Knjižni Čar 2019

Intervju: dr. Tina Šuštaršič V Litiji že vrsto let v okviru ZKMŠ Litija uspešno deluje Mestni muzej Litija, ki je odprl vrata številnim razstavam, predavanjem in prireditvam. Za številnimi projekti pa stoji kustosinja dr. Tina Šuštaršič. V muzeju je zaposlena 4 leta. Njena kreativnost, raziskovalna žilica, zagnanost in prijaznost pa so vrline, ki pri njej izstopajo. Prav tako njeni kodri. Tina je zaslužna, da v muzeju večkrat zadiši po sveže pečenem kruhu. Vemo pa, da rada poseže po dobri knjigi, saj jo večkrat srečamo med knjižnimi policami v knjižnici. Več o Tini pa boste spoznali v tem intervjuju. Tina, kaj je bil razlog, da ste se ustalili v Litiji? Kako se počutite kot meščanka Litije? Glavni razlog je bil moj mož Matej, ki prihaja iz Litije. Svoje je prispevala tudi nižja cena nepremičnin, če jih primerjamo z Ljubljano. Moj edini pogoj je bil, da ima kraj, kamor se selim, knjižnico. Na Litijo sem se hitro privadila, saj prihajam iz dela Ljubljane, kjer nimaš občutka, da živiš v mestu. Prebivalci pogosto pozabljajo na to, da če živiš v mestu Litija je velika prednost to, da za vse opravke avtomobila sploh ne potrebuješ. Po 9 letih lahko zdaj zares rečem, da sem Litijanka. Zaradi narave svojega dela Litijo in njeno zgodovino tudi dobro poznam. Po srednji šoli ste izbrali študij filozofije in umetnostne zgodovine. Kako se umetnost in filozofija dopolnjujeta? Filozofija se dopolnjuje z vsemi vedami. Ukvarja se z vsemi vprašanji, ki od nekdaj zanimajo človeka. Naj bo to iz česa je vse sestavljeno, vprašanje najvišjega ali sodobne etične dileme o vprašanju pravic živali. Filozofija s teksti razlaga pretekli svet in svet, v katerem živimo. Pri samem študiju se vedi slabše dopolnjujeta, kot bi se lahko. To sem pogrešala. Sem si pa za diplomsko temo izbrala takšno, kjer se obe vedi pa dopolnita. Kaj se trenutno dogaja v muzeju? Katere projekte pripravljate? S koncem decembra se končuje projekt »Dediščina nas povezuje,« ki je trajal skoraj 2 leti. Še posebej leto 2019 je bil zato polno dogodkov, ki so prispevali k odličnemu obisku muzeja in naših prireditev. Začetek leta 2020 bo posvečen litijskemu karnevalu, za ostali del leta pa imamo veliko načrtov. Tesno so povezani z Rudnikom Sitarjevec. Radi potujete in odkrivate nove skrite kotičke. Kako izbirate potovanja? Ne posebej načrtno. Kraj ali pokrajina, ki pritegne najino pozornost, potem obiščeva. Za najino lansko potovanje na Madžarsko in Slovaško je »krivec« ravno vaša knjižnica. V vitrini ste imeli odprto 12

Dragi trije dobri možje! (župana in resorni minister)

knjigo s čudovito romansko cerkvijo na Madžarskem. Pa sva šla tja in potem naokoli po državi in Slovaški. Kombinirava pa kulturne in naravne znamenitosti ter krajše pohode. Visoko na najinem seznamu pa ostaja Namibija. Velikokrat vas srečamo med knjižnimi policami naše knjižnice. Katere knjige vas pritegnejo? Bi nam mogoče priporočili kakšen dober naslov? Od nekdaj rada berem, imam pa zadnje čase za branje žal manj časa. Ker službeno berem veliko strokovne literature v prostem času raje berem romane. O knjigah se velikokrat pogovarjam z bivšim sodelavcem, restavratorjem Igorjem Ravbarjem. Takšen mini knjižni klub imava. Priporočam jih nekaj, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin: Sveče so dogorele od Sandor Maraia, Samotnost praštevil od Giordana, Večerja od Kocha in Kratko zgodovino skoraj vsega od Brysona. Še zdaleč pa to niso vse, teh se trenutno spomnim. Kako preživljate prosti čas? Trenutno z možem čakava, da iz Španije dobiva psa, hrta. Preživljanje prostega časa bo potem posvečeno tudi njemu. Pretekla leta sta nama družbo delali dihurki, Sissi in Sofija. Pomembno mi je, da prosti čas preživiva z možem skupaj. Če se le da, ob dobri hrani, potovanjih, druženju s prijatelji. Šport nama žal ne gre. Zelo rada obiskujeva bolšje sejme in trgovine z rabljenimi izdelki, prave zaklade najdeva. Če bi imeli na razpolago neomejena sredstva, kakšnega projekta bi se najrajši lotili v muzeju? Če bi bila sredstva neomejena in brez birokratskih in tehničnih ovir bi odprli razstavo arheoloških predmetov, ki so bili izkopani na Vačah. Zdaj so v Naturhistorische museumu na Dunaju. Razstava francoskih impresionistov ali italijanskih renesančnih mojstrov, japonske keramike, oblačil 18. stoletja bi bila pa za mojo dušo.

