Knjižničar2016

Intervju…

Nomad na kolesu Pred knjiţnico je bilo neko popoldne parkirano prav posebno kolo. Kolo, ki je prevozilo ţe več kot 22.000 kilometrov. Lastnik je mladi Francoz Bastien. Cesta je njegov dom ţe pet let. Iz izkušenj na poti se je veliko naučil. Prišel je do spoznanja, da kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Ob kavici in prijetnem klepetu je nastal ta intervju. Zanimalo nas je, kako ga je pot zanesla prav v našo knjiţnico.

Knjižni čar Letni informativni bilten Knjižnice Litija, št. 2, december 2016

Očarani od knjig

Ohranjeni spomini

Od kod prihajaš in kam si namenjen? Prihajam iz Francije. Na pot sem se podal pred petimi leti. Trenutno sem prekolesaril ţe 17 drţav in naredil preko 22.000 kilometrov. Pot me pelje naprej na Balkan, potem proti Finski in vse do Nord Cupa. Moj načrt je v dveh letih prekolesariti vse Evropske drţave, ki so mi še ostale.

Očarljivost knjig povezuje mnogo ljudi: bralce, zaposlene v knjiţnici, avtorje in pisatelje, nastopajoče na naših prireditvah, naše financerje, celo male in velike mojstre, ki nam v knjiţnicah tu in tam kaj postorijo. To je čudeţna moč, ki jo ţelimo deliti, saj nam širi obzorja, lepša vsakdan, osmišlja jutri, nas navdihuje za dobra dejanja, krepi vero, bodri zlomljenega duha, povezuje osamljene, celo zdravi bolne.

Domoznanski oddelek knjiţnice ohranja spomin na osebe, dogodke, ki so v krajih in pri ljudeh pustili sled s svojim bogatim umetniškim in ustvarjalnim opusom. V letu 2016 smo obeleţili:

Zakaj si izbral kolo? Ko sem potoval po Avstraliji, takrat še brez kolesa, sem doţivel prometno nesrečo. Sledila je rehabilitacija in kolo je bilo idealno sredstvo, da si okrepim telo. Tako sem začel kolesariti in kasneje potovati kar s kolesom.

Naši obiskovalci in sopotniki seveda opaţajo, da počnemo še mnogo drugih stvari, ki so značilne in potrebne za sodobne knjiţnice … gostimo popotnike, načrtujemo in izvajamo prireditve, spodbujamo k ustvarjalnosti drugih lepih spretnosti in umetnosti, kuhamo dišeč čaj, varujemo pred nestrpnostjo in nasiljem, zagovarjamo prijazno in strpno druţbo.

Kako si izbiraš poti? Organizacija poti mi vzame največ časa. Načrtovanje poti, iskanje zemljevidov in iskanje primernih cest. Najrajši uporabljam podeţelske in odročne ceste. Tam imam največ stika z ljudmi. Po tem, ali so ljudje na podeţelju prijazni, dobim sliko o drţavi, o njenih prebivalcih. O Sloveniji sem dobil lepo sliko. Moja na pol prazna torba se je pri voţnji skozi podeţelje vztrajno polnila z različnimi domačimi dobrotami. In pot te je zanesla ravno v Litijo? Vedno, ko grem v novi kraj, izberem točko, kamor moram priti in narišem črto, ki me bo pripeljala v ta kraj. Litija je bila na tej črti. Sledil sem reki. Poleg tega sem potreboval internet in v knjiţnici vedno najdem vse, kar potrebujem. Tam je moja pisarna, zatočišče, kjer se malo pogrejem, poklepetam z domačimi in prijatelji ali pa kaj objavim na moji facebook strani. Ali so te na poti kdaj oropali? Poglejte me, kakšen sem. Poglejte moje hlače (smeh). Kdo bi me hotel oropati. Če bi mi kdo hotel vzeti kolo, bi se moral zelo potruditi. Verjetno bi ga rinil nekaj metrov, potem pa bi obupal. Kolo tehta z vso prtljago pribliţno 80 kg. To je moja potujoča hiša. Spim v šotoru, ki ga vozim s seboj. V ţepu imam le drobiţ. Ko smo ravno v prazničnem času, kakšne so tvoje želje za naprej? Rad bi videl vse drţave sveta, predem umrem. A ţal to ne bo mogoče, ker se verjetno vojne po nekaterih drţavah še ne bodo kmalu končale. In tako sva zaključila najin pogovor. Mudilo se mu je naprej. Sledil je reki Savi v Ljubljano. Spakiral je prtljago v svoj potujoči dom in se odpeljal novim dogodivščinam naproti. Bastienu lahko sledite na njegovi spletni strani:

