Knjižni Čar

INTERVJU: TINA VRŠČAJ Tina je diplomirala iz primerjalne književnosti in angleškega jezika. Objavila je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012) ter zbirko zgodb Plašč (2018), prevedla roman Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja. V letu 2017 je nastala zgodbica za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata: o zajcu, ki se je postavil zase. Piše kratke zgodbe, kritike in eseje. Kot literarna kritičarka pa sodeluje tudi v komisiji za nagrado Kresnik. V letu 2019 nam bo njeno najnovejše literarno delo Plašč predstavila v Knjižnici Litija. Do tedaj jo lahko na kratko spoznate v intervjuju. Kdaj najrajši ustvarjate in kje najdete navdih za svoje literarne junake?

Najrajši ne pišem takrat, ko je primeren čas za to, ampak takrat, ko dobim navdih. Tako moram včasih sredi noči vstati iz postelje. Ali pa ustaviti avtomobil na postajališču in zapisati pravi stavek, preden mi uide. Navdih je izmuzljiva reč. Najbolj me navdihujejo smešne bizarnosti naše družbe in človeško trpljenje. Trpljenje me navdihuje na poseben način: ker je neznosno, se proti njemu borim tako, da ga z besedami razkrinkam in razsujem na prafaktorje. Za katero publiko je težje pisati? Za otroke ali odrasle?

Meni so vsi žanri, ki sem se jih lotila, vsakič izziv. Po svoje je bilo po dveh romanih otročje lahko napisati pravljico. A po drugi strani, hotela bi jih napisati še sto, a očitno stvar le ni tako preprosta. Všeč so mi pravljice, ki so pravljične, ne pa tiste, ki razumsko vzgajajo otroke po družbeno političnih trendih. Ali je bila želja po otroški slikanici že od nekdaj prisotna ali je ta vzplamtela, ko ste postala mama?

Preden sem postala mama, nisem imela niti nobenega stika z otroki niti potrebe po tem stiku. Potem pa se je zgodila materinska preobrazba in z njo je bilo pred menoj nenadoma nedolžno občinstvo (moji deklici, z njima pa hkrati tudi vsi drugi otroci), ki sem ga hotela z besedami zabavati, osrečiti in pogosto tudi preusmeriti proč od trmastega obnašanja. (Ne podkupujem s sladkarijami, ampak z zgodbami.) 12

Katera literatura vam je ljuba oziroma kaj rada prebirate za dušo?

Še vedno me najbolj prepričajo velika dela preteklosti. Middlemarch od George Eliot ali pa Dickensova Božična pesem, ki jo je vredno brati ali poslušati vsak december znova. Tudi Daniel Stein, prevajalec od Ljudmile Ulicke mi je zamajal tla pod nogami. Od sodobnih pa je veleklasik Jonathan Franzen. Več let že sodelujete v komisiji pri izboru za nagrado Kresnik. Vsako leto je treba prepoznati najboljšega med naborom kvalitetnih del. Ali se vas je v vseh teh letih kakšno delo še posebej dotaknilo?

V popolno pozabo je padla večina od nekaj sto romanov, ki sem jih v zadnjih letih prebrala in preletela. Toda To noč sem jo videl, Figa, Sveti boj in Intimno, Na/pol in Telesa v temi ne grejo zlahka iz glave … Ljubitelji literature so slišali za ta dela in to me res veseli. V vašem zadnjem delu skozi deset zgodb spremljamo različne protagoniste, ki se znajdejo v nepričakovanih situacijah. Naslov spomni na istoimensko Gogoljevo delo. Ali je morda kakšna povezava z Gogoljevim Plaščem ali zgolj navdih?

Ja in ne. Povezava je, ker Gogolja sem brala in se mu tudi glasno smejala. Bral mi ga je še nekdo drug, da sem lažje zaspala. Takrat mi je po mojem zlezel res globoko pod kožo. In tako, vidiš, sama sebi laskam z naslovom, ki sem ga izbrala za svojo knjigo zgodb. Mali, naključni detajli, kot je motiv plašča ali ime Nikolaj, pa kak fantastični element pričajo o mojih osebnih literarnih fetiših. Lahko pa rečem, da povezave ni, ker ta za bralce ni pomembna. Kdor Gogolja ni bral, je zamudil veliko - nič pa mu zato ne bo ušlo ob branju mojih zgodb. Mateja Premk

Najbolj brano leposlovje v letošnjem letu Mladi bralci od 9 do 14 let: Navaden mulc, Greg James Goli, triki in čudaki, Jurgen Banscherus Avtobus ob treh, Nataša Konc Lorenzutti Čudo, R. J. Palacio Dvojna godlja, Jeff Kinney Agencija brez panike, Petra Likar Bomba na šoli, Ivan Sivec Babica barabica, David Walliams Dirkalni pujs, Uwe Timm Aljaska, Anna Woltz

Rastemo...in z nami naše težave Knjižnica v Litiji je svojo sedanjo podobo dobila leta 2002. Adaptacija stoletnega glavarstva je trajala 10 let (omogočila jo je Občina Litija, delček sredstev je prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo). Presrečni smo bili, ko so se dela zaključila, saj so knjižničarji vse od leta 1982, ko so prišli v hišo na Parmovi 9, opozarjali na prostorsko stisko (sprva jim je bilo na voljo le nekaj pisarn, postopoma so prišli do cele hiše). Ko je bila hiša obnovljena, so si oddahnili financerji, obiskovalci in zaposleni. Družba pa se je od odločitve za obnovo do realizacije razvijala – ne počasi, pač pa skokovito! V knjižnici se je utrip dela močno spreminjal, uveljavile so se nove oblike dela z uporabniki, preplavila nas je nova tehnologija, spremenila se je miselnost - obiskovalo nas je vse več bralcev in obiskovalcev, knjižna zaloga je iz 70.000 enot zrasla na 100.000.

