Tabor 11 2000 by Klub Hrčki

SKUP[^INA ZTS

ROT

^I^

november

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?

Kaj?

Kdo?

10. - 12. november

Sre~anje vodij slovenskih taborni{kih centrov ZNOT - zimsko no~no orientacijsko tekmovanje Lu~ miru

Jure Megli~ (041/386 688) djuro@rutka.net @iga Virk zigavirk hotmail.com zigavirk@hotmail.com pisarna ZTS (300 08 20)

9. - 10. december predvidoma 18. -19. december 25. dec. - 2. jan. 2001 13. januar 2001

Novoletne po~itnice Glas Jelovice

26. in 27. januar 2001

ZOT - zimsko orientacijsko tekomvanje

Tine Radinja (04/515 56 61) tineradinja@hotmail.com Vindi

Volitve, stran 4 V Ljubljani je 28. oktobra 2000 potekala 21. Skup{~ina ZTS. Najpomembnej{a to~ka dnevnega reda pa so bile volitve organov ZTS, na katerih so na~elniki in stare{ine rodov, obmo~ij, ~lani izvr{nega odbora, nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a ZTS izvolili novo vodstvo.

Novo vodstvo Vodstvo se menja - Tabor ostaja. Tudi v novembrskem Taboru je polno sveìh novic, najbolj sveè so seveda prve {tiri strani o volitvah, kjer lahko spoznate nove vodilne tabornice in tabornike Zveze. Sledi reportaà z ROT-a, kralja orientacijskih tekmovanj, ki so ga letos organizirali Ljubljan~ani. Zraven sodi seveda razprava o ROT-u na RutkaNET-u, ki ga je za Tabor pripravila ekipa Rutke. Pripravili smo tudi reportaò s prvih Mo~nih ukan, pa na Î^-u smo bili in praznovali 20 let Rodu Franca Le{nika iz Miklavà. Strokovne strani so - kot vedno - polne koristnih podat-

revija Tabor

UVODNIK kov, vsekakor pa velja prebrati orientacijo, ki se tudi navezuje na najve~je orientacijsko tekmovanje, saj so na njem burno razpravljali o uporabi tehni~nih pripomo~kov (pa tudi ìvalskih) pri orientiranju na tekmovanju. ê nameravate naslednje leto taboriti na travniku, pa vas skrbi, da boste preve~ uni~ili travnato povr{ino, preberite rubriko @VN, kjer je nekaj osnovnih napotkov za ohranitev tabornega prostora. Uìvajte ob branju svoje taborni{ke revije!

Matija Tonejc

VSEBINA Napovednik Uvodnik

2 2

AKTUALNO Volitve ROT Mo~ne ukane ^I^ Praznovali 20 let

4 8 12 14 17

Zvezni dogodki In memoriam Techuana Joti

ROT, stran 8 ROT taborni{ka akcija samih superlativov. Ne samo na 20 tekmovalnem, ampak tudi na organizacijskem podro~ju. 22 27 28

Glasila @VN Internet Astronomija Orientacija Narava Izleti Mednarodne strani

29 30 32 34 36 37 38 40

Popotovanja Trenutki Igre Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka

42 44 45 46 46 47

IZ_PRVE_ROKE STROKOVNO

RAZVEDRILO

Mo~ne ukane, stran 12 Na Mo~nih ukanah - taborni{ki akciji v organizaciji Rodu dveh rek iz Medvod - se je v soboto 21. oktobra zbralo kar dvajset ekip, vsega skupaj 150 tabornikov iz vse Slovenije.

^I^, stran 14 ^i~ko je leto{njo zabavo organiziral na tradicionalni predROTni vikend v Borovnici. Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Tine

november

AKTUALNO

Skup{~ina ZTS skup[^ina Skup[^ina zts zts

Mladost in izku{enost bosta na{li skupni jezik skup[^ina zts Pugy

Novo vodstvo v Zvezi tabornikov Slovenije

V Ljubljani je 28. oktobra 2000 potekala 21. Skup{~ina ZTS. Na njej so sodelovali ~lani iz 51 rodov in osmih obmo~nih organizacij. Kot uvod v skup{~ino so bile podeljene in{truktorske oznake prve, druge in tretje stopnje ter plakete ZTS. V prvem delu uradnega dela so delegati z veliko ve~ino sprejeli Izjavo o vzgoji v ZTS, dokument, ki opredeljuje vzgojno vlogo taborni{ke organizacije. Sledilo je poro~ilo organov ZTS za preteklo obdobje, v katerem ni manjkalo pohvalnih besed, seveda pa so delegati ob tem izrazili tudi nekaj kriti~nih misli. Najpomembnej{a to~ka dnevnega reda pa so bile volitve organov ZTS, na katerih so na~elniki in stare{ine rodov, obmo~ij, ~lani izvr{nega odbora, nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a ZTS izvolili novo vodstvo.

V naslednjem triletnem mandatu bodo tako na krmilu organizacije: Mitja Lamut Lamut, stare{ina ZTS, s 116 glasovi podpore (kandidat Janko Mlakar je dobil 2 glasova), Darko Jenko Jenko, na~elnik ZTS, s 70 glasovi podpore (kandidat Ale{ Posega jih je dobil 48), Toma` Strajnar Strajnar, na~elnik za program ZTS, s 117 glasovi, Damjan Habe Habe, na~elnik za vzgojo in izobraèvanje odraslih v ZTS, s 113 glasovi, Aljo{a Ravnikar Ravnikar, na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS, s 114 glasovi, Mitja Premrl Premrl, na~elnik ZTS za finan~no-materialne zadeve, s 115 glasovi, Igor Bizjak Bizjak, na~elnik ZTS za odnose z javnostmi, s 100 glasovi (kandidatka Erika Gril je dobila 16 glasov), Emil Mumel Mumel, ~lan IO za posebne projekte, s 87 glasovi podpore (kandidat Iztok Utenkar jih je dobil 24), Franc Anìn Anìn, ~lan IO za pravna vpra{anja in pomo~ rodovom, s 109 glasovi. Delegati so izvolili tudi nadzorni odbor in ~astno razsodi{~e ZTS. V nadzornem odboru bodo Miroslav Vi~i~ Vi~i~, Rok Ur{i~ in Andrej Tav~ar Tav~ar, v ~astnem razsodi{~u pa Robert Bobanec Bobanec, Matja` Vrtovec Vrtovec, Tone de Costa Costa, Csaba Szabo in Nevija Bizjak jak.

revija Tabor

AKTUALNO

Izjave po skup{~ini Skup[^ina

zts Skup[^ina zts Skup[^ina zts Toma` Strajnar (RSO Kranj)

Darko Jenko (RST Dom`ale)

Zelo sem vesel, da sem uspel pridobiti zadostno {tevilo glasov za zmago na volitvah. Rad bi poudaril, da tudi program protikandidata ni bil slab, vendar je rezultat na volitvah prevagal meni v prid. Prepri~an sem, da bova z Ale{em tudi v prihodnje uspe{no sodelovala bodisi z novo obmo~no organizacijo ali z Mestno zvezo tabornikov Ljubljana.

Hvala vsem, ki so me podprli. V mandatu bom deloval po na~elu najprej preu~iti, kaj je potrebno storiti in se nato temu ustrezno odzvati. Igor Bizjak (RDR Medvode)

Verjamem, da bo podpori na volitvah sledilo tudi sodelovanje ~lanov organizacije pri pripravi novih programov ZTS, da bomo znali prisluhniti mladim, kaj `elijo in potrebujejo in da bosta mladost in izku{enost na{la skupni jezik, tako v novem izvr{nem odboru, kakor tudi organizaciji. Damjan Habe (RST Dom`ale)

Zadovoljen sem z volilnim rezultatom, v prihodnosti pa nas na tem podro~ju ~aka veliko dela. Erika Gril (KR Selnica ob Dravi)

Ale{ Posega (RDV Ljubljana)

Vesel sem nad izvolitvijo in izra`eno podporo volilcev. Aljo{a Ravnikar (RSO Kranj)

Vesela sem nad izidom volitev. Z Igorjem sva se kljub njegovi izvolitvi dogovorila, da bova na tem podro~ju sodelovala.

Darko je dobil veliko glasov in upam da so izra`eni glasovi dejanska podpora med rodovi, kjer se bo ta program uresni~eval. Osebno sem do njegovega programa kriti~en in mu ne verjamem, `elim si pa, da bi taborni{tvo v prihodnje napredovalo. november

AKTUALNO Emil Mumel (RZR Zre~e)

Zadovoljen sem s potrditvijo in `eljno pri~akujem izzive novega polo`aja. Rok Ur{i~ (RPT Tolmin)

Hvala vsem, ki so skozi podporo kandidaturi zaupali v moje dosedanje delo in sposobnosti in to jim obljubljam tudi v prihodnje. Iztok Utenkar (R^J Slov. Bis.)

Nadzorni odbor bo imel v bodo~e zelo podroben pregled nad delovanjem ZTS, saj bo prevzel aktivno vlogo pri predlogih, pobudah, kontroli in usmerjanju dela organov ZTS. Csaba Szabo (RV Lendava) Upam da bo imelo ~astno razsodi{~e toliko dela kot v preteklem mandatu.

In {e pogled iz drugega zornega kota Pri~akoval sem pribli`no podoben rezultat. Emilu èlim obilo uspeha pri delu na podro~ju posebnih projektov, vsem ~lanom IO ZTS pa obilo energije za delo v naslednjem mandatu. Franc Anìn (RST Domàle)

revija Tabor

Darko Tivanovac - podpredsednik Saveza izvid`a~a Hrvatske Prvi in najpomembnej{i vtis, ki sem ga dobil je, da gre za dobro organizirano in moderno organizacijo, ki deluje v pravem taborni{kem duhu. Volitve so potekale na najvi{ji mo`ni stopnji demokracije, kar je tudi dober porok za demokrati~no delo izvoljenih organov. Navsezadnje pa je na skup{~ini sodelovalo veliko {tevilo mladih na~elnikov in stare{in rodov ter predstavnikov obmo~nih organizacij, kar odpira mo`nosti in dobre perspektive delovanja taborni{ke organizacije tudi v prihodnosti.

AKTUALNO

Ocena volitev biv{ega stare{ine in na~elnika ZTS Peter Petrovi~

Izid volitev je zame skoraj pri~akovan. Zelo sem vesel, da je bilo ve~ kandidatov za posamezne funkcije. Volitve so potekale zelo korektno in po moji oceni kar prisr~no. Kon~ni rezultat je na koncu navdu{il vse prisotne.

Milko Okorn

Pred volitvami sem upal na tak rezultat in sem z izidom zadovoljen. Vesel sem tudi, da je kar nekaj mojih "nekdanjih sodelavcev" dobilo mandat skup{~ine za delo v prihodnje. Ob menjavi generacij "velikih tem" ni ve~ odprtih, potrebno pa bo veliko drobnega vsakodnevnega dela, da bodo zastavljeni cilji v organizaciji za`iveli. november

AKTUALNO

ROT ROT ROT

Rok Su{nik in Pugy foto Tine in Pugy

ROT ROT skozi modre o~i ROT – taborni{ka akcija samih superlativov. Ne samo na tekmovalnem, ampak tudi na organizacijskem podro~ju. Ve~na dilema: relativno visoka {tartnina z veliko udobja ali relativno nizka {tartnina z malo (ni~) udobja. Seveda obstaja tudi kompromis: nizka {tartnina z nujno potrebnim udobjem. Prva teàva, s katero se spopade organizator, je termin. Ta za seboj potegne mnoìco ovir, od katerih naj na{tejem samo najbolj o~itne: o`ji organizacijski odbor te`ko oblikuje ekipo, ker nih~e ne na~rtuje svojega urnika dlje od enega meseca, rodovi {e ne za~no s po{tenim delom, zato prijave zamujajo, {ole nerade odstopijo prostore za tako veliko prireditev in to takoj po tem, ko so investirale kupe denarja v generalno ~i{~enje, itd. Med re{evanjem teh teàv se pojavljajo nove, ki jih ni ne konca ne kraja. Sam sem na zadnjem ROT-u skrbel za prijave ekip, kontrolorje in ostalo delovno silo, parkiranje ter postavitev tabora ob {oli. Preve~ za mojo zmogljivost. Kmalu po prvih prijavah sem spoznal, da se nekateri ne drìjo razpisnih navodil. Rok prijav je le {tevilka. Kopija potrdila o pla~ani {tartnini je nepotreben papir, ki ga ni treba priloìti prijavi. Zahtevani podatki se nekaterim ne zdijo pomembni, ko se prijavljajo za kontrolorja. A najhuje {ele pride. Pomanjkanje ~asa. V evforiji se re{ujejo teàve druga za drugo. Dobro kaè, dokler se ne spozna, da se je v naglici

revija Tabor

AKTUALNO

KONCERT KAJMAKOV

pozabilo na kako malenkost, ki ni malenkost. Ki se je ne bo dalo re{iti do samega tekmovanja. @ivci. Po ROT-u nekateri potrebujejo po~itek po fizi~nem naporu, nekateri pa tako po fizi~nem, kot tudi po psihi~nem naporu. En teden? Ne, raje deset dni, ~e ne kar dva tedna. A tu so {e druge akcije, ki ne ~akajo na opomogle gladiatorje. Telefon. Na vsake tri minute klic na mobija. Na hi{ni telefon na vsakih 5 minut. V pol ure dvakrat z obema naenkrat. Kdor ni nadpovpre~no nadarjen, tega ne zmore. Kako bi moralo biti? Nizka {tartnina s kompromisno odmerjenim najnujnej{im udobjem. Drug termin ali taborniki, ki bi si upali pol leta v naprej rezervirati ~as in energijo za to~no dolo~eno aktivnost. Asketi, ki bi se za dobro ime in podobo odpovedali tekmovalnim uìtkom na ra~un napetih ìvcev. Dosledno upo{tevanje razpisnih navodil. Bolj{a strukturna organizacija, ki sicer potrebuje ve~ ~asa, a posledi~no manj energije in napetosti. Nek priro~nik, ki ni golo pravilo tekmovanja, temve~ navodilo za organizacijo s ~asovnim okvirom in potrebami po materialnih ter ~love{kih virih. Samo pod temi pogoji bi upal {e enkrat sodelovati kot organizator ROT-a. A ne naslednje leto. Tokrat si bom z izbrano ekipo privo{~il veliko tekmovalnih uìtkov.

^e ste se zmotili pri od~itavanju vi{inskih razlik, narisali napa~en topo znak ali je bila va{a signalizacija z baterijo videti kot "light show", potem se lahko zahvalite Kajmakom - pravemu taborni{kemu bendu, ki z velikimi in odlo~nimi koraki vstopa v svet slave in zvezdni{tva. Verjetno s tem niso kaj prida vplivali na va{o uvrstitev, so pa fantje - vsi taborniki - z vso resnostjo pripravili koncert, ki ga nih~e, ki nekaj da na svoj imid`, ni zamudil. Seveda je lahko `al tistim, ki so koncert zaradi "~udne" ure presli{ali, zato ne zamudite naslednjega nastopa. Kajmaki vabijo!