12

Seveda zato, ker smo očarani od knjig! To očarljivost najraje delimo z mladimi, ki so šele na pragu svojega ţivljenja, zato so naša prizadevanja, da bi skupaj brali in uţivali pri njih najbolj intenzivna. Zato jih oblačimo v ţivahne majice, jim pripravljamo predstave in druţenja—vse z namenom, da bi jih očarali s knjigo. Ste opazili, da se z ljudmi, ki ne berejo, ne morete pogovarjati o notranjih svetovih? Tudi zato si ţelim, da bi nas bilo čim več očaranih od knjig… Andreja Štuhec, direktorica

10-letnico smrti akad. slikarja Joţeta Megliča, 120-letnico rojstva reţiserja Metoda Badjure ter 50-letnico smrti slikarke Mire Pregelj.

Farbarjev Turn ob odkritju kipa slikarki Miri Pregelj.

Zanimive zgodbe objavljamo na portalu Kamra, tudi o prvem litijskem ţupanu, Hinku Lebingerju, o zlatokopu z Javorja, o dediščini Valvasorjeve ulice, o Špinerbalu, o prvi svetovni vojni-bolnišnici za vojake v Litiji… Bogastvo oseb iz naših krajev pa prinaša biografski leksikon Obrazi srca Slovenije. Hvala, ker z nami ohranjate preteklost in ustvarjate sedanjost!

(op.: fotografijo sem si izposodila s spleta, a tudi mi si želimo poti duha tlakovati s knjigami)

Varna točka je posebno označen javni prostor, namenjen otrokom, da se vanj zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski doma, na ulici, na poti v šolo ali iz nje. (grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priča kaznivemu dejanju, imajo stisko in ne vejo komu zaupati…).

Življenje prinaša dogodke, če bi jih zapisali, bi vsak imel svojo knjigo. Vsi smo žive knjige, naše zgodbe se odvijajo včasih bolj, včasih manj dobro. Ob koncu leta zaključimo poglavje, z naslovom Leto 2016. Živite novo poglavje v knjigi življenja čim boljše, uspešno in tako dobro, da se bo znašlo v knjigi, ki jo pišete. Srečno!

V knjiţnici Litija se ţe dolgo srečujemo s takšnimi in podobnimi primeri, sedaj pa lahko tudi uradno in strokovno nudimo prvo pomoč otrokom v stiski, saj smo postali del programa VARNE TOČKE.

Zaposleni Knjižnice Litija © Knjiţnica Litija

no.mads.land.free.fr ali

Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Mateja Premk, Majda Jurič Sirk, Aleksandra Mavretič, Cvetka Kokalj, Matej Kračan, Domen Merzel, Erna Jurič, Vesna Burja.

preko facebooka: No Mad´s land

Z vami radi delimo NAŠ KNJIŢNI ČAR!

1

Dejavnosti za mlade…

5. Tačkov festival Tačkov festival je potekal v četrtek 9. in v petek 10. junija 2016. Posvečen je spominu na rojstni dan lutkarja in gledališčnika Naceta Simončiča. Tačkov festival je postal tradicionalen, saj smo ga Knjiţnica Litija z Zavodom za kulturo, mladino in šport Litija s podporo Civilne iniciative Litija in Mestne skupnosti Litija, organizirali ţe peto leto. Več o letošnjem pestrem dogajanju pa bodo povedale fotografije. Obiskovalcem se je predstavilo pasje zavetišče Meli iz Trebnjega. Rdeča nit festivala je bila odgovornost do zapuščenih in izgubljenih ţivali.

Knjiţničarji čez planke Prijazen in odprti sprejem kolegov in kolegic ajdovske knjiţnice, ki so z nami delili svoje bogate izkušnje in znanje, nas je navdušil. Najprej smo spoznali vipavsko knjiţnico, ki ima v kraju zelo lepe in primerne prostore, prizadevni zaposleni pa dajejo knjiţnici ţivahen utrip. Obiskali smo še osrednjo knjiţnico v Ajdovščini, ki deluje na območju, kjer se prepletajo bogata in burna zgodovina, umetnost, tradicija vinogradništva in sadjarstva – a so ljudje ob burji in trdem delu mehki in srčni. Tudi knjiţničarji oz. predvsem knjiţničarji, ki se trudijo za ţivahen utrip svoje knjiţnice. Z veseljem so z nami delili svoje izkušnje, nam pokazali svoje uspehe in sadove prizadevanj, seveda pa tudi opozorili na teţave in ţelje, ki jih imajo za prihodnost: povečati svojo osrednjo knjiţnico.

Knjižničarji priporočamo v branje Goce Smilevski: Heloiza: vrnitev besed Pisatelj je v srednjeveškem moškem svetu vrnil besedo Heloizi, ki nam v prvi osebi pripoveduje zgodbo o ljubezni, bolečini in hrepenenju po izgubljenem sinu ter ponovni zdruţitvi svoje druţine.