Mateja Premk

Knjiga je steber. V stebru so črke. Ob rojstvu črke sestavijo ime in postanemo Nekdo. Črke se združijo v besede, besede v stavke, stavki v knjige. Ljudje se povežemo, v roke jemljemo knjige. Postanemo knjige. Knjige smo mi. In vi. Tudi v letu 2020. Naj ostanemo spremljevalci na Vaših poteh, srečno!

Kaj moramo povedati glasno, dasiravno smo v knjižnici? Po novem letu vas vabimo v knjižni klub - ljubitelje branja bo usmerjala Tina Vrščaj, pisateljica, kritičarka in prevajalka - naša članica (sporočite, če vas zanima!) Prihodnje leto bomo poslušali in pisali zgodbe o furmanih - če poznate kakšno, morda utrinke, delčke spominov, prosim, delite to z nami! Tudi risalo se bo, saj bo z nami ustvarjala Lila. Sava nas še naprej vznemirja. Pisali bomo o njej prepričani smo, da bomo z veseljem tudi brali o Savskih legendah (Lila, U3 in Knjižnica Litija). Promovirali bomo družinsko branje - v goste bomo povabili Tilko Jamnik, ki vse svoje življenje verjame v knjigo in njeno neizmerno moč. Pustite se prepričati! Če ste brez ideje za darilo, podarite darilni bon za članstvo v naši knjižnici. Kdor je z nami, se ima fino! Če imate idejo, kje bi stala, nam sporočite. Skupaj jo bomo spravili v življenje! Naj živijo Litijske knjigobežnice! Radi imamo tudi filme. Pogledali bomo še enega ruskega, nato pa s pomočjo poznavalcev sestavili svoj program filmov, ki jih je vredno 2x pogledati. Boljši bomo le, če nam boste povedali, kaj pogrešate, kaj vas moti in česa pri nas ni, pa bi moralo biti!

Pišem v imenu bralcev in obiskovalcev Knjižnice Litija. Zgodba knjižničarjev iz litijskega in šmarskega okoliša je dolga in zanimiva. O njej pišemo tudi knjige. O knjigah radi razpravljamo, imamo jih radi. Naši obiskovalci tudi. Zato jih kupujemo, posojamo, zamenjujemo, hranimo, zavijamo, čistimo - a tudi obžalujemo, ko jih moramo izločati. Včasih celo takšne, ki bi jih še vedno radi imeli pod svojo streho… Če ne bi bilo knjig, ne vemo, kako bi živeli. Verjetno enolično, na moč dolgočasno in predvsem prazno. Z nami se strinja vsaj 1/4 Vaših občanov, kar je veliko! Knjižnica je živa. Nekoč je bila majhna, zdaj raste in z njo njene potrebe. Če bi zmogli, bi se razširili po dolgem in na počez… In potem bi obiskovalce povabili v prostrane prostore, jih posedli na mehke, oblazinjene sedeže, otroke bi z zgodbami razvajali v pravljičnih kotičkih, da bi njihova domišljija poletela, mladostnike bi puščali uživati v malo skrivnostnih prostorih, kjer bi si delili skrbi in veselje, starejše bi pripeljali z dvigali do vseh knjig, ki jih želijo, ne le do prve police ob vratih, živahne fante bi vznemirjali s stripi in računalniškimi igrarijami, se družili z radovednimi in razgledanimi ob kavi in rogljičku v svetli in zelenja polni časopisni čitalnici. Mamice in nosečke bi prihajale na jogico ter klepet o svojih malčkih. Ob večerih bi se srečevali z ljubitelji branja, s katerimi bi delili občutenja, si svetovali, zaupali; pripravljali bi literarne čajanke, med recitacijami bi valovila glasba, prelestne opise bi popestrile likovne stvaritve. Bralcem bi kupovali toliko izvodov knjig, da ne bi čakali več tednov, rapali bi poezijo, izposojali ebralnike, z malčki bi v knjižnici čakali na Andersenovo jutro, med policami bi se srečevali nasmejani in navdušeni bralci… … tako pa se raztegujemo le v višino, knjige nalagamo na kupe, jih shranjujemo v zaboje in na okenske police… Kaj sem hotela reči? Res, potrebujemo večjo knjižnico! Ne knjižničarji, obiskovalci jo potrebujejo! Andreja Štuhec 1

Tačkov teden v Litiji s ta pravo Knjižnico pod kostanji

Knjižničarji se izobražujemo

Taček je prvi teden junija osvajal številna srca po celi Litiji. Dogajanje po mestu in njegovih kulturnih ustanovah je prineslo veliko veselja in poučnih trenutkov, ki so potešili mnogo malih radovednosti.

Strokovna ekskurzija na Štajersko

Festival se je pričel v Knjižnici Litija, kjer so si mali in večji obiskovalci ogledali televizijske oddaje Radovedni Taček. Predvajanje je omogočila RTV Slovenija. Pred pričetkom festivala smo razpisali 8. Tačkov natečaj in sicer kar v treh kategorijah: na likovnega je prispelo 606 del, na fotografskega 47, na dramskega pa eno delo. Razstava je bila na ogled v knjižnici vse poletje. Otroci so prisluhnili plesno-glasbeni pravljici Lunina čarobna flavtica, v Glasbeni šoli Litija. V muzeju je Taček spoznaval polarne vlečne pse in pogumne pustolovce, ki so na Aljaski iskali zlato. Srečal se je z aljaškim malamutom, kar je bilo za male obiskovalce doživetje posebne vrste.

