Knjižni Čar 2020

Knjižnica v času Covida V pričetku marca smo izvedli zadnje prireditve brez omejevanja obiska, tako v Litiji kot Šmartnem, nato pa se je 13. marca knjižnica z vsemi enotami do 4. maja zaprla. V času popolne zaprtosti smo bralcem knjige pošiljali po pošti, nekaj smo jih izročili tudi po predhodnem naročilu, sprejemali pa jih nismo. Posledično so najbolj iskane knjige kmalu pošle. Ko smo se 4. maja vrnili v službo, smo vzpostavili nove razmere poslovanja: gradivo smo sprejemali ločeno od izposoje in ga puščali v 7-dnevni karanteni—knjižnice so bile odprte po poletnem urniku. Knjige so se čistile, prostori in površine dezinficirale, zaposleni so skrbeli za zaščito. Utrip je bil živahen, čeprav bralci niso mogli v knjižnice. Omogočili smo vpis na daljavo, prek spleta, dostop do e-gradiva (Biblos). Knjižnica Litija je uvedla tudi možnost brezgotovinskega poslovanja (pos-terminali in spletno plačevanje je zaživelo do konca meseca maja).

Kaj je odneslo minulo leto?

Naš pomočnik pri razkuževanju in čiščenju

8

Ko bomo pisali prava poročila (za nadzorna telesa, ustanovitelje, ministrstvo, NUK), bodo številke in dejstva, ki jih bomo navajali, opremljene z opombo: korona ukrepi.

Odneslo je neposrednost ob srečevanju generacij.

Odneslo je zaupno delitev občutkov o prebranem, ki si jih izmenjamo z bralci, ko nas obiščejo.

Odneslo je pravljičnost, ki jo mnogi doživljajo ob obisku knjižnice in sprehajanju med policami.

Kaj smo potem počeli, boste vprašali? Ko se je knjižnica 13. marca zaprla, se je vse do konca leta pričelo zasledovanje ukrepov in navodil: kaj lahko in česa ne smemo/moremo početi oz. omogočati. Knjige v karanteni Praznični utrip smo si pričarali z novoletno jelko; v vrečkah smo ponujali knjižna presenečenja tistim bralcem, ki so bili brez ideje za branje. Na klopeh so se dan na dan pripravljale naročene knjige, ki so jih bralci prevzemali ob glavnem vhodu.

Bralci in bralke so bili zelo strpni in razumevajoči, nove realnosti so se učili skupaj z nami in sprejemali so spremenjen način poslovanja knjižnice: v želji po zagotovitvi varnosti. Skupaj smo vedno našli poti do knjige – tako ali drugače, zato ohranjamo zelo oseben pristop pri naročanju knjig—da bi lahko izpolnili njihove želje in pobude!

Nekaj dela je bilo organiziranega tudi v obliki dela na domu, a vendar si brez prisotnosti zaposlenih v knjižnici, brez stikov z bralci našega poslanstva ne predstavljamo.

Odneslo je uveljavljene in prijetne dogodke, ki jih pripravljamo.

Nismo realizirali števila ur odprtosti knjižnic, kupili načrtovanega števila gradiva (bilo manj izdaj), dosegli ravni izposoje gradiva minulega leta, obiskovalcev ni bilo, prireditev ni bilo, projektov in povezovanj ni bilo, prilivov lastnih sredstev ni bilo …

Nato smo kot svetla izjema ostali odprti do konca leta, vendar na prilagojen način, ki smo ga vedno znova, vsak teden ob sprejemanju in spreminjanju pravil, pojasnjevali in ponavljali našim uporabnikom: »Za izposojo gradiva je potrebno vnaprejšnje naročilo gradiva: po telefonu, e-pošti, moji knjižnici – cobiss. Prostega pristopa ni, prireditev ni.«

Odprtost smo okrnili; manj je bila odprta osrednja knjižnica, krajevna le dvakrat tedensko, potujoča izposojevališča pa po dogovorih oz. skladno z naročili gradiva. Postopki dela so spremenjeni—precej več je manualnega dela (prinašanje knjig, iskanje, usklajevanje z naročniki), zaposleni pa so razdeljeni na manjše time, da se minimalno družijo.