Erna

Jernej Dirnbek: Pevci pozabljenih pesmi Pevci pozabljenih pesmi, je sodoben kolektivni roman, napisan z veliko mero satire in spomina na tradicionalne vrednote. To je prvenec člana slovenske glasbene skupine Mi2, Jerneja.

Domen in Cvetka

Knut Hamsun: Glad

O Nacetu in njegovi gledališki karieri v partizanskem gledališču smo se pogovarjali z njegovo gledališko kolegico in prijateljico, igralko Ivanko Meţan.

Gre za briljantno delo, ki je spremenilo norveško knjiţevnost. Roman, ki mu je vredno posvetiti pozornost. V njem spremljamo revnega pisatelja, ki se sprehaja po ulicah in premaguje lakoto.

V bralnem kotičku v Knjiţnici pod kostanji sta potrpeţljivo na mlade bralce čakali psički iz terapevtskega društva Tačke pomagačke.

Mateja

V Ajdovščini ne pustijo ubežati knjigam—postavljajo prikupne knjigobežnice …

Yuma z vodnico Tatjno Gombač iz Litije Najboljši stripi so bili nagrajeni.

Haruki Murakami: Brezbarvni Cukuru Tazaki in njegova leta romanja Pri knjigah se vedno poraja vprašanje, zakaj? Vprašanje na katerega z lahkoto odgovorim. Najprej ti mora odgovarjati stil pisanja in pri tem je Murakami izjemen. Njegov lynchevski stil preseneča in obenem se skozi vse romane pojavljajo podobni vzorci kot so: osamljenost, odtujenost, tiha bolečina, potovanja s katerimi rešuje stvari iz preteklosti.

Matej

Susanna Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce Peto druženje s Tačkovim festivalom je sklenila velika slastna torta, ki so jo spekli v kavarni Pri mostu, in so jo sladkosnedi »človeški« obiskovalci z užitkom pojedli.

Bibliobus na kamionskem podvozju povezuje in združuje 5 primorskih občin...

Projekt Rastem s knjigo Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjiţnic. Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej za osnovne šole. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ga je začela voditi ob ustanovitvi leta 2009. Izvajajo ga v sodelovanju s splošnimi knjiţnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami. V šolskem letu 2016/2017 poteka projekt ţe enajstič. Letos je bila za osnovnošolce izbrana knjiga pisatelja Vinka Möderndorferja Kit na plaţi, za srednješolce pa knjiga Marjane Moškrič Sanje o belem Štrpedu. Sedmošolci so se srečali z domačim ustvarjalcem, popotnikom, motoristom in piscem potopisov Miranom Juvančičem, ki je izdal ţe tri knjige.

2

Olga, ostarela ţenska sklene, da bo za svojo vnukinjo, ki je odšla v ZDA, pisala dnevnik o druţinskih skrivnostih. Nit romana je zgodba treh generacij, pisma oz. dnevnik so priznanje, olajšanje vesti, so polna lepih in globokih misli. Olga čuti, da bo kmalu umrla, da je vnukinja ne bo več videla ţive. Ko bo prišla domov, jo bo v hiši čakal ta dnevnik, ki se konča s preprosto in globoko resnico: Pojdi, kamor te vodi srce.

Aleksandra

Ransom Riggs: Otok nenavadnih otrok

Obnovljena krajevna knjižnica sredi Vipave je dobro obiskana.

Kaj je nenavadno? Vse, kar zbuja pozornost. Ta prag je pri ljudeh sicer različen, a knjiga, na katero je resda opozoril filmski napovednik, je napisana kot fantazijski roman za mladino (bojda v pričakovanju novega Harryja Potterja). Zgodbo o vzporednih svetovih zlahka beremo tudi odrasli in se pri tem znova nehote sprašujemo, zakaj smo tako hitro odklonilni do drugačnosti.

Andreja 11

Iz naše potujoče knjižnice…

Utrinki iz Knjiţnice Jurček

Nova knjiţnica v Gabrovki

V mesecu oktobru je svoja vrata odprla še ena potujoča knjiţnica v vrtcu Jurček v Jevnici. Za pobudo in delo je zasluţna vzgojiteljica Mirjam Andrejčič, ki je tudi vsem otrokom sešila torbice za knjige. Otroci so torbice s pomočjo staršev tudi sami okrasili. Odzivi staršev in zaposlenih so zelo pozitivni. Najbolj pa so zadovoljni otroci, ki lahko zbirajo med 230-timi različnimi knjigami.

V prostorih nekdanje pošte v Gabrovki od 8. novembra deluje prenovljena knjiţnica.