Na bivaku

Kaj bivak pomeni vsakemu taborniku, je menda jasno. To je najve~ji preizkus njihovih sposobnosti bivanja v naravi. ê si ne zna skuhati golaà, bo pa~ la~en, in ~e pri postavljanju bivaka ne razmi{lja o de`ju, je velika verjetnost da bo moker. Tako je leto{nji bivak poskrbel {e za nekaj ìvljenjskih izku{enj, ki so jih nekateri doìveli na lastni koì. november

AKTUALNO Prepovedi • Ne hodi na ROT brez verige za kotli~ek; gola` ti lahko pade v ogenj! • Ne hodi na ROT s slabim {otorskim krilom ali brez armafleksa!

bubi@rutka.net

ROT

Opozorila Obleko in spalno vre~o obvezno zavij v PVC vre~ke in zlo`i na dno nahrbtnika! Pred tekmovanjem se pozanimaj o vremenski napovedi in preveri lego za postavitev bivaka! Arhitekturna zamisel bivaka naj bo vremenskim razmeram primerna, tudi za mo`nost najslab{ega vremena! Seznam lahko po `elji dopolni{!

10 revija Tabor

Prej... @e pred samo dirko so se pojavili o~itki na ra~un organizacije. Predvsem je duhove burila nekoliko neobi~ajna procedura glede zbora udeleèncev, s katero so bili povezani problemi s prevozom (tja in nazaj) in {e nekaj drugih stvari, debato pa je dodobra razvnel Ale{ Posega, ki je naznanil prepoved uporabe GSM-ov med tekmovanjem in prizadevanje organizatorja, da zagotovi vsem tekmovalcem ~imbolj podobne pogoje na progi. Burna razprava o GSM-ih, GPS-u in ostalih tehni~nih pripomo~kih se je razvnela. Organizatorji NOT-a (Roman, Rok, Bla`), na{i specialisti in kandidati za specialiste orientacije in topografije (Pepl, Kovax,...) in drugi pa so modrovali. Skupni imenovalec mnenj vseh zgovorneèv sta bila prizanesljiv odnos do zasebne, vendar od tekmovanja strogo lo~ene rabe mobilnih telefonov in prepri~anost o slabi uporabnosti GPS-a kot pripomo~ka za orientacijo na ROT-u. Vsak naslednji klepeta~ je nato pristavil {e svoj lon~ek in... gordijski vozel sta kon~no presekala najprej Pepl, ki je vsem predlagal, naj se k re{evanju odprtih vpra{anj pristopi konstruktivno in naj se vsi, ki bi èleli pomagati, udeleìjo oblikovanja novih propozicij ROT-a, nato pa {e Ale{, ki je razjasnil s strani soorganizatorja postavljene pogoje.

AKTUALNO

na Rutkinem forumu O ROT-u menda {e nikdar ni bilo izre~enega toliko, kot forum.rutka.net ravno letos. In prav po zaslugi foruma (forum.rutka.net forum.rutka.net) na na{i tako opevani Rutki. Skupaj je bilo na to temo oddanih kar 286 sporo~il, od teh jih je nekaj prispelo celo s Hrva{ke.

Dan pred tekmovanjem se je oglasil {e Rifle z "Vsi smo mi v istem ~olnu!" in opozarjal, na preveliko nekonstruktivno kritiko taborni{ke javnosti, ki prostovoljce odvra~a od tega, da bi v bodo~e svoj ~as in energijo porabljali v korist nehvale`ne`ev.

Potem... Prvi smo si po napornem tekmovanju opomogli ~lani osebja. Edino pravilno. Vsi po vrsti smo bili navdu{eni nad ekipo v kateri smo skupaj sodelovali, organizacijo smo ocenili za relativno uspe{no in ~akali na reakcije tekmovalcev. Prvi se je predramil Igor iz RGT, ki

Med sporo~ili je zrasla tudi tale cvetka Tekmovalka A: GSM-ji in moderni kompasi so prepovedani, na drugi strani pa si ekipe privo{~ijo psa, ki ima zelo dobro razvit sluh in voh in ta ekipo zlahka privede do KT. Tekmovalka B: Tekmovalka A, naj te dopolnim. Na{a ekipa je imela kar dva psa (v vrednosti pribli`no 1000 DEM - na{ rod si to lahko privo{~i), zato nam je bila zmaga pa~ usojena.

je na{tel glavne pomanjkljivosti (pozneje so se v razli~nih variacijah odgovori ponavljali): kompliciranje s {tevilkami za {otore, samo dva kemi~na WC-ja, slaba ozna~enost in informiranost osebja, velike zamude zaradi slabih dogovorov, nekaj tehni~nih malenkosti,... Potem pa so po~asi ob nekaj pohvalah za~ele prihajati na plan {e vse ostale tegobe tekmovalcev na ROT-u. Od pripomb ~ez ocenjevanje skic, risanje idealov do Rutkinega {otora,... Organizatorji so jeli na vse kriplje tola`iti, pojasnjevati,... Ponekod je zaleglo, drugje morda ne. Vsekakor pa so verjetno tekmovalci od obilno promovirane akcije res pri~akovali nekoliko preve~, tako da je razo~aranje in ponekod jezo lahko razumeti.

Zaklju~ek Primeren epilog in s tem kulturen zaklju~ek je diskusija do`ivela na po-

Bistvo Nemara pa je bistvo vsega spletnega dogajanja zajel Gigi ...da je sedaj prvi~ sploh vsem tabornikom ponujena mo`nost, da sodelujejo pri sestavljanju in ocenjevanju pravil svojega tekmovanja; do sedaj take mo`nosti vsaj v tako {irokem okviru ni bilo... Vse podrobnosti si preberite na: forum.rutka.net/cgi-bin/ forum/show.cgi?54/101 sebni temi o prenovi propozicij in izdelavi opomnika, ki bo v pomo~ bodo~im organizatorjem ROT-a. Gigi, Maru{a (RaR), Pepl (RSK), Edi Peri~ (Savez izvidà~a Hrvatske), Igor (RGT) in {e nekaj tabornikov je prere{etalo pravila in odprlo kar nekaj vpra{anj. Peplova izku{enost nas je dràla nazaj, Edi nam je ponudil pomo~ SIH, ostali pa menda vsi è komaj ~akajo sestanek komisije PP, kjer naj bi sproìli vpra{anje v zvezi s prenovo propozicij ROT-a – pridite tudi ostali. rutka.net Ve~ informacij andrej andrej@rutka.net rutka.net.

november

AKTUALNO

Mo~ne ukane mo^ne ukane

mo^ne ukane @iva Praprotnik

Na Mo~nih ukanah - taborni{ki akciji v organizaciji Rodu dveh rek iz Medvod - se je v soboto 21. oktobra zbralo kar dvajset ekip, vsega skupaj 150 tabornikov iz vse Slovenije. Poleg druènja in obilice zabave, ki se je obetala, je udeleènce privabilo tudi sponzorstvo SIOLa, ki je za vsakega udeleènca prispevalo SIOL paket, Radenske, ki nam je dala v poku{ino novo pija~o, Mobitela in drugih.

Najmlaj{a udele`enka Mo~nih ukan.

12 revija Tabor

AKTUALNO gasilsko cevjo so zbijali lon~ke, re{evali so se iz objema gordijskega vozla, prena{ali jajca iz ene hla~nice v drugo, sestavljali puzzle in se podali na minsko polje, kjer so jih namesto min ~akali bomboni. Medtem se je stemnilo in na vrsti je bil drugi, bolj taborni{ki del tekmovanja. [e zadnje ponovitve topografskih znakov, Morsove abecede, rokovanja s kompasom in karto, nato pa smo tekmovalcem zavezali o~i, jih odpeljali v neznano in jih prepustili temi, obsijani z zvezdami in njihovemu znanju ter iznajdljivosti. Ko se je zadnja ekipa ob desetih zve~er odpravila na pot, smo optimisti~no è ~akali prve na cilju. Po~asi smo do~akali vse, tudi zadnjo, ki je z manj{imi teàvami prispela na cilj ob drugi uri zjutraj. Vendar spanec {e ni bil na vrsti, pomembnej{a od spanja je zabava in zvoki kitare so zveneli {e ob petju petelinov. Zjutraj so si ekipe è lahko ogledale rezultate in kmalu do~akale tudi uradno razglasitev. Posamezno je zmagala ekipa Rodu kra{ke jerte iz Seàne, skupno pa Rod Louisa Adami~a iz Grosuplja, ki je prejel prenosni pokal v obliki stola. [e taborni{ki ZDRAVO in raz{li smo se nasmejanih ust z obljubo, da naslednje leto spet pridemo.

Tabornik meseca

Poleg tega je bil namen akcije tudi zbiranje igra~ za otroke iz Zvezne republike Jugoslavije v sodelovanju z Rde~im kri`em Slovenije, za katere smo zbrali ve~ kot sto razli~nih igra~.

Akcija je bila razdeljena na dva dela. Prvi, zabavnej{i del, se je odvijal podnevi. Tekmovalce so ~akale razne naloge: kot pravi detektivi so morali s pomo~jo fotografij odkrivati Presko, z

Tabornik meseca - Rok Su{nik, RR Ljubljana, eden glavnih organizatorjev ROT-a. november

AKTUALNO

^I^^i^ 2000

^i^^i^

Djurko

î~ko je leto{njo zabavo organiziral na tradicionalni predROTni vikend v Borovnici. Skupno zmago so si spet priborili Samorastniki, ki o~itno ne dobijo dostojnih nasprotnikov, ki bi se z njimi lahko kosali v vseh kategorijah. Poleg zmagovalcev se je za slavo in ~ast potegovalo {e petnajst ekip v kategorijah GG in PP, predvsem iz rodov, ki se è tradicionalno udeleùjejo tekmovanja. To potrjuje dejstvo, da je î~ kot celotno taborni{tvo - poizkusi{ enkrat in potem ne more{ ve~ nehat.

Popotniki so si sami izbrali progo, ki jo bodo prehodili in tako sami dolo~ili, katere naloge bodo opravljali. Teren okoli Borovnice je precej zahteven, saj vrisane vrta~e {e zdale~ ne pomenijo tega, kar je na terenu in obratno, prav tako pa so sodelujo~e razveselili lokalni prebivalci, ki pridno vla~ijo iz gozda les, ter si v ta namen vsako poletje pripravijo ve~ novih poti. Kljub vsemu so se vsi udeleènci prebili do cilja. Med sodelujo~imi je zakroìl tudi vpra{alnik, da bi izvedeli, kaj î~kotu manjka in ~esa je preve~. Po danih rezultatih smo ugotovili, da udele`ba ostaja nespremenjena predvsem zaradi dejstva, da rodovi v tem terminu {e niso popolnoma delujo~i . Nekatere udeleènce pa smo prosili tudi za ob{irnej{i komentar:

14 revija Tabor

AKTUALNO

^rt Rudman, RSG Koper Bilo je "ful" dobro, edino kruha je bilo premalo! To je edina stvar, ki sem jo pogre{al!

Andrej Lozar, Rsa Najprej bi rad izazil veselje ob vnovi~ni skupni zmagi mojega rodu in vse kaè na to, da bomo tako kot prej{njega, odnesli tudi sedanji prehodni pokal. Vendar ugotavljam, da se je tekmovanje pomehkuìlo in sicer na dva na~ina. Izredno je padla pripravljenost ekip, ki se tekmovanja udeleùjejo, prav tako pa se je tekmovanje skraj{alo s treh dni na dva dneva. Zmaji se morajo dokon~no odlo~iti, kako bodo tekmovanje organizirali v prihodnje. Kakorkoli, î~ je odli~na {ola za GG-je in priprava za ROT za PP-je, zato se ga bomo naslednje leto znova udeleìli v visokem {tevilu.

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana november

AKTUALNO

Urban Purkat, RPT V redu, samo dodal bi eno stvar – popotnico. Nas so namre~ zbudili prepozno, pa zato nismo uspeli pojesti zajtrka. Proga je bila morda malce fizi~no prete`ka, vendar je ^I^ vseeno odli~na priprava na ROT.

16 revija Tabor

Organizatorka Lenka Blejec Potrudili smo se, kolikor smo se mogli. Zahvalila bi se vsem organizatorjem, pa tudi tekmovalcem, ki so pri{li iz vse Slovenije. Samo tekmovanje je izpadlo fino in tudi vreme je bilo kot naro~eno. Vse pa vabim na naslednji ^i~, ki bo seveda {e bolj{i.

AKTUALNO

Juhuhu, `e 20 let smo tu! Juhuhu

Juhuhu Juhuhu

Haza

Tega smo se veselili taborniki iz rodu Franca Le{nika iz Miklav`a. Dvajset let dela, ustvarjanja, grajenja, dvajset let smeha, joka, veselja in sonca, na stotine razli~nih ljudi, od katerih so bili nekateri le be`ni, drugi pa so kar ve~ni.

Sonce je pred dvajsetimi leti posijalo na majhno vasico Miklav` in par navdu{encev se je odlo~ilo, da naredi nekaj, kar po~nejo è drugje po Sloveniji, {e bolje. In res je bilo tako. Ves ~as so nad na{im rodom plesali tako oblaki, sonce, de` in tudi nevihta, a kljub vsemu nas ni odpihnilo. êprav smo danes manj{i, kot smo bili neko~, smo {e vedno dobri in zagreti taborniki. V soboto, 23. septembra, smo prav zato priredili enodnevni festival, na katerem smo èleli nekaj ponuditi na{im najmlaj{im, malo manj mlaj{im in tudi tistim, ki so mladi po srcu. Lutkovna skupina BUBA MARA iz Ljubljane je za na{e mlaj{e ~lane zaigrala lutkovno predstavo "Mi{ke". Mi smo bili navdu{eni, lutkarji pa se kar niso mogli na~uditi, kako lep je na{ taborni{ki dom in njegova okolica. "Veseli smo, da smo prvi~ lahko na{o predstavo odigrali na pravi jasi, kjer se igra tudi dogaja", je povedala ena izmed lutkarjev. V dopoldanskem ~asu smo program predvsem namenili na{im ~lanom in tako zanje pripravili razne {aljive igre, s november

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE katerimi smo jih malo ogreli, za tem pa {e slikarske ter kiparske delavnice. Improvizatorji so vse (celo na{ega ùpana) nasmejali do solz. Na{ novi ~lan Te{ky je zbral svojo ekipo in sklenil, da pokaèjo, kaj vse lahko ljudi spravi v smeh. Na kratki otvoritvi smo èleli predstaviti dogodke preteklih 20 let. Kje vse smo taborili (rekord je seveda 11 let v Bohinju), na katera tekmovanja smo hodili, kaj smo zgradili… Za poslastico pa so poskrbeli taborniki iz rodu Heroja viteza iz ^rnu~, ki so nam prijazno prisko~ili na pomo~ in spekli ogroooomno pala~ink. Verjetno bi morali resno razmisliti in narediti iz tega pravi biznis. KAJMAK! Vrhunec ve~era. Mariborska predskupina sNAGA je zagrela publiko, ki so za~eli "~agat", ko so Kajmaki v`gali svoje viè. Fantje so vsekakor dokazali, da niso zaman ~e è ne edini pa prav gotovo prva taborni{ka skupina, ki je è izdala svoj CD. Vsa zbrana dru{~ina si je lahko ogledala {e razstavo, kjer smo predstavili na{ razvoj. Prikazali smo tudi diapozitive minulih taborjenj in jamboree-ja v îlu. Vsekakor pa smo bili vsi veseli uspelega sre~elova, ki je bil poln lepih nagrad. Na{e nove rodove majice so bile in bodo prepoznavni znak rodu in vseh tistih, ki nas imajo radi. Zato, kupite si jih! Padla je no~ in ~as je bil, da mirno sklenemo naporen, a energije poln dan.