10. septembra smo se knjižničarji odpravili na Štajersko, po nove izkušnje in spoznanja. Najprej smo se ustavili v krajevni knjižnici Pragersko, kjer je direktorica knjižnice Josipa Vošnjaka iz Slovenske Bistrice predstavila delovanje njihove mreže. Sledil je obisk Knjižnice Josipa Vošnjaka, ki deluje v podobni stari stavbi, kot sta naši v Litiji in Šmartnem. Po ogledu gradu nas je pot vodila proti Žički kartuziji, kjer so se menihi ukvarjali s prepisovanjem knjig. Z lepimi vtisi in novimi spoznanji smo se v večernih urah vrnili v Litijo.

Ob festivalu se napolni tudi Tačkovo pasje igrišče ob Savi – in svetujemo vam, da prihodnje leto ne zamudite pasjih Iger brez meja.

Najbolj živahno pa je bilo v parku na Stavbah, na zaključnem dogodku s številnimi stojnicami, na katerih so se predstavili: Veterinarska ambulanta Gaber iz Litije, pasji salon Modne tačke iz Trbovelj, Društvo Tačke in Repki, VDC Litija, Tačke Pomagačke, kostanji so sprejeli litijske knjižničarje, ki so izposojali gradivo in gostili obiskovalce v čitalnici na slamnatih balah. Mladinski center je skrbel za ustvarjalne delavnice, veseli pa smo bili tudi novega fotokotička. Za sladke Tačkove Ekipa knjižnice se je z gradivom, tehnologijo in dobro dobrote je sponzorsko skrbela KUHLA. Podelili smo nagrade voljo preselila v park. Imeli smo res dovolj prostora... najboljšim sodelujočim v natečajih, navdušila je glasbena skupina Pikolovci in na obisk je prišel tudi Tačkov prijatelj Litko. Taček pa je s svojo prisrčnostjo in nagajivostjo med številne obiskovalce prinesel veliko veselja in sreče.

Korenčkov palček, animiral ga je Jose, je prepričljivo utrjeval veličino lutkovnih predstav. 2

Slovenska filatelistična akademija je bila ustanovljena 9. maja 2004 v Slivni pri Vačah. Hranila je tudi knjižnično gradivo, ki so ga člani prispevali za rast znanja o filateliji. Sedež društva je bil v Knjižnici Litija, ki je skrbela tudi za katalogizacijo tega gradiva. Na pobudo društva SFA in Narodnega muzeja Slovenije se je gradivo preneslo v last in upravljanje muzeja, kjer že deluje oddelek za numizmatiko in filatelijo. Tako bo strokovno bolje poskrbljeno za edinstveno knjižnično gradivo na naših tleh.

Aleksandra Mavretič

Knjižnica gasi - izobraževanje o gašenju začetnih požarov V sklopu izobraževanj o požarni varnosti smo se knjižničarji preizkusili v gašenju začetnih požarov. V krajšem predavanju smo spoznali vrste gasilnikov in njihove funkcije pri gašenju. Na koncu pa smo se z rokovanjem gasilnikov seznanili tudi v praksi. Tako so knjige v naših rokah varnejše. Mateja Premk

Knjižnični ocvirki  aktivnih članov je okoli 5.000 – veliko je tudi

takšnih brez izkaznic (bralci v senci)  največ rezervacij naredimo za knjige, o katerih

govorijo na televiziji in pišejo v časopisih  še vedno zelo veliko mamic išče domača branja

Program je povezoval odlični Lovro iz Gledališča Kolenc. Veseli smo, da sta v svojo ponudbo, v času festivala, Tačkovo sladico vključila Kavarna Tisa in Okrepčevalnica Kuhla. Organizacija festivala poteka pod okriljem ZKMŠ Litija in Knjižnice Litija, pridružila pa so se številna društva in ustanove, ki vsaka na svoj način pripomorejo k pestrosti programa. Veseli smo izvirnosti in dobre energije, ki prehaja med vsemi sodelujočimi, saj tako skupaj soustvarjamo nekaj nepozabnega za naše najmlajše in se trudimo, da smo vsako leto boljši.

Slovo od knjig Slovenske filatelistične akademije ter klavirja Petra Jereba

Ob prihodu v galerijo knjižnice vas je dolga leta pozdravljal klavir, ki je bil v lasti Petra Jereba. Bili smo ponosni varuhi te zapuščine, a vedeli smo, da mora ta eksponat zaokrožiti celovito zgodbo o našem imenitnem skladatelju v litijskem muzeju. Knjižnica pravzaprav tudi nikoli ni bila lastnica, zgolj hraniteljica te imenitne zapuščine.

Že osmo leto pa se je Taček skupaj s številnimi obiskovalci veselil gledališča in letos smo gostili Miniteater z odlično predstavo Korenčkov palček. Navdušenja je bilo v obilju, tudi na srečanju s pasjimi prijatelji v parku na Stavbah, kjer so sodelovali Društvo Tačke in repki iz Hotiča, Društvo Alfakan ter Tačke pomagačke.

Gost spominskega večera v knjižnici je bil Mitja Ritmanič, lutkarski tehnolog. V kulturnem programu je nastopil ženski pevski zbor OŠ Litija, KUD Litus.

