels, pensions, and tourist farms. Marmorna dvorana – B/24 PARK ŠKOCJANSKE JAME, SLOVENIJA Škocjan 2 6215 DIVAČA Telefon: 05/70 82 100 Telefaks: 05/70 82 105 E-naslov: psj@psj.gov.si Spletni naslov: www.park-skocjanskejame.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Kobilarna Lipica, TIC Štanjel. Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel predstavljajo na matičnem Krasu tri najprepoznavnejše turistične zanimivosti. Izjemno doživetje ponuja sprehod po skrivnostnem podzemnem svetu, obisk domovine Lipicancev in doživetje Krasa v zavetju starodavnih grajskih zidov Štanjela. Škocjan Caves Park, the Lipica Stud Farm, and Štanjel are the three most famous tourist attractions of the Classic Karst region. A tour of the mysterious underground world of the Škocjan Caves, a visit to the birthplace of the Lipizzaner horse, and experiencing karst life in the shelter of the ancient castle walls of Štanjel offer unforgettable memories. Marmorna dvorana – B/7 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Dvoržakova 9 1000 LJUBLJANA

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Information on mountaineering, hiking, and bicycle touring in Slovenia; professional literature on mountaineering (guidebooks, maps). Preddverje Kupole – AV/4 PLAŽA d.o.o. Resslova 11 6330 PIRAN - PIRANO Telefon: 041/926 808 Kava bar Sonček nudi vse vrste pijač,naša posebna ponudba pa je soft sladoled in granita, letos pa bomo našim gostom ponudili tudi enostavne hitro pripravljene jedi, hamburgerje, krompirček, špagete, pršut in še kaj! Lokal Sonček je sezonskega tipa in se odpira v spomladanskem času takoj ko posijejo prvi topli sončni žarki to je predvidoma meseca marca. Vabljeni! The Sonček Coffee Bar offers all types of drinks; our specialty is soft ice cream and granita. This year we will also offer our guests a selection of quickly prepared snacks including hamburgers, french fries, spaghetti, prosciutto, and more. The Sonček opens for the season in spring with the ﬁrst warm sunshine, possibly in March. Welcome! Prehod med Kupolo – A in Stekleno dvorano - C/27 POHODNIŠTVO GIZ Ljubljanska cesta 7 4260 BLED Telefon: 04/574 35 48 Telefaks: 04/574 35 48 E-naslov: info@hiking.si Pohodniški paketi, specializirani pohodniški hoteli, Via Alpina, Predalpska pot, Slovenska planinska pot, E6, E7. Hiking packages, specialized hikers hotels, Via Alpina, Subalpine Trail,

Slovene Mountain Trail, E6 and E7 mountain trails. Preddverje Kupole – AV/6

PRO BIKE, Krese Tomaž s.p. Prešernova 25 9240 LJUTOMER

RAUM & FARBE Suppanstraße 69 9020 Klagenfurt

POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA Slovenska ulica 52 9000 MURSKA SOBOTA

E-naslov: pro.bike@siol.net Spletni naslov: www.kalkhoff.si

Telefon: +43 664 / 402 49 28 E-naslov: raum.farbe@aon.at

PRO-BIKE, Ljutomer - zastopstvo in prodaja nemških znamk koles KALKHOFF in RIXE. Na sejmu predstavljamo PEDELEC, kolo s podpornim električnim pogonom z vrhunsko Panasonicovo tehnologijo, ter trekking, mestna in otroška kolesa. Vabljeni na testne vožnje.

Notranja oprema, zavese, talne obloge, tapete, notranji design. Predstavite stanovanjskega kompleksa Nassfeld.

Based in Ljutomer, PRO-BIKE distributes and sells the German Kalkhoff and Rixe bicycles. At the fair we are presenting the Pedelec, an electric bicycle with top-quality Panasonic technology, along with trekking, city, and children’s bicycles. We invite you to take a test ride. Kupola – A/10

RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA Aškerčev trg 24 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH

PROLOCO TRADE d.o.o. Cesta na Rupo 49 4000 KRANJ

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Občina Kozje, Občina Podčetrtek, Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šmarje pri Jelšah. Turistična ponudba Obsotelja in Kozjanskega.

Telefon: 02/534 88 22 Telefaks: 02/534 88 23 E-naslov: info@pt-zveza.si Spletni naslov: www.pt-zveza.si Pomurska turistična zveza s sedežem v Murski Soboti nudi celovite informacije o letovanju v pomurskih zdraviliščih, gostiščih in na turističnih kmetijah, pa tudi o naravnih in kulturnih znamenitostih regije ter o možnostih rekreacije, izletov in obiskov prireditev v sončnem Prekmurju in Prlekiji. Based in Murska Sobota, the Pomurska Tourist Association offers comprehensive information about vacations at Pomurje health spas, pensions, and tourist farms as well as about the natural and cultural attractions of the region and possibilities for recreation, excursions, and events in the sunny Prekmurje and Prlekija regions. Marmorna dvorana – B/4 PORTA-B , zavod Linhartova 18 3000 CELJE Telefon: 03/ 492 63 34, 040 33 33 74, 041 33 15 34 Vabimo vas, da nas obiščete na sejmišču ali pa se podate v raziskovanje dediščinskih poti: KOLESARJENJE – POHODNIŠTVO – KONJENIŠTVO – ZMAJARSTVO – GASTRONOMIJA – OSEBNOSTI. Za vas smo pripravili raznolike poti in spremljajoče dogodke, da vam približamo kulturno dediščino naših krajev. We invite you to visit us at the fair and explore our heritage trails: BICYCLING–HIKING–HORSEBACK RIDING–HANG-GLIDING–GASTRONOMY– SPECIAL FOCUS. We can organize for you a variety of routes and accompanying events that will familiarize you with the heritage of our region. Kupola – A/1

E-naslov: info@prolocotrade.si Spletni naslov: www.prolocotrade.si Podjetje Proloco Trade d.o.o. z več kot 15-letno tradicijo zastopanja in prodaje svetovno znanih kolesarskih znamk kot so SCOTT, SCHWINN, MARIN, MONGOOSE, STEVENS, SRAM, MAVIC, TACX, VDO,… je zgradilo močno in zanesljivo mrežo specializiranih neodvisnih prodajalcev SKM (Slovenski Kolesarski Mojster). Na letošnjem sejmu bomo med drugim predstavili kolesa SCOTT in SCHWINN ter SCOTT-ov tekaški program. With more than ﬁfteen years of experience distributing and selling world-renowned bicycle brands such as Scott, Schwinn, Marin, Mongoose, Stevens, Sram, Mavic, Tack, VDO, etc., Proloco Trade d.o.o. has built the strong and reliable SKM (Slovenski Kolesarski Mojster) network of specialized and independent retailers. At this year’s fair we are presenting among other things Scott and Schwinn bicycles and the Scott racing line. Kupola – A/5

Interior furnishings, curtains, rugs, wallpaper, interior design. Presentation of the Nassfeld apartment complex. Steklena dvorana – C/4

Telefon: 03/81 71 860 Telefaks: 03/81 71 868 E-naslov: metka.kovacic-sotla@siol.net Spletni naslov: www.ra-sotla.si

Telefon: 07/305 65 30 Telefaks: 07/305 65 31 E-naslov: lidija.ivansek@ric-belakrajina.si Spletni naslov: www.belakrajina.si RIC Bela krajina je javni zavod za promocijo in pospeševanje turizma in podjetništva v Beli Krajini. Ustanoviteljici zavoda sta občini Črnomelj in Semič, občina Metlika pa sodeluje kot partner zavoda pri turističnih projektih Bele krajine. RIC Bela krajina is a public institute for the promotion and acceleration of tourism and entrepreneurship in Bela krajina established by the municipalities of Črnomelj and Semič. The Municipality of Metlika cooperates as a partner of the institute in Bela krajina tourism projects. Marmorna dvorana – B/5 ROMAN RAJHT s.p. Cesta revolucije 1a 4270 Jesenice Telefon: 040 820 167 E-naslov: kepramdzi@hotmail.com Zunanji razstavni prostor

Tourist offer of Obsotelje and Kozjansko regions. Marmorna dvorana – B/4

RRA POSAVJE Cesta krških žrtev 46 8270 KRŠKO

REPUBLIC OF MACEDONIA MINISTRY OF ECONOMY Jurij Gagarin 15 MAKEDONIJA, NEKDANJA JUG. REP.