Morda znova komaj čakate, da knjižnica pripravi literarno - glasbeni dogodek priljubljenega avtorja ali avtorice, nato pa poskrbi za intelektualno vrvenje idej ob druženju po dogodku? Morda bi mamica svojega dojenčka pripeljala na okušanje igralnih knjig? In izmenjala izkušnje o vzgoji s prijateljico? Mogoče bi prišli v knjižnico tudi tisti, ki jih zdaj ni? Mogoče bi bila knjižnica najboljši prostor v mestu? Naša javna dnevna soba? Prostor srečevanj, izmenjave idej, druženja in rasti? Ko se človek - ali pa ustanova - nenehno le vrti na mestu in ne more ničesar konkretnega rešiti, narediti, je vsa dobra volja tega sveta premalo, da bi še naprej dobro delali in imeli dobre rezultate in zadovoljne uporabnike. Naša največja želja je imeti zadovoljne uporabnike in dobre bralce. Andreja Štuhec

Hiša in njena kapaciteta je ostala nespremenjena: lepa, a utesnjujoča. Tako že več let opozarjamo na prostorsko stisko osrednje knjižnice v Litiji. Gradiva ni več mogoče dostojno ponuditi uporabnikom, skladišča so polna. Prostora za nove police ni, dostopnost za gibalno ovirane je onemogočena – tako v vertikalnih (nadstropja brez dvigal) kot v horizontalnih pogledih (preozki prehodi med policami). Na voljo nam je 660 m2 bruto površine, osnova za delovanje osrednje knjižnice je 1.200 m2 – torej še enkrat več (brez dodatnih preračunov za posebne oddelke). Morda uporabniki ne slutite, kako bi lahko doživljali obisk knjižnice brez utesnjenosti. Zaposleni si predstavljamo, da boste nekoč vstopali (se zapeljali) neovirano v prostorno in zračno sprejemnico, oddali gradivo in si novo poiskali na gostoljubnih, odprtih oddelkih. Tam boste posedeli, polistali in se v miru odločili. Morda boste prišli k nam študirat, si poiskali umirjen, tih kotiček za pripravo na življenjski preizkus?

© Knjižnica Litija Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Aleksandra Mavretič, Cvetka Kokalj, Sonja Perme, Tatjana Renčelj, Vesna Burja, Matej Kračan, Majda Jurič Sirk, Erna Jurič in Mateja Premk.

1

TAČKOV FESTIVAL:100 LETNICA ROJSTVA NACETA SIMONČIČA Od ponedeljka 4., do petka 8. junija so javni zavodi s področja kulture v litijski občini pripravili več dogodkov za obiskovalce: v knjižnici so potekale Tačkove pravljične urice, v Glasbeni šoli Tačkov koncert, v Kulturnem centru so v dopoldanskem času potekale gledališke predstave Žogica Marogica, v parku pred Kulturnim centrom pa je potekalo druženje s policijskimi psi in kinologi. V četrtek, 7. junija, smo na zelenici pri pošti Litija odkrili kip Naceta Simončiča, ki zre proti Savi, kjer je preživel najlepša mladostna leta. Kip je zasnoval Anže Jurkovšek. V petek popoldan je v parku pri KC potekalo druženje s kužki, razglasitev nagrajencev Tačkovega natečaja, zvečer pa je v dvorani potekala spominska slovesnost, ki je bila enkraten dogodek za Litijo. V programu je namreč sodelovala Maja Cerar Geers, Nacetova vnukinja, ki je vrhunska violinistka v ZDA, skupaj s soprogom Američanom in hčerko so zapeli tudi slovensko pesem. Matjaž Loboda, profesorji Glasbene šole Litija Šmartno, Moška vokalna skupina Lipa in Izredni teater društva Tombas, so nas vrnili v čas Nacetovih ustvarjalnih let. Scenarij za akademijo ob 100-letnici velikega umetnika sta ustvarili Andreja Štuhec in Sonja Perme, v sodelovanju z režiserjem Markom Djukićem. To je bil čudovit preplet sedanjosti in preteklosti, kot je bil Nace, človek za vse čase. Aleksandra Mavretič

Knjižničarji se izobražujemo Knjižničarji poleg knjižničnega dela opravljamo še marsikaj. Vodimo prireditve, oblikujemo tiskovine, fotografiramo, izdelujemo takšne in drugačne statistike… Da pa delo opravimo kvalitetno, se moramo ves čas izobraževati. V letu 2018 smo se udeležili kar nekaj priročnih delavnic, ki jih je pripravila Mestna knjižnica Ljubljana. Po nove ideje pa smo se v septembru odpravili v knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radovljico. Očarala nas je popolnoma nova, namensko zgrajena knjižnica s kavarno in razgledno teraso. Police niso natrpane s knjigami, knjižnica diha in je prijazna uporabniku. Po ogledu knjižnice pa smo obiskali Nordijski center Planica in se povzpeli na Planiško velikanko. Mateja Premk

Utrip branja

Taček na obisku v Šmelcu

Nacetova vnukinja Maja z družino

2

Nacetova hči Maruša

Nastopil je tudi Nacetov prijatelj, lutkar Matjaž Loboda

Knjižnico obiskujejo različni uporabniki z različnimi željami. Nekateri si že doma naredijo seznam, nekateri pa prosijo za pomoč informatorje. Z veseljem poiščemo želeno knjigo ali svetujemo v branje. Našim obiskovalcem ob različnih dogodkih, obdobjih, obletnicah ali posebnih priložnostih izpostavimo knjige na izbrano temo. Opozarjamo na določene osebe, trenutke in obdobja v času, ki so povezani tudi z našimi življenji. Na ta način povabimo naše uporabnike k izposoji posebej izpostavljenega knjižničnega gradiva. Iz domačega fotelja pa si vsak lahko na spletni strani Knjižnice Litija pogleda sezname največkrat izposojenih knjig, saj jih mesečno dopolnjujemo. V knjižnici opažamo, da so knjižne police v času poletnih počitnic in dopustov »izropane«. To se opazi tako pri kriminalkah, kot tudi pri ostalih romanih, tako da lahko rečemo, da veliko ljudi med počitnicami 'počiva' v družbi s knjigo.