Obiskovalci bodo knjižnico obiskovali vsak torek, od 10. do 14. ure in ob četrtkih, od 17. do 19. ure, po novem pa tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu.

Tudi male knjiţnice imajo zelo veliko srce!

Poletavci-poletni bralci Ţe peto leto je Knjiţnica Litija v projektu Poletavci sodelovala z Mestno knjiţnico Ljubljana. Vsako leto se MKL pridruţi kakšna nova knjiţnica, letos so sodelovali v Logatcu, Ajdovščini, Ribnici, Šentjurju, Vrhniki, Medvodah, Radovljici, Ljubljani in Litiji. V septembru so potekale zaključne prireditve, kjer smo razdelili več kot 1500 priznanj in majic. V Litiji smo za prizorišče izbrali stopnice ob knjiţnici, s katerih smo najprej izprali golobje iztrebke (še dobro, ker so igralci nastopali bosi).

Poletne delavnice zelo uspele Ob sredah dopoldan so otroci spoznavali drţave sveta preko pravljic, pričevanj njihovih prebivalcev, potopisov in delavničnih dogajanj. Nastajale so zastave, zanimivosti in značilnosti, kramljali smo o naših izkušnjah in potovanjih, z otroki smo si odmore polepšali s pokovko in sokovi. Vse počitniške srede so spremljale knjige: leposlovne in poučne. Med počitnicami je knjiţnico na ustvarjalnih srečevanjih obiskalo več kot 100 otrok in prepričani smo, da so se naučili veliko novega in koristnega.

Gostili smo gledališče Teater Cizamo, ki je s predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori dobro nasmejalo občinstvo. V igri so namreč sodelovali gledalci, najmlajši Poletavci. Letos je priznanje in majico prejelo 63 Poletavcev in 8 NajPoletavcev. Glavno nagrado, pohodniški nahrbtnik je prejela Viktorija Zavrl. Veseli smo uspeha tega bralnega projekta, saj je sodelovalo enako število bralcev kot lani. Vsem mladim bralcem čestitamo in jih vabimo, da ostanejo v naši »Poletavski bralni jati«!

Prostornejših in prijetnejših prostorov so se razveselili predvsem mladi člani, simpatije in dobre ţelje ob prazničnem odprt-

Kolegica Erna Jurič je po uspeli zasnovi predstavitve Madagaskarja pripravila še poučno predavanje, ki so ga poslušali graški in šmarski osmošolci pri pouku geografije.

ju pa so knjiţničarjem izrekali tudi zrelejši krajani. Selitev je z najemom prostorov omogočila Občina Litija, zato se je odprtja veselil tudi ţupan, Franci Rokavec. Slovesnost in prisrčni sprejem knjiţnice na novi lokaciji so obarvali učenci in učenke OŠ Gabrovka—Dole ter prizadevne članice Društva kmečkih ţena Gabrovka, ki so pripravile pogostitev za obiskovalce. Prostore so opremili domači obrtniki, posebno pozornost in trud so objektu in okolici namenili zaposleni: Matej, Domen, Vesna in Broni. Vsem hvala!

Malo za šalo V knjiţnici velikokrat naletimo na zanimive naslove knjig, ki jih moramo poiskati, kot poznavalci jih seveda najdemo in se pri tem od srca nasmejimo. Iskali so Drekca in tri marsovčke (Drejček in trije marsovčki), Kmetijske slike (kmečke), Ano Korenino (Ana Karenina) in Matička, ki leţi (Matiček se ţeni). Ena izmed zanimivih ţelja je bila, da poiščemo Tartuffe. In seveda je tudi ţelja po knjigi Alamut Alberta Camusa ostala neuresničena. Bralec je končno dobil delo izpod peresa Vladimirja Bartola.

Knjiţnica je zakladnica znanja preteklosti in prihodnosti. V Gabrovki obiskovalci knjiţnici ţe dajejo pravi utrip, zato se bomo knjiţničarji trudili, da bo povezovala vse generacije in dopolnjevala ţivljenje z mnogimi kulturnimi izzivi. Pobude za knjiţnično gradivo in dogajanje v knjiţnici nas bodo razveselile.