Telefon: 07/488 10 46 Telefaks: 07/488 10 50 E-naslov: morana.polovic@rra-posavje.si Spletni naslov: www.rra-posavje.si, www.posavje.com

Telefon: +389/3093 540 Telefaks: +389/3093 523 E-naslov: zoran.nikolovski@economy.gov.mk Spletni naslov: www.economy.gov.mk Promocija turistične ponudbe in turističnih produktov narave, zdravilišč, zgodovine. Promotion of the general tourist offer, nature, spa, history tourism. Kupola – A/25 RIC BELA KRAJINA Trg svobode 3 8340 ČRNOMELJ

Posavje - polno priložnosti; naravne posebnosti, aktivnosti v naravi, z naravo do zdravja, pristni okusi, kulturne zanimivosti, srečanja poslovnežev. Obiščite Posavje in ga doživite. Posavje, full of opportunities. Natural attractions. Activities in nature. With nature to health. Authentic ﬂavours. Cultural attractions. Business meetings. Visit and experience Posavje. Marmorna dvorana – B/4 SATURA d.o.o. Radvanjska cesta 112 2000 MARIBOR

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Telefon: 02/331 27 58 Telefaks: 02/331 27 57 E-naslov: urednistvo@revijahorizont.com Spletni naslov: www.revijahorizont.com

SKOK ŠPORT Podjetje za šport, trgovino, gostinstvo, turizem in storitve d.o.o. Marinovševa 8 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID

Horizont - revija za turizem in popotništvo; potopisi, reportaže, turistične novice (tujina in Slovenija), nasveti, popotniška fotograﬁja,...

Telefon: 01/512 44 02 Telefaks: 01/512 44 03 E-naslov: info@skok-sport.si Spletni naslov: www.skok-sport.si

Horizont –magazine for tourism and travel; tours, reportage, tourist news (foreign and Slovene), advice, travel photography, . . . Preddverje Marmorne dvorane – B2/3

Doživetja v naravi, kajak, sea kajak, rafting, team building, motivacijski dogodki za podjetja, šolski športni dnevi, športni center v Ljubljani.

SIDARTA D.O.O. Cerkova 9 1000 Ljubljana Telefon: 01/561 34 73 Telefaks: 05/907 28 97 E-naslov: office@sidarta.si Spletni naslov: www.sidarta.si Sidarta je specializirana založba za izdajanje vodnikov s področij izletništva, kolesarjenja, plezanja in gorništva. Poleg knjig izdajamo še zemljevide, razglednice in voščilnice. Tudi za zunanje naročnike. Sidarta is a specialized publisher of guidebooks for excursions, bicycling, climbing, and mountaineering. In addition to books, we publish maps, postcards, and greeting cards and publish commissioned works. Marmorna dvorana – B/29 SINERG d.o.o. Kolodvorska cesta 28 6230 Postojna Telefon: 041 696 370 Telefaks: 05/726 26 35 E-naslov: sinerg@siol.net Spletni naslov: www.pascofix.si Pascofix- večnamensko lepilo za manjša popravila koles in opreme za prosti čas. Pascofix multipurpose glue for smaller repairs to bicycles and leisure time equipment. Prehod med Kupolo – A in Kocko A2/3

Experiences in nature, kayaking, sea kayaking, rafting, team building, motivation events for companies, school sport days, sports center in Ljubljana. Kupola – A/30 SKUPNOST SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ, G.I.Z. Teharska cesta 40 3000 CELJE Telefon: 03/544 21 11 Telefaks: 03/544 28 19 E-naslov: ssnz@siol.net Spletni naslov: www.terme-giz.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Hotel Sava Rogaška, LifeClass Hotels & Spa Portorož, Talaso Strunjan, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Banovci, Terme Dobrna,Terme Dolenjske Toplice, Terme Lendava,Terme Olimia Podčetrtek, Terme Radenci, Terme Šmarješke Toplice, Terme Topolščica, Thermana Laško. Terme Čatež - največje termalno turistično središče omogoča prijetno počitnikovanje v hotelih, apartmajih ali kampu, uživanje v vodnih atrakcijah poletne in zimske Termalne riviere, sprostitev v sodobnih wellness centrih. Slovenia’s largest thermal spa tourist center offers pleasant holidays in hotels, apartments, and a campground, enjoyment of water attractions at the summer and winter Thermal Riviera, and relaxation in a modern wellness center. Terme Ptuj so se razvile na vrelcih termalne vode; razpolagajo s 4.200 m2 notranjih in zunanjih vodnih

100

površin. Gostom je na voljo namestitev v Grand Hotelu Primus****, srce hotela so Valens Augusta wellness ter bazeni in savne. V neposredni bližini Termalnega Parka sta apartmajsko naselje*** in kamp, kjer je možnost postavitve lastne prikolice ali šotora. Na voljo je tudi 25 popolnoma opremljenih počitniških hišic. The Ptuj Thermal Spa developed at springs of thermal water and offers 4,200 square meters of indoor and outdoor water surfaces. Guests can stay at the Grand Hotel Primus****, whose heart is the Valens Augusta Wellness Center with its pools and saunas. In the immediate vicinity, the Thermal Park offers an apartment colony*** and campground for tents and trailers. Also available are 25 fully furnished holiday bungalows. Daleč od mestnega hrupa in vse hitrejšega ritma sodobnega življenja lahko v zdraviliščih odkrivamo skrivnosti neokrnjene narave in se posvečamo sebi. V njih lahko preživimo prijetne družinske počitnice, storimo nekaj zase, za svoje telo in dušo, si izboljšamo telesno in psihično pripravljenost. To nam omogočajo dobro opremljeni zdraviliško-rekreativni centri. Far from city noise and all too fast pace of modern life, you will discover the secrets of unspoiled nature and pamper yourself at Slovenia’s health spas and resorts. Here you can enjoy pleasant family holidays, do something for yourself, for your body and soul, and improve your physical and mental ﬁtness. Our well-equipped health sparecreation centers make it all possible. Marmorna dvorana – B/23 SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - STO Dunajska cesta 156 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/589 18 40 Telefaks: 01/589 18 41 E-naslov: info@slovenia.info Spletni naslov: www.slovenia.info Projekt »Na lepše« se letos izvaja že osmo leto. Obiskovalce vabi, da

Slovenijo doživijo skozi potepanja po šestih tematskih poteh projekta tako, da se podajo po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti.

Telefon: 041 615 823 E-naslov: sandi.gabrovsek@siol.net

Športni center Pohorje z vso svojo ponudbo.

Predstavitev koles vrhunske znamke Cannondale.

Pohorje Sports Center presents its comprehensive offer. Marmorna dvorana – B/14

In 2009, the “Next Exit” project begins its eighth year of operation. It invites visitors to experience Slovenia by travelling on six theme routes away from the expressways: Emerald, Wind, Amber, Sun, Peddler, and Goldenhorn. Marmorna dvorana – B/8

Presentation of top-quality Cannondale bicycles. Kupola – A/8

SOLINE Pridelava soli d.o.o. Seča 115 6320 PORTOROŽ-PORTOROSE

Telefon: 01/291 43 22 Telefaks: 01/291 48 35 E-naslov: gorazd.hartner@slozeleznice.si Spletni naslov: www.slo-zeleznice.si

Telefon: 05/672 13 30 Telefaks: 05/672 13 31 E-naslov: kpss@soline.si Tradicionalna sol z geografskim poreklom, izdelki podjetja SOLINE pridelava soli d.o.o., program krajinskega parka Sečoveljske soline, brošure, orodja. Traditional sea salt with an authentic geographical provenance produced by SOLINE pridelava soli d.o.o., Šečovlje Salt Flats Landscape Park, brochures, display of traditional tools. Marmorna dvorana – B/7

SLOVENSKA ŽELEZNICE, d.o.o. Kolodvorska ulica 11 1506 LJUBLJANA

Prevoz in organizacija turističnih programov za potovanja v notranjem in mednarodnem prometu. Transportation and organization of tourist travel programs via Slovene and international railways. Marmorna dvorana – B/16 ŠENT-SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE Slovenska 53/I 1000 LJUBLJANA