Največ k povpraševanju pripomorejo tudi oglasna sporočila založb in revije, ki predstavljajo dobre in nove knjige. Na stare zgodbe tako vse prevečkrat pozabljamo, a še vedno so tu in čakajo na bralce. Prav nanje radi opozorimo, saj si želimo, da berete dobre knjige. Veseli smo vsake izposojene knjige, saj si ljudje ob dobri knjigi vzamejo čas zase. Majda Jurič Sirk

Nabavna politika Na podlagi Dokumenta o nabavni politiki knjižnice direktorica knjižnice vsako leto sprejme Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva, ki vsebuje prioritete za izgradnjo kvalitetne knjižnične zbirke. Namen nakupa gradiva je vedno dopolnitev, posodobitev in prilagoditev knjižnične zbirke, da bo v čim večji meri odgovarjala ugotovljenim potrebam in interesom ciljnih skupin uporabnikov knjižnice. Viri za nakup knjižničnega gradiva so: državni in občinski proračun ter lastna sredstva. V Knjižnici Litija si prizadevamo upoštevati predloge bralcev za naročilo željenega knjižničnega gradiva. Ob predlogih bralcev pa stremimo tudi k strokovnosti nakupa - namreč da zbirko dopolnjujemo s kvalitetnimi naslovi, nagrajenimi deli, humanistiko in kvalitetnim poučnim gradivom. Seveda je naš nakup, predvsem količina, pogojen s finančnimi zmožnostmi. In čeprav kupujemo manj kot bi želeli, je le ena želja večja od te: da bi imeli dovolj veliko knjižnico, kjer bi naši bralci do gradiva primerno dostopali, ga prebirali, se v miru učili in se družili. Božiček, si prebral te vrstice? Tatjana Renčelj

Najbolj brano leposlovje v letošnjem letu Odrasli bralci: Jezero, Tadej Golob Pogodba, Mojca Širok Belo se pere na devetdeset, Bronja Žakelj Kot bi Luna padla na Zemljo, Tadej Golob Izvor, Dan Brown Duh časa, Miha Šalehar Ladjar z lepimi stopali, Arto Paasilina Ko črički jokajo, Charles Martin Sin, Jo Nesbo Tetovator iz Auschwitza, Heather Morris Kamnita srca, Simon Scarrow 11

CANKARJEVO LETO V KNJIŽNICI LITIJA…

Cankarju v spomin… ob 100-letnici smrti

Noč knjige in zaključek bralne značke Srčni bralec 11. decembra 2018 je minilo sto let od smrti Ivana Cankarja, dramatika, pripovednika, pesnika in politika. Spomin nanj smo obeležili 23. aprila na prireditvi ob Noči knjige.

Pesniško-glasbeno druženje z Jurskim parom Juretom Torijem in Juretom Longyko, je Knjižnica Litija podarila vsem iskalcem globljih pomenov, občutenih besednih izpovedi, melodičnih glasbenih variacij… Prežeti z izjemno interpretacijo besedil, z glasom in glasbo, smo se obiskovalci sami sebi nedvomno zavezali, da si bomo neumorno in vztrajno iskali izzivov med knjižnimi policami … Toliko jih je, da nam vrnejo vero, smisel, zaupanje, ljubezen, radost, tolažbo… življenje je prekratko, da bi ga polnili s praznimi snovmi, ki (pre)hitro utonejo v pozabo (pod) povprečnosti.

Pedagoginja šmarske osnovne šole Danica Sedevčič je predstavila razumevanje in sprejemanje Cankarjevih del pri današnji generaciji učencev. Nekdanja direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Marija Iskrenovič, je preko multimedijske predstavitve spregovorila o Cankarjevem življenju. Večer smo zaključili z zahvalo za sodelovanje vsem, ki so v bralni znački za odrasle brali španske avtorje. Za svoj trud so bili nagrajeni s knjigo.

Cankar bi nam pritrdil…

POLETJE V KNJIŽNICI... Počitniške delavnice Tudi letošnje poletje smo v knjižnici pripravili sredine počitniške delavnice. Namenjene so bile otrokom starim od 4 do 12 let. Sedem delavnic, ki so se zvrstile, je obiskalo 52 otrok iz obeh občin. Družili smo se ob prebiranju pravljic, spoznavali živali, izdelovali različne izdelke in se igrali. Da nismo bili lačni smo grizljali kokice in jih poplaknili s sokom ali hladno vodo. Pravljične urice smo pripravljale Tatjana, Majda, Mateja in Aleksandra, za okrepčilo pa je skrbela Broni. Otrokom in njihovim staršem se zahvaljujemo za sodelovanje in jim želimo še veliko pravljičnih trenutkov. Med počitnicami že nekaj let sodelujemo s Kmetijo Juvan v Tepah pri projektu Knjižnica pod krošnjami. Tako sem se 17. julija odpravila v Tepe, kjer so me pričakali otroci in njihovi starši. Prisluhnili so dvema pravljicama nato pa smo pod kozolcem ustvarjali. Izdelali so vsak svoj čeveljček iz papirja. Prijetno druženje v senci krošenj bomo poskušali uresničiti tudi prihodnje poletje. Majda Jurič Sirk