Ne gre za slabo novico, pač pa za odziv knjižnice na spremembe

in gradivo za seminarske  še vedno je knjiga najboljše zdravilo za viroze

in prehlade – po obisku lekarne sledi obisk knjižnice, nato pa v posteljo  kupili smo novo

Knjižnica je del programa

VARNE TOČKE.

ozvočenje, da se bomo na naših dogodkih bolje slišali

Andreja Štuhec 11

DOMOZNANSTVO

Tomazinov spominski pohod Ferdo Tomazin se je rodil 29. aprila 1869 v Šmartnem pri Litiji. Ob njegovi smrti, 26. oktobra 1937, je bilo v Ilustriranem glasniku zapisano: »… Menda ni planinarja v Sloveniji, ki ga ne bi bil poznal. Ko je bil upravitelj raznih slovenskih in hrvatskih veleposestev, mu je bilo dano nešteto priložnosti, da je spoznaval lepoto naše zemlje. Bil je ustanovitelj litijskega Sokola in načelnik gasilskega društva. Potem je rade volje sprejel zaupanje Šmarčanov, ko so ga izvolili za predsednika svojega pevskega društva »Zvona«. Kot dober gospodar na svoji lični domačiji v rodnem kraju, kamor se je vrnil uživat zasluženi mir, je bil izvoljen tudi za predsednika šmarske kmečke posojilnice in hranilnice. Spomin na Ferda Tomazina pa bo vedno ostal med njegovimi ožjimi rojaki in med tisočerimi prijatelji.«

Tomazinov spominski pohod, ki je potekal v nedeljo, 28. aprila 2019.

Tomazinov pohod, 2019

Na Zasavsko Sveto goro so prišli pohodniki iz smeri Sava ali Kandrše. Na Požganici, kjer je stala Tomazinova koča, so se poklonili spominu na vrlega planinca in zagovornika narave. Spomin na rojaka je počastil tudi šmarski župan, Rajko Meserko. Knjižica Litija in PD Litija pa sta sklenili, da bo pohod tradicionalen: zadnja nedelja v aprilu vabi na Zasavsko Sveto goro, tudi v Tomazinov spomin. Sonja Perme

Slavnostna otvoritev Tomazinove koče na Zasavski sveti gori; spredaj na sredini sedi Ferdo Tomazin, skrajno desno, z brado, vodja okrajnega glavarstva v Litiji, Franc Podboj.

Že v zgodnji mladosti je izredno vzljubil naravo in je postal navdušen planinec. Leta 1905 je prišel iz Kamnika k ustanovitvi litijske podružnice. Kot domačin je nato kmalu postal predsednik litijske podružnice. Na tem mestu je vztrajal do 7. marca 1937, ko je odstopil in bil izvoljen za častnega predsednika. Bil je pobudnik za novo planinsko kočo, ki so jo zgradili na gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931. Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je Planinsko društvo Zagorje postavilo na pogorišču Tomazinove koče zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom. V spomin na Ferda Tomazina sta Planinsko društvo Litija in Knjižnica Litija pripravila 10

Poletje v knjižnici…

Kla Kla Klasika

V juliju in avgustu smo kljub dopustniškemu vzdušju, vsako sredo pripravili počitniške delavnice. Zvrstilo se je devet delavnic, ki jih je obiskalo 69 otrok iz obeh občin. Družili smo se ob prebiranju pravljic, odpluli v svet gusarjev, spoznavali smo glasbila, se potopili v morje, odleteli s papigami in pristali med volkovi. Seveda smo bili pri vsem tem tudi ustvarjalni saj smo izdelali lepe in raznolike izdelke. Da nismo bili lačni smo grizljali pokovko in jo poplaknili s sokom ali hladno vodo. Pravljične urice smo pripravljale Tatjana, Erna, Aleksandra, Mateja in Majda, za okrepčilo pa je skrbela Broni. Med počitnicami že nekaj let sodelujemo s Kmetijo Juvan v Tepah pri projektu Knjižnica pod krošnjami. Tokrat se je v Tepe odpravila Aleksandra. Otrokom je predstavila Japonsko, njihovo kulturo, celo nekaj japonskih besed so se naučili. Prisluhnili so zgodbi o Sadako in pravljici iz Japonske. Pod kozolcem, v prijetni senci, so izdelali žerjave v origami tehniki, ter naslikali čudovita cvetoča češnjeva drevesa. Spomini na toplo poletje in prijetna druženja, nas bodo greli vse do naslednjega poletja, ko se zopet vidimo na počitniških delavnicah in Knjižnici pod krošnjami.

Kako približati poezijo mladim bralcem?

Beremo gore—nov Vodnik po Badjurovi krožni poti

Majda Jurič Sirk

Badjurova krožna pot je stara 45 let. Planinci iz PD Litija oz. skrbniki poti so ob mednarodnem dnevu gora, 11. decembru, v šmarski krajevni knjižnici predstavili prenovljen vodnik. Malo knjižico, ki vabi na imenitne izlete na krožni poti okoli občin Litija in Šmartno pri Litiji, je predstavil Jože Sinigoj. Prvotni vodnik je napisal ljubitelj planin in poznavalec našega okolja ter zgodovine Vinko Damjan leta 1974. Ponatis vodnika, ki je že davno pošel, se ne razlikuje bistveno od izvirnika, prisotni so le manjši orientacijski popravki. Knjižnica Litija je rada sodelovala pri tem domoznanskem projektu, ki na poseben način promovira tudi Rudolfa Badjuro, pisca prvih turističnih vodnikov, priročnikov za smučanje in pohodništvo. Izjemna osebnost Badjure še danes žanje občudovanje med pohodniki na njegovi krožni poti. Več kot 4.000 jih je pot prehodilo v 45 letih, nekateri tudi v presežkih (v 24 urah). Vodnik si lahko kupite na PD Litija—potem pa pot pod noge!