ŠPORTNO DRUŠTVO WINDSURFING STYLE TEAM Kočna 20c 4273 BLEJSKA DOBRAVA Telefon: 041 531 787 E-naslov: style.team@gmail.com ; ivan@it-si.si Spletni naslov: www.surfpark.si , www. style-team.si Surpark in styleteam sta vodilni specializirani surf, kite in windsurf spletni strani: www.surpark.si, www. style-team.si. K predstavitvi na našem razstavnem prostoru smo povabili tudi ARSO. Surpark and Styleteam are leading specialists in surfboarding, and kite- and windsurﬁng. Web site: www. surpark.si, www.style-team.si. We have also invited ARSO to share our exhibition area. Preddverje Kupole – AV/3

Telefon: 01/230 78 30 Telefaks: 01/230 78 38 E-naslov: dolores.kores@sent-si.org Spletni naslov: www.sent.si

TOURSPAIN- Španski turistični urad za Slovenijo in severno Italijo Via Broletto 30 IT- MILANO ITALIJA

Telefon: 02/588 82 38 Telefaks: 02/588 82 39 E-naslov: info@soncna-hisa.si Spletni naslov: www.soncna-hisa.si

ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje predstavlja inovativne projekte za večjo dostopnost turistične ponudbe za vse, tudi invalide in osebe s posebnimi potrebami.

Telefon: +39/02/720 04 625 Telefaks: +39/02/720 04 318 E-naslov: milan@tourspain.eu Spletni naslov: www.spain.info, www. liubliana.cervantes.es

Sončna hiša je butični luksuzni hotel v Banovcih, ki je začel obratovati leta 2007. Na sejmu bomo predstavili celotno ponudbo, naš klub, pripravili pa smo tudi nagradno igro.

ŠENT – The Slovene Mental Health Association presents an innovative project to provide greater access to the tourist offer for everyone, including invalids and people with special needs. Steklena dvorana – C/10

Sončna Hiša is a luxury hotel in Banovci. It opened its door in 2007. At fair we will present the whole offer and our club. Marmorna dvorana – B/4

ŠPORTNI CENTER POHORJE d.o.o. Mladinska ulica 29 2000 MARIBOR

SONČNA HIŠA BANOVCI, DESIGN BOUTIQUE HOTEL (NOVI MEDIJI d.o.o.) Banovci 3c 9241 Veržej

SPORT TRADE 2000 d.o.o. Celovška Cesta 280 1000 Ljubljana

Telefon: 02/220 88 21 Telefaks: 02/220 88 29 E-naslov: INFO@sc-pohorje.si Spletni naslov: www.pohorje.org

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Instituto Cervantes, Ljubljana Promocija Španjie kot turistične destinacije v Sloveniji in Italiji. Instituto Cervantes Ljubljana center za promocijo španskega jezika v Sloveniji. Promotion of Spain as a tourist destination in Slovenian and Italian market. Instituto Cervantes Ljubljana, Center for the promotion of the Spanish language in Slovenia. Kupola – A/17

101

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

TRGOAVTO KOPER d.d. Pristaniška ulica 43a 6000 KOPER Telefon: 05/66 36 000 Telefaks: 05/66 36 481 E-naslov: info@trgoavto.si Spletni naslov: www.trgoavto.si Podjetje Trgoavto Koper d.d. je vodilna trgovska družba v Sloveniji za prodajo koles, dvokoles in specializiranih izdelkov za Vaš dom in Vaš avtomobil. Preko 40 lastnih trgovin nam omogoča solidno pokritje slovenskega trga in dostopnost naše ponudbe kupcem. Trgoavto Koper d.d. is a leading retailer in Slovenia for the sale of bicycles, motorcycles, and specialized items for homes and automobiles. More than forty private outlets enable us to cover the Slovene market and offer our services to customers. Kupola – A/9 TRIGLAVSKI NARODNI PARK Rečiška cesta 5 4260 BLED Telefon: 04/578 02 00 Telefaks: 04/578 02 01 E-naslov: triglavski-narodni-park@tnp. go.si Spletni naslov: www.tnp.si Triglavski narodni park (TNP) spada med najstarejše parke v Alpah in je edini narodni park v Sloveniji. Na sejmu TIP bomo predstavili svoja Informacijska središča Dom Trenta in Triglavsko rožo Bled, različne dogodke v letu 2009 in odgovarjali na vprašanja vedno številčnejših občudovalcev in obiskovalcev te edinstvene narave. Triglav National Park is one of the oldest parks in the Alps and the only national park in Slovenia. At the fair we are presenting the park’s Dom Trenta and Triglavska roža Bled information centers, various events planned for 2009 and will answer the questions of the ever more numerous admirers and visitors of this unique natural treasure. Preddverje Kupole – AV/5

TURISTIČKA ORGANIZACIJA HERCEG NOVI Jova Dabovića 12 ME - 85340 HERCEG NOVI ČRNA GORA Telefon: +382/31/350 820 Telefaks: +382/31/350 840 E-naslov: info@hercegnovi.travel Spletni naslov: www.hercegnovi.travel Turistična organizacija Herceg Novi izvaja splošno informativnopromocijsko dejavnost z namenom promocije turistične ponudbe mesta. Izvaja, organizira in koordinira kulturne, zabavne, športne in druge prireditve ter organizira ekološke akcije. Spremlja in popisuje turistični promet, koordinira in sodeluje z vsemi subjekti. Izvaja raziskave trga (ankete). The Herceg-Novi Tourist Association organizes general information and advertising activities for the promotion of Montenegro’s tourist offer. It initiates, organizes, and coordinates cultural, entertainment, sports, and other events and organizes environmental campaigns. It monitors and records tourist trafﬁc, coordinates and cooperates with all tourist establishments and companies, and undertakes market research (questionnaires). Kupola – A/7 TURISTIČKA ORGANIZACIJA OPŠTINE BUDVA Mediteranska br. 4 85310 Budva ČRNA GORA Telefon: +382/33/402 814 Telefaks: +382/33/402 550 E-naslov: tob@cg.yu Spletni naslov: www.budva.travel Promocija turističnega mesta Budva. Promotion od tourist city of Budva. Kupola – A/33 TURISTIČKA ORGANIZACIJA SMEDEREVO Omladinska 1 11300 SRBIJA, SRBIJA Telefon: +381/262/22 29 52 Telefaks: +381/262/22 29 52

102

E-naslov: turizam@nadlanu.com Spletni naslov: www.toosd.com Turistična organizacije mesta Smederevo s ponosom predstavlja: smederevsko trdnjavo (ena največjih srednjeveških trdnjav v Evropi), reko Donavo in srbsko gostoljubnost. Dobrodošli! Tourist organization of Smederevo City proudly presents: Smederevo fortress (one of the biggest medieval Fortress in Europe), Danube River and serbian hospitality. Wellcome! Kupola A/16 TURISTIČKA ORGANIZACIJA SRBIJE Dečanska 8/a 11000 BEOGRAD SRBIJA Telefon: +381/11/32 32 586 Telefaks: +381/11/32 21 068 E-naslov: ofﬁce@serbia.travel Spletni naslov: www.serbia.travel Kupola – A/15 TURISTIČKO UDRUŽENJE U BOSNI I HERCEGOVINI Branilaca Sarajeva 21/IV BA-71000 SARAJEVO BOSNA IN HERCEGOVINA Telefon: +387/33/252 900 Telefaks: +387/33/252 901 E-naslov: tour.off@bih.net.ba Spletni naslov: www.bhtourism.ba Kupola – A/18 TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE Cesta komandanta Staneta 12 1215 MEDVODE Telefon: 01/361 43 46 E-naslov: info@tzm.si Spletni naslov: www.tzm.si Turistična predstavitev krajev po občini Medvode (prosti čas, rekreacija - športne aktivnosti, kolesarjenje, pohodništvo ...). Tourist offer of the Municipality of Medvode (leisure time activities, recreation and sport activities, bicycling, hiking, etc.). Marmorna dvorana – B/1