18 revija Tabor

IZ_PRVE_ROKE S pesmijo kitar in ob ple{o~em ognju smo pozdravili no~ in si rekli "Lepo je bilo!". ^eprav je no~ padla na na{ taborni{ki dom, to ne pomeni, da smo kon~ali. Ne! To pomeni, da smo {ele za~eli. @elimo si, da bi na{ rod ponovno cvetel tako kot neko~. @elimo si, da bi vse ve~ mladih videlo, da je taborni{tvo mnogo ve~ kot pa postavljanje {otorov in kurjenje ognjev. @elimo si, da bi drugo leto pri{li tudi vi! Juhuhu {e bomo tu!

Posebna zahvala! @e nekaj ~asa nam pri ve~jih akcijah pomaga gosti{~e Zeleni gaj, ki se nahaja nedale~ od na{ega taborni{kega doma. Vedno znova nam doka`ejo, kako pomembno je, da so na{i `elodci siti od ve~ kot dobre hrane. Pa preizkusite!

Pomembni dnevi ... 10.12. / Svetovni dan ~lovekovih pravic Po 14. ~lenu ustave Republike Slovenije so vsakomur zagotovljene enake ~lovekove pravice in temeljne svobo{~ine, vse dr`avljanke in dr`avljani so pred zakonom enaki. Ali so res? november

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

Zvezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki vezni dogodki Pugy

Priprava na jesenske posvete

Zlet 2002

Pred jesenskimi programskimi posveti na obmo~jih V za~etku oktobra je na Skomarju potekal pripravljalni posvet za jesenske programske posvete po obmo~jih. Po lanskoletnih posvetih, ki so po oceni rodov zelo dobro uspeli, je bil tudi leto{nji pripravljalni posvet namenjen pripravi posvetov na obmo~jih. Kljub slab{i udele`bi so se posveta udeleìli predstavniki vseh obmo~ij (razen Pomurja). Posvet je bil zami{ljen kot popotovanje skozi simbolni okvir gusarjev. Najprej so udeleènci poiskali zaklad. To je na koncu predstavljal RutkaNET, ki je tudi sicer zakladnica informacij in obvestil koristnih za na{e ~lane in vodje v organizaciji. Sledil je pregled obmo~nih dogajanj, ki je v veliki meri predstavil aktivno delo tako obmo~nih struktur, kakor tudi ve~ine rodov. Pri tem pa kot ~rne pike izstopajo nekateri rodovi, ki so bili pred leti zelo aktivni, sedaj pa je delovanje è skoraj zamrlo. V nadaljevanju posveta so ~lani programske komisije predstavili {tiri orodja prenovljenega pristopa k programu (RAP): podro~je osebnega razvoja, simbolni okvir, splo{ni vzgojni cilji in metode dela po vejah. Vsa podro~ja so, izhajajo~ iz Izjave o vzgoji, logi~no nadaljevanje dela na podro~ju kakovostnej{ega izvajanja programa. Le z jasnimi cilji delovanja bodo ~lani v vsakem trenutku lahko vrednotili svoje rezultate in zaznavali svoj osebni razvoj. V tretjem delu so se ~lani obmo~nih organizacij ukvarjali z odnosom med organizacijo, dru`bo in mladimi kot ciljno populacijo na{e organizacije. Skozi {tudij primera so odkrivali povezave med potrebami mladih, programom organizacije, ki odgovarja na te potrebe in lokalno skupnostjo, ki naj bi ta program nagradila s ~im ve~jo finan~no, materialno in drugo podporo. Kon~na ugotovitev je bila, da morajo rodovi s pomo~jo obmo~ij bolj aktivno promovirati programe v svojem okolju, temu primerna pa bo tudi podpora lokalne skupnosti. Zadnji del je bil posve~en programskim projektom Evropa zate, mednarodnemu programu Award, uvajanju programa pomorskih skavtov in pore~anov ter mednarodnemu taboru Techuana 2001. V okviru Evrokorakov bosta v naslednjem letu v Sloveniji projekta Etnostep na Skomarju od 23. do 30. julija 2001 in StepArt v Zakoj{ki grapi od 30. julija do 6. avgusta 2001 (ve~ si lahko preberete na RutkaNET-u).

20 revija Tabor

Na valovih domi{ljije Na bodo~em zletnem prostoru v Tolminu so se 17. oktobra sestali ~lani organizacijskega odbora 12. zleta tabornikov Slovenije, ki bo potekal od 2. do 11. avgusta 2002. Po ogledu tabornega prostora so bili ~lani odbora zadovoljni, saj prostor ob soto~ju Tolminke in So~e ponuja dobre pogoje bivanja in {tevilne mo`nosti za izvedbo programa ({e posebej atraktivna bo proga preìvetja). Sistem bivanja in prehranjevanja bo podoben prej{njemu zletu v Velenju, s to razliko, da si bodo udeleènci pripravljali samo ve~erjo in zajtrk. Naselja se bodo imenovala po rekah, ki se stekajo v So~o (ime naselja osebja) in sicer: Tolminka, Idrijca, Ba~a, Nadià in Koritnica. Na zletu bodo kot udeleènci sodelovali ~lani ZTS in drugih skavtskih organizacij (letnik 1987 do 1983), starej{i pa se bodo lahko vklju~ili v eno izmed nalog osebja. Na naslednjem sestanku bo organizacijski odbor pregledal prispele predloge za znak in pesem zleta, pripravil pa bo tudi grobo finan~no konstrukcijo zleta. Organizacijski odbor sestavljajo Milko Okorn, Toma` Strajnar, Andrej Rutar, Rok Ur{i~, Igor Bizjak, Ivo [tajdohar in Mateja Justin.

IZ_PRVE_ROKE

Posvet komisije za vzgojo in izobraèvanje odraslih Kako z izobraèvanjem dose~i ~im ve~ji krog vodij? Leto{nji posvet Komisije za vzgojo in izobraèvanje odraslih je potekal v duhu pregleda udele`be vodij na razli~nih oblikah izobraèvanja, ki ga v okviru izobraèvalne sheme ponuja ZTS. Razlog za temeljito analizo je bilo predvsem dejstvo, da se je v zadnjih letih seminarjev in te~ajev udeleèvalo vedno manj udeleèncev in da je bila v leto{njem letu izvedena samo ena {ola za in{truktorje. Pri analizi so sodelovali tudi pomo~niki na~elnikov obmo~ij za podro~je vzgoje in izobraèvanja kadrov, ki so postregli z aktualnimi ocenami potreb po izobraèvanju v letu 2001. Kljub dejstvom, da so vodje dalj ~asa na funkciji in da so v rodovih v zadnjih letih zapolnili potrebe po izobraèvanju, je jasno, da le v redkih primerih kadre izobraùjejo na~rtno. Najbolj zaskrbljujo~ je podatek, da kar v ~etrtini rodov v zadnjih treh letih niso sodelovali niti na enem seminarju ali te~aju, ostali rodovi pa glede na potrebe izobraùjejo vsako leto ali na ve~letno zaporedje. Zato bo prav podro~ju osve{~anja in priprave strategije izobraèvanja v rodovih ter predstavitvi izobraèvalne sheme posve~eno {e ve~ pozornosti; predvsem pri rodovih, ki v preteklosti v tem procesu niso sodelovali. Seveda pa bo treba motivacijo za udele`bo graditi tudi na zadovoljevanju potreb po osebni rasti in koristnosti taborni{kega izobraèvanja tudi na drugih podro~jih izven organizacije. Aktualno dogajanje v dru`bi in organizaciji je zaznamovalo drugi del posveta. Udeleènci so v okviru Tedna vseìvljenjskega u~enja razmi{ljali o svojih izobraèvalnih potrebah in o tem, kako izku{nje v organizaciji prenesti tudi v delo izven nje, oblikovali opis del in na-

log pomo~nika na~elnika obmo~ja za vzgojo kadrov in analizirali ìvljenjski ciklus mentorja in vodje te~aja. Poleg tega je Habo predstavil modularni na~in izobraèvanja kot mo`nost za bolj u~inkovito izobraèvanje v ZTS, na koncu pa smo evidentirali mo`ne kandidate za vodje seminarjev in te~ajev v letu 2001. Posvet je potekal v Fuìnah pri Delnicah, gostitelji, hrva{ki skavti iz Reke, pa so nam predstavili tudi okolico Fuìnskega jezera, kjer bo naslednje leto potekala 7. smotra izvidà~a Hrva{ke.

november

In memoriam

Miran Ivanu{a 1967 - 2000

@ivljenje je zelo nepredvidljivo, naporno je, v~asih pestro in enoli~no, v~asih veselo, drugi~ àlostno, a vsakomur edino. V lepem oktobrskem dnevu nas je dohitela àlostna vest, ki je nismo mogli in nismo hoteli dojeti. Kon~ala se je ìvljenjska pot na{ega Mirana, ki ga nismo poznali samo mi taborniki v Lendavi, temve~ je njegovo znanstvo segalo {irom po Sloveniji. Miranovo ìvljenje se je pri~elo pred 33 leti in kmalu po vstopu v {olske klopi se je pridruìl na{i taborni{ki dru{~ini v Lendavi, takrat Odredu Ljudska pravica. Takrat {e kot de~ek je bil takoj opazen, vedno pol idej, vesel in dobrosr~en. Prehodil je bogato taborni{ko pot, od posameznih akcij, taborjenj in zimovanj, mnogobojev, zletov ZTS in takrat {e zletov ZTJ. Bil je tudi udeleènec njemu nepozabnega îla 1999. Skupaj smo odkrivali neznano, nekaj za nas novega - NOT, ZOT, STMP - danes ROT in v~asih nas je oblil dolo~en strah, ali bomo zmogli, ali bomo znali, a Miran nas je vedno vzpodbudil, dodal svojo pre{ernost in optimizem. Taborjenj in zimovanj brez njega ni bilo. Njegove ideje v programu so bile ìve, polne domi{ljije in tako prisr~ne. Bil je tudi vodnik. Vrsto let. Povezan s svojimi ~lani tudi izven taborni{tva {e danes po mnogih letih, ko so njegovi M^-ji zrasli v zrele osebnosti, je rad z njimi posedel, se poveselil in povpra{al, kako so kaj. Miran je rad tudi pisal. Pa naj so to bile pesmi, ~rtice ali pa celo veseloigre. Ta njegova dela so tako bogatila sleherno {tevilko na{ega ~asnika, sten~ase in trenutke ob tabornem ognju. V funkciji na~elnika rodu je bil dvakrat, vrsto let ~lan posameznih komisij, tako na obmo~ju kot tudi na Zvezi. Rad je tudi predaval na vodni{kih te~ajih, od koder so ostali prenekateri njihovi zapiski, sheme in tu in tam pripisan kak verz, ki ne bo nikoli tonil v pozabo. Letos je Miran praznoval jubilej - 25. obletnico delovanja v ZTS. To obletnico je èlel primerno proslaviti, èlel je dose~i {e eno stopni~ko v taborni{kem ìvljenju - osvojiti

22 revija Tabor

naziv in{truktor I. stopnje. A àl ga je kruta smrt doletela ravno na dan, ko nam je èlel predstaviti svoj projekt. [e dan pred tem je z lastnim ob~utkom in z ob~udovanja vrednim pogumom govoril o svojem projektu, vendar nam njegove vsebine ni izdal. "Po~akajte do jutri," nam je dejal. Tega jutri pa zanj ni bilo. Miran je bil taka osebnost, ki ga je zaznamovala dale~ naokrog. Bil je Miran, ki se je slehernemu od nas vtisnil v spomin na sto na~inov. Nikoli zagrenjen, vedno z nasmehom na ustih in z dobro voljo v srcu. Z akcij je prihajal razigran in veder, bogat z novimi izku{njami in naslovi novih prijateljev, ki so vstopili v njegovo ìvljenje. Miran je ljubil naravo, v njej je na{el svoje veselje, svoj mir in zadovoljstvo skupaj z nami. Vemo, da bi ob tej àlosti Miran rekel: "Ne jo~ite za mano, saj je brez pomena". A ni tako. Vemo, da bi Miran {e rad ìvel, rad dihal, rad poslu{al, gledal, rad sedel med nami in kak{no povedal, se nasmejal, a àl vemo, da to ne gre. Preostalo nam je le upanje, da najdemo to, kar je Miran iskal, da nadaljujemo njegovo delo, kajti vemo, da bi Miran tako èlel. Ohranimo Mirana v lepem in trajnem spominu!