Poletavci - poletni bralci

Pri domoznanskem delu pa smo raziskovali in predstavili Ivana Cankarja kot politika. Leta 1907 je namreč sprejel kandidaturo na državnozborskih volitvah na listi socialnodemokratske stranke. Do tega leta se s politiko ni ukvarjal, bil pa je simpatizer in tudi volivec socialne demokracije. Sprva se je branil prevzeti kandidaturo, vendar je končno le popustil, ko so mu zagotovili, da bo imel v delavskih krogih, posebno še v Zagorju ob Savi, dovolj podpore za uspeh na volitvah. Določili so mu litijski volilni okraj, ki je obsegal sodne okraje Litija, Višnja Gora in Radeče. Kot strankarski kandidat je nastopil na več shodih v svojem volilnem okrožju: Litiji, Šmartnem, Zagorju ob Savi, Radečah, Trbovljah, Hrastniku, Polšniku, Kotredežu in Šentlambertu.

Na dan zlatih knjig, 17. 9. 2018 smo pripravili Dan za Poletavce. Prvič smo v projektu, ki ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, sodelovali 2012 leta. Število sodelujočih knjižnic se je iz leta v leto večalo, letos nas je sodelovalo že 15. Število mladih bralcev nas je izjemno razveselilo, saj je bilo največje doslej: bralo je 77 Poletavcev, ter 13 NajPoletavcev.

Aleksandra Mavretič

Ure pravljic - čarobne urice, ko domišljija poleti… Nikjer drugje kot v knjižnici je doma največ knjig, zgodb in pravljic. Kdo drug kot knjižničarji kar na pamet stresajo pravljice iz rokava, radi imajo pravljične svetove in otroke. Na urah pravljic se jim vedno lahko pridružiš na čudežnih potovanjih, kjer lahko srečaš vsemogoče in nemogoče: viteze na belih konjih, leteče slone, govoreče živali, nasmejane cvetlice, bele žene,…. Ure pravljic otroci obiskujejo v Litiji, Šmartnem, na Vačah in v Gabrovki. Z nami lahko izdelujete, ustvarjate, se igrate…, vedno znova in znova otroci dobijo priložnost za socializacijo, učenje odnosov med seboj in do knjig. Pri tem si knjižničarji podajamo roke in zelo lepo sodelujemo z vrtci na eni strani in starši, družinami na drugi strani. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Vsem hvala za sodelovanje in srečno tudi v letu, ki prihaja. Tatjana Renčelj

Ta veseli dan kulture

Več si preberite na Kamri v zgodbi Ivan Cankar – politični kandidat socialnodemokratske stranke 1907 v litijskem okrožju.

V ponedeljek, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, so člani KD LILA v knjižnici Litija pripravili literarni večer z razstavo. Člani sekcije LILA piše so brali svoje pesmi in krajše zgodbe. Oba prostora galerije knjižnice so polepšale slike njihove tematske razstave Z muziko o vinu in ljubezni in portreti oz. teme o Cankarju. V kulturnem programu sta sodelovala učenca GŠ Litija - Šmartno pri Litiji, kitarista Nik Kos in Maj Mohar, z mentorjem Borutom Avscem. Glasbeni šoli, ki nam večkrat pomaga pri izvedbi kulturnega programa, smo zelo hvaležni, prav tako članom LILE, za njimi je izjemno uspešno leto. Čestitke vsem.

Sonja Perme

Aleksandra Mavretič

10

V humorni predstavi, s hoduljami, žongliranjem in bruhanjem ognja so se otroci in spremljevalci zelo zabavali. Razdelili smo 10 praktičnih nagrad, ki so jih podarili sponzorji, nekaj pa kupili sami. Vsi sodelujoči bralci so prejeli priznanja in majice, izžrebali pa smo dve glavni nagradi. Za NajPoletavce smo kupili bralno lučko, prejela jo je Julija Ferlan. Pri Poletavcih je bila izžrebana Nika Abulnar, ki je prejela športno uro. Hvala vsem za sodelovanje in nasvidenje prihodnje leto.

Poletavci so bralci med 7 in 12 letom, ki morajo poleti brati 30 dni, po 30 minut. NajPoletavci pa so bralci nad 13 let in preberejo tri mladinske romane. Prav zaradi tako izvrstnih podatkov, smo za nagrado v goste povabili Teater Cizamo, ki je nastopil s predstavo Kapitan Glista in Enonogi Jack. 3

NOVICE IZ POTUJOČE KNJIŽNICE...

SODELOVANJA…

Veseli torki v knjižnici Gabrovka

Približevanja

Izposojevališče potujoče knjižnice Gabrovka je svoja vrata odprla v prenovljenih prostorih leta 2016. Od takrat je bila odprta dvakrat na teden, ob koncu tedna pa vsako prvo in tretjo soboto. V letu 2019 bo zaradi premajhnega obiska ob sobotah odprta le vsako prvo soboto v mesecu.

V deseto leto (kaj že?!) stopa prireditev Približevanja, kjer se občinstvo približuje z znanimi Slovenci in Slovenkami, ki so svoje življenje in delovanje dvignili visoko nad povprečno raven. Družimo se s toplimi in zelo dostopnimi ljudmi, ki nam podarijo veliko dobrega. Leto 2018 so zaznamovali: pater Karel Gržan, Igor E. Bergant, Barbara Jaki, dr. Zvezdana Mojca Dernovšek, Lara Jankovič, Neca Falk, Dušica Kunaver, Sašo Hribar.