TURISTIČNA ZVEZA NOVA GORICA Ulica tolminskih puntarjev 4 5000 NOVA GORICA Telefon: 05/330 46 02 Telefaks: 05/330 46 05 E-naslov: dejana.basa@siol.net Spletni naslov: www.novagorica-tourizem.com Na turistični zvezi TIC Nova Gorica posredujemo informacije o naravni in kulturni dediščini, dogodkih in prireditvah ter gostinski ponudbi in nastanitvenih zmogljivostih območja. Na željo nudimo pomoč pri organizaciji izletov po Novi Gorici in okolici. The Nova Gorica Tourist Information Center provides information about the area’s natural and cultural heritage, events and performances, and the dining and accommodation possibilities of the area. Upon request, we provide help in organizing tours of Nova Gorica and the surrounding area. Marmorna dvorana – B/2 TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Miklošičeva ulica 38 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/434 16 70 Telefaks: 01/434 16 80 E-naslov: tzs@siol.net Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Društvo za ohranjanje dediščine Turjak, Občinska turistična zveza Maribor, Pomurska turististična zveza, Štajerska turistična zveza, Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska,Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine, Turistična zveza Grosuplje, Turistična zveza Slovenska Bistrica, Turistično društvo Banjška in Trnovska planota, Turistično društvo Barje, Turistično društvo Bloke, Turistično društvo Borovnica, Turistično društvo Cankova, Turistično društvo Destrnik, Turistično društvo Ilirska Bistrica, Turistično društvo Kanja Trzin, Turistično društvo Kolpa, Turistično društvo Lipa Dravlje, Turistično društvo Ljubljana Šiška, Turistično društvo Lokovec, Turistično društvo Maribor, Turistično društvo Mozirje, Turistično društvo Notranjska,

Turistično društvo Polenšak, Turistično društvo Ptujska gora, Turistično društvo Selnica ob Dravi, Turistično društvo Semič, Turistično društvo Slovenske Konjice, Turistično društvo Središče ob Dravi, Turistično društvo Sromlje, Turistično društvo Starše, Turistično društvo Svečina, Turistično društvo Šempeter v Savinski dolini, Turistično društvo Tržič, Turistično društvo Veržej, Turistično društvo Vitica, Turistično društvo Zgornja Kungota, Turistično društvo Žiri, Turistično hortikulturno društvo Zdole, Turistično razvojno društvo Krajinski park Dobovec, Turistično športno društvo Kostel, Zavod Etno-eko. Turistična društva iz cele Slovenije bodo obiskovalcem predstavila svoj nabor posebnosti iz naslova narave, kulture in dogodkov, s katerimi spletajo svoje turistične posebnosti, ter vabila v svoje okolje na obisk, počitek in novo doživetje. Turistična zveza Slovenije in njena turistična društva končno postajajo tudi priznani partner turističnega gospodarstva kraja, regije in države, zato bo njihova sejemska predstavitev kot pokušnja turistične zgodbe, dobrodošel splet idej, motivov in želja po odkrivanju in uživanju Slovenije. Turizem se začne pri človeku in turistična društva bodo potrdila slogan: “Turizem smo ljudje!” Tourist associations from across Slovenia will present their lists of special attractions—nature, culture, and various events—that comprise their tourist offers and invite you to their areas for a visit, a holiday, or a new experience. The Tourist Association of Slovenia and its affiliated tourist organizations have finally become a recognized partner in the tourist economies of towns, regions, and the country, and their presentation at the fair will be a welcome interweaving of ideas, motifs, and desires for discovering and enjoying Slovenia. Tourism begins with people and the tourist associations will each in their own way confirm the slogan “Tourism is people!”

TURIZEM BLED Zavod za pospeševanje turizma Cesta svobode 11 4260 BLED Telefon: 04/57 80 500 Telefaks: 04/57 80 501 E-naslov: info@dzt.bled.si Spletni naslov: www.bled.si Predstavitev turistične ponudbe in znamenitosti na Bledu. Presentation of the tourist offer and attractions of Bled. Marmorna dvorana – B/1 TURIZEM BOHINJ Zavod za pospeševanje turizma Triglavska cesta 30 4264 BOHINJSKA BISTRICA Telefon: 04/574 75 90 Telefaks: 04/574 75 91 E-naslov: info@bohinj.si Spletni naslov: www.bohinj.si Predstavitev turistične ponudbe in aktivnosti v Bohinju. Presentation of tourist offer and activities in the Bohinj region. Marmorna dvorana – B/1 UNIOR d.d. Program turizem Kovaška cesta 10 3214 ZREČE Telefon: 03/75 76 000 Telefaks: 03/75 62 446 E-naslov: turizem@unitur.eu Spletni naslov: www.unitur.eu ROGLA - Športni in wellness program. TERME ZREČE - zdraviliški in wellness program. ROGLA – Sport and wellness program. ZREČE THERMAL SPA – health spa and wellness program. Marmorna dvorana – B/6 UP TURISTICA - FAKULTETA ZA TURISTIČNE ŠTUDIJE PORTOROŽ Obala 11a 6320 PORTOROŽ - PORTOROSE Telefon: 05/617 70 00 Telefaks: 05/617 70 20 E-naslov: info@turistica.si 103

TIP - Turizem in prosti čas

Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Spletni naslov: www.turistica.si Fakulteta za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem je vodilna izobraževalna, raziskovalna in svetovalna visokošolska institucija s področja turizma v Sloveniji. V želji po doseganju odličnosti se tesno povezuje s turističnim gospodarstvom in na široko odpira vrata študentom v svet. The Faculty for Tourism Studies of the Turistica Univerza in Primorska is a leading educational, research, and consulting higher education institution in the ﬁeld of tourism in Slovenia. With the goal of achieving excellence, it is closely linked to the tourist industry and opens its doors wide to students from around the world. Steklena dvorana – C/26 USTANOVA POTI KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE Kropa 13 4245 KROPA Telefon: 04/533 61 20 Telefaks: 04/530 81 79 E-naslov: pkd.slovenia@gmail.com Spletni naslov: www.kultura-natura.si Ohranjanje, predstavljanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine; kulturno-izobraževalni turizem doma in v slovenskem zamejstvu; prireditve, razstave, založništvo, tematski projekti; izobraževanje, informacije, povezovanje. Preserving, presenting, and recognizing Slovenia’s cultural and natural heritage; a cultural and educational tourism at home and along Slovenia’s borders; events, exhibitions, publishing, theme projects; education, information, communication. Steklena dvorana – C/25 VARPRODUKCIJA, OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI, SANDRA ĐOREM S.P. Trg prekomorskih brigad 5 1000 Ljubljana Telefon: 040 901 891 E-naslov: info@varproductions.com Spletni naslov: www.nature-beat.com , www.varproduction.com

104

Varprodukcija predstavlja projekt UTRIP NARAVE. Rekreacijska windsurferska ‘’oaza’’ na polotoku Pelješac nasproti Korčule ponuja nastanitev, tečaje windsurfanja ter gratis večerne in jutranje ure pilatesa in hatha joge na plaži.

ZADRUGA PRIDELOVALCEV IN TRGOVCEV SADJE IN ZELENJAVA Z.O.O. Plemljeva 2 1000 Ljubljana

Varprodukcija presents the UTRIP NARAVE / NATURE BEAT project. This recreational windsurfers “oasis” on the Pelješac peninsula opposite Korčula offers accommodations, windsurﬁng lessons, and free evening and morning pilates and hatha-yoga on the beach. Preddverje Kupole – AV/8

Telefon: 01 / 512 23 48 E-naslov: veletrznica.vizmarje@siol.net

VERTEKS TG d.o.o. Cesta na Ostrožno 99 3000 CELJE Telefon: 03/490 26 28 Telefaks: 03/780 08 12 E-naslov: info@vertekstg.si Spletni naslov: www.verteks.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Arctic Spas, ZDA, ogrevani masažni bazeni, Viking Spas, Canada, ogrevani masažni bazeni. Prodaja in zastopništvo za ogrevane masažne bazene Viking Spas, Arctic Spas.

Promocija lokalno pridelanega sadja in zelenjave iz sheme kakovosti ( Integrirana pridelava ). Promotion of locally produced fruits and vegetables from the scheme of quality (integrated production). Preddverje Marmorne dvorane B2 / 9 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Tržaška cesta 25 1360 VRHNIKA Telefon: 01/750 66 30 Telefaks: 01/750 66 36 E-naslov: info@zavod-cankar.si Spletni naslov: www.zavod-cankar.si

Sales and distribution of Viking Spas and Arctic Spas heated massage pools. Steklena dvorana – C/29

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Horjul, Občina Vrhnika. Predstavitev turistične ponudbe občin Vrhnika, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica.