Ob zaključku leta radi delamo povzetke in obračune: kaj smo naredili, premaknili, spremenili, dosegli. Naše vodilo je bilo, da želimo napredek, višje številke, boljše dosežke—če se le da: PRESEŽKE.

To bo v prevodu pomenilo: nismo dosegli načrtov.

Razmere so se izboljšale, uporabniki so smeli znova sami izbirati knjige—vračali pa so jih še vedno ločeno. Prireditev za obiskovalce še vedno nismo pripravljali. V jesenskem času smo ponudili nekaj več dejavnosti: obotavljivo, previdno in s preštevanjem in nadziranjem obiskovalcev (po navodilih NIJZ). Oktobra so se omejitve znova zaostrile. Knjižnice so z odlokom zaprli—v tamponu neodločenosti in nedorečenosti: ali smo zaprti ali nismo? Kršimo zakon ali ne? Knjižnice so bile zaprte 3 dni. Slovensko vlado smo k spremembi odloka pozivali povezano preko skupnosti občin in zveze splošnih knjižnic.

Minulo leto je odneslo sproščene odnose.

Andreja Štuhec Pa naše želje za novo leto? Želimo si premik naprej. Da se otresemo strahu in zakrčenosti. Da kultura znova dobi krila, ne pa da bojazljivo prhuta in se umika resnim, žalostnim temam. Da bi knjižnica spet postala vaš drugi dom—varen pristan. Da bi nas radi obiskovali in da bi imeli v vašem življenju spet posebno mesto.

Popolni zaprtosti (do 4. maja) je sledilo delno odpiranje, razkuževanje, ločevanje, preštevanje ljudi, popisovanje in izjemen porast neosebne komunikacije. Telefoniranje in pisanje e-sporočil je zamenjalo naše osebne stike z uporabniki, ki smo jim kljub vsemu želeli omogočiti branje. In pri tem smo imeli res veliko opraviti. Kako je mogoče, da se je z omejevanjem naše dejavnosti (pripravili smo komaj nekaj prireditev) obseg fizičnega dela tako povečal? Naročila knjig, usklajevanje z uporabniki, ki si gradiva ne izbirajo sami, priprave kolekcij gradiva, na drugi strani pa ločeno sprejemanje vrnjenega gradiva in temeljito čiščenje oz. dezinficiranje. Znotraj knjižnice smo skrbeli, da so zaposleni delovali vsaksebi—da si niso delili miz, telefonov, računalniških mest oz. da so te temeljito čistili. Pulte smo opremili s pleksi pregradami, razkužila nas spremljajo na vsakem koraku in opravilu. Knjižnica je bila povsem zaprta 1 mesec in pol v prvem valu ter 3 dni v jesenskem drugem valu. Krajevno knjižnico in mala izposojevališča smo skorajda zaprli in zgolj občasno odpirali—glede na naročila gradiva. Teami zaposlenih so delovali v dvojicah, glede na izmene, lokacije, vračilo ali izposojo. Uspelo nam je, da do okužbe na delovnem mestu v celem letu ni prišlo. Smo pa skorajda paranoično pršili površine, knjige in roke, brezkompromisno nosili maske in drug mimo drugega hodili, kot da smo kužni.