10

Malo zares V prihodnjih petih letih bo Knjiţnico Litija vodila dosedanja direktorica Andreja Štuhec. Po izvedenem javnem razpisu jeseni 2016 sta na predlog Sveta zavoda Knjiţnice Litija občini ustanoviteljici k njenemu imenovanju izdali soglasje. Direktorica se zahvaljuje za zaupanje in se s svojo ekipo sodelavcev loteva novih bralnokulturnih izzivov. 3

Bralna značka 2015/2016

Utrinki s pravljičnih ur

Odkritje kipa Joţeta Megliča Krajevna knjiţnica Šmartno je ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja in pedagoga Joţeta Megliča dobila njegov doprsni kip. Kip je zasnoval akademski kipar Anţe Jurkovšek, predstavlja pa poklon druţine Jurkovšek spominu na domačega umetnika in prijatelja, ki je zapustil trajen pečat s svojo ustvarjalnostjo in človekoljubnostjo. Ulivanje kipa je omogočila Občina Šmartno pri Litiji, stoji pa v krajevni knjiţnici, kjer je tudi stalna slikarska in knjiţna zbirka. Kip v knjiţnici bogati domoznansko zbirko in nas navdihuje ob srečevanjih, ki jih pripravljamo za širjenje naše kulturne zavesti. Knjiţnica Litija je v sodelovanju z Javnim zavodom Bogenšperk in druţino Meglič 2. junija 2016 na gradu Bogenšperk pripravila še spominsko prireditev ob 10-letnici smrti. Bogat kulturni program s sodelovanjem Slovenskega okteta je ponazoril povezanost pokojnega umetnika z domačim krajem in kulturnimi institucijami.

Pravljice nam z igro vsako leto na posebni uri pravljic približajo učiteljice in vzgojiteljice iz Gabrovke in Dol. S pomočjo mentoric in mentorjev smo zaključili promocijsko bralno akcijo Bralna majčka za bralno značko. V projektu je sodelovalo: 1165 šolarjev (20 več kot lani) ter 222 predšolskih otrok (10 manj kot lani). Učenci in otroci so dobili bralne majice z motivi ilustratorja Gabrijela Vrhovca, ki spodbujajo k branju.

Milena Meglič je občini v spomin na umetnika podarila likovno delo.

Poklonili smo se Miri Pregelj, litijski slikarki

Pri projektu so nam tudi tokrat pomagali sponzorji: Predilnica Litija d.o.o., Zavarovalnica Maribor d.d., Makplast d.o.o., Občina Šmartno pri Litiji, Kopit d.o.o., KPS d.o.o., Hofer tisk, Joško Rozina s.p., Marija Celestina s.p., Franc Dobravec s.p., Elek d.o.o., TSC Laba d.o.o., Sašo Breskvar s.p. ter Marjan Jereb s.p.. Hvala!

Minilo je 50 let od smrti litijske slikarke Mire Pregelj, ki je ţivela in ustvarjala v Farbarjevem Turnu v Litiji. Rodila se je 13. 9. 1905 , umrla 22. 12. 1966. Farbarjeva frajla, ko so jo imenovali domačini, je mnogim ostala v trajnem spominu.

Pravljica je ob odprtju knjižnice v Gabrovki privabila navdušene poslušalce.

Modernistična slikarka, ki je v slovenskem prostoru pustila trajen pečat, je ţivela umaknjeno in zadrţano. Mag. Milena Koren-Boţiček je v katalogu ob njeni razstavi v Velenju 1995 leta zapisala: »Mira Pregelj bo v slovenskem slikarstvu gotovo označena kot samosvoja, samostojna in neupogljiva slikarka, saj je svoje okolje obogatila z zapuščino različnih umetnih, od fresk do ilustracij. Ţivela je neopazno za svojo okolico in svoje najbliţje, vendar je puščala za sabo svoja dela, ki so predvsem doţivetja njenega sveta, pokrajine ter ljudi in ne resničnih vezi.« S podobnimi besedami je mag. Koren-Boţiček kot kustosinja razstave v Farbarjevem Turnu na spominski slovesnosti 21. 12. nagovorila obiskovalce. Spomine ljudi, ki so slikarko poznali, je v knjiţici izdala Knjiţnica Litija, doprsni kip slikarke, ki stoji v atriju Turna, pa je izdelal akad. kipar, Anţe Jurkovšek.

ŽVS LIPA Na pravljičnih srečanjih občudujemo čarobno moč knjige…

Buklanje—kaj je to? V novembru smo pričeli z aktivnostjo spodbujanja branja pri mladini. Poimenovali smo jo BUKLA-nje in je namenjena učencem od 6. do 9. razreda—saj pri tej starosti opaţamo najhitrejši upad branja. Ob sredah se druţimo v šmarski knjiţnici od 13. do 14:30 ure, ob četrtkih pa ob isti uri v litijski knjiţnici. Učenci nam lahko poročajo o prebranih knjigah za bralno značko, lahko nas vprašajo za nasvet kaj prebrati, poiščemo gradivo za seminarske naloge ali pa se pogovarjamo o prebranih knjigah. Vabljeni vsi (lahko tudi mlajši), ki jih pritegujejo branje in knjige.

4

V kulturnem programu je nastopila ŢVS Lipa. Obletnico so zaznamovali tudi vsi člani LILE, od najmlajših, do najstarejših, ki so ustvarjali na temo Po slikarkinih poteh. Z dvema razstavama so počastili spomin na veliko slikarko.