VIDAX d.o.o. Ulica Jelenčevih 64, Pekre 2341 LIMBUŠ

Presentation of the tourist offer of the municipalities of Vrhnika, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, and Brezovica. Marmorna dvorana – B/7

Telefon: 02/429 51 00 Telefaks: 02/429 51 01 E-naslov: vidax@siol.net Spletni naslov: www.starboard.si Zastopamo v svetu vodilno podjetje jadralnih desk STARBOARD, jader SEVERNE in kajtov AIRUSH. Starboard je zaslužen za ponoven globalni razcvet jadranja na deski. We represent STARBOARD, the world’s leading manufacturer of windsurﬁng boards, SEVERNE sails, and AIRUSH kites. Starboard is responsible for the renewed global interest in windsurﬁng. Preddverje Kupole – AV/2

ZAVOD ŠTIP Kosovelova ulica 5 6210 SEŽANA Telefon: 05/764 02 50 Telefaks: 05/764 02 51 E-naslov: info@hostelkras.com Spletni naslov: www.hostelkras.com Kras - pokrajina s pogledom na morje, privlačna skozi vse leto, gostoljubna do ljubiteljev narave, dobre hrane in vina ter prijazna s tradicionalnim načinom in bogato dediščino. Kras – the Classical Karst region with a view of the sea, attractive year round, hospitable to lovers of nature, good

food, and wine, and friendly with traditional customs and a rich heritage. Marmorna dvorana – B/7 ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE Krekov trg 3 3000 CELJE Telefon: 03/42 87 930 Telefaks: 03/42 87 931 E-naslov: tic@celje.si Spletni naslov: www.celje.info Zavod Celeia Celje je javni zavod, ki opravlja aktivnosti na področju kulture in turizma. Naše ključne usmeritve so: zagotavljanje uspešnega tržnega komuniciranja za povečanje prepoznavnosti mesta Celje, pozicioniranje mesta Celje kot »city break« destinacije in pospeševanje razvoja turističnih produktov iz okolice skozi različne projekte. Zavod Celeia Celje is a public institute involved in activities in the fields of culture and tourism. Our key orientations are ensuring successful market communication for increasing the recognition of the City of Celje, positioning Celje as a “city break” destination, and increasing the development of tourist products in the area through various projects. Marmorna dvorana – B/6 ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ Glavni trg 2 4000 KRANJ Telefon: 04/238 04 50 Telefaks: 04/238 04 51 E-naslov: info@tourism-kranj.si Spletni naslov: www.tourism-kranj.si Na Zavodu za turizem Kranj vam bomo pokazali najzanimivejše poti po srednjeveškem mestu, vas popeljali po kranjskem podzemlju, napotili po poteh kulinaričnih specialitet ali vam svetovali, kako preživeti trenutke v čudoviti okolici Kranja. At the Kranj Tourist Office we will show you the most interesting routes around the medieval city, take you through Kranj’s underground world, fill you on routes of culinary specialties, and advise you on how to spend time in the

wonderful surroundings of Kranj. Marmorna dvorana – B/1 ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR Partizanska cesta 47 2000 MARIBOR Telefon: 02/234 66 00 Telefaks: 02/234 66 23 E-naslov: zzt@maribor.si Spletni naslov: www.maribor-pohorje.si Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: Športni center Pohorje, Terme Maribor Predstavljamo turistično ponudbo mesta in okolice “Maribor - Pohorje”, in sicer v sodelovanju s Termami Maribor in Športnim centrom Pohorje.

ZBORNICA GORSKIH CENTROV, GZS Dimičeva 13 1000 Ljubljana Telefon: 01/589 81 30 Telefaks: 01/589 82 24 E-naslov: dusan.bozicnik@slo-skiing. net Spletni naslov: www.slo-skiing.net Na sejmu se v Stekleni dvorani predstavljamo s svojo ponudbo gorskih centrov, na zunanjem prostoru, na Mestni ploščadi, pa s prvim organiziranim smučiščem v Ljubljani – Snežni vrtec. Sneg je pripravilo podjetje EDITRADE, d.o.o., zastopniki za podjetje SUFAG.

In cooperation with the Pohorje Sports Center and the Maribor Thermal Spa we are presenting the tourist offer of the City of Maribor and the Maribor-Pohorje region. Marmorna dvorana – B/6

At the fair we will present our offer of mountain centers in the Glass Hall, and outside we will create the Snow Kindergarten, the ﬁrst organized ski area in Ljubljana. The snow will be prepared by EDITRADE d.o.o., representatives of the SUFAG company. Steklena dvorana – C/5

ZAVOD ZA TURIZEM NOVO MESTO Glavni trg 7 8000 NOVO MESTO

ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE Frankopanska ulica 5 1000 LJUBLJANA

Telefon: 07/393 92 63 Telefaks: 07/393 92 65 E-naslov: tic@novomesto.si Spletni naslov: www.novomesto.si , www.dolenjska.net

Telefon: 01/432 30 35 Telefaks: 01/433 33 71 E-naslov: epc@epc.si Spletni naslov: www.epc.si

V Zavodu za turizem Novo mesto vas napotimo na najzanimivejše lokacije Novega mesta in Dolenjske, informiramo vas o možnostih prenočevanja, aktivnega preživljanja dopusta, o gostinski ponudbi in prireditvah. V TIC-u pa vam po dogovoru organiziramo voden ogled Novega mesta in okolice; lahko si izposodite kolesa ter kupite spominke. At the Novo mesto Tourist Information Center we will guide you to the most interesting locations in Novo mesto and the Dolenjska region and provide information about overnight accommodations, active leisure time activities, restaurants, and events. Upon request, we organize guided tours of Novo mesto and its surroundings, and you can also rent bicycles and buy souvenirs. Marmorna dvorana – B/5

Na sejmu zastopamo / at the fair we are presenting: EVROPSKI POTROŠNIŠKI CENTER Zveza potrošnikov Slovenije je nevladna, neproﬁtna, neodvisna organizacija, katere cilj so osveščeni potrošniki. Znotraj ZPS deluje Evropski potrošniški center (EPC), ki je del mednarodne mreže za brezplačno pomoč potrošnikom pri čezmejnih sporih. The Consumers Association of Slovenia is a non-governmental, non-proﬁt, independent organization whose goal is well informed consumers. Within the association operates the European Consumers Center, which is part of an international network for free assistance to consumers involved in crossborder disputes. Steklena dvorana – C/8

105

Intervju Salon plovil

NA GR ZA PLOVILA NI PLIME NE OSEKE POGOVOR Z ANO BOŽIČ, VODJO SALONA PLOVIL (22. 1.–25. 1. 2009)

Navtika za navdušence

PLOVILA SE PREDSTAVIJO (22. – 25.1.2009) MOTORNI ČOLNI, JADRNICE IN NAVTIČNA OPREMA NA ŽE 5. SALONU PLOVIL

Sejem plovil se je utrdil kot prvi slovenski navtični sejem v prihajajočem letu in kot prvi v vrsti domačih navtičnih ponudb. Zelo zgodnji termin omogoča kupcem in prodajalcem dovolj časa za nakup in dobavo plovila do težko pričakovanega poletja. Letos se Salon plovil že tretjič predstavlja v družbi turistične ponudbe. Na ta način se logično povezujeta nakup in uporaba plovil. Je tovrstna povezava prepričala tudi razstavljavce? V tem primeru ne gre toliko za prepričanje razstavljavcev. Gre bolj za odmevnejši dogodek, ki s skupnim imenovalcem pritegne več obiskovalcev. Salon plovil ter Turizem in prosti čas se tematsko zelo dopolnjujeta. Tisti, ki pridejo bolj zaradi radovednosti in nabiranja novih idej, kako preživeti počitnice, lahko na Salonu plovil najdejo tudi veliko izbiro manjših, ﬁnančno dostopnejših plovil, primernih npr. za družine. Vedno več zanimanja pa je za najem plovil: npr. skupina ljudi najame za počitnice jadrnico. Tisti pa, ki se odločajo za nakup plovil, so navadno zelo speciﬁčni obiskovalci, in natančno vedo, po kaj so prišli. V Sloveniji se med letom odvije kar nekaj dogodkov, na katerih se predstavljajo ponudniki plovil. V čem se od njih razlikuje Salon plovil, ki ga organizira Gospodarsko razstavišče? In kdo so glavni konkurenti vašega dogodka?