Največji obisk knjižnice je ob torkih, ko prostore najprej napolni smeh in živžav otrok iz vrtca, pozneje pa še osnovnošolci. Skupno na ta dan knjižnico obišče od 60 do 80 otrok. Glede na majhnost prostorov je potrebna kar velika organiziranost in potrpežljivost, da vsak najde knjigico, ki jo želi in jo z veseljem prebira. Za tako lep obisk se knjižničarji zahvaljujemo vzgojiteljicam in učiteljicam, ki prizadevno skrbijo za bralno vzgojo naših najmlajših. Upamo, da bo tako tudi v novem letu, zelo pa si želimo, da bi se povečal obisk starejših učencev, predvsem tistih od 6. do 9. razreda. Knjižnični utrip ustvarjajo tudi odrasli bralci, ki čeprav v manjšem številu, odločno potrjujejo, da je knjižnica v Gabrovki pomembna in potrebna. Hvala vsem, ki obiskujete enoto v Gabrovki, in srečno v novem letu!

Vače - naj bo knjižnica najboljši sosed!

Matej Kračan 4

Kamra Kamra (www.kamra.si) združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanov. Vsebine na Kamri so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter digitaliziranimi multimedijskimi elementi (slikovno in zvočno gradivo). Zgodbe prispevajo slovenski knjižničarji in muzealci, ki jim je mar za kulturno dediščino, za našo preteklost in nikoli objavljene spomine. V letošnjem letu je Kamra bogatejša za tri zgodbe, ki jih je prispevala Knjižnica Litija: zgodba o Spominskih obeležjih prve svetovne vojne v naših dveh občinah, zgodba o Cankarju kot volilnem kandidatu socialnodemokratske stranke v letu 1907 na litijskem okrožju ter Čebelarska pravda, zgodba o prvi ekološki pravdi, ki so jo dobili litijski čebelarji v 20. letih 20 stoletja. Pripravljamo še zgodbo o kulturni dediščini na Primskovem z naslovom Preteklost na našem pragu (projekt Rastoča knjiga). V letu 2018 smo v enajstih objavljenih zgodbah zabeležili okoli 16.000 ogledov. Zgodba Sprehod po Valvazorjevem trgu je v osrednjeslovenski regiji na drugem mestu, v celotni Sloveniji pa na tretjem mestu po številu ogledov (7989). Lahko se pohvalimo, da je Knjižnica Litija kot organizacija v vseh slovenskih regijah na devetem mestu po številu ogledov in vnosu digitalnih vsebin, čeprav naš domoznanski oddelek sploh nima kadrovske zasedbe… le veliko volje do ustvarjalnosti.

Vesna Burja

Prelepa knjižnica, ki jo prijazno gosti POŠ Vače, kljub krasnim pogojem še vedno nekako ni prepoznana med krajani, saj se le malokdo (zmoti) in zaide v ta prelepi hram kulture. Seveda so tu svetla izjema osnovnošolci, ki radi in v velikem številu prihajajo v knjižnico. Nekateri zgolj na klepet, drugi se pridejo učit, v veliki večini pa prebirati knjige. Pohvaliti je potrebno sodelovanje z učiteljicami na šoli, ki pospremijo najmlajše učence do knjižnice, da skupaj prebirajo knjige, ki si jih potem lahko tudi izposodijo. Prijazno vabimo po slikanice tudi najmlajše (oziroma njihove starše in vzgojiteljice) - saj je v rosnih predšolskih letih navezanost na knjigo in branje izjemnega pomena. Želeli bi si tudi starejših - odraslih obiskovalcev - ki bi knjižnici dajali utrip. Zagotavljamo vam, da smo zelo prilagodljiva ustanova: tudi če kakšnega gradiva ni na voljo oziroma je izposojeno, ga zagotovimo iz drugih enot knjižnice.

DOMOZNANSTVO

Sonja Perme

Sodelovanje z Domom Tisje in VDC Zagorje Bralne urice v domu Tisje potekajo že več kot desetletje, po odprtju enote v Šmelcu, pa smo z branjem stanovalcem enkrat mesečno pričeli tudi tam. V letošnjem letu smo oba doma obiskali že 9x, obisk je zadovoljiv, na vsako srečanje pride med 10 in 18 stanovalcev doma. Novost v letošnjem letu pa je sodelovanje z VDC Zagorje, enoto v Litiji. Spomladi so varovanci prvič prišli na bralno urico in predstavili svoje želje oz. kaj jih zanima. Doslej smo se srečali 5x in se sproščeno, ob branju zgodb pogovarjali o Cankarju, Ivanu Sivcu, Desi Muck…Zadnja tema o Rudolfu Maistru je bila še posebej zanimiva, saj so spoznali dva Maistrova sodelavca iz naših krajev, iz Šmartnega je bil doma dr. Franjo Rosina, iz Litije pa Rudolf Badjura. Aleksandra Mavretič

Najbolj brano leposlovje v letošnjem letu Mladi bralci nad 14 let:

Spomin na 1. svetovno vojno, ki se je končala pred 100 leti V Litiji so v osnovni šoli in v Sokolskem domu uredili zasilno in začasno bolnišnico, ki je delovala od leta 1914 do 1916. V njej so zdravili ranjence različnih narodnosti avstroogrske monarhije, ki so prišli z območij soške fronte. Upravnica te bolnišnice je bila Terezija Svetec (žena Luke Svetca). Prostore za ranjence, stroške nege in prehrane je na svojem gradu Ponoviče zagotovila tudi Grofica Mecklenbourška. Fotografija z ranjenimi vojaki in pripadniki Rdečega križa je nastala pred šolo leta 1915. Fotografiral je Jožef Erjavec.