V Knjižnici Litija imamo bogato zbirko različnih didaktičnih igrač in družabnih iger, ki so na voljo najmlajšim in malo večjim otrokom. Da bi vzpodbudili njihovo izposojo smo 20.11.2019, na Dan splošnih knjižnic, izvedli t.i. Zelene igrarije, kjer smo otrokom in njihovim staršem najprej predstavili različne lesene didaktične igrače, s katerimi otroci razvijajo miselne sposobnosti, na zabaven način trenirajo možgančke in krepijo motoriko.

Andreja Štuhec

Če jo zarepaš. Pravi recept sta odkrila dr. Igor Saksida, »strogi« profesor slovenske književnosti, in reper Trkaj. Gre za drzen poizkus združiti slovensko klasično poezijo in moderne hip hop ritme: nastal je z željo, da bi mladim približali klasiko in da bi ti razumeli sodobnost tematike pesmi, ki so jih pisali poeti v preteklosti.

Zelene igrarije

V Knjižnici Litija smo Rapoezijo želeli predstaviti šolarjem. Tako so se v dvorani Pungrt zbrali učenci višjih stopenj iz Litije in Šmartna. Pridružili pa so se tudi prvi letniki gimnazije Litija. Nastopajoča sta s svojo energijo pričarala neverjetno vzdušje in dvignila na noge občinstvo. Kar je dokaz, da se poezijo s pravim pristopom da približati mladim bralcem. Mateja Premk

Po predstavitvi igrač je sledila igralna urica. Erna Jurič 3

Kje je doma največ pravljic, največ zgodb in največ knjig? V naših knjižnicah, seveda, kjer se že dobrih 40 let izvaja ena izmed najpomembnejših oblik bibliopedagoškega dela. To so ure pravljic, s katerimi izvajamo knjižno, književno in knjižnično vzgojo, praviloma s predšolskimi in šolskimi otroki ter z njihovimi starši oziroma vzgojitelji in učitelji. Poslušanje pravljic je za otroka odlična razvojna spodbuda, saj s pripovedovanjem zgodb vplivamo na otrokov čustveni, miselni, domišljijski, izkustveni ter moralni svet. S tovrstno dejavnostjo načrtno in premišljeno usmerjamo otroke v svet literature in umetnosti ter jim vzbujamo občutek za kvalitetno pripoved. Ure pravljic so stalnica v naši knjižnici. Otroci lahko od meseca oktobra pa vse do začetka maja vsakih štirinajst dni prisluhnejo pravljici v litijski in šmarski knjižnici. Pridružite se nam lahko tudi na pravljici v eni od naših enot – v knjižnici na Vačah. Tudi v letu 2020 vabim vse otroke od 4. leta dalje na pravljična doživetja, kjer bomo poslušali pravljice, ustvarjali in se igrali. Sreča je pripovedovati pravljice, zato upam, da se bomo srečevali v čim večjem številu. Pa srečno! Tatjana Renčelj, pravljičarka

Biblos - izposoja elektronskih knjig V Knjižnici Litija preko sistema Biblos omogočamo izposojo elektronskih knjig. Trenutno je na voljo preko 900 naslovov. Knjige si lahko izposodite s svojimi prenosnimi napravami (e-bralniki, pametnimi telefoni, tablicami in računalniki). Elektronski bralnik vam brezplačno izposodimo tudi v naši knjižnici. Nanj si boste sami ali s pomočjo knjižničarja prenesli želeno knjigo iz elektronske knjižnice Biblos. Za izposojo eknjig potrebujete številko članske izkaznice in geslo, ki ga že uporabljate za storitev Moja knjižnica v sistemu COBISS (če gesla nimate, ga določite v knjižnici). S številko in geslom se prijavite na spletnem portalu Biblos, kjer najprej izberete svojo knjižnico in nato želeno e-knjigo. V primeru, da imate svoj bralnik, mora le ta podpirati dostop do brezžičnega interneta (Wi-Fi) in branje ePub formata e-knjig. Natančna navodila za prenos knjig na vaše naprave dobite na spletni strani Biblosa. In še nekaj uporabnih informacij o uporabi. Izposodite si lahko do štiri knjige hkrati. Čas izposoje je 14 dni brez možnosti podaljšanja. Zamudnina se ne obračuna, saj se po 14 dneh možnost prebiranja e-knjige na vaši napravi ustavi. Rezervacije že izposojenih e-knjig trenutno še niso možne. Vabljeni k branju elektronskih knjig. Mateja Premk Knjižnični ocvirki  vpisali smo 3.900 izvodov knjig in jih ovili v