106

Salon plovil se od ostalih tovrstnih dogodkov v Sloveniji razlikuje v tem, da GR nima morja: tukaj ni plime niti oseke (smeh). Zato je poudarek predvsem na malo manjših plovilih, do 10/12 m. Takšna plovila so zanimivejša in hkrati ﬁnančno dosegljivejša za več ljudi. O konkurenci tako ne moremo govoriti – kar jo je, pa je koristna za dober posel. Kdo vse se predstavlja na letošnjem salonu in katere so novosti v ponudbi? Na letošnjem salonu se predstavlja kar nekaj zanimivih znamk. To so: Sea Ray, Quicksilver, Elan, StingRay, Starﬁsner, Faeton, Sea Master, Monterey, Kardis, Sacs, Honda Marine, De Drait Yachting , BMY, Excel, Coronet, Sailselect, Cantiere alto Adriatico, Crownline, Manomarine, Intermare, Four Wins, Rinker ipd. Na podlagi dodatne oreme za plovbo pa bo možno izbirati med: Techmarine, Garmin, Zodiac, 4W for water, Barigo, Norrcross in HawkEye, Gme, Musto idr. Ali nas boste presenetili s kakšno evropsko ali svetovno premiero? Hja, tega pa še ne izdam … naj zaenkrat ostane skrivnost … pridite in se pustite presenetiti.

In še za konec. Kakšen bo Salon plovil 2010? Kakšni so vaši cilji za prihodnji razvoj sejma? Prizadevamo si upoštevati predloge in želje razstavljavcev, ki nas nagovarjajo k še večji ponudbi dodatne opreme za navtični način preživljanja prostega časa. Ker se takšni projekti ne dogajajo čez noč, načrtujemo, da bomo do leta 2010 ujeli vlak tudi na tem področju.

Zato ne preseneča zadovoljstvo prodajalcev s terminom in krajem sejma – Ljubljana je najmočnejše tržišče in stičišče vseh kupcev – ne le manjših, ampak tudi velikih plovil. Vedno več razstavljalcev in vedno več razstavljenih plovil pove dovolj o trendih in pričakovanjih prodajalcev in kupcev. Nenazadnje so prvi koraki vedno tudi najbolj pomembni, in če si s prvim plovilom zadovoljen, vzljubiš navtiko in proizvajalca čolnička. Trenutno gospodarsko in ﬁnančno stanje na mnogih trgih in tudi pri nas pa prav išče manjša plovila in predvsem manjše porabnike goriva. Zato je letošnji Salon plovil tudi dobra priložnost za razmislek o prihodnjem nakupu. Obiskovalcem bodo na voljo plovila nekaterih navtičnih znamk, ki so zelo znane v svetu in pomenijo vodilna mesta v svojih kategorijah. Prostorske možnosti sejma so sicer omejene, a mnogi razstavljalci izkoristijo priložnost za predstavitev novosti v svojem prodajnem programu in z razgovori kupcem predstavijo novosti iz siceršnjega svojega prodajnega programa večjih motornih jaht in trawlerjev. Kupcem bodo ponudili na ogled mnoge znamke, med katerimi zagotovo izstopa ameriški Sea Ray. Eden največjih proizvajalcev plovil

za zabavo na svetu bo na sejmu plovil razstavil kar sedem modelov, med katerimi so Sea Ray 285, 255, 195, 185, 175, 240 in 220. Poleg njega bo še znani Quicksilver z modeloma 640, 635 in 620. Ameriške barve bosta zastopala Four Winns s štirimi modeli H188, S 215, V278 in SL 222 ter štirimi motornimi čolni Rinker. Ameriške barve bodo zastopali tudi trije modeli Chaparala, še posebej model 216 in dva modela Regala. Ljubitelji gumenjakov bodo lahko ocenjevali enega najbolj znanih tovrstnih čolnov – italijanski ZAR, tokrat z dvema razstavljenima modeloma. Obiskovalcem bodo na voljo tudi izvenkrmni motorji skoraj vseh pomembnih znamk z močjo tja do 200 KM. Tudi ljubitelji jadrnic bodo prišli na svoj račun, saj bo razstavljenih nekaj manjših jadrnic do 8 metrov. Ker je Salon plovil združen s sejmom Turizem in prosti čas, se bodo lahko obiskovalci navtičnega sejma posvetovali tudi o možnih destinacijah, privezih svojih plovil po Jadranu in vsem, kar sodi zraven. Tisti bolj športno usmerjeni pa bodo lahko obnovili svoje znanje o potapljanju. VABLJENI!

107

Navtika za navdušence

BURIN YACHTING KLUB Burin YC d.o.o. nudi leta 2009 širok izbor najema jadrnic na različnih destinacijah po Jadranu, Grčiji, Turčiji in ostalem Mediteranu, Karibih, Indijskem oceanu in Pacifiku. Burinova baza 60 jadrnic je v marini Kornati v Biogradu. Poleg najema plovil organiziramo tudi flotile in regate. Eno - ali večdnevno prireditev pripravimo na največji floti jadrnic istega tipa na Jadranu. Gre za monotipne jadrnice (20 x) ELAN 340, privezane v Biogradu in v marini Jezera. Burinova šola jadranja z izkušenimi inštruktorji poteka že 12 let in deluje na individualni osnovi. Za večje skupine ali podjetja organiziramo skupinski najem za poslovne namene (team building). Od leta 2007 smo tudi uradni zastopnik za prodajo navtične opreme švedskih podjetij Baltic in Poly Ropes. Baltic je največji evropski proizvajalec varnostne opreme za plovila: jadralna oblačila, lovska oblačila in rešilne jopiče vseh vrst izdelujejo v skladu z najvišjo kakovostjo. Poly Ropes pa velja za enega najprepoznavnejših izdelavovalcev vrvi v Evropi. Marinada ‘09 – navtični dogodek leta bo že šestič potekal v organizaciji Burin YC. Jadralni del dogodka je že letos presegel vsa pričakovanja, saj je zabeležil največje število prijavljenih plovil med vsemi regatami v Sloveniji. Gost družabnega dela za ‘09 je tudi že znan – to bo hrvaški pop zvezdnik Tony Cetinski.

108

109

Navtika za navdušence

POTOPITE SE Z NAMI PREDAVANJE O PODVODNEM RIBOLOVU IN PROSTEM POTAPLJANJU NA SALONU PLOVIL

Spoštovani ljubitelji morja, navtike, podvodnega ribolova in vseh ostalih morskih aktivnosti! V sodelovanju s podjetjem Aquas d.o.o. smo pripravili zelo zanimivo predavanje o podvodnem ribolovu, tj. je o športu, ki je vedno bolj priljubljen med lastniki jadrnic, motornih bark, pa tudi med naključnimi obiskovalci morja. Prepričani smo, da poznate koga, ki se z njim ukvarja, zelo verjetno pa je, da ste tudi sami že kdaj poprijeli za podvodno puško ali pa vsaj razmišljali o tem, kako bi bilo, če bi si na dopustu ujeli svežo ribo. O različnih tehnikah, s katerimi lovimo ribe, raznovrstni in kakovostni opremi, ki jo potrebujete, nasvetih za varno potapljanje na vdih in še čem vam bo v soboto, 24. 1. 2009, ob 11h, predaval Robi Podgoršek, 13-kratni državni prvak in član reprezentance vse od leta 1992, do nedavno pa tudi uvrščen na

20. mesto na svetu. S tem športom se ukvarja že dolgo in pravi, da se ga do danes še ni naveličal. Zakaj ne, boste izvedeli na predavanju, kjer mu boste lahko zastavili tudi kakšno vprašanje. Z izkušnjami iz svoje bogate kariere vam bo morda lahko svetoval, kako lahko izboljšate svojo tehniko. Drugi del predavanja pa smo namenili apnei oziroma prostemu potapljanju, s katerim se je verjetno soočil že vsak posameznik, ki se je kdaj z masko in plavutmi potopil pod morsko gladino. Verjetno ni treba razlagati, da je apnea

seveda precej več kot to in v tekmovalnih oblikah zahteva tako kot vsak vrhunski šport ogromno treninga, ﬁzične in psihične kondicije. V zadnjem času je še posebej velik poudarek na meditativnih tehnikah, ki se uporabljajo v jogi. Verjetno še ne veste, da je svetovni rekord v statični apnei kar 10 minut in 12 sekund, najgloblji potop v kategoriji ‘’no limits’’ pa znaša neverjetnih 214 metrov. O pripravah, treningih in dosežkih slovenske reprezentance bo spregovoril Marko Šifrar, vodja komisije za prosto potapljanje, družbo pa mu bo delal še kakšen reprezentat.