Mag. Milena Koren –Božiček

Organizatorji dogodka so bili Občina Litija, ZKMŠ Litija in Knjiţnica Litija. V galeriji Farbarjevega Turna je na ogled likovna razstava Mire Pregelj, ki si jo je mogoče ogledati po predhodni najavi (Mestni muzej Litija ali Knjiţnica Litija).

Galerija Mire Pregelj v Farbarjevem Turnu Postavitev razstave je omogočil slikarkin nečak, Mitja Pregelj.

Farbarjev Turn je na predvečer smrti Mire Pregelj zbližal mnoge ljubitelje umetnosti in dediščine, ki so se spomnili priznane litijske slikarke.

Knjiţica spominov Mira Pregelj—spomini in misli o litijski slikarki ob 50-letnici smrti je na voljo v Knjiţnici Litija, po ceni 5 €. Hvala vsem, ki ste sodelovali v projektu Po slikarkinih poteh!

9

Domoznanstvo...

Zgodbe šmarskih hiš Domoznanski projekt Zgodbe šmarskih hiš je zaţivel v letu 2015, njegov namen je s popisovanjem zgodovine hiš v kraju ohraniti dediščino naših prednikov mlajšim generacijam. Desetim hišnim zgodbam se je letos pridruţilo še pet zgodb: Jakličeva, Grudnova, Sinigojeva, Čoparjeva in Gabrijelova. Gradivo smo zbirali s pomočjo Domoznanske zbirke naše knjiţnice, arhivov, z osebnimi spomini lastnikov in s pomočjo ljubiteljev šmarske lokalne dediščine. Panoji so na ogled v Krajevni knjiţnici Šmartno v nekdanjih prostorih likovnega društva Lila.

Naš domoznanski projekt kot primer dobre prakse

120 – letnica rojstva Metoda Badjure

Zanimiva razglednica prikazuje tri lipove liste na katerih je upodobljena Litija s cerkvijo in starim mostom, grad Pogonik in grad Ponoviče. Konec 19. stoletja je bilo obdobje boja Slovencev za narodno samobitnost , lipovi listi in trobojnica na razglednici pa so bili izraz pripadnosti slovenstvu. Razglednica je bila odposlana leta 1908.

Srčni bralec - bralna značka za odrasle Ni pomembno koliko bereš, ampak kaj bereš. To je citat, ki nas spremlja v naši bralni akciji za odrasle, ki se imenuje Srčni bralec. Namen bralne značke je spodbujati k branju kvalitetnih avtorjev. V sezoni 2015/2016 smo izbrali slovenske avtorje. Morda zato, ker imamo večkrat predsodke, da so dela slovenskih avtorjev teţka in depresivna. A vendar je bil odziv nad pričakovanji. Bralno značko je uspešno zaključilo preko 24 bralcev. Tudi tisti, ki se niso pridruţili bralni znački, so pridno posegali po knjigah. Naš namen je bil doseţen. V letošnjem letu pa spoznavamo germansko literaturo. Na voljo je nova zloţenka s privlačnimi predlogi. Pridruţite se nam na novi bralni avanturi.

Metod Badjura se je rodil 1896 v Litiji, potem pa se je druţina preselila v Zagorje. Na šolanje je odšel v Ljubljano, na realko. V četrtem letniku ga je presenetil vpoklic k vojakom, od leta 1915 je sluţil vojsko pri gorskih strelcih, bil dvakrat ranjen. Po zaključenih dveh letnikih srednje tehnične šole je odšel na grafično šolo na Dunaj, od tam pa na grafično akademijo v Leipzig. Srečanje s filmom, ko je znancu pomagal s snemalno kamero je bilo prelomnica, film ga je zvabil v svoj svet. V letu 1932 je posnel prvi slovenski celovečerni igrani film, Triglavske strmine. Od leta 1995 podeljujemo Badjurovo nagrado za ţivljenjsko delo na področju filmske umetnosti in je najvišja slovenska strokovna nagrada.

Zanimiva znanost V ljudeh se skrivajo zakladi, v Knjiţnici Litija jih z veseljem odkrivamo in predstavljamo. ZANIMIVA ZNANOST je naslov našega projekta, s katerim predstavljamo diplomske oz. druge raziskovalne naloge domačih avtorjev. Odkrita spoznanja in dognanja prepogosto ostanejo zavita v pajčolan znanosti, zato bi jih radi na poljuden način pribliţali javnosti. V 2016 smo gostili zanimive strokovnjake in njihove teme.