Taborniki Rodu Vidra Lendava

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

GLAS JELOVICE 2001 @e od daljnjega leta 1971 vas vsako leto v za~etku januarja organizatorji iz Rodu svobodnega Kamnitnika vabimo na orientacijsko tekmovanje po zasneènih {kofjelo{kih hribih.Tako je naneslo, da vas letos povabimo è na jubilejno, 30. zapored. Kot se za okroglo obletnico spodobi, smo pripravili {e posebej pester spremljevalni program in bogate nagrade. Prvi~ pa so nam udele`bo obljubili tudi taborniki iz drugih republik nekdanje skupne dràve, tako da bo tekmovanje preraslo v mednarodno. Zato verjamemo, da bo tokratno sre~anje {e bolj pestro, napeto in zanimivo. Tekmovanje bo v soboto, 13. 1. 2001, nekje v idili~ni okolici [kofje Loke. [tartnina je komaj omembe vrednih 5500,00 sit na ekipo. Prosimo, da {tartnino nakaète na ìro ra~un na{ega rodu, {t. 51510-678-55536. Prijavite se lahko na naslovu: Teja Ziherl, Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka, 04 / 5186 068, oziroma teja.ziherl kss-loka.si in sicer do 3. 1. 2001, po tem teja.ziherl@kss-loka.si datumu pa bo {tartnina 7500,00 sit. Za vse dodatne informacije, vam je na voljo vodja tekmovanja Tine hotRadinja, 04/5155 661; 041 924 639 oz. tineradinja tineradinja@hotmail.com mail.com. Za tekmovalce in njihove spremljevalce bo zagotovljeno preno~i{~e v neposredni bliìni tekmovanja, za katerega pa se je potrebno vnaprej prijaviti na zgornjem naslovu. Vsi tekmovalci morajo s seboj prinesti copate, sicer vstop v {olo ne bo mogo~. Tekmujejo lahko mo{ke in ènske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in gr~e. Ekipa {teje pet ~lanov, dovoljeno je odstopanje za enega. Tradicionalno tekmovanje v orientaciji bomo tudi letos za~inili z vzporednim tekmovanjem za "najbolj KUL ekipo", ki bo tako kot vsako leto za nagrado prejela prekrasen pokal, prav tako tudi vse zmagovalne ekipe. Obljubimo vam {e odli~en gola` ter zvrhano `lico druènja in zabave! Pridite v [kofjo Loko, veseli vas bomo!!!

ZOT prihaja Zima se blià in ~as je, da se za~nete pripravljati. Tudi mi se è. Smo se è dogovorili z oblaki za sneg, z vetrom, da bo mrzel, in s soncem, da bo sijalo tista dva dni 26. 1. in 27. 1. 2001, ko se boste potikali po gri~kih v okolici Maribora. ZOT prihaja, pridite {e vi!

Vindi

SKUP[ÎNA IZBRALA NOVO VODSTVO V soboto, 28. 10. 2000, je bila v Ljubljani 21. skup{~ina ZTS. Prisotnih je bilo 118 ~lanov skup{~ine od 163 mo`nih, kar je relativno visok odstotek (72,4 %). Kot slavnostni uvod v delovni del so bili najprej imenovani novi in{truktorji 1., 2. in 3. stopnje, nato pa sta Peter Petrovi~ (stare{ina) in Milko Okorn (na~elnik) izro~ila najvi{ji priznanji za delo - plaketi ZTS Du{anu Kulovcu in Miroslavu Vi~i~u. Poleg poro~il o delu so prisotni ~lani skup{~ine kot glavno vsebinsko to~ko obravnavali Izjavo o vzgoji v ZTS. Kljub nekaterim pomislekom je bila z 78 ZA, 9 PROTI in 30 vzdrànimi glasovi sprejeta z veliko ve~ino glasov. Izjavo o vzgoji objavljamo v celoti, oziroma bo objavljena v prihodnji {tevilki Taborni{kega vestnika. Nadalje je skup{~ina po sprejetju poro~ila o dejavnosti ZTS od 20. do 21. skup{~ine, poro~ila nadzornega odbora in poro~ila ~astnega razsodi{~a razre{ila dosedanje vodstvo in nato s tajnimi volitvami izvolila novo. Izvoljeni so bili: stare{ina ZTS: Mitja Lamut na~elnik ZTS: Darko Jenko na~elnik za program ZTS: Toma` Strajnar na~elnik za vzgojo in izobr. odraslih v ZTS: Damjan Habe na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS: Aljo{a Ravnikar na~elnik za finan~no-materialne zadeve ZTS: Mitja Premrl na~elnik za odnose ZTS z javnostmi: Igor Bizjak ~lan IO ZTS za posebne projekte: Emil Mumel ~lan IO ZTS za prav. vpr. in pomo~ rodovom: Franc Anìn ~lani nadzornega odbora: 1 Rok Ur{i~ 2 Andrej Tav~ar 3 Miroslav Vi~i~ ~lani ~astnega razsodi{~a: 1 Nevija Bizjak 2 Robert Bobanec 3 Tone DeCosta 4 Csaba Szabo 5 Matja` Vrtovec @al za ~lana IO ZTS za razvoj programa duhovnosti ni bilo kandidata in bo potrebno v bli`nji prihodnosti izpeljati za to funkcijo nadomestne volitve.

NOVEMBER(2000) - 23

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

PREGLED AKTIVNIH IN[TRUKTORJEV iz obdobja 1999/2000 za obdobje 2000/01 CELJSKO-ZASAVSKO OBMO^JE Bojan Ter`an ROD II. GRUPE ODREDOV Emil Mumel ROD ZELENE ROGLE Gregor Kova~i~ ROD ZELENE ROGLE Marija Hriber{ek ROD ZELENE ROGLE Matej Kotnik ROD ZELENE ROGLE Bo{tjan Hren ROD ZELENE ROGLE Peter Vr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA Mojca Vr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA Bo{tjan Keti{ ROD JEZERSKEGA ZMAJA Andrej Bra~i~ ROD JEZERSKEGA ZMAJA Andrej Barle ROD JEZERSKEGA ZMAJA Janez Ro{er ROD JEZERSKEGA ZMAJA Peter Jan ROD JEZERSKEGA ZMAJA Ervin Gro{elj ROD POLDE EBERL-JAMSKI Janez Kukoviæ ROD DIVJEGA PETELINA DOLENJSKO OBMO^JE Dejan Dvor{ek Primo` Badovinac Gregor Gutman Jurij Kocuvan Borut Pelko Jurij Habjani~ Alenka Ko~evar Andrej Tratar

ROD SIVI DIM ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD GORJANSKIH TABORNIKOV ROD MIRNE REKE

GORENJSKO OBMO^JE Ivan Stojsavljevi~ Toma` Strajnar Anja Ravnikar Rok Pan~ur Grega Robi~ Milko Okorn Tina Bogataj Barbara Er`en Martin Mlakar Tadej Mohori~ Marko Ju`ni~

KOKR[KI ROD ROD STRA@NIH OGNJEV ROD STANE @AGAR MLAJ[I POKLJU[KI ROD POKLJU[KI ROD ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA ROD ZELENEGA @IRKA ROD ZELENE SRE^E ROD KRI[KE GORE

24 - NOVEMBER(2000)

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO OBMO^JE Polona ^eligoj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Gregor Kova~i~ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Marko Mr{nik ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Monika Urh ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Miha [kerlavaj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Marjan Makuc ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV Kristian Umek ROD BELA JADRA Matja` Jesen{ek ROD SREBRNEGA GALEBA Du{anka Lepej ROD SREBRNEGA GALEBA KORO[KO OBMO^JE Zala Pogorel~nik

ROD SEVERNI KURIR

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE Boris Mrak ROD SKALNIH TABOROV Darko Jenko ROD SKALNIH TABOROV Damjan Habe ROD SKALNIH TABOROV Marjeta Hren ROD SKALNIH TABOROV Greta Gro{elj ROD SKALNIH TABOROV Miha [kofic ROD SKALNIH TABOROV Marko @agar ROD SKALNIH TABOROV Grega Skok ROD SKALNIH TABOROV Jure Anìn ROD SKALNIH TABOROV Sebastijan Lukman ROD SKALNIH TABOROV Martin Gramc ROD SKALNIH TABOROV Matej Juhart ROD SKALNIH TABOROV Irena Gantar ROD LOUISA ADAMIÂ Mojca [pacapan ROD LOUISA ADAMIÂ Vesna Cvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV Radivoj Malnar ROD DVEH REK Radovan Kraj{ek ROD DVEH REK Ur{a Smrekar ROD DVEH REK Ale{ Hren ROD SRNJAK LJUBLJANSKO OBMO^JE Tadej Pugelj Robert Tell Jaka Fortuna Grega Kova~i~ Maja Boì~ Andrej Tav~ar Matej Florjan~i~ Brin [tabuc Andreja Osvald

ROD BI^KOVA SKALA ROD BI^KOVA SKALA ROD BI^KOVA SKALA ROD HEROJ VITEZ ROD HEROJ VITEZ ROD SIVEGA VOLKA ROD SIVEGA VOLKA ROD SIVEGA VOLKA ROD TR[ATI TUR

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII Mihaela Hojker Andrej Lozar Tina Poneb{ek Ajda Martinu~ Ale{ Posega Ale{ Arko Bla` [terk Maja Rozman Rok Su{nik Du{an Kulovec Simona Strgulc Kraj{ek @iga Bab{ek Maja Zu`i~

ZMAJEV ROD ROD SAMORASTNIKOV ROD BELI BOBER ROD BELI BOBER ROD DOBRE VOLJE ROD RO@NIK ROD RO@NIK ROD RO@NIK ROD RO@NIK RA[I[KI ROD RA[I[KI ROD ROD MO^VIRSKI TULIPANI ROD TRNOVSKIH REGLJA^EV

MARIBORSKO OBMO^JE Peter Opaka MAISTROV ROD Andreja Hazabent ROD FR. LE[NIK MIKLAV@ Valerijan Salaj ROD VISOKEGA MACESNA Branko Leskovar ROD SEVERNICA Sa{o Bel{ak ROD UKRO^ENE REKE Borut Cerkveni~ ROD XI. SNOUB Jasna Trape~ar ROD XI. SNOUB ^rtomir Borec ROD XI. SNOUB Gregor Vinder ROD XI. SNOUB Andrej Pav{i~ ROD XI. SNOUB Tanja Kos ROD XI. SNOUB Miha Brodnjak KVEDROV ROD Simona Zupanc KVEDROV ROD Erika Gril KOBANSKI ROD Iztok Utenkar ROD ^RNO JEZERO Samo Strehar ROD ^RNO JEZERO POMURSKO OBMO^JE Gordana Sovege{ Miha Pirher Marko Jerebi~ Simona Topolinjak Ale{ Skali~ Branka Kouter Petra Skali~

ROD VIDRA ROD VEDRI PRLEKI ROD VEDRI PRLEKI ROD VEDRI PRLEKI ROD VESELI VETER ROD VESELI VETER ROD VESELI VETER

SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE Bla` Pra~ek ROD MLADI BORI Andrej Rutar ROD MLADI BORI Andreja Sedej ROD KRANJSKEGA JEGLI^A

Robert Miha Tina Vojko Marko Maja Rok Miro Maja

Jereb Menard Miklav~i~ Vi~i~ @gavec Cvek Ur{i~ Kristan Kragelj

ROD SREBRNIH KRTOV ROD SREBRNIH KRTOV ROD ARAGONITNIH JE@KOV ROD SO[KIH MEJA[EV ROD SO[KIH MEJA[EV ROD PUNTARJEV ROD PUNTARJEV ROD PUNTARJEV ROD PUNTARJEV

SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ 2000/03 POHVALA ZTS: (pogoji: za vztrajno in uspe{no delovanje ter vestno izpolnjevanje programa ZTS, za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali organiziranje taborni{ke akcije, taborjenja, pohoda, tekmovanja ali drugih aktivnosti v rodu ali {ir{e, ter za dejanja, ki pomagajo k bolj{emu delovanju organizacije) [T. IME

ROJ. ^L. ZTS

ROD

PREDLAGATELJ

1. GREGOR GUTMAN

PRIIMEK

1973 1982

RGT

NA^.ZA PROGR.ZTS

OOZTS

2. BOJAN LAHAJNAR

1951 1997

RAJ

RAJ CERKNO

17.10.

3. ROBERT VON^INA

1979 1997

RAJ

RAJ CERKNO

17.10.

4. ALE[

MAKUC

1983 1997

RAJ

RAJ CERKNO

17.10.

5. POLONA KAV^I^

1983 1998

RAJ

RAJ CERKNO

17.10.

POHVALA ZTS – za rodove: (pogoji: za uspe{no opravljeno pomembnej{e delo ali akcijo, dobro organizirano taborjenje, pohod, tekmovanje ali drugo aktivnost v dr`avnem merilu) [T. ROD PREDLAGATELJ OOZTS KRAJ 1. ROD GORJANSKIH TABORNIKOV NOVO MESTO NA^. ZA PROGRAM ZTS 2. ROD KRANJSKEGA JEGLI^A SP. IDRIJA RAJ CERKNO 17.10.

POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA NE^LANE ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE: (pogoji: za dejanja, ki so pripomogla k bolj{emu delovanju organizacije oziroma Zveze tabornikov Slovenije) [T. IME OZ. IME ORGANIZACIJE KRAJ ORGANIZACIJEKRAJ PREDLAGATELJ OOZTS 1. GARAMOND d.o.o. LJUBLJANA SKUPINA RUTKA NET 2. INFOTEHNA d.o.o. NOVO MESTO SKUPINA RUTKA NET

NOVEMBER(2000) - 25

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII 3. 4. 5. 6. 7.

[TUDENTSKI KLUB OSNOVNA [OLA CERKNO MARK MARTINEC JO@E PODOBNIK MARTA FLORJAN^I^

[KOFJA LOKA CERKNO LJUBLJANA SP. IDRIJA CERKNO

SKUPINA RUTKA NET RAJ CERKNO 17.10. SKUPINA RUTKA NET RAJ CERKNO 17.10. RAJ CERKNO 17.10.

BRONASTI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali {ir{e) [T. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.

IME PRIIMEK NINA JERE KLEMEN KENDA ALJA KLE[NIK LUKA KRONEGGER LUKA LAHAJNAR MIHA MA^EK TINA MIKLAV^I^ MARKO OBID BRIN [TABUC SONJA VOGRI^ URO[MEDVEDEC MILO[ POPOVI^ MIHA VALI^ KATARINA VOLK JASNA @ELEZNIKAR

ROJ. 1977 1978 1974 1978 1979 1979 1978 1977 1980 1976 1976 1972 1978 1974 1975

^L. ZTS 1986 1995 1983 1985 1995 1988 1995 1995 1989 1988 1983 1981 1987 1982 1982

ROD RSV LJ RAJ RSV LJ RSV LJ RAJ RSV LJ RAJ RAJ RSV LJ RSV LJ RMB RMB RSV LJ RMB RMB

PREDLAGATELJ OOZTS RSV LJUBLJANA 11.10. RAJ CERKNO 17.10. RSV LJUBLJANA 11.10. RSV LJUBLJANA 11.10. RAJ CERKNO 17.10. RSV LJUBLJANA 11.10. RAJ CERKNO 17.10. RAJ CERKNO 17.10. RSV LJUBLJANA 11.10. RSV LJUBLJANA 11.10. POM.NA^.PROG. ZTS POM.NA^.PROG. ZTS RSV LJUBLJANA 11.10. POM.NA^.PROG. ZTS POM.NA^.PROG. ZTS

SREBRNI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v rodu, obmo~ju ali v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu)

26 - NOVEMBER(2000)

[T. IME PRIIMEK ROJ. ^L. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1. ROBERT GOLAV[EK 1965 1977 R^M LJ R^M LJUBLJANA 2. LARA MAJCEN 1977 1986 RSV LJ RSV LJUBLJANA 11.10. ZLATI ZNAK ZTS: (pogoji: lahko ga prejmejo ~lani starej{i od 25 let, ki so z najmanj petnajstletnim aktivnim delom v taborni{ki organizaciji, uspe{nim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem ve~jih akcij v republi{kem merilu dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v obmo~nem ali dr`avnem merilu) [T. IME PRIIMEK 1. GREGA KRAMER

ROJ. ^L. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1973 1982 RSV LJ RSV LJUBLJANA 11.10.