Salon plovil Predstavitev razstavljavcev po abecedi

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV V DVORANI KOCKA (A2)

1 2 3 4 5 5a 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

GOMON d.o.o. YUCCA BOATS d.o.o. ATAL d.o.o. NAR d.o.o. AS BOATS d.o.o. AS BOATS d.o.o. AZIMUT d.o.o. BURIN YACHTING CLUB d.o.o. PURUS MARINE d.o.o. FORTASSE d.o.o. CARAVAN d.o.o. HINCO LENDAVA d.o.o. LOTOS MARIN d.o.o. R.A.V. d.o.o. FREEDOM CENTER ZAVOD BIG DA CAPO TX d.o.o. U & G d.o.o. ALEGRIS d.o.o. ZALOŽBA KAPITAL d.o.o. NAVTIKA ČARTER d.o.o. BAR - BBB catering

111

Salon plovil

Salon plovil Predstavitev razstavljavcev po abecedi

SEZNAM RAZSTAVLJAVCEV PO ABECEDNEM REDU (BBB) GOSTINSTVO STANE UKMAR s.p. Kolovec 15 1235 Radomlje Telefon: 01/729 25 97, 041 389 660 Telefaks:. 01/729 25 98 E-naslov: peter@bbb-catering.si Gostinska ponudba Catering offer ADRIATIK TURIZEM d.o.o. Poslovna cona A 26 4208 Šenčur Telefon: 059 011 099, 031/ 732 777 Telefax: 059 011 098 E-naslov: matevz@adriatik.si Spletni naslov: www.adriatik.si Čarter plovil (www.hisanavodi.si ) ter prodaja in najem avtodomov Giottiline, Ci in Itineo. Rental of boats (www.hisanavodi.si), selling and rental of motorhomes Giottiline, Ci and Itineo. ALEGRIS d.o.o. Gabrje 45 1356 Dobrova Telefon: 01/364 90 01 E-naslov: info@alegris.si Spletni naslov: www.alegris.si Pooblaščeni zastopnik za kanadske športne gliserje in cruiserje znamke DORAL, Hrvaške barke (ﬁsching – cruiser) proizvajalca ADEX NAUTICA in hrvaško polizpodrivno plovilo FORTUNA 730 ladjedelnice PIČULJAN. Authorized representative for Canadian DORAL sport speedboats and cruisers, Croatian boat builder ADEX NAUTICA (ﬁsching - cruiser), and Croatian boat builder PIČULJAN (FORTUNA 730). AS BOATS d.o.o. Fram 1A 2313 Fram Telefon: 02/608 41 41 Telefaks: 02/608 40 61 E-naslov: asboats@siol.net Spletni naslov: www.as-boats.si

112

Ekskluzivna prodaja plovil: Four winns, Rinker, Viper, Drago boats ter gumenjakov Brig. Vedno je na zalogi 20 novih plovil, pripravljenih za ogled. Na Salonu plovil 2009 bodo razstavljeni modeli Four winns H180, S215, V278 ter Rinker 246CC. Exclusive boat sales: Four winns, Rinker, Viper, and Drago boats and Brig inﬂatable rubber boats. Twenty new boats are always in stock ready for viewing. At the Boat Salon 2009 we will exhibit the Four winns H180, S215, and V215 and Rinker 246CC models. Association Camerounaise des sports nautiques Rue John Ngu Funcha 8027 BP Yaounde FRANCIJA Telefon: +237/77/31 92 74 Telefaks: +237/22/22 18 73 E-naslov: acsnautiques@yahoo.fr Zagotavljamo razvoj tradicionalnih in sodobnih navtičnih športov v Kamerunu s postavitvijo pravil in zakonov vezanih na navtične športe. Assuring the development of traditional and contemporal nautical sports in Cameroon putting in place the rules and regulations relative to the practice of nautical sports. ATAL d.o.o. Prežihova 10 3000 Celje Telefon: 031 663 111 Telefaks: 03/492 40 01 E-naslov: info@atal.si Spletni naslov: www.atal.si Zastopništvo za: Chaparral, Galeon, Regal, Campion, Karnic, Jobe, Mercury Representative for Chaparral, Galeon, Regal, Campion, Karnic, Jobe, and Mercury. AZIMUT d.o.o. Partizanska 109 6210 Sežana Telefon: 05/731 02 40 Telefks: 05/731 02 41

E-naslov: info@azimut.si Spletni naslov: www.azimut.si

Yam, Tohatsu, Yamaha in novo - Salon Honda, prikolice za čolne, dodatna oprema.

Predstavitev unikatne jadrnice Feather 14, ki je ročno izdelana v ladjedelnici Alto Adriatico v Monfalconu. Presentation of the unique Feather 14 sailboat, which is hand-crafted at the Alto Adriatico boatyard in Monfalcone.

Everything for leisure time: nautical (Ranieri speedboats, largest choice of inﬂatable rubber boats and outboard motors), caravanning, motorhomes, rentals. Everything on display at our store: Joy Marc, Honwave, Zodiac, Yam, Tohatsu, Yamaha, and the new Salon Honda, boat trailers, and accessories.

BURIN YC d.o.o. Proleterska cesta 4 1000 Ljubljana Telefon: 01/520 18 64, 030 643 033 Telefaks: 01/520 18 50 E-naslov: info@burin-club.com Spletni naslov: www.burin-club.com Uradni prodajalec jadrnic Elan ter drugih plovil Feeling in Privilege. Velika ponudba najema plovil in križarjenja po Jadranu, charter management za nova plovila in ponudba nakupa ali prodaje rabljenih plovil. Burin YC združuje največje število članov in organizira regate, flotile ter corporate evente (team building) na visoki ravni. NOVO: navtična oprema (vrvi Polyropes in rešilni jopiči Baltic). Official retailer of Elan sailboats and other Feeling and Privilege boats. Large offer of rental boats and cruisers around the Adriatic, charter management for new boats and offer to purchase or sell used boats. Burin YC unites the largest number of members and organizes regattas, flotillas, and corporate events (team building) at the highest level. NEW: nautical accessories (Polyropes ropes and Baltic life jackets). CARAVAN d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 9 1000 Ljubljana Telefon: 01/518 38 00 Telefaks: 01/518 38 00 E-naslov: navtika@caravan.si Spletni naslov: www.caravan.si Vse za prosti čas: navtika (gliserji Ranieri, največja izbira gumenjakov in izvenkrmnih motorjev), karavaning, avtodomi, najem. Vse razstavljeno v naši trgovini: Joy Marc, Honwave, Zodiac,

DA CAPO TX d.o.o. Gerbičeva 70 1000 LJUBLJANA Telefon: 01/ 286 44 20 Telefaks: 01/ 286 44 25 E-naslov: tomaz@dacapo.si Uvoznik in prodajalec blagovne znamke MUSTO - vrhunskih jadralnih oblačil in oblačila za prosti čas - ter obutve blagovnih znamk Musto, Helly Hansen in TBS. Trgovina v Ljubljani, TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55. Importer and retailer for MUSTO, manufacturer of top-quality sailing and leisure time wear, and footwear from Musto, Helly Hansen, and TBS. Ljubljana outlet: TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55. FORTASSE d.o.o. Čanžkova ulica 9 2000 Maribor Telefon: 041 211 999 Telefaks: 02/461 73 76 E-naslov: info@fortasse.eu Spletni naslov: www.fortasse.si Ekskluzivni zastopnik, uvoznik in distributer navtičnih blagovnih znamk: DE DRAIT, CORONET, SAILSELECT, BMY, EXCEL, 4WATER, BARIGO, NorCros, HawkEye in drugih. Exclusive representative, importer, and distributor of nautical trademarks DE DRAIT, CORONET, SAILSELECT, BMY, EXCEL, 4WATER, BARIGO, NorCros, HawkEye, and others. FREEDOM CENTER Cesta Simona Blatnika 27 3320 VELENJE Telefon: 031 688 877

Telefaks: 03 586 96 54 E-naslov: info@freedom-center.si Spetni naslov: www.freedom-center.si

ponudbe opreme so na voljo tudi motorji Honda, Tohatsu, navigacija Garmin ter čolni Honda in Zodiac.