skoraj 2 kilometra folije

DOMOZNANSTVO Ob 70. obletnici smrti dr. Slavka Gruma

Sprehod po Grumovem Šmartnu Slavko Grum je bil slovenski pisatelj in dramatik. Rodil se je 2. avgusta 1901, v Šmartnem pri Litiji. Bil je tretji, predzadnji otrok Franca Gruma, delovodje v šmarski tovarni usnja, in Marije Grum, roj. Dolšek. Leta 1926 je na Dunaju diplomiral iz medicine in bil od leta 1929 zdravnik v Zagorju ob Savi. Pisal je črtice in novele, njegova drama Dogodek v mestu Gogi z nastavki ekspresionističnega modernizma, z odmevi naturalizma in dekadence ter pobudami iz del Augusta Strindberga pa je eno najpomembnejših in najizzivalnejših slovenskih gledaliških del. Umrl je 3. avgusta 1949 v Zagorju ob Savi. Ob obletnici Grumove smrti smo v Knjižnici Litija pripravili spominski sprehod, ki smo ga pričeli pred Grumovo rojstno hišo, 2. avgusta 2019. Sprehod je vodila Stanka Sirk, ki raziskuje življenje Slavka Gruma, ko je bival v Šmartnem pri Litiji in na to temo pripravlja tudi knjigo. Obiskovalci so sledili pripovedim Stanke Sirk. Sprehod jih je vodil od Grumove rojstne hiše, do mesta nekdanje Sokolove dvoranice, kjer je uprizarjal drame, mimo cerkve, do nekdanje šole, kjer se je usodno povezal z nadučiteljevo hčerko Jožo Debelak, preko trga do idilične Tičnice, mimo hiš, kjer so nekoč stale Adamčičeva, Fronceva, Rusova hiša – ki so bile vse izjemno pomembne za Grumovo družino.

Prisotni so bili Grumovi sorodniki: vnuka Grumove sestre Marije – Mateja Kožuh Novak in Igor Vizjak, vnuk Grumove sestre Olge - Igor Blažina, vnuk Grumove tete Ane – Janez Limbek ter vnukinja Grumovega strica Albina – Marjana Klopčič. Spominski dogodek smo zaključili na Mačkovem vrtu. V nevihtnem večeru so zadišale tuberoze, skrivnostne, opojno dišeče cvetlice, ki jih je Grum oboževal. In kot smo se zavedali tega vonja, smo v zavesti nosili tudi mogočnost Grumove dediščine, ki jo je, zdaj to zagotovo vemo, usodno zaznamovalo tudi Šmartno… Litijski knjižničarji smo bili izjemno veseli sodelovanja s kolegico, šolsko knjižničarko iz OŠ Gradec, Stanko Sirk, ki nam je približala morda malo mračen, a vendarle na poseben način tudi svetel Grumov čas. Andreja Štuhec in Sonja Perme Biser med razglednicami - Vače Vače so manjše naselje v občini Litija. V pisnih virih se prvič omenjajo leta 1296, od 15. stoletja dalje pa so postale pomemben trški kraj. Danes so najbolj poznane predvsem po znameniti arheološki najdbi iz železne dobe - Vaški situli in po bližnjem Geometričnem središču Slovenije.

Občudovali smo prebiranje odlomkov iz Grumovih pisem Joži Debelak, ki jih je občuteno prebirala Maša Štrus, doživeli pa tudi izjemno glasbeno toč-

ko flavtistke Anje Kranječ, pod mentorstvom prof. Mire Kranječ.

 povedali smo 113 pravljic in razveselili 2.100

otrok na pravljičnih srečanjih

Založnik lepe barvne razglednice, ki smo jo odkupili, je bil trgovec Čertanc, ki je tudi na tak način predstavljal in vabil ljudi v svojo trgovino in jo na razglednici posebej izpostavil. Razglednica prikazuje Vače pred začetkom 1. svetovne vojne s cerkvijo sv. Andreja v središču. Cerkev je bila zgrajena leta 1844. Največji posebnosti cerkve sta stekleni božji grob iz leta 1864, eden najlepših v Evropi, in neprecenljiv križev pot slikarja Metzingerja. Razglednica je bila odposlana leta 1910.

 verjamemo v dober prvi vtis, zato smo vgradili

Tudi majhna knjižnica v Gabrovki s pravljicami širi obzorja in buri domišljijo. Pravljična bitja domišljijske dežele in dobrosrčni junaki—neprecenljiva popotnica za vaše otroke. Upam, da se bomo kmalu spet srečevali. © Knjižnica Litija Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Mateja Premk, Aleksandra Mavretič, Tatjana Renčelj, Majda Jurič Sirk, Erna Jurič, Domen Merzel.

4

nova vhodna vrata in posadili nove rastline pred knjižnico  nismo prešteli, koliko nasvetov za branje smo delili, niti koliko src smo razveselili  porabimo dober kilogram robčkov na mesec, da očistimo vrnjene knjige (med počitnicami pa tudi 2 kilograma)  naše knjižnice so vsak teden odprte 104,5 ure, popoldan med 17. in 19. uro nas obišče glavnina članov

Prebiranje Grumovih pisem; Maša Štrus kot Joža Debelak

Erna Jurič 9

Približevanja

SODELOVALI SMO…

DRUŽENJA ZA NEPOZABNE SPOMINE…

V sodelovanju s Kulturnim centrom smo tudi v letošnjem letu gostili zanimive ter ugledne sogovornike. Z nami so bili: Adi Smolar, Štefka Kučan, Saša Pavček,

Med večje izzive letošnjega leta je sodilo sodelovanje ob organizaciji dogodka ob obisku ruske visoke delegacije in odkritju kipa Davorina Hostnika, maja v Šmartnem pri Litiji. Knjižnica je sodelovala s pripravo vsebine za kulturni program.