Na osnovi prispelih predlogov pripravil Ivo [tajdohar. Gradivo je obravnaval IO ZTS na 52. seji dne 23. 10. 2000 in ga kot predlog potrdil.

RAZPIS ZA OBLIKOVANJE IN IZDELAVO LATERNE Za prenos plamena Lu~i miru iz Betlehema in njegovo ohranjanje v ZTS potrebujemo primerno laterno. Zato pripravljalni odbor za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema i{~e izdelek, ki bo najbolj odgovarjal potrebam. Laterna naj bo prenosna in ognjevarna. Vir gorenja je lahko poljuben, oblikovna podoba pa naj bo v stilu s simboliko Lu~i miru iz Betlehema (sporo~ilo miru, strpnosti, medsebojnega spo{tovanja) in skavtstvom. Med izdelki, ki bodo na sede` pisarne ZTS prispeli do 4. 12. 2000 do 14.ure, bo najbolj izviren in uporaben izdelek nagrajen. Pripravljalni odbor za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema

Techuana – alternativa naravi Izbor vpra{anj, ki smo jih prejeli v preteklih tednih: •

Rad bi sodeloval pri organizaciji odprave Zanima me Pi{i nam na techuana2001@rutka.net. Razpis je bil objavljen Kje so prijavnice? Dobi{ jih pri svojem na~elniku ali na RutkaNET-u (techuana.rutka.net). Kaj vse bomo med Techuano lahko po~eli? Vod bo osnovna organizacijska enota; ~lani voda se bodo aktivnosti udeleèvali skupaj, po dogovoru tudi v sodelovanju z vodi iz svoje ali tuje vasi. Izbirali bodo lahko med aktivnostmi s petih podro~ij: vodne aktivnosti (kanuji, kajaki, izdelovanje splavov in vo`nja po Dravi, plavanje v okoli{kih jezerih ), izleti (enodnevni izleti, sprehodi, kraj{i potepi, dalj{i pohodi, dvodnevni pohodi, gorni{tvo ), ekskurzija v tujo deèlo in spoznavanje tuje kulture (celodnevne ekskurzije po Sloveniji, Italiji in Avstriji), spretnosti (kreativne delavnice izdelki iz usnja, vrvi, blaga , risanje, plesi, pionirski objekti, igre ), kultura (predstavljanje svojih kulturnih obi~ajev ter {eg in navad svoje organizacije, rodu, voda , obisk muzejev, znamenitosti, mest, Minimundusa - parka z maketami znanih zgradb ). Lahko pa se boste cele dneve samo druìli in spoznavali nove prijatelje kakor se boste v vodu odlo~ili. Ali res lahko po{ljemo na Techuano samo vod z 9 ~lani in vodnikom? Vod mora biti sestavljen iz 4 9 ~lanov in vodnika. ^lani morajo biti stari 10 16 let (kon~an 4. razred O[ 1. letnik S[). Zaèleno je, da je vodnik polnoleten, delo z vodom pa bo la`je, ~e bodo ~lani stari ali 10 13 let, ali 14 16 . Iz na{ega rodu èlimo na Techuano poslati 12 ljudi. Kako? Preprosto po{ljite dva voda. Nimate dovolj vodnikov? Povpra{ajte v sosednjih ali pobratenih rodovih cena tabornine je za vodnike zelo ugodna (1100 ATS ca. 18.300 SIT), tako da teàv z zainteresiranimi vodniki ne bi smelo biti. Iz na{ega rodu èlimo na Techuano poslati 3 ljudi. Kako? Preprosto poveìte se z drugim rodom in jim priklju~ite svoje ~lane, ali se zmenite, da vam oni posodijo dva svoja ~lana. Neizvedljivo? Ne, dokler ne poizkusite. Ali se spla~a udeleìti mednarodnega tabora Techuana 2001? Udele`ba se izpla~a tako udeleèncem kot tudi rodu - GG-ji se bodo lahko za sprejemljivo ceno udeleìli mednarodnega tabora (mimogrede, samo tabornina za naslednji jamboree zna{a 690 USD ca. 150.000 SIT) in se v rod vrnili kot visoko motivirani bodo~i vodniki. Kje lahko dobim dodatne informacije? Oglej si vrh strani in spletno stran techuana.rutka.net

Techuana – naravna alternativa november

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

JOTI JOTI JOTI JOTI taborniki, Pozdravljeni gaby@rutka.net

ljubitelji interneta.

Tudi JOTI 2000 smo uspe{no "preircali". Upam, da ste se po neprespanih no~eh in dnevih naspali, prav tako upam, da ste spoznali mnogo novih prijateljev in obnovili vsa stara poznanstva. JOTI je letos potekal na enak na~in, kot vsa leta doslej, razen {tevila udeleèncev in nekaj drugih manj{ih sprememb se ni spremenilo prakti~no ni~. Zaradi pove~anega {tevila udeleèncev, so imeli organizatorji kar nekaj teàv s stre`niki, ki so dràli pokonci svetovno skavstko mreò. Ne glede na to, se je ve~ina veselih klepetulj zabavala. Upajmo, da bodo organizatorji do naslednjega leta uspeli nadgraditi omre`je in bo JOTI potekal kot po maslu.

Slovenski taborniki smo se zbrali na ve~ mestih v organiziranih skupinah, ve~ina jih je pa klepetala kar doma. Na{ kanal #slovensko je bil vedno poln, od ~asa do ~asa se je na kanalu nabralo preko trideset ljudi. Zelo zanimivo je pa to, da so se nam pridruìli prijatelji iz vseh republik biv{e Jugoslavije. [tevilo vseh slovenskih udeleèncev je te`ko oceniti, vendar je preseglo magi~no mejo stotih udeleèncev. Kljub temu bi {tevilka skorajda morala biti precej vi{ja, saj je tabornikov v Sloveniji okrog 10000.

V Ljubljani je Rod heroj Vitez poskrbel za odli~no organizacijo lokalne udele`be na JOTI-ju. Zbrali smo se na poljanski gimnaziji, kjer sta Mojca in Maja delali red med nepopisno gne~o. Malo manj tabornikov je "ircalo" na Srednji {oli za po{to, ekonomijo in telekomunikacije. Ve~ino ~asa so mi delale dru`bo punce iz Rodu trnovskih reglja~ev.

Se vidimo na JOTI-ju 2001!

28 revija Tabor

Za pomo~ pri organizaciji se zahvaljujem Mojci, Maji, Mihi, Davidu in vsem ~lanom ekipe RutkaNET-a. Prav tako se zahvaljujem Toma`u Ocepku, ki je omogo~il uporabo ra~unalni{ke u~ilnice na Srednji {oli za po{to, ekonomijo in telekomunikacije ter Gimnaziji Poljane.

STROKOVNO

Glasila Glasila Glasila Glasila Matija

[e zadnja taborjenjem posve~ena glasila so prispela v uredni{tvo Tabora. Dobili smo tudi Ko~anski vestnik, v katerem je kar nekaj strani namenjenih taborni{tvu, svoje glasilo pa so po dolgem ~asu spet poslali splitski skavti.

[~uka

Brzice Glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana september 2000 Brzice so eno od tistih glasil, pri katerih so se v rodu modro odlo~ili zdruìti glasilo o taborjenju in glasilo za za~etek novega taborni{kega leta. Ve~ina glasila je tako namenjena poletnemu dogajanju, vklju~no z naslovi vseh udeleèncev julijskega taborjenja. Ko preberemo to, nam ostane le {e zabavni del. Kvizi, kriànka in kup ugank. In seveda Top {op, v katerem predstavljajo CD Kraval - novo plo{~o ansambla Kajmak. Pa {e to: ~e kupite njihovo plo{~o po izredno nizki promocijski ceni (7,5 evra), si zagotovite doìvljenjsko pravico, da kupujete vse njihove plo{~e po ceni, ki velja za vse ostale. ê to ni odli~no ...

Glasilo Rodu jezerske {~uke Cerknica avgust 2000, {tevilka z letnega taborjenja [~uka na prvi pogled deluje rahlo zmedeno. Povsod ilustracije in fotografije, po{evno in narobe obrnjeno besedilo in zelo zanimiva rubrika - Neki ~lanki. Ko preletimo predstavitve vodov s tistim skrivnim pomenom, ki ga poznajo samo tabore~i, smo `e pri zelo osebnem intervjuju z vodnikom. Potem se pustimo presenetiti le {e Lou Reedu in njegovi Perfect day, naj pesmi s taborjenja. Aja, pa {e zadnja stran - dve razli~ici uredni{tva. Indijanska in doma~a.

Uredniki rodovih glasil! Revijo Tabor `elimo {e bolj pribli`ati obmo~jem, na katerih delujejo rodovi, zato bomo v naslednjem letu uvedli novo rubriko, v kateri bodo zbrane novice iz va{ih obmo~ij. Tega pa ne moremo narediti, ~e nimamo prav va{e podpore, saj ste kot rodovi propagandisti in predvsem kot uredniki rodovih glasil najverjetneje v sredi{~u toka informacij. rutka.net rutka.net, v ime sporo~ila pa napiProsimo te, da se nam oglasi{ na zts zts@rutka.net {i Tabor - novice. Sporo~i nam, katero glasilo ureja{ in kolikokrat na leto izhaja. Pomagaj nam narediti revijo Tabor {e bolj{o! november

STROKOVNO

Glasila

@VN @VN @VN @VN Po knjigi Na{ tabor - del narave

Ko~anski vestnik september 2000, {t. 12 Ko~anski vestnik ni taborni{ko glasilo, vendar je dober del namenjen na{i aktivnosti. V zadnji {tevilki so se posvetili poletnemu taboru, Totemu 2000 in ^i~evemu memorialu.

Svijet Skauta Glasilo Splitstkega skavtskega zbora oktober 2000, {t. 6 Ob listanju revije se pogled ustavi na naslovu "Biti ali ne biti tabornik". Z zanimivim pristopom opi{ejo prednosti, ki jih nudi taborni{tvo za posamezno starostno skupino, vse skupaj pa {e podkrepijo s sociologijo. Zelo pou~no. Sicer pa {e ekskluzivno poro~ajo o 18. svetovnem MOOT-u, taborjenju za otroke Splita in obisku Mad`arske. Videti je, da ima Svijet skauta lepo prihodnost, saj je razlika med prvo {tevilko in to zelo ob~utna.

30 revija Tabor

Taborniki in okolje Vsa ~lovekova aktivnost v naravi bolj ali manj vpliva na {ir{o in o`jo okolico prostora, kjer se aktivnost dogaja. Za ve~ino aktivnosti lahko trdimo, da je njihov vpliv na naravo negativen. Vendar se odgovoren odnos do okolja, prav tako kot dolgo potovanje, za~ne s prvim korakom, za~ne pri vsakem posamezniku, ki s svojim zavestnim delovanjem v svoji neposredni okolici veliko pripomore k ohranjanju okolja.

Pripraviti tabor, ki bo naravi in ljudem prijazen, ni lahka naloga. Organizacija dejavnosti mora potekati tako, da bo na koncu za taborniki ostala samo zahvala, kot nas je pred mnogimi leti u~il prof. Pavel Kunaver - Sivi volk. Tabore~i pa se morajo vrniti s taborjenja bolj{i in bogatej{i za nove izku{nje. Vodstvo mora poznati osnovne zakonitosti okolja, v katerem bodo organizirali taborjenje. Osnovni okoljski pojmi Znanost, ki se imenuje ekologija je po strokovni definiciji veda o odnosih rastlin in ìvali z ìvim in neìvim okoljem. Najpomembnej{i elementi neìvega okolja, ki ga strokovno opredeljujemo z besedo biotop, so toplota, vla`nost, svetloba, tlak, kemizem in {e nekaj drugih. Pod vplivom dejavnikov neìvega okolja in odnosov med organizmi, se na dolo~enem obmo~ju razvije

ìvljenjska zdru`ba ali biocenoza rastlin, ìvali in ni`jih organizmov. Prisotnost dolo~enih ìvalskih vrst vpliva na pojavljanje posameznih rastlinskih vrst in obratno. Vsaka rastlinska ali ìvalska vrsta rabi za preìvetje dolo~en sklop neìvih in ìvih dejavnikov okolja, ki ga imenujemo ekolo{ka hi{a. @e iz teh osnovnih, na kratko predstavljenih pojmov, ki opredeljujejo ekologijo, lahko za~utimo povezanost vseh delov narave med seboj. Ekologija raziskuje tudi vplive ~loveka na posamezne elemente ìve narave in se tako navezuje na vedo varovanja narave ali okolja. Teh dveh ne smemo zamenjevati, saj ima vsaka dovolj lo~eno podro~je raziskovanja. Zato je raba pojma "ekologija" v pomenu "varstvo okolja" povsem napa~na in v bodo~e ne bomo organizirali "ekolo{kih akcij", ampak "naravovarstvene" ali "okoljevarstvene".

STROKOVNO daj spomladi razrahljano zemlji{~e in posejano seme trav, ki rastejo v okolici - najbolj{i je seneni drobir iz kozolca bli`njega kmeta - bodo mo~no popravili stanje. "Ple{o", ki nastane na ognji{~u pa prepre~imo tako, da na za~etku tabora previdno odstranimo kose travne ru{e skupaj z zemljo in jih shranimo v senci, ob~asno zalivamo, po kon~anem taborjenju pa ponovno namestimo na ognji{~e in dobro zalijemo.