Učiteljica in zborovodkinja Judita Nemeček je svojo predstavitev o kulturi prepevanja na naših tleh popestrila s pevskim nastopom učencev OŠ Gradec. Novo sezono je v oktobru odprla Petra Mittoni Vavtar z magistrskim delom Urbanistična zasnova kolesarskih poti in idejna zasnova turistično rekreacijskega centra Litija—Šmartno. Tudi v prihodnje se bomo trudili in poskušali poiskati zanimive teme.

Zadovoljen krog bralcev in bralk se strinja, da slovenske avtorje premalo poznamo.

7. junija 2016 smo v Kranju na strokovnem srečanju Knjiţničar – knjiţničarju drugič: Dan dobrih praks, predstavili projekt »Nič več kot je prej bilo: 1914-1918 v Litiji, Šmartnem in okolici. S tem projektom smo leta 2014 obeleţili spomin na stoto obletnico začetka 1. sv. vojne. Rezultat raziskovanja in zbiranja gradiva je nastanek dokumentarnega filma, ki si ga lahko ogledate tudi na spletni strani Knjiţnice Litija in You tubu. Med slovenskimi knjiţnicami smo s projektom zbudili precej pozornosti in odobravanj.

BISER med razglednicami

Dejavnosti za odrasle...

Na njegov rojstni dan, 22. 11. smo v Knjiţnici Litija pripravili spominski večer, gost je bil reţiser, pisatelj, igralec, scenarist, snemalec Metod Pevec. Spominski večer je bil posvečen dnevu splošnih knjiţnic, 20. novembru.

Vabimo vas k aktivnemu sodelovanju, veseli bomo predlogov za srečanje s strokovnjaki in raziskovalci. Voditeljici Mateja in Aleksandra z gostjo večera Tino Vrščaj.

Leto 2017 bo zanimivo z gosti: JANUAR: Tone Fornezzi-Tof—na Pribliţevanjih v KC-ju Mateja Grošelj—novinarka—Dubajski večer v knjiţnici Litija—okusi, vonjave in doţivetja Orienta. FEBRUAR: Srečanje z Vikijem Grošljem in njegovo novo knjigo ter Pulitzerjevim nagrajencem Srdjanom Ţivulovićem– Ţigo

Z Metodom Pevcem smo po prireditvi sproščeno poklepetali o njegovem delu in poučevanju na AGRFT. 8

Srčni bralci so si prislužili knjižno nagrado s priznanjem.

MAREC: Boštjan Gorenc—PIŢAMA

Katere ustvarjalce bi ţeleli spoznati vi? 5

Pribliţevanja Skupni projekt knjiţnice in Kulturnega centra Litija se je v sedmi sezoni ţe dodobra prijel.

Številne znane Slovenke in Slovenci so v pogovorih z Vladimirjem Jakopičem, Heleno Hauptman, Andrejo Štuhec in Aleksandro Mavretič odkrili svoje poglede na svoje ustvarjanje, ţivljenje, dnevne dogodke, osebne zgodbe.

V letošnjem letu so bili z nami: Franci Petek, Pavle Ravnohrib, Lado A m b r oţ i č , Milena M i k la v č i č , Srdjan Ţivulović, v novi sezoni, ki se je pričela oktobra pa Klemen Grošelj, Nuša Derenda in Drago Bulc, ki je opozoril na neizkoriščene moţnosti turizma. Še naprej bomo iskali zanimive goste, tudi z vašimi predlogi, zato vabljeni!

Kliše in Knjiţnica Litija študentom zniţujeta članarino Člani litijsko– šmarskega študentskega kluba KLIŠE imajo v novem študijskem letu subvencionirano članarino. Po dogovoru med obema institucijama bodo člani KLIŠE-ja (ob dokazilu članstva) ob vpisu v knjiţnico oz. podaljšanju članstva plačali le 3 EUR članarine. Študente vabimo, da uredijo svoj status pri KLIŠE-ju in tako izkoristijo ugodnosti pri članarini v domači knjiţnici.

Prešernov rojstni dan smo v litijski knjiţnici praznovali z dvema dogodkoma.

Obveščamo jih, da jim medknjiţnično izposojo STROKOVNE literature iz drugih knjiţnic uredimo brezplačno. /informacije v osrednji litijski knjiţnici/

V četrtek, 1. 12. smo v Knjiţnici Šmartno odprli samostojno fotografsko razstavo lanskega nagrajenca občinskega natečaja, Matjaţa Janeţiča.

Delavnica javnega nastopanja z Boštjanom Romihom

V petek, 2.12. pa smo večer preţiveli v druţbi likovnikov in likovnic društva LILA, ki so razstavili dela na temo Po slikarkinih poteh, v spomin na slikarko Miro Pregelj.