Ob dnevu splošnih knjižnic; Igor Karlovšek in Marija Švajncer

dr. Uroš Ahčan, Mojca Drčar Murko, Marija in Andrej Štremfelj ter Slavko Adamlje. Ponosni pa smo, da so Približevanja postala ena izmed najbolj obiskanih prireditev, saj med izjemnimi osebnostmi najdemo navdih za popestritev svojega življenja.

Z dvema literarnima večeroma smo knjižničarji praznovali dan splošnih knjižnic, 20. november. 19. 11. smo v Knjižnici Litija spoznali pisatelja, scenarista in odvetnika Igorja Karlovška, ki je za roman Gimnazijec v letu 2005 prejel nagrado Večernica. Na literarnem večeru je predstavil svoje zadnje delo, Sodišče.

Literarni večer s Tino Vrščaj V februarju smo gostili pisateljico, prevajalko in literarno kritičarko Tino Vrščaj. Tina je diplomirala iz primerjalne književnosti in angleškega jezika. Objavila je romana Zataknjena v pomladi in Odradek, ter zbirko zgodb Plašč, prevedla roman Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja. V letu 2017 je nastala zgodbica za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata: o zajcu, ki se je postavil zase. Na literarnem večeru nam je predstavila najnovejše delo Plašč. Mateja Premk Ob svetovnem dnevu knjige

Zaključek bralne značke za odrasle Srčni bralec z gostjo Bronjo Žakelj Ni pomembno koliko bereš, ampak kaj bereš so besede, ki vsako leto spremljajo bralno značko za odrasle. Tudi v letošnjem letu smo pripravili seznam z zahtevnejšo literaturo, po katerem je poseglo kar nekaj bralcev. 22 pa jih je zloženko oddalo in prejelo v dar knjigo. Zaključno srečanje pa nam je polepšala literarna gostja Bronja Žakelj, ki nas ni pustila ravnodušnih.

Ob kipu Davorina Hostnika ruski zunanji minister Lavrov, župan Meserko in slovenski zunanji minister Cerar.

Domoznansko vsebino smo vpletli v svečanost ob počastitvi občinskega praznika Občine Šmartno pri Litiji. Pomagali so nam gostujoči glasbeniki in pot v pretekle spomine je bila res prijetna.

Mateja Premk Igor Karlovšek

Zanimiva znanost Projekt predstavljanja diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematikami našega območja oz. naših občanov,je postal precej priljubljen. Želeli smo popularizirati znanstvene vsebine oz. pokazati, koliko strokovnjakov imamo - predvsem pa zanimiv nabor vsebin njihovega študija. Pritegnili bi radi gimnazijce oz. dijake, da bi spoznavali izzive študija, potencialne delodajalce, pa tudi predstavnike lokalne skupnosti—znanje je namreč največji potencial, ki ga imamo. Znanosti se ni bati, vsi 'strokovnjaki' so svoje naloge predstavili na razumljiv in poljuden način—seveda so se potrudili tudi, da so bili zanimivi. Spoznali smo: Urško Fele, Primoža Permeta in Aleksandra Lavrenčiča. Mateja Premk 8

Občinska prireditev v Šmartnu, 14.11.2019

S Poletavci- poletnimi bralci - smo se pridružili Festivalu za medgeneracijsko povezovanje. Prireditev je bila v starem mestnem jedru. Bili smo zadovoljni, saj je sodelovalo 90 bralcev. Teater Cizamo, s predstavo Kozlovska sodba, je zabaval mlado in staro—festival je bil res živ! Hvala vsem za sodelovanje, čestitke in nasvidenje prihodnje leto!

Z domoznanskim večerom v novembru, ki je bil prav tako posvečen dnevu splošnih knjižnic, pa smo zaokrožili jubilejno Grumovo leto. Dr. Marijo Švajncer, ki je napisala delo Slavko Grum - vztrajati ali pobegniti onkraj, javnost pozna kot doktorico filozofskih znanosti, ki je na FF Univerze v Mariboru predavala filozofijo. Je avtorica številnih člankov in knjig, tudi romanov za mladino in odrasle. Veliko novega o dramatiku in zdravniku pa je povedala dr. Švajncer, na domoznanskem večeru v četrtek, 21. 11., v Knjižnici Šmartno.

Literano glasbeni večer z Nino Pečar V svet umetnosti in glasbe nas je popeljala vsestranska umetnica Nina Pečar. V knjižnici smo si lahko ogledali njeno razstavo portretov. Med pogovorom pa nas je začarala s svojimi glasbenimi vložki.