Travni{ke povr{ine Glede na dejstvo, da se tabori postavljajo na travni{kih povr{inah, je primerno, da spoznamo ta ekosistem. Ve~ina travni{kih povr{in na Slovenskem je posledica izsekavanja gozdov za pridobivanje povr{in za pridelavo hrane. Izjema so le alpinski travniki nad drevesno mejo. Ker so travni{ke povr{ine mo~no izpostavljene vplivom vremena, ne morejo vzpostaviti stabilnej{ih razmer. Zato se rastlinske zdru`be na njih mo~no razlikujejo glede na podlago in klimatske razmere. Kljub temu, da je ve~ina rastlin na travniku trav, pa najdemo poleg njih tudi veliko zeli{~, med katerimi so najpomembnej{e metuljnice, zaradi svoje zmo`nosti vezave du{ika v tla. Na prisotnost zeli{~ na travni{kih povr{inah mo~no vpliva na~in gospodarjenja z njimi. Trav ko{nja ne prizadene, saj imajo rastna tkiva tako nizko, da ostanejo nepo{kodovana. Zeli{~a imajo tkiva na vr{i~kih, zato jih ob ko{nji odstranijo. Zato je na teh povr{inah ve~ trav kot zeli{~. Kljub temu, da na prvi pogled ni opazno, pa je na travni{ke povr{ine vezano veliko {tevilo ìvalskih vrst. Ve~ina je ùèlk, ki so le ob~asni obiskovalci, nekatere pa gradijo svoje domove v tleh ali travnih bilkah. Hrano na travnikih najdejo tudi dvoìvke, plazilci, veliko vrst ptic in sesalcev. Ve~ina si na travniku samo i{~e hrano, redki pa tam tudi stalno ìvijo, saj je travnik le slabo skrivali{~e.

Pomembno je na~rtovanje Kako se na{ tabor vklaplja v okolje in se z njim povezuje, je dobro na~rtovati in upo{tevati `e pri postavitvi tabora, saj nam bo to omogo~ilo la`je in kakovostnej{e izvajanje programa, obenem pa se z dobro premi{ljeno taborno infrastrukturo izognemo marsikateremu negativnemu vplivu na okolje. Vsak tabor se sre~a s tremi poglavitnimi problemi: • odpadki, odplake in latrina; • les in ogenj; • uspe{no sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Taborjenje na travni{kih povr{inah Taborni prostori, ki so v pogosti uporabi, imajo tako po{kodovano travno ru{o, da so od tabora do tabora ne opomore ve~ in nas vsako leto znova pri~akajo "ple{e" gole zemlje. Zgonovember

STROKOVNO

Internet Internet Internet Internet Taborni{ki forum forum.rutka.net bubi@rutka.net

forum [lat., 'trg'], v rim. mestih glavni trg ali tr`nica. Najbolj znani f. je bil forum Romanum v Rimu. /Iz Velikega splo{nega leksikona, DZS, Ljubljana 1997/ Veliko ~asa je tudi med taborniki veljalo, da si mladi ne upamo jasno in argumentirano, v~asih celo ostro predstaviti svojega mnenja. Zadnje dogajanje v zvezi z ROT-om je taka razmi{ljanja ovrglo, pa tudi sicer taborni{ki forum s svojimi 600 sporo~ili izpolnjuje enega glavnih ciljev RutkaNET-a, dati mladim motivacijo in prilo`nost, da spregovorijo in s tem sodelujejo pri razvoju organizacije! Forum zajema 3 glavne teme: Borzo (male oglase, dopisovanje, izmenjavo, borzo prostorov,...), Klepet (klepet kar tako ali klepet o taborni{kih vpra{a-

njih) in Taborni{tvo (teme povezane z na{im programom). Uporaba programa je preprosta in vam zato ne bi smela delati ve~jih te`av. Na levi strani imate na voljo povezave na kazalo, indeks sporo~il v zadnjem tednu, pomo~ in {e eno zanimivo orodje – iskanje po sporo~ilih. Zahtevnej{im uporabnikom je na voljo {e napredna razli~ica, ki ima nekaj uporabnih zanimivosti. Na forum lahko po{ilja kdorkoli, vsem uporabnikom pa priporo~amo, da se registrirajo (glej rubriko Triki in nasveti), saj bodo tako la`je in u~inkoviteje oddajali in brali sporo~ila.

Mnenje tabornikov o ... 20. jamboree Tabornina 20. jamboreeja je vi{ja od 590USD. Ali se bo{ akcije udele`il? NE: 60,77% ^e dobim sponzorje: 22,65% Ne vem: 9,94% DA: 6,63% Skupaj glasov: 181

Teletekst Slovenske televizije Na rutkinih straneh najdete tudi povezavo do teleteksta Slovenske televizije, kjer je tudi stran za tabornike: http://teletext.rtvslo.si/S362.html

32 revija Tabor

STROKOVNO

Internet Internet Internet Internet

samo@rutka.net

Triki in nasveti

Kako dobiti uporabni{ko ime na forumu? Odpre{ stran forum.rutka.net forum.rutka.net, kjer se ti na levi strani zaslona odpre seznam povezav. Klikne{ na rde~e obarvano povezavo Nov uporabnik ter izpolni{ obrazec na desni. Za uporabni{ko ime je priporo~ljivo vpisati taborni{ko ime, saj te bodo na forumu tako la`e prepoznali. Ko izpolni{ obrazec pritisni Po{lji, nato pa bo{ najkasneje v nekaj dneh na vpisani e-mail naslov prejeli obvestilo z geslom. gumb Po{lji

november

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija ^arovnica z neba Primo`

V~asih se nam dozdeva, da se je narava kar malce po{alila z nami. Kot da nam ho~e pokazati, da nismo samo ljudje zmo`ni ustvarjati veli~astnih umetni{kih del. V~asih nam poka`e kak{no svojo stvaritev kar skozi teleskope. Marsikateremu umetni{kemu delu narave pa ljudje sami pripi{ejo vsebino, kar je seveda le plod na{e domi{ljije. Tako tudi na nebu lahko najdemo ~arovnico. ^arovnica je v bistvu meglica imenovana IC 2118 v ozvezdju Orion in ne sveti z lastno svetlobo. Osvetljuje jo najsvetlej{a zvezda Oriona Rigel, ki se nahaja pribli`no za {irino na{e slike desno. Meglica sveti v modri barvi ne le zato, ker Rigel sveti modro, ampak tudi zato, ker odbija le modri del spektra svetlobe.

Stari kabalisti~ni nauk pravi: "Kakor zgoraj tako spodaj", zato ni ~udno, da je na svetu (in v Sloveniji) vse ve~ ~arovnikov in ~arovnic, ki se prebijajo z meseca v mesec kdove kako. Sicer pa ìvimo v svobodni, demokrati~ni dràvi in nih~e se nima pravice vtikati v soseda, kako le-ta preìvi… No, vse se spremeni, le ~arovnica z neba ostane enaka… Kaj pa stari kabalisti~ni zakon? Se lahko ta spremeni?

Meglica IC 2118 je videti kot ~arovnica, ki gleda z neba

Ste `e kdaj videli halo efekt? V~asih se pojavi na nebu zanimiv pojav. Zdi se, kot da Luno obdaja svetel obro~. Pojavu pravimo Halo efekt, ki nastane zaradi zmrznjenih kristalov vode, ki se nahajajo v najvi{ji plasti atmosfere Zemlje, kjer se {e lahko pojavijo oblaki. Voda zmrzuje v drobne kristal~ke heksagonalne oblike, ki vsak za sebe tvori neke vrste le~o. Zaradi tipi~ne kristalne oblike se vsak `arek svetlobe, ki pade nanje, lomi natan~no pod kotom 22 stopinj. To pa pomeni, da je tudi obro~ okoli Lune od nje oddaljen natanko

LUNINE MENE Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna 34 revija Tabor

4. 11. 2000 11. 11. 2000 18. 11. 2000 26. 11. 2000 4. 12. 2000 11. 12. 2000

ob ob ob ob ob ob

8:27 22:17 16:27 0:13 4:56 10:05

ZNANE IZJAVE Kdor `ivi za visoke ideale mora pozabiti misliti na samega sebe. (Feuerbach)

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija 22 lo~nih stopinj. Podoben efekt lahko opazimo v~asih tudi podnevi okoli Sonca. Najve~krat se Halo efekt okoli Sonca pojavlja v obliki mavrice. Poznamo tudi "5 stopinski Halo efekt", ki pa ni tako izrazit, nastane pa ob malce druga~nih pogojih zmrzovanja vodnih hlapov, ki tvorijo tudi kristale druga~nih oblik in lastnosti.

[e ena orionova meglica Ta meglica je znana pod imenom M 42 in je najbolj svetla meglica na nebu. V jasnih no~eh brez Lune je lepo vidna è s prostimi o~mi, saj predstavlja me~, ki visi z orionovega pasu. ê boste pogledali meglico è z navadnim daljnogledom, pa boste verjetno kar ostrmeli. Meglica odseva svetlobo novo rojenih zvezd v njenem srcu. Vidne so {tiri zvezde, ki tvorijo majhen trapez in jim tako tudi pravimo. Orionova meglica je od nas oddaljena okoli 1500 svetlobnih let in leì v istem kraku na{e galaksije "Rimske ceste" kot na{e Sonce z nami vred.

Vesoljski teleskop Hubble, ki je posnel sliki obeh meglic

Halo efekt okoli polne Lune nad {panskim mestom San Sebastian

Velika orionova meglica M 42

VZHODI IN ZAHODI SONCA 1. 11. 15. 11.

Vzhod: 6:43 Zahod: 16:48 Vzhod: 7:03 Zahod: 16:30

1. 12. 15. 12.

Vzhod: 7:24 Zahod: 16:18 Vzhod: 7:37 Zahod: 16:17 november

STROKOVNO

Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija Tehni~ni pripomo~ki na taborni{kih tekmovanjih Pepl

Pravkar kon~an ROT 2000 je dodobra vzburil duhove tekmovalcev, sodnikov, organizatorjev in tudi drugih tabornikov glede tega, uporaba katerih tehni~nih pripomo~kov je dovoljena in katerih ne. Kon~no mnenje o tej problematiki bo morala sprejeti ustrezna komisija ZTS, vsekakor pa bo za ustrezno odlo~itev potrebovala razli~na mnenja. Najprej se moramo vpra{ati, o katerih tehni~nih pripomo~kih se sploh spra{ujemo, saj je razprava o ROT-u v~asih è za{la s prave smeri. Da uporaba prevoznih sredstev na motorni ali no`ni pogon tako zase kot za opremo na ROT-u in ostalih tekmovanjih, kjer taborniki pe{ premagujemo progo, ni dopustna, je razumljivo. Tekmovanja s kolesi, kanuji ipd. seveda ne sodijo v to kategorijo. Prav tako se moremo strinjati, da si ekipa med tekmovanjem ne sme pomagati s komunikacijo na daljavo tako med ~lani ekipe (signalizacija, razpr{itev ekipe v primeru iskanja KT) kot z drugimi ekipami (nasveti za izbiro poti na dolo~eni etapi, re{itve nalog, ipd.). Problem ni nov, saj so si è pred mnogimi leti posamezne ekipe na progi pomagale z radijskimi postajami, pa tudi mobilni telefoni obstajajo è nekaj let. Res pa je, da so organizatorji leto{njega ROT-a ta problem prvi izpostavili. Mnogi so v razpravah izpostavljali è tudi problem èpnih ra~unalnikov, ki lahko è sedaj olaj{ajo kak{no nalogo, zavedati pa se moramo, da bodo vedno manj{i, zmogljivej{i in bodo imeli {e dodatne vhodne in izhodne enote.

36 revija Tabor

Te`je pa se bo odlo~iti okoli prepovedi tistih pripomo~kov, ki jih imenujemo tehni~ni pripomo~ki za orientacijo. Potrebno bo najti pravo mero med prvo skrajnostjo, ki bi brez izjeme dopu{~ala vse tovrstne pripomo~ke, in drugo, ki so nam jo predlagali tudi taborniki s Hrva{ke, in dovoljuje izklju~no uporabo kompasa, ure in kalkulatorja. Vendar lahko tudi pri teh treh, na prvi pogled nedol`nih pripomo~kih, naletimo na te`ave. Orientacije in topografije brez kompasa in busole si ne moremo predstavljati, saj najbr` nih~e ne bo zahteval od tekmovalcev, da se orientirajo po mahu ipd. S tem takoj ne vzdr`ijo argumenti nekaterih, da mora ostati taborni{tvo prvinsko in da tehnika vanj ne sodi. Seveda lahko prvinskost preizkusimo na taboru ali pohodu, na tekmovanjih pa~ ne. Pred desetletjem in ve~ smo vsi uporabljali enako busolo, M 53, z njo merili azimute z natan~nostjo 1° in imeli tako enake pogoje. Danes busole M 53 zamenjujejo razli~ni kompasi in busole razli~nih proizvajalcev, ki se med seboj lo~ijo tako po namenu kot po natan~nosti. Za gibanje po terenu s karto skoraj vsi uporabljamo kompas na plo{~ici, ki

ga odlikujejo majhna teà, hitro umirjanje igle in enostavnost. @al pa je premalo natan~en za viziranje pri krokiju ali minskem polju (2-3°). Tudi novej{e busole na plo{~ici po natan~nosti ne dosegajo M 53, tako da je danes prava re{itev za natan~no viziranje busola z diskom (ali s prizmo, kot jo imenujejo nekateri), ki omogo~a merjenje azimutov na 0,5° natan~no. Razdalje redko katera ekipa meri s koraki, saj metoda pri krokiju in na minskem polju ne omogo~a uspeha. ê bi èleli, da ponovno vse ekipe merijo razdalje s koraki, bi morali zniàti kriterije natan~nosti pri ocenjevanju. Tako ve~ina ekip razdalje meri z merskim trakom ali vsaj z vrvico. Ob uvedbi skice na daljavo mnogo ekip kot pripomo~ek uporablja daljnogled, ki lahko v dolo~enih primerih pomaga tudi pri iskanju pomembnih orientirjev. @e navaden daljnogled z nitnim krièm omogo~a dolo~itev razdalj, na trì{~u pa obstajajo tudi daljnogledi, ki omogo~ajo od~itavanje horizontalnih kotov ter naklonov z natan~nostjo nekaj kotnih minut in imajo vgrajen laserski merilec razdalje s centimetrsko natan~nostjo. Si zami{ljate, kak{na {ala bi bila viziranje krokija ali prehod minskega polja s tak{nim in{trumentom! Ob tem bojazen, da bi katera ekipa na progo s seboj nosila ve~ kilogramov teàk teodolit ali tahimeter, odpade. V naslednji {tevilki Tabora bom opisal {e ostale pripomo~ke: vi{inomer, klinomer, pedomer in tistega, ki buri najve~ duhov – GPS sprejemnik.

STROKOVNO

Narava Narava Narava Narava Pugy

Sne`nik Stra`ar Regijskega parka Sne`nik

Rod sne`ni{kih ru{evcev Podro~je delovanja: Ilirska Bistrica z okolico Leto ustanovitve: 1953 [tevilo aktivnih ~lanov:190 Struktura rodu: skupina murnov, 6 vodov M^, 7 vodov GG, 1 klub PP (vsebuje 5 "vodov" PP) in klub gr~ Stari ma~ki. Ena izmed {tevilne ekipe zagrizenih ~lanov: Polona ^eligoj - Vida, Pre{ernova 1, 6250 Ilirska Bistrica, 05/714 2600, vide,family@siol.net.