Migracije V Knjiţnici Litija smo v maju gostili transmedijsko razstavo, ki je predstavljala fotografije treh avtorjev. Manca Juvan je dokumentirala zgodbo v Mariboru ţivečega Iranca, Behranga Azhdarija in njegove druţine. A njegova zgodba je hkrati tudi njena, saj se je tudi sama zaradi ljubezni preselila v Iran. DK je v svojem delu zajel anonimne Slovence, ki zapuščajo svoje rodne kraje in postajajo del svetovne mase migrantov. Fernanda Prado Verčič je predstavila osebno zgodbo, pred leti se je v Slovenijo preselila iz Sao Paula v Braziliji. Razstava je odmevna, saj je ob koncu leta popestrila prostore drţavnega zbora.

Ob svojem delu se mnogi srečujemo z javnim nastopanjem. Pri tem smo bolj ali manj uspešni oz. sproščeni.

Naša ocena, da bi nam napotki pri tem delu s strani strokovnjaka koristili, je bila dobra. Srečanje za vse zainteresirane usluţbence, predstavnike društev smo pripravili v šmarski knjiţnici. Gost Boštjan Romih je s svojo priljubljenostjo pritegnil tudi mnoge druge obiskovalce. »Ubili smo dve muhi na en mah«: veliko smo se naučili in potešili radovednost številni publiki, ki je obiskala dogodek.

Večer so dopolnili Kvartopirci, štirje mladi poeti: Goran Mlakar, Rok Berdajs, Jan Poglajen in Urh Props. Iskrivo, iskreno, polno, doţiveto in neposredno so z nami delili svoje pesmi, razmišljanje in kritičnost do ţivljenja. Zavezali smo se, da bomo naša druţenja še nadaljevali in se potrudili, da bodo njihove pesmi našle pot do naših bralcev. Na pragu novega leta z vami delimo Rokovo pesem o ljubezni. KAJ JE LJUBEZEN?

Knjiţne čajanke Z novembrom 2016 smo v Knjiţnici Litija uvedli novost za ljubitelje knjig, v sodelovanju z Društvom Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje Litija in Šmartno. Predstavljamo knjiţne novosti in objave. Čajanke potekajo ob torkih dopoldan, enkrat mesečno, če vas zanimajo knjige, se radi o njih pogovarjate, vabljeni na srečanje. Čaj, piškotki in dobre knjige—se vidimo!

Toliko čudovitih knjig je okoli nas, vse pa samo čakajo, da jih odkrijete –dovolite, da vam pri tem pomagamo knjiţničarji! 6

Ta veseli dan kulture s fotografom, pesniki in likovniki

To ni tisto da greš z nekom spat Kar tako brez gat Sploh če se moraš za to še lagat To je posebno stanje energije Od katere te lahko tudi zvije In se ti nehote v glavo vbije. Ko jo res začutiš kot del sebe Pol te sam še ona lahko zjebe In drži pokonci ko moraš na pogrebe. Ko jo imaš ob sebi Ko leži čisto ob tebi In ko te varuje pred levi To je tista prava stvar Za katero ti je v resnici mar In ne rabiš pisati opomnikov v koledar Da jo imam sem res vesel In zaradi nje še nisem pepel Zaradi nje bom dolgo živel Ona je večna in velika Kot luč na koncu hodnika Kot zavetje brez prepiha

Rok Berdajs

Ob izteku leta smo zasledili novo knjigo domače fotografinje Mance Juvan z naslovom Guardians of the Spoon (Varuhi ţlice). V delu, kjer je zdruţila moţi z novinarko Sašo Petejan in zgodovinarko Urško Strle, se ukvarja z italijanskimi koncentracijskimi taborišči med drugo svetovno vojno, kjer je umrlo največ Slovencev in Hrvatov. Knjigo je izdal ZRC SAZU. Nadejamo se njene predstavitve v novem letu.

Povezujemo ljudi, dogodke, obletnice v lokalni skupnosti V letu 2016 smo soustvarjali program ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Šmartno v dvorani na Pungrtu, letni koncert PD Lipa v dvorani Gimnazije, pozdravili Podeţelje v prazničnem mestu v starem mestnem jedru Litije, slavili Dan samostojnosti in enotnosti z odkritjem plošče na stavbi Občine Litija. Počastili smo 70 –letnico Doma Tisje, se spomnili 10letnice smrti Joţeta Megliča na Bogenšperku in v krajevni knjiţnici, na trgu pred šmarsko cerkvijo slavili Dan drţavnosti. Za Martinovo smo počastili občinski praznik Občine Šmartno, se spominjali 50-letnice smrti Mire Pregelj in sodelovali pri kulturni prireditvi ob 130-letnici Predilnice Litija.

Vljudno Vas vabimo na naše dogodke, s katerimi predstavljamo ustvarjalnost na različnih področjih. Takšna druţenja nas bogatijo in povezujejo! 7