Biser med razglednicami - Elsnerjeva hiša iz leta 1904 Velika vogalna Elsnerjeva hiša je bila zgrajena na prelomu 19./20. stoletja. Na tem mestu je bilo pred tem posestvo Groboljškovih in Kvasovih iz Litije. Na tem posestvu se je nahajala kmečka hiša in staro gospodarsko poslopje. Leta 1901 je posestvo kupila Marija Elsner. Porušila je obstoječa poslopja in gradila novo, visoko hišo. V njej je bila trgovina, gostišče in hotel. Hotel, ki se je imenoval Čikago, je imel osem sob in 15 postelj. Po drugi svetovni vojni je bila hiša zaplenjena, leta 1994 pa z denacionalizacijo ponovno vrnjena. Po prenovi se danes v zgornjem nadstropju nahajajo stanovanja, v spodnejm delu pa trgovina in fotografski atelje. Erna Jurič

Evangelij za pitbule, Jiri Bezlaj Kmalu, Morris Gleitzman Deček na vrhu gore, John Boyne Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovni časom, Sherman Alexoe Julianova zgodba, R.J. Palacio Eden od nas laže, Karen M. Mcmanus Neskončen stolp želv, John Green Kit na plaži, Vinko Moderndorfer Preživetje, Igor Karlovšek 9

Zanimiva znanost - vse bolj priljubljen projekt Knjižnica si želi graditi mostove med javnostmi tudi s predstavitvijo poučnih gradiv, s katerimi bogatejši v svet odhajajo naši sokrajani. Po končanem študiju malo koga v laični javnosti zanima, s čim se je diplomant, magister ali doktor ukvarjal ob snovanju zaključka svojega izobraževanja. Pa vendar so naloge in teme izredno zanimive, naši gostje pa jih zelo radi in to zelo dobro predstavijo na poljuden način. V letu 2018 smo se družili z Benjaminom Feletom, Manjo Sevljak in Tino Šuštaršič.

DRUŽENJA ZA NEPOZABNE SPOMINE… S knjigo v noč

Z muziko o vinu in ljubezni

Utrujene oči, neprespane noči, ne bom vstala, pokrila se bom čez glavo, in pozabila na skrbi. A čaka dan, da ga začnem, da vstanem, grem. Me čaka pes in kup perila, 6 srajc se roka ni še dotaknila. Roleta je spuščena, za njo me čaka megla, hlad. A v srcu upanje, da lep bo dan, da posije sonce, kot da je pomlad. Bom vstala, bom, saj dan bo svetel še

postal,

Ob dnevu splošnih knjižnic sta nas obiskala člana skupine MI2, Jernej Dirnbek Dimek in Davor Klarić. Jernej je ustanovni član glasbene skupine, kjer poje in igra kitaro in je tudi avtor večjega dela uspešnic. Svoje pesmi je izdal v zbirki ob slovenskem knjižnem sejmu, to so Pripovedke o vinu in ljubezni. Davor Klarić je glasbenik, ki je doslej sodeloval s številnimi zasedbami in izvajalci. Večer, ki sta ga poimenovala Z muziko o vinu in ljubezni je lepo dopolnila likovna razstava KD LILA Litija. S svojim nastopom in govornimi vložki sta nasmejala občinstvo, ki je tudi pritegnilo s petjem. Takšnih izjemnih dogodkov si lahko le želimo. Aleksandra Mavretič

in reka, temna, rjava, ki teče skozi mesto, bo skozi dan zelena spet postala. In zvečer, ko nihče ne vpraša, kako sem preživela dan,

Znanosti se torej ni treba bati. Pridružite se nam na poučnih večerih, ki so ne le zanimivi, pač pa tudi zabavni!

Brez knjige so večeri kot puščava pusta, le z njo postanejo veseli, topli, kot so Ljubezni usta. Aleksandra Mavretič

Mateja Premk

Kot bi Luna padla na zemljo

Šmarska upravitelja šole in zborovodji PD Zvon

Odprtje fotografske razstave »Tečejo nam vode, teče nam čas«

Oktobrski domoznanski večer v Knjižnici Šmartno je približal življenje in delo dveh izjemnih kulturnikov in nadučiteljev, Maksa Kovačiča in Franceta Grudna. V kulturnem programu je sodeloval Oktet Valvasor. Številni obiskovalci so prišli od blizu in daleč, saj je projekcijo dopolnila slikarska razstava Maksa Kovačiča ml., njegove hčerke Alenke Vrlinič in vnuka Jureta Mozetiča.

Knjižnica Litija, JZ Bogenšperk in Občina Šmartno pri Litiji smo uspešno zaključili 4. fotografski natečaj »Tečejo nam vode, teče nam čas«. Razstava je bila odprta 15. 11. , ob prazniku Občine Šmartno. Komisija je nagradila tri avtorje, prvo je prejel Franc Lamovšek, drugo Danica Sedevčič in tretjo Helena Smrekar.