Najvi{ji vrh slovenskega Krasa in najvi{ja izvenalpska gora v Sloveniji so prese`niki, ki opisujejo 1796 metrov visok Sne`nik. Vrh ponuja prelep razgled po dolinah rek Pivke, Reke in Planinskega polja, seveda pa pogled ne more mimo alpskih vrhov Julijcev, Karavank in Kamni{kih Alp. Osamljen straàr Regijskega parka Sne`nik se pona{a z najve~jim nealpskim obmo~jem ru{ja in redkimi rastlinskimi vrstami. Ravno nad gozdno mejo je to najbolj bogato in obiskovalca preseneti trdoìvost cvetov, ki bijejo boj z golo podobo Krasa. Hkrati pa sne`ni{ka planota, v svojih nedrjih prerasla z jelko, bukvijo in v globokih dolinah s smreko, daje zaveti{~e {tevilnim medvedom, jelenom, risom, gozdnim jerebom, divjim petelinom in drugim ìvalim.

Simbolika rodovega imena V letih, ko se je ustanavljal na{ rod se je govorilo, da je Sne`nik najlep{i hrib na svetu in {e edini hrib pri nas, kjer lahko sre~a{ ru{evca. Tako je rod dobil ime. Lepote ~udovitih sne`ni{kih gozdov nam tabornikom predstavljajo drugi dom. In v samem osr~ju teh lepot {e vedno z veseljem obiskujemo na{o ko~o v ^rnem dolu. Mogo~e bomo kdaj sre~ali tudi ru{evca - kdo ve? Travnolistna vr~ica november

STROKOVNO

Izleti Izleti Izleti Izleti Slivnica

Albatros Foto: Bizi

Prej{nji~ sem vam, dragi bralci, zelo na hitro predstavil Vrem{~ico, kot enega izmed primorsko-notranjskih gri~ev. Danes pa vam predstavljam Slivnico (1114 m) – goro ~arovnic.

Slivnica je del velike notranjske planote. V smeri zahod - vzhod na severu zapira Cerkni{ko polje in jezero v dolìni 7 km. [iroka je 3 km ter sestavljena iz treh delov. Zahodni, najni`ji del se imenuje Gradi{~e (858 m). Tod so bili najdeni prazgodovinski ostanki iz keltskih ~asov. Osrednji del nosi razli~na imena. Ponekod v literaturi je poimenovan Dolgi vrh (958 m) ali pa preprosto osrednja Slivnica, v atlasu Slovenije se imenuje Debeli vrh (958 m), doma~ini pa ta del imenujejo [tale - poleti se tod pase ìvina. Skrajni, vzhodni del se imenuje V. Slivnica, pravijo pa mu tudi Medvednica (1114 m). V preteklosti so ljudje goro proglasili za dom ~arovnic oziroma coprnic. Lete naj bi semkaj prihajale s hrva{kega Kleka in naj bi se zadrèvale v coprni{ki jami (breznu) tik pod vrhom. O tem pojavu je pisal è Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. In tako je lutka, ki predstavlja coprnico na metli {e danes, za{~itni znak Slivnice, znane so tudi coprni{ke figure v ~asu cerkni{kega pustnega karnevala. Vr{ni del gore, hriba, vzpetine oziroma kakorkoli pa~ è zadevo imenujemo, je ve~inoma travnat in zato izredno razgleden. Razgled sega vse od Sne`ni-

38 revija Tabor

V gozdovih pod Slivnico ka na jugu, do Nanosa in {e dalje na zahodu, kjer obzorje obrobljajo Julijci. Proti severu vidimo vse do Karavank in Kamni{kih Alp, na vzhodu pa se pogled zaustavi na ko~evskih gri~ih. Severna pobo~ja so strma, pokrita z bukovimi gozdovi. ^e ne upo{tevamo makadamske ceste, ki vodi na vrh Slivnice in se pri~ne v Cerknici ter re`e severna pobo~ja, je mo`nih dostopov s te strani malo. Situacija na ju`ni strani je dosti bolj{a. Pobo~ja so zlo`nej{a in travnata. Markirana pot vodi iz Cerknice. Mo`ni so tudi dostopi iz vasi Martinjak ali pa Grahovo.

Vzpon po markirani poti iz Cerknice pri~nemo na vzhodnem koncu mesta, za tovarno Brest. Za~etek ture je "orientacijsko" morda najte`ji, saj se razmere v urbanem delu kar precej hitro spreminjajo. Je pa na{a sre~a, da je Slivnica precej pogosto obiskan cilj. Ob lepih dnevih je v bliìni izhodi{~a vse polno avtomobilov. V primeru teàv z lokacijo izhodi{~a nam prav gotovo znajo pomagati doma~ini. Pot se sprva vzpenja zlo`no preko pobo~ja, kmalu pa zavije strmo navzgor po zna~ilni zaseki v borovem gozdu. Slabih tristo metrov vi{e doseèmo vr-

STROKOVNO {no sleme. Kmalu smo na zahodnem vrhu – Gradi{~e. Nadaljujemo v smeri proti JV, ves ~as po bolj ali manj razglednem ple~atem slemenu. @e nekaj minut kasneje smo vrh osrednjega dela Slivnice oziroma na [talah. Svet se za nekaj ~asa izravna in na levi zagledamo pravo "{talo". Prebijemo se skozi vratca v ogradi, steza se pri~ne dvigovati v svojem zadnjem vzponu. ^etrt ure kasneje prisopihamo do Doma na Slivnici. Le ta je stalno oskrbovan, a je na `alost zaradi mo`nosti dostopa z avtomobilom ali pa zaradi velikega obiska izgubil vtis pravega planinskega doma – bolj spominja na dolinsko gostilno. V primeru slabega vremena ali kak{ne druge »nujne« potrebe pa nam bo vseeno pri{el prav. Vrh Slivnice in s tem cilj ture je od doma oddaljen le slab streljaj. V izhodi{~e se lahko vrnemo po isti poti ali pa v srednjem delu naredimo manj{o varianto, ki se nam lahko dogodi tudi nenamerno. Namre~ v sestopu nas lahko potka, ki se nekje med Dolgim vrhom in Gradi{~em odcepi v levo (preko ju`nih pobo~ij) kaj zlahka popelje s seboj. Brez skrbi, nismo se izgubili, saj se kasneje priklju~i nazaj k originalni varianti. Za zaklju~ek naj re~em le {e to, da je Slivnica hrib res vreden obiska in tako reko~ primeren za vsakogar v vsakem letnem ~asu, razen recimo v zares globokem snegu. Le pot pod noge!

Izhodi{~e: Cerknica - tovarna Brest, dostopno z avtobusom. ^asovnica: 1,5 h za vzpon, 1 h za sestop. Te`avnost: lahka ozna~ena pot. Primernost: za vse in vsakogar, vedno razen kadar je res globok sneg. Zaveti{~e: Dom na Slivnici. Vodni{ka literatura: vodnik zalo`be Sidarta "Izleti po ljubljanski okolici", vodnik "Slovenska planinska pot".

Pogled iz SLivnice na Cerkni{ko jezero

november

Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne

STROKOVNO

Pugy

Dogodki Skavti vabijo Belgijski skavti, ki jih tudi sicer pogosto vidimo v Sloveniji, vabijo na mednarodni tabor v Kluisbergen. Ta bo potekal od 21. do 31. julija, namenjen pa je spoznavanju Belgije, njene kulture in mladih. Starost udeleèncev je 15 do 18 let, po taboru pa bo na voljo tudi nekaj dni bivanja pri doma~inih. welcome.to/jamborette.kluisbergen Skavti iz Walesa od 28. julija do 4. avgusta organizirajo 14. vel{ki mednarodni tabor in nanj vabijo skavte iz drugih dràv. Cena je 132 evrov za udeleènce in polovico manj za vodnike. Udeleènci si morajo zagotoviti {otore, za ostalo pa bo poskrbel organizator. www.jamboree-cymru.org.uk/ ê vas zanima obisk Mongolije, potem se lahko udeleìte 2. mednarodnega tabora, ki bo pod motom " razvijaj sebe, da bo{ pomagal drugim" potekal od 1. do 8. avgusta naslednje leto. Poleg praznovanja desete obletnice ustanovitve skavtske organizacije v Mongoliji, bodo v okviru programa potekale predstavitve nacionalnih iger, delavnice, obiski zanimivih mest in celo nomadskih ljudstev. Informacije o kontaktih je mo`no dobiti v Pisarni ZTS

40 revija Tabor

Na Tajskem `e `ivahno

V okviru priprav na naslednji svetovni jamboree, ki bo v prehodu iz leta 2002 na 2003 na Tajskem, je bilo na tabornem prostoru è ve~krat zelo ìvahno. Organizatorji so namre~ preko celega leta organizirali testna taborjenja razli~nih skupin udeleèncev, v februarju pa je potekal tudi delovni sestanek gostitelja z organizacijskim odborom iz WOSM-a, ki ga vodi Jean Cassaigneau, direktor osebnih in svetovnih projektov. Pri nas priprav na organizirano odpravo {e ni, verjetno pa se bodo prve aktivnosti za~ele s pri~etkom novega leta.

Tudi parlamentarci dejavni Tretjega zasedanja Svetovnega zdruènja parlamentarcev (WSPU), ki je potekalo konec avgusta v Var{avi na Poljskem, se je udeleìlo 57 parlamentarcev iz 19. evropskih dràv. V ustvarjalnem vzdu{ju so parlamentarci razpravljali o aktualnem dru`benem dogajanju povezanim z mladimi na podro~ju nacionalnih politik do mladih v posameznih dràvah. Parlamentarci so na koncu izrazili podporo skavtstvu, njegovi vlogi v dru`bi, njegovemu razvoju in podpori neformalnemu izobraèvanju kakor tudi oblikovanju mladinske politike. Izrazili so tudi veliko podporo ustanavljanju klubov parlamentarcev skavtov, ki smo ga do nedavnega imeli tudi v Sloveniji.

WOSM {teje 151 ~lanic Svetovni organizaciji sta se pridruìli {e dve novi ~lanici. Zveza skavtov Azerbajdàna (Azerbaican Skaut Assosiasiyasi)je bila uradno ustanovljena leta 1997, po priporo~ilu predsednika dràve, da je organizacija ena od prioritetnih v smislu razvoja in podpore, pa je postala mo~na mladinska organizacija. S 1.213 ~lani pokriva v ve~ini podro~je okoli glavnega mesta Baku, nekaj skupin pa deluje tudi po ostalih delih dràve. Organizirali so è ve~ te~ajev za vodje, v leto{njem letu pa so v pogorju Kavkaza izvedli tudi mednarodni tabor za ostale ~lanice Evroazijske regije. Vseruska nacionalna skavtska organizacija je federacija sedmih obstoje~ih skavtskih organizacij, ustanovljena leta 1996. Po zdruìtvenem kongresu in formalni potrditvi delovanja v nacionalnem interesu maja letos, so bili izpolnjeni vsi pogoji za vklju~itev 14.000 ~lanov federacije v WOSM. "To je mejnik v prizadevanjih za vklju~itev Rusije v WOSM. Uspeh gre pripisati ruski mladini, ki se je otresla komunisti~ne miselnosti in v desetletnem prizadevanju vztrajala do konca," je ob tej prilo`nosti povedal Jacques Moreillon, generalni sekretar svetovne skavtske organizacije.

SCOUTTRAVELER PROJECT namenjen promociji in podpori skavtskih izmenjav. Poglej na www.scouttraveler.org

e strani strani MEDNARODNA ORGANIZACIJA strani INVALIDOV Handicap International

STROKOVNO

Mednarodne organizacije Pugy

@e od svoje ustanovitve leta 1982 se Mednarodna organizacija invalidov zavzema za dobrobit invalidov ne glede na nastanek ali naravo invalidnosti. Organizacija je aktivno prisotna v 48 dr`avah sveta (v revnih predelih), predvsem z direktno pomo~jo v ortopedskih pripomo~kih. Aktivisti, ki pospe{ujejo reintegracijo invalidov, opozarjajo na ovire pri `ivljenju in delu invalidov in na direktne nevarnosti, so prisotni povsod po svetu.

Tri prednostna podro~ja Organizacija je v svojem delovanju najve~jo prednost posvetila trem podro~jem: krepitev podpore na podro~ju zdravljenja, razvijanje in izdelava ustreznih nadomestnih pripomo~kov, podpora razvoju in iniciativam na podro~ju la`jega vklju~evanja v normalno ìvljenje (reintegracija v dru`bo) in ozave{~anje pred mo`nimi povzro~itelji invalidnosti. Ve~ina delovanja je usmerjena predvsem v strokovna podro~ja medicine, s katerimi odpravljajo fizi~ne ovire invalidnosti, seveda pa so vsa prizadevanja brez sprejemanja in pomo~i zdravih ljudi lahko ~isto izni~ena - saj invalidi nimajo èlje po ìvljenju v okolju, ki ga

ne sprejema. Zato je drugi vidik delovanja naravnan k pove~evanju zavesti dru`be, zbiranju denarnih prispevkov, prilagajanju infrastrukture, ki je invalidom bolj prijazna (semaforji za slepe, vhodi in plo~niki za invalide na invalidskih vozi~kih...). V tem delovanju ima vidno mesto tudi kampanija proti pehotnim minam.

Kampanija proti pehotnim minam Protipehotne mine na svetu ubijejo ali trajno po{kodujejo eno osebo vsakih 20 minut. Zato je temu problemu organizacija posvetila {e posebno pozornost. Leta 1992 je Handicap international skupaj s {e nekaterimi drugimi sorodni-

mi organizacijami za~ela kampanijo proti izdelovanju in uporabi protipehotnih min. Rezultat kampanije, ki jo danes podpira 1300 organizacij iz 70 dr`av sveta, je resolucija, ki so jo leta 1997 podpisali predstavniki vlad 123 dr`av sveta, prepoveduje pa kakr{nokoli izdelavo in uporabo protipehotnih min. V to kampanijo se je leta 1998 z dogovorom vklju~ila tudi Svetovna skavtska organizacija in pripravila programski paket na podro~ju ozave{~anja mladih o problemih protipehotnih min (programski paket je na voljo v pisarni ZTS).

Ve~ o organizaciji na www.handicap-international.org november

Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Hong Kong – neboti~niki, neboti~niki, neboti~niki Ob imenu Hong Kong se mi pred o~mi najprej pokaèjo moderni neboti~niki. Toliko jih je predvsem zaradi pomanjkanja prostora. @e kmalu po priklju~itvi Veliki Britaniji - 150 let nazaj - je mesto zato za~elo rasti bolj v vi{ino kot v {irino. In danes je Hong Kong betonska dùngla, ki pono~i zaàri v tiso~erih raznobarvnih neonskih napisih.

Bolj kot v trgovinah sva midva u`ivala na tr`nicah. Ob ve~erih so se stojnice napolnile z ribami, raki in {koljkami. Stisko s prostorom sva za~utila `e ob pristanku z letalom, saj so se tik za pristajalno stezo dvigali 40 in ve~ nadstropni neboti~niki. Pristanek je bil zato prav stra{ljiv, saj sva imela ob~utek, da bo letalo vsaj enega od teh visokih ~udes skraj{alo za nekaj nadstropij. V ~asu, ko sva bila tam, so potekala zadnja dela na novem letali{~u, ki so ga zaradi premalo prostora postavili kar na umeten otok. Pa ni le letali{~e nenavadno postavljeno sredi stolpnic. S svojo zeleno barvo

42 revija Tabor

sredi ne{tetih neboti~nikov izstopa tudi ogromen hipodrom. Konjske dirke in seveda z njimi povezane stave so eden najbolj priljubljenih {portov. Na tekmah se dvakrat tedensko zbere vsaj 20.000 ljudi. Prakti~no vsi med njimi stavijo, saj so igre na sre~o v tem koncu sveta izredno priljubljene. S Tjaèm sva stavila le enkrat - na dòkeja z nama doma~im priimkom: Nikoliæa, vendar je do cilja konj pritekel sam, njega pa je s hipodroma odpeljal re{ilni avtomobil. Pa~ nisva imela take sre~e kot moàkar,

ki je teden pred nama iz pi~lih petih hokgkong{kih dolarjev dobil 18 milijonov. Kljub temu, da sama mest ne maram prav preve~, sem pred nekaterimi èlezobetonskimi velikani obstala odprtih ust in le ob~udovala drzne arhitektove zamisli. Seveda ves Hong Kong ni tak. @e ~e samo zatava{ pro~ od glavnih avenij, odkrije{ àlostne, grde in sive stavbe. In v eni izmed njih sva stanovala tudi midva. Pa da ne boste mislili, da je bil to kak majhen blok. To je bilo celo mesto. ê si hotel iti okrog zgradbe, si potreboval dobrih 20 minut. Midva sva si za vsak slu~aj, da se ne bi preve~ izgubljala, pot raje napisala na list papirja. Najti sva morala pravi vhod, se odlo~iti za pravi hodnik, na koncu njega za pravo dvigalo, vmes prestopiti v drugo in na koncu hodnika za jeklenimi vrati je bil najin hotel~ek z dvanajstimi sobami. Glede na velikost stavbe sva pri~akovala tudi ustrezno veliko sobo pa sva se u{tela. Najina sobica je bila velika natan~no 2 krat 1,3 metra. Takoj za vrati se je za~ela postelja, ki je zapolnila ves preostali prostor. Vendar bi bilo

RAZVEDRILO

Reklame, reklame, reklame.

Hipodrom je obdan z visokimi stolpnicami.

grdo, ~e bi se prito`evala, saj je imela najina soba edina v tem hotel~ku celo majhno okno. In kaj se v Hong Kongu dogaja? Trguje se. Trgovine so povsod. Same znane znamke obla~il, obutve, nakita, tehni~ne robe. Pred vhodi so pogosto prodajalci, ki kupce vabijo v notranjost. Pa to niso prav prijazna vabila. Konkurenca je huda, zato so prodajalci opremljeni z mikrofoni, v katere dobesedno tulijo najugodnej{e ponudbe, kar po moje kupce kve~jemu odbija, saj je zadr`evanje blizu vhodov zdravju (beri sluhu) {kodljivo. Vendar to {e ni vse. Nad ulicami so druga poleg druge obe{ene velike svetlobne reklame, ki mesto pono~i spremenijo v svetle~o parado lu~i. Vendar v mestu lahko najde{ tudi mirne, tihe koti~ke. Presenetili so naju {tevilni parki, resnici na ljubo jih je toliko tudi zato, ker je podro~je Hong Konga hribovito in zato neprimerno za pozidavo. Na sredi otoka je ogromno, sedaj za{~iteno podro~je poraslo z neprehodnim gozdom, v katerem je ve~ kot 50 km sprehajalnih poti, z nekaterih to~k pa se ti odpirajo lepi razgledi. Na poteh si ve~inoma sam, le ptico ali metulja vidi{ sem ter tja, v~asih pa pot pred tabo bliskovito pre~i martin~ek.

Povabilo

Jajca pripravljajo na najrazli~nej{e na~ine, vsa po vrsti pa imajo nam bolj kot ne neprijeten okus. Eno od pripravljenih jedi sva poizkusila in imelo je mo~an okus po amonijaku.

Popotni{ka sekcija KDPM vsak drugi ~etrtek v mesecu v Dvoranici KS Vi`marje-Brod prireja Potopisni ve~er. 9. november 2000 ob 20.00 - Luka Pozni~: Iran. november

Trenutki Trenutki Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Lrga

Vedno svobodno izbiram svoje misli

Misli mi begajo po glavi. Spreletavajo se v popolnem neredu. No, morda obstaja kak{en red; sama to mnoìco podob doìvljam kot zmedo. Kaj jo je povzro~ilo? Sem morda prenehala uporabljati nekak{no klju~avnico do nezaèljenih misli? Je bil dogodek v~eraj{njega dne preve~ vsiljiv in je poslal svoj vihar v moje misli? Morda posku{am posnemati tvoje korake? Morda Na trenutke se priplazijo stotera vpra{anja za moje poglede in mi dajo misliti. Potem pa se odlo~am, potem izbiram, potem i{~em. Misli. Odgovore. Nova vpra{anja. Tudi Louise L. Hay se je malo poigrala z mislimi. Takole pravi Noben ~lovek, prostor ali predmet nimajo mo~i nad mano, ~e jim je ne dam sama, saj sem edini mislec v svojem umu. Svobodno izbiram svoje misli. Namesto da bi se pritoèvala ali jezila nase ali na druge, lahko gledam na ìvljenje s pozitivne plati. Pritoèvanje, da mi nekaj manjka, je eden od na~inov obvladovanja situacije, a ne spremeni ni~esar. Ko se imam rada in se znajdem v negativni situaciji, si lahko re~em: "Pripravljena sem opustiti vzorec v svoji zavesti, ki je pripomogel k temu." V preteklosti smo se vsi napa~no odlo~ali. Vendar to ne pomeni, da smo slabi ali zavezani tem napa~nim odlo~itvam. Stare sodbe lahko vedno opustimo.

44 revija Tabor

pesmi , i g re pesmi , i g re pesmi,igre Igre

RAZVEDRILO

Pugy

Zme{njava `ivali

Na liste napi{emo imena `ivali ({e bolje je, ~e jih nari{emo). Vsakemu igralcu na hrbet pritrdimo en list, tako da ne ve katera `ival je. Ob na{em znaku naj igralci drug drugega spra{ujejo po svoji identiteti. Spra{ujejo naj vse igralce v skupini. Vpra{ajo lahko neomejeno {tevilo vpra{anj, ki ne smejo biti

direktna, na njih pa je mogo~e odgovoriti z "DA" ali "NE". Ko je igralec prepri~an, da ve katera ìval je, napi{e na listek svoje ime in ìval. Ko vsi kon~ajo, se posedemo na tla in za vsakega posebej preberemo, katera ìval misli da je in ugotovimo, ~e je uganil. november

Zeznanjem doodgovora odgovora znanj e m do ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora

RAZVEDRILO

Branka

STRIC _VOLK Skoraj sem se è vdal v usodo è tiste dni, ko se je pred nekaj meseci po gozdu {u{ljalo, da bo vse ostalo tako kot je in da ene volitve è ne bodo ni~ spremenile. Potem pa se je pojavil kot vitez na belem konju re{itelj na{ega Gozda, tisti, ki nas bo popeljal v nove, lep{e ~ase. Imel je drzne ideje, pomembni predstavniki Gozda so ob njegovem imenu le namr{ili obrvi, zamahnili z roko ali odkimavali. Imel je drzen program, celo preobseèn, da bi ga lahko povzel v Gozdnih novicah, pa je bil primoran oddati le zelo skr~en opis svojega re{ilnega na~rta. "ê bo on, potem se bo spremenilo, na bolje," so govorili Gozdni modreci in tiho pri~akovali izid volitev. Morda so upali, da bo jezdec sprememb le izvoljen in bo le popeljal Gozdno skupnost v novo tiso~letje. A pri{el je dan odlo~itve. Zbrali smo se na veliki jasi, dràl sem se bolj pri kraju, kajti moja vloga ni bila odlo~ati, bil sem le opazovalec, dale~ od tistih, ki so v svojih potnih {apah dràli ko{~ke papirja, ki so odlo~ali o usodi na{ega Gozda. In zgodilo se je. Nikomur ni zastal dih, nih~e se ni pritoèval. Z mirnim, a zadovoljnim "mmmmmm" so sprejeli novega voditelja. Tistega, ki nas bo popeljal v novo tiso~letje. A vitez se je spremenil, pa tudi novi vodja je pokazal vrline pravega voditelja. Ponudil je padlemu vitezu roko, upal, da bosta sodelovala. In upali smo in {e upamo in bomo vsi. Kot tudi padli vitez upa, da ima novi vodja res podporo med vsemi klani in da bo na{ Gozd res popeljal dale~. Ah, v~asih se mi zdi, da sem prestar za te stvari. Napredek, e-po{ta, ban~ni{tvo preko interneta, novi voditelji, hitre spremembe, imid` organizacije, potreba po ... {e najbolj zadovoljen sem v svojem brlogu. Grem v gozd, naberem material za svoj ogenj, ga postavim v predpisanem ~asu in pri`gem z eno vìgalico. Potem grem v gozd, do prijateljev, s katerimi ves dan hodimo po gozdu, zve~er pa s kitaro preìvimo nepozaben ve~er ob ognju. In takrat smo veseli da smo to, kar smo, ne glede na to, kdo je vitez in kdo ne.

46 revija Tabor

Geslo iz prej{nje {tevilke je:

ETNOSTEP KOZJANSKO 2000 NAGRADNI KUPON [TEVILKA 11

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana z leto{njimi volitvami. 1. Kaj je primarni cilj TOTeM-a? A - tekmovanje, H - rekreacija, K - druènje in zabava. 2. Kje se je odvijalo tekmovanje TOKA 2000? J - v okolici Celja, A - v okolici Cerknega, O - ob slovenski obali. 3. Tabornica meseca oktobra je: N - Meti iz RaR, H - Lidija iz RGT, P - Nata{a iz MZT. 4. Katere ve{~ine predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an ni omenil, ko je govoril o taborni{kem znanju? E - kurjenje ognjev, V - semafor, D - propagandist. 5. Za gradnjo taborni{kega doma v Ljubljani si je v svojem volilnem programu prizadeval: S - Ale{ Posega, I - Darko Jenko, M Iztok Utenkar. 6. Katera lastnost je po mnenju obiskovalcev RutkaNET-a pomembnej{a za uspe{no vodenje ZTS? C - zagnanost za delo, Z poznanstva med taborniki, L - poznanstva med pomembnimi ljudmi. 7. Zakaj se je mariborski tabornik odlo~il organizirati [TAM ~ago? [ - hotel se je sre~ati s starimi prijatelji, J - èlel je spoznati mariborske tabornike, ^ - hotel je dobro zasluìti. 8. Kateri spletni servis je oktobra praznoval svoj prvi rojstni dan? S - RutkaNET, [ - spletna stran MZT, V - Iskalnik Google. 9. Zraven tabornikov uporabljajo vrzni vozel za svoje potrebe {e drugi. Bi~ev vozel ga imenujejo: Z - mornarji, H - bolni~arji, O - planinci. 10. V kak{ni embalaì lahko kupimo osveìlno pija~o na Filipinih? J - v ogromnih steklenicah, M - v plasti~nih vre~kah, ^ - v kovinskih ~utarah.

Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________

Nagradna kriànka Nagradna Nagradna kriànka kriànka Nagradna kriànka AVTOR: F. KALAN

VISOKO ZIMSKO OBUVALO

PREBIVALKA ALBANIJE

LI^INKA

KONICA

KEMIJSKI ORIENTALSKO PRITOK RENA V [VICI SIMBOL ZA BARVILO ZA TITAN LASE, KANA

RAZVEDRILO

BRALKA

VZDEVEK EISENHOWERJA

IZREDNA LEPOTA

TELOVADBA OB GLASBI

ORGANSKO VE^ANJE

^EBULI PODOBNA RASTLINA KORUZNI STOR@ BREZ ZRN

VINORODNA PLANOTA NA PRIMORSKEM

DEJAVNOST OBRTNIKOV

INOCENC

RAZSODNIK

@IVLJENSKI REPUBLIKA V PROSTOR JUGOSLAVIJI RASTLIN IN @IVALI

TOYOTIN D@IP

IME PESNICE MUSER @ENSKO IME AMERI[KA DENARNA ENOTA SIJ

MATEMATI^NI IZRAZ RE^ICA NA KO^EVSKEM MESTO OB SKADERSKEM JEZ.

NOGOMETNI KLUB

VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA)

JASNOBA, JASNOST

GNUS

LETOVI[^E PRI UMAGU

UMETNOST (LAINSKO)

ZLOM, ODLOM

STAROGR[KO TEKMOVANJE PESEM HVALNICA

OLIVER TWIST NA[ PISATELJ (VITAN)

PRIPRAVA ZA ZAPENJANJE OBLA^IL

DEL OBRAZA

IGRALEC DELON ALENKA DOV@AN

GOROVJE V BOLGARIJI

SAD JABLANE

DVIGNJEN GOVORNI[KI PROSTOR TE@A OVOJNINE

KRAJ PRI OPATIJI

.... IN EVA

[AMPION

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_10 Pravilno izpolnjen kupon {t. 9 je poslalo samo 12 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: POLETNA, TABORJENJA, UNESEK, KRASTA^A in TE^AJI. Nagrajenci so: knji`no nagrado je prejela Nina Tom{i~ iz Slovenske Bistrice. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Ale{ Simon~i~ iz Ljubljane. DROGINI nagradi sta prejela Tamara Tratar iz Mirne in

Rok Orgoli~ iz ^ren{ovcev, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {la Kaja Lojevec iz Polja, nagrado podjetja JAZON pa dobi Katja Miklav~i~ iz ^rnega vrha nad Idrijo. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 11 po{ljite najkasneje do 20. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. november

Induplati - opremljevalec Zveze tabornikov Slovenije

Znake smo dobili, ti pa pomagaj komisiji, da se odlo~i in izbere pravi znak! Glasujem za znak:

A B C D E F G H Obkro`i ~rko in po{lji na dopisnici na Taborov naslov: ZTS, Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

48 revija Tabor

Tabor 11 2000

Articles inside

Popotovanja

Narava

Izleti

Mednarodne strani

Orientacija

Astronomija

Internet

Mo~ne ukane

ROT

Glasila @VN 30

Joti

Praznovali 20 let

^I^

Volitve

Zvezni dogodki