Prodaja, najem, servis počitniških vozil in opreme Alden, Alde, Rapido, Knaus Tabbert group, Spacecamper, Camplet, Clippy, Truma, Movera.

Sales of nautical equipment. Along with a wide offer of accessories and equipment we have Honda and Tohatsu motorcycles, Garmin navigation systems, and Honda and Zodiac boats.

Sales, rental, and service of Alden, Alde, Rapido, Knaus Tabbert group, Spacecamper, Camp-let, Clippy, Truma, and Movera holiday vehicles and equipment.

MORETIN d.o.o. Prevoje 117 1225 Lukovica Telefon: 031 360 564

GOMON d.o.o. Vodnikova 123/a 1000 Ljubljana

ZALA Joško Horjak Telefon: 041 287 396

Telefon: 051 666 221 E-naslov: gomon@siol.net Spletna stran: www.gomon-slo.com

Ladijski prevozi po Ljubljanici.

Zastopništvo za blagovni znamki: Kardis, Sacs Representative for Kardis, Sacs.

NAR d.o.o. Ulica II. prekomorske brigade 22a 6000 KOPER

HINCO LENDAVA d.o.o. Kolodvorska 43 9220 Lendava

Telefon: 041 620 941 Telefaks: 05/6514 965 E-naslov: stingray.slo@gmail.com Spletni naslov: www.marine-center.si

Telefon: 02/ 578 9030 Telefaks: 02/ 578 9040 E-naslov: info@hinco-yachting.com Hinco Yachting: zastopništvo za Mazury Boats, Carolina skiff, Gumon Sol-marineter Motorji Tohatsu. Nudimo tudi: najem plovil, prodaja plovil in križarjenja. Vse storitve z osebnim pristopom. Naj ostane samo mirno morje vaša skrb. Hinko Yachting: representative for Mazury Boats, Carolina skiff, Gumon Sol-marine, and Tohatsu motorcycles. We also offer rental and sales of boats and cruisers. All service with the personal touch: your only concern should be calm seas. LOTOS MARIN d.o.o. Zaloška cesta 167 1000 Ljubljana Telefon: 01/546 31 77 Telefaks: 01/546 31 78 E-naslov: lotosmarin@siol.net Spletni naslov: www.lotos-marin.com Prodaja navtične opreme. Poleg široke

Boat rides on the Ljubljanica River.

Predstavitev plovil vseh cenovnih razredov dimenzije od 5,5 do 15 metrov (Monterey, Starﬁsher, Faeton, Seamaster). Presentation of boats in all price ranges and dimensions from 5.5 to 15 meters (Monterey, Starﬁsher, Faeton, Seamaster). NAVTIKA ČARTER, d.o.o. Cerkvenjak 25 2236 Cerkvenjak Telefon: 02/78 01 150 Telefaks: 02/78 01 151 E-naslov: info@euronautic.eu Spletni naslov: www.euronautic.eu EURONAUTIC d.o.o.: najem jadrnic v lastni bazi v Biogradu na Hrvaškem, najem plovil v Grčiji, Italiji in Turčiji. Prodaja plovil za charter management. Tečaji in izpiti za voditelja čolna in VHFGMDSS po vsej Sloveniji. EURONAUTIC d.o.o.: Rental of sailboats at our own base in Biograd, 113

International Tourism Trade Fairs Association

Salon plovil Predstavitev razstavljavcev po abecedi

Croatia, and rental of boats in Greece, Italy, and Turkey. Sales of boats for charter management. Courses and examinations for boat leader”s licence of competence and VHFGMDSS throughout Slovenia.

potential sources of ﬁre exist (boats, motorhomes, etc.).

PURUS MARINE Storitve in trgovina d.o.o. Tržaška cesta 38 2000 Maribor

Telefon: 01/280 69 00 Telefaks: 01/ 280 69 09 E-naslov: info@yuccaboats.si Spletni naslov: www.yuccaboats.si

LISBON January

BRATISLAVIA January

Tourism & Leisure Show TIP

LJUBLJANA January

YUCCA BOATS d.o.o. Cesta v Mestni log 88 1000 Ljubljana

HELSINKI January

PRAGUE February

BUDAPEST February - March

Telefon: 02/320 59 17 Telefaks: 02/320 59 18 E-naslov: info@calypsonautica.com Spletni naslov: www.purus-marine.com Prodaja plovil ZAR Formenti in MARLIN Boats - najboljša plovila na trgu. Sales of ZAR Formenti and MARLIN boats, the best boats on the market. R.A.V., Trgovina in storitve, d.o.o. Obala 128 6320 PORTOROŽ Telefon: 05/640 50 87 Telefaks: 05/640 50 88 E-naslov: rav@siol.net Spletni naslov: www.rav-yachting.com Prodaja novih plovil Crowline, Manomarine, Intermare ter prodaja rabljenih plovil, servis, charter najem plovil. GPS navigacija: Techmarine. Sales of new Crowline, Manomarine, and Intermare boats and of used boats, boat service, charter boat rentals, and Techmarine GPS navigation systems. U & G, d.o.o., Dobrova Devce 17 1356 DOBROVA PRI LJUBLJANI Telefon: 01/364 10 78 Telefaks: 01/364 10 78 E-naslov: info@u-g.si Samodejna gasilna ampula BONPET, namenjena za samodejno gašenje začetnih požarov v manjših zaprtih prostorih, kjer so potencialni izvori ognja (plovila, avtodomi ipd.). BONPET automatic ﬁre extinguishers for quenching the start of ﬁres in smaller enclosed spaces where 114

Zastopništvo svetovno priznanih blagovnih znamk: Azimut, Selene, Sea Ray, Bayliner, Maxum, Quicksilver, Haber, Trophy, Mercury in Mercruiser. Dvajsetletne izkušnje na področju navtike ter veliko zadovoljstvo kupcev – Yucca boats.

BELGRADE February - March

MOSCOW March

Representative of world-renowned manufacturers Azimut, Selene, Sea Ray, Bayliner, Maxum, Quicksilver, Haber, Trophy, Mercury, and Mercruiser. Twenty years of experience in the nautical ﬁeld and many satisﬁed costumers—Yucca Boats.

GOTHENBURG March

KIEV March

ZALOŽBA KAPITAL d.o.o. Titova cesta 8 2000 Maribor

NEW DELHI April

Telefon: 02/234 94 00 Telefaks: 02/234 94 13 E-naslov: roman. kaucic@zalozbakapital.si Spletni naslov: www.revijakapital.si

St PETERSBURG October

KIEV October

Revije Navtika Kapital, Kapital Gold, Zlati Kapital in priročnik Dvanajst veličastnih.

RIMINI October

Navtika Kapital, Kapital Gold, and Zlati Kapital magazines and Dvanajst veličastnih handbook. ZAVOD BIG Dunajska cesta 20 1000 Ljubljana Telefon: 01/431 22 22 Telefaks: 01/431 31 74 E-naslov: info@zavodbig.si Spletni naslov: www.zavodbig.com

THESSALONIKI October-November

For information into the world’s top travel trade shows…

www.ittfa.org

ZAVOD BIG - Revija HIŠE ZAVOD BIG - HIŠE magazine

SUPPORTED BY ITTFA

LONDON November

BARCELONA November – December

Affiliate Member of World Travel Organization

Gospodarsko razstavišče Ljubljana Exhibition and Convention Centre

foto: Luka Zajc

V središču dogajanja In The Midst Of Happening

116

Zumtobel Highlights event, September 2008, Kupola Hall at GR Ljubljana Exhibition and Convention Centre www.ljubljanafair.com