Aleksandra Mavretič

RAZVESELILE SO NAS KNJIGE DOMAČIH AVTORJEV… Miran Juvančič, Ukročena divjina Knjiga Ukročena divjina, Aljaska-Yukon-Santa Fe nas popelje po krajih zlatokopov, do staroselcev in čudežnih stopnic v Santa Feju. Po skupno 170.000 prevoženih kilometrih na 23 potepanjih po svetu ne moremo z gotovostjo trditi, da se Miran ne bo nikoli več odpravil na motoristično potovanje. Ker kot pravi sam, garaža brez motorja, je kot spalnica brez postelje. Jan Poglajen, Kam pa tebi kompas kaže?

bom svoje misli z novo knjigo si delila. Me zgodba njena, z novo bo močjo polnila. Dr. Tina Šuštaršič o mašnih plaščih

omenil, da zadeve postajajo zanimive, saj bo Milenina biografija zdaj zdaj izšla. In res, dogodek v novembru je pritegnil obiskovalce, ki so uživali v Milenini sproščenosti in toplini, v njenih smešnih prigodah, ki jih v vsej karieri ni manjkalo. Oba gosta sta se prisotnim vtisnila med nepozabne spomine. Tadej pa je tako duhovit sogovornik, da četudi je bil letos že dvakrat pri nas, bi mu takoj spet jutri odprli vrata in srca.

Milena Zupančič in Tadej Golob sta imela letos leto turnej. Po vsej Sloveniji sta predstavljala Milenino biografijo, ki jo je napisal Tadej, na zanimiv način. Knjiga se začne z obiskovanjem pokopališča, ki je Mileni zelo ljubo. Tam se v miru zazre v spomine, si na klopici enega prižge in razmišlja o svojih pokopanih dragih, ki jih je v Bohinjski Beli kar precej. Tadej Golob je letos napisal več knjig, zato je bil na začetku novembra že drugič v naši knjižnici. Februarja je predstavil kriminalni roman Jezero in vsa svoja dosedanja dela in že takrat

Izid pesniške zbirke Kam pa tebi kompas kaže? sega v leto 2017, literarni večer pa je potekal na začetku tega leta. Knjiga je pesniški prvenec, ki mu je avtor namenil precej pozornosti in časa. Pesmi in aforizmi so se kalili v njegovem mladem, a vseeno precej zrelem življenju. Črno belo pesniško zbirko smo v Knjižnici Šmartno predstavili januarja, v kulturnem programu je poleg avtorja Jana Poglajna sodeloval še študent kitare, Matija Narobe. Revija Regrat V marcu je izšla nova številka literarne revije Regrat, ki jo je že osmič izdala Knjižnica Litija. Tokrat je bila številka posvečena literarni sekciji društva LILA, LILA piše. V reviji so svoje pesmi in prozo predstavili Magda, Gabrijela Andrej, Jelka, Marjeta, Joža in Marija. V zgodnjo pomlad so pohitele misli in občutenja ustvarjalcev, ki jih poleg likovne in kiparske umetnosti povezuje tudi ljubezen do besede. Aleksandra Mavretič

Že izšlo, predstavitev v novem letu… Knjižnica je svojim bralcem že lahko ponudila zadnje delo pisateljice Tine Vrščaj, Plašč, in novo knjigo Aca Jeranta, Taja in jaz, njen hišni ljubljenček. Knjigi bomo na literarnem večeru predstavili v novem letu, seveda vsako na svojem… 8

5

Knjižnica kot galerija Obiskovalcem naše knjižnice in dogodkov nudimo pester izbor razstav, ki jih pripravljamo z različnimi avtorji. Naše razstave so vezane predvsem na zmogljivost naših prostorov in prilagodljivosti avtorjev. Prednjačijo predvsem likovne in fotografske. Z njimi se trudimo dati dodano vrednost knjižnici, stopiti iz povprečja in z različnimi žanri razstav osveščati ljudi, ter širiti obzorja in kulturna doživetja. Da je umetnost neskončna in raznolika ni potrebno posebej poudarjati. Umetnost bogati človeka in z obiskom razstave veliko naredimo na osebnostni rasti. Barve pa tudi vplivajo na naše razpoloženje, mišljenje, doživljanje in delovanje, zato jih samodejno izbiramo in vključujemo v svoj intimni svet. Razstava vzbudi različna čustva, saj je človekovo počutje odvisno od svetlobe in barv. Pomembno je, da razstavo razumemo ali začutimo in tu se potem odraža čar umetnosti. V Letu 2018, ki počasi odhaja so gostovali: LILA, Marjan Manček, Dragi Benčič ter Berta Juvan, Mitja Zupančič, Alenka Vrlinič.

O utripu v naši knjižnici

Projekt rastem s knjigo

Beremo s Tačkami pomagačkami

-Imamo 5.100 aktivnih članov - to je ¼ vseh

V Knjižnici Litija že več kot deset let sodelujemo v projektu Rastem s knjigo. Projekt je namenjen spodbujanju branja pri mladih, zato Javna agencija za knjigo vsakemu sedmošolcu in dijaku prvega letnika podari knjigo. Letos so knjige podarili že trinajstič. Knjižnica Litija je v projekt vedno povabila domače avtorje oz. goste, ki so povezani z Litijo ali Šmartnim. V teh letih so bili z nami: Metod Pevec, Ida Dolšek, Aco Jerant, Igor Jurič, Ivan Esenko, Nejka Omahen, Jože Sevljak, Miran Juvančič, Pavel Smolej, Manca Juvan, Sabina Štrubelj in drugi, skratka pisatelji, novinarji, ki so povezani s knjigo in pisanjem. Letos smo gostili dva gosta, šmarske sedmošolce je obiskal Miran Juvančič, domačin, ki je predstavil svojo četrto knjigo, Ukročena divjina. Za učence je pripravil fotografsko projekcijo s svojega trimesečnega potovanja po Aljaski, Kanadi in delu ZDA. Na OŠ Gradec pa je prišla avtorica izbrane knjige za sedmošolce, Avtobus ob treh, Nataša Konc Lorenzutti. Učencem je predstavila svojo poklicno pot, kako si je želela ustvariti nekaj trajnega in je zato zapustila igralski poklic in začela pisati. Napisala je že več knjig, njen stil je navdušil tudi komisijo v izboru za zlato hruško, ki jo je prejela 2016 za knjigo Kdo je danes glavni. Prejela pa je tudi nagrado Svetlobnica za roman Bližina daljave.