Vendar smo si močno prizadevali, da smo bralce spodbujali k izposoji in branju knjig: nismo si namreč mogli predstavljati, da bi to 'prekleto' leto odneslo tudi knjižne svetove. Marsikomu je branje edino zatočišče. Umik pred stresom, nezaupanjem, krivicami, nepoštenostjo, lažmi, vojnim dobičkarstvom in natolcevanjem. Prihajati pod okrilje poezije, domišljijskih svetov, drznih podvigov, valovanjem misli in razuma—saj ni mogoče, da bi nam kaj odneslo še to? Trudili se bomo, da bomo omogočali in varovali te svetove, za male in velike, za drzne in plašne, za glasne in tihe, za verne in agnostične, napredne in tradicionalne, za revne in premožne, za mačje in pasje ljubitelje, za moške in ženske, za stare in mlade. Na novoletno voščilnico smo postavili našo lepo staro hišo. Tesno nam je pod njeno streho, z vsemi knjigami, a močno si želimo, da čim prej pridete znova tudi vi, obiskovalci, bralci—zaradi vas smo in še bomo!

Ostanimo povezani—da nas ne odnese… Andreja Štuhec 1

Približevanja

Potopisno predavanje Janeza Medveda

Tačkove dogodivščine

Knjižničarji se izobražujemo

Vika Potočnik

Na potopisnih predavanjih v zadnjih mesecih se povežemo prek spleta, zadnji predavatelj v »živo« pa je bil februarja domačin Janez Medved. Predstavil je svojo pot po Bolgariji, ki je turistično in planinsko kar malo zapostavljena. Je pa to dežela, ki skriva številne naravne in kulturne znamenitosti, kar dokazujejo ostanki starih kultur, ki segajo daleč nazaj. Predstavil je deželo, ki je mnogim precej neznana, privlači pa zaradi tipičnega balkanskega vzdušja, hrane in seveda nizkih cen.

Tačkov knjižakeljc

V domačih logih. Obisk muzeja, rudnika in gradu Bogenšperk.

V januarju je bila naša gostja političarka, poslanka in pedagoginja Vika Potočnik. Od leta 1997 do 2002 je opravljala funkcijo ljubljanske županje. Leta 1989 je prejela naziv Slovenka leta. Leta 1992 je bila izvoljena v 1. državni zbor Republike Slovenije. Mati samohranilka, velika borka, tudi za pravice otrok, vodja Pionirskega doma.

Knjižnica Litija se je odločila za izvirni projekt, ki je namenjen vsem prvošolcem v Občini Litija in Občini Šmartno pri Litiji. Bralno kulturo bo spodbujal lik Tačka, torej kužka, ki že ima svoj festival. Projekt smo poimenovali Tačkov knjižakeljc. Ob vpisu v knjižnico so prvošolčki vse do konca oktobra prejeli posebno vrečico oz. žakeljc, s katerim si izposojajo knjige in skupaj s svojimi starši berejo. V knjižnici bomo obiske beležili na Tačkovo kazalko in mlade bralce za njihovo vztrajnost tudi nagradili. Tačkov knjižakeljc pričakuje prvošolce v knjižnicah v Litiji, Šmartnem, na Vačah in v Gabrovki. Branje nas povezuje, Taček pa razveseljuje, pravimo v litijski knjižnici in vsem želimo uspešno šolsko leto! Aleksandra Mavretič

Foto: Janez Medved

Desa Muck

Potopisna predavanja prek spleta

Pravijo v tretje gre rado, to bi lahko rekli za srečanje z Deso Muck. Februarsko srečanje je odpadlo zaradi bolezni, v marcu je nastopila karantena. V ponedeljek, 12. oktobra pa je v dvorano KC Litija prišlo okrog 40 obiskovalcev, ki so uživali v iskrivih in humornih odgovorih vsestranske umetnice. Spregovorila je o svojem otroštvu, najlepša leta so bila pri stari mami, o svojih projektih, o ljubezni do živali, o ustvarjanju, pripravljanju ozimnice,… pa o velikem ponosu, svojih treh hčerah, ki so jo vedno obdržale nad gladino, ko ji je bilo najtežje. Desa Muck je od avgusta 2020 upokojenka. Največ vprašanj je dobila v zvezi z literaturo, saj so vprašanja nastala v knjižnici, povezovala sem Aleksandra Mavretič. Večer, poln smeha je bil po dolgem času izolacