STROKOVNO
Izleti Izleti Izleti Izleti Slivnica
Albatros Foto: Bizi
Prej{nji~ sem vam, dragi bralci, zelo na hitro predstavil Vrem{~ico, kot enega izmed primorsko-notranjskih gri~ev. Danes pa vam predstavljam Slivnico (1114 m) – goro ~arovnic.
Slivnica je del velike notranjske planote. V smeri zahod - vzhod na severu zapira Cerkni{ko polje in jezero v dol`ini 7 km. [iroka je 3 km ter sestavljena iz treh delov. Zahodni, najni`ji del se imenuje Gradi{~e (858 m). Tod so bili najdeni prazgodovinski ostanki iz keltskih ~asov. Osrednji del nosi razli~na imena. Ponekod v literaturi je poimenovan Dolgi vrh (958 m) ali pa preprosto osrednja Slivnica, v atlasu Slovenije se imenuje Debeli vrh (958 m), doma~ini pa ta del imenujejo [tale - poleti se tod pase `ivina. Skrajni, vzhodni del se imenuje V. Slivnica, pravijo pa mu tudi Medvednica (1114 m). V preteklosti so ljudje goro proglasili za dom ~arovnic oziroma coprnic. Lete naj bi semkaj prihajale s hrva{kega Kleka in naj bi se zadr`evale v coprni{ki jami (breznu) tik pod vrhom. O tem pojavu je pisal `e Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. In tako je lutka, ki predstavlja coprnico na metli {e danes, za{~itni znak Slivnice, znane so tudi coprni{ke figure v ~asu cerkni{kega pustnega karnevala. Vr{ni del gore, hriba, vzpetine oziroma kakorkoli pa~ `e zadevo imenujemo, je ve~inoma travnat in zato izredno razgleden. Razgled sega vse od Sne`ni-
38 revija Tabor
V gozdovih pod Slivnico ka na jugu, do Nanosa in {e dalje na zahodu, kjer obzorje obrobljajo Julijci. Proti severu vidimo vse do Karavank in Kamni{kih Alp, na vzhodu pa se pogled zaustavi na ko~evskih gri~ih. Severna pobo~ja so strma, pokrita z bukovimi gozdovi. ^e ne upo{tevamo makadamske ceste, ki vodi na vrh Slivnice in se pri~ne v Cerknici ter re`e severna pobo~ja, je mo`nih dostopov s te strani malo. Situacija na ju`ni strani je dosti bolj{a. Pobo~ja so zlo`nej{a in travnata. Markirana pot vodi iz Cerknice. Mo`ni so tudi dostopi iz vasi Martinjak ali pa Grahovo.
Vzpon po markirani poti iz Cerknice pri~nemo na vzhodnem koncu mesta, za tovarno Brest. Za~etek ture je "orientacijsko" morda najte`ji, saj se razmere v urbanem delu kar precej hitro spreminjajo. Je pa na{a sre~a, da je Slivnica precej pogosto obiskan cilj. Ob lepih dnevih je v bli`ini izhodi{~a vse polno avtomobilov. V primeru te`av z lokacijo izhodi{~a nam prav gotovo znajo pomagati doma~ini. Pot se sprva vzpenja zlo`no preko pobo~ja, kmalu pa zavije strmo navzgor po zna~ilni zaseki v borovem gozdu. Slabih tristo metrov vi{e dose`emo vr-