Druženje s psi dokazano pozitivno deluje na počutje in zdravje. Še toliko bolj dobrodejno je kosmato bitje pobožati, se z njim igrati, mu kaj lepega povedati ali prebrati in celo zaupati svoje skrbi. S terapevtskimi kužki smo se prvič spoznali na Tačkovem festivalu. Zdaj pa je druženje z njimi postalo stalnica v naši knjižnici. Srede so tako namenjene branju s štirinožnimi kosmatinci in njihovimi vodniki. Branja in čohanja v družbi Linde in Yume ne manjka. Hvaležni smo njunima lastnicama Maji in Tatjani. Za pomoč pri branju.

občanov Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. Navkljub upadanju članstva v Sloveniji v naši knjižnici beležimo rahel porast članov. - Na dan nas obišče povprečno med 100 in 120 obiskovalcev - ob ponedeljkih nas obišče največ ljudi - več kot 20 % nad povprečjem. - Letno izposodimo okoli 270.000 enot knjižničnega gradiva - to je 13 enot na občana, oz. 52 enot na člana knjižnice. - Največ ljudi prihaja v knjižnico med 16. in 18. uro. - Letni prirast novih knjig znaša 3.500 / to je 0,16 na prebivalca oz. 0,7 na člana knjižnice. Morali bi jih imeti količinsko več - po standardih več kot 5.000. Izbor gradiva je kvaliteten, zato prihajajo v našo knjižnico tudi obiskovalci iz drugih občin. - Klasična knjiga ohranja veliko prednost pred e-knjigo, čeprav tudi slednje dobivajo na veljavi.

Matej Kračan Cvetka Kokalj

Kako pride gradivo na police? Ni lepšega kot v svojem bralnem kotičku odpreti čisto svežo knjigo. Skorajda še toplo, pravkar iz tiskarne. Ta ima nek čaroben vonj. Knjižničarji imamo ta privilegij, da listamo po takšnih knjigah medtem, ko se odločamo za nakup. Komercialisti različnih založb nam novosti običajno predstavljajo ob torkih. Pri odločanju nas vodijo potrebe, želje uporabnikov in strokovne usmeritve, hkrati pa nas omejujejo razpoložljiva finančna sredstva. Izbrano gradivo počaka še na vse spremne dokumente (končni je račun), preden se ga vsebinsko obdela. Gradivo vpišemo v našo bazo, ga opremimo z inventarno številko in UDK vrstilcem (Univerzalna decimalna klasifikacija, ki umešča gradivo na polico). Ob vpisu je dostopnost knjige vidna v sistemu COBISS. Preden pa dobi svoje mesto na polici, je knjigo potrebno še opremiti (zaščititi, žigosati, oviti in pripraviti na radijsko vodeno identifikacijo - izposojo in zaščito). Po vseh teh postopkih je knjiga pripravljena - kot vroča žemljica za vas, dragi bralci. Posebno za novosti, se je potrebno potruditi, da jih ujamete! Mateja Premk 6

Najbolj brano leposlovje v letošnjem letu Mladi bralci od 5 do 10 let: Anica na počitnicah, Desa Muck Zoki Zajšek noče v posteljo, Maja von Vogel Zgodba o dveh kozah, Tom Barber Razvajeni detelček, Tomo Kočar Male zgodbe za sladke sanje, Ivan Vernet Sovica Oka, Svetlana Makarovič Jaz ne grem v šolo, Adi Smolar Vse najboljše, Puhica!, Brigitte Minne Jaz bom zmagal!, Charise Neugebauer Neke zimske noči, Christina M. Butler

Knjižnica je del programa VARNE TOČKE.

V Gimnaziji Litija nas je obiskala avtorica izbrane knjige Planet, ki ne raste Lučka Kajfež Bogataj. Zaradi teme, ki jo je letošnja izbrana knjiga obravnavala, so se na Gimnaziji Litija odločili v projekt poleg dijakov 1. letnika vključiti tudi dijake, ki obiskujejo izbirni predmet Študij okolja. Javna agencija za knjigo je prijazno tudi tem dijakom podarila knjigo, dijake pa je v sredo, 24. januarja, obiskala njena avtorica, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Izčrpno nam je predstavila problematiko podnebnih sprememb.

Mateja Premk

Druženje s popotniki Čeprav so televizijski programi bogati s potopisnimi dokumentarci, imamo v knjižnici radi pristno popotniško izkušnjo in ohranjamo obliko potopisnih predavanj. Predstavitev neposrednih popotnih izkušenj, osebna izkustva iz prve roke in dobronamerni nasveti popotnikov so našim obiskovalcem še vedno zelo blizu . V letu 2018 smo se družili s popotniki Francijem Horvatom, Zoranom Furmanom, Jakobom Kendo, Alešem Juvancem in Ternovšek Branetom. Z nami so delili zgodbe o popotovanju po Cipru, šli smo na treking okoli Manasluja, z avtodomom po Španiji, z Jakobom Kendo pa smo prehodili 3.500 km dolgo Apalaško pot. Decembra pa smo naše popotne zgodbe zaključili s kolesarjenjem od Izraela do Kenije. Erna Jurič

Aleksandra Mavretič in Mateja Premk 7