Dr. Marija Švajncer

Aleksandra Mavretič

Mateja Premk 5

Razstavljali smo…

Ta veseli dan kulture - prvič Letos smo na Ta veseli dan kulture predstavili že 11. izdajo literarne revije Regrat. Regrat je začel izhajati pred točno 20. leti. Tematska številka, ki je posvečena Savi, je obogatena s starimi fotografijami in razglednicami Litije in reke Save. Prispevke: pesmi, zgodbe in krajše dramsko delo so prispevali člani sekcije LILA piše, člani DU Litija in posamezniki. Nekaj smo jih slišali tudi na predstavitvi. Regrat je na voljo v Knjižnici Litija. Aleksandra Mavretič

Razstava Jožeta Megliča ob 80- letnici rojstva

Samostojna razstava Jelke Jantol

Ta veseli dan kulture - drugič

Ilustracije Sare Jakopič - Saraje

Rojstni dan Franceta Prešerna smo proslavili z izidom nove knjige Marije Smolej. 2. decembra smo v Knjižnici Šmartno poklepetali s pesnico, ilustratorko, slikarko, prostovoljko Marijo Smolej. Knjigo Moje pesmi moje slike in tri pike je izdala v samozaložbi. Na dogodku smo podelili tudi tri prve nagrade nagrajencem 5. foto natečaja »Skriti kotički okoli nas«, ki ga organizirajo Občina Šmartno pri Litiji, JZ Bogenšperk in Knjižnica. V kulturnem programu je sodelovala vokalna skupina ZD Zagorje, Zdravčice. Knjigo Marije Smolej lahko kupite v knjižnici.

Projekt rastem s knjigo

Terapevtski pes v knjižnici

V projektu Rastem s knjigo so v letošnjem letu sedmošolci prejeli knjigo Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni štor. Okrog knjige je bilo nekaj polemik, da je jezik preveč slengovski, da je preveč kletvic, tudi erotike,… češ, da se to ne spodobi. Pa je avtorica odgovorila, da je knjiga nalašč napisana tako kot je, če najstnikom tega ne ponudimo v knjigi, bodo podobne vsebine iskali drugje. Knjigo Janje Vidmar je prejelo 223 sedmošolcev iz obeh občin. Šmarski osnovnošolci so se novembra v knjižnici Šmartno srečali z Ido Dolšek, ki je predstavila stara oblačila in navade, ter svoja knjižna dela. Janja Vidmar pa bo litijske osnovnošolce obiskala februarja, ob kulturnem dnevu. Z dijaki prvih letnikov Gimnazije Litija smo se v letošnjem letu ob zaključku projekta Rastem s knjigo družili s pisateljico in prevajalko Tino Vrščaj. Dijaki so v dar prejeli izbrano knjigo. Na obisku v knjižnici pa so se seznanili s knjižnično informacijskimi znanji.

Tačke pomagačke je društvo, ki povezuje posebno usposobljene pse in njihove vodnike, da lahko pomagajo v družbi- najdemo jih v domovih za ostarele, v šolah, knjižnicah, vrtcih… Knjižnico Litija obiskujeta dva para: Maja s psičko Lindo in Tatjana s psičko Jumo. Njihovo delo je prostovoljno, zato smo jim posebno hvaležni, saj našim oklevajočim bralcem pomagajo čez ovire. Branje kužkom lažje steče, druženje je prisrčno, nagrada pa sledi v obliki lepših ocen, sprostitve ali enostavno čistega zadovoljstva, ki ga otroci preživijo v družbi psa. Če se nam želite pridružiti, le pogumno. Nihče ne grize - ne knjige, ne psi!

Aleksandra Mavretič in Mateja Premk

Druženje s popotniki

Amirali Hessabi - IRAN

Tudi v letošnjem letu smo enkrat mesečno (od oktobra do marca) prisluhnili popotnim dogodivščinam z različnih koncev sveta. Začeli smo doma, kjer nam je lepote Slovenije z odlično fotografijo predstavil Franci Horvat. Litijan Miran Juvančič je na svojem jeklenem konjičku prevozil tisoče kilometrov, od Aljaske na skrajnem severu Ameriške celine do Santa Feja v Novi Mehiki in nazaj preko zahodne Kanade do Jukona. Po eni najbolj slavnih pešpoti v Evropi GR20 na Korziki se je z nahrbtnikom odpravil Janez Medved. Predstavil nam je neokrnjeno korziško naravo z izjemnimi razgledi na morje in gore. Andreja Avberšek je s prijateljem prevozila polotok Jukatan in Belize, z Marjanom Modercem pa smo prekolesarili Skalno pogorje. Leto smo zaključili v Iranu, z v Litiji živečim Irancem, Amiralijem Hessabijem.

Za zadnje letošnje predavanje smo izbrali predstavitev tuje države skozi oči domačina. Predavanje v Litiji živečega Iranca, Amiralija Hessabija je galerijo Knjižnice Litija napolnilo do zadnjega kotička. Predavanje je trajalo dlje kot običajno, ker je potekalo v angleščini, za simultano prevajanje je poskrbela njegova soproga, Manca Juvan Hessabi. Obiskovalci smo spoznali tradicionalna turistična mesta, kot so Jazd, Širaz in Kašan, pa tudi ostanke mogočnega Persepolisa. Izvedeli smo veliko zanimivega o Teheranu in celotni državi, ki šteje 83 milijonov prebivalcev. To je država, kjer lahko v enem dnevu smučaš, čez nekaj ur gledaš morje, kot pri nas, le za prevoz je v Iranu potrebno letalo. Amirali je s seboj prinesel nekaj zemljevidov, preprog, rokodelskih predmetov, za okus Irana je pripravil jed iz jogurta, za konec predavanja pa nas popeljal na vijolična polja žafrana.

Erna Jurič

Poezija in slikarska razstava Lile

Aleksandra Mavretič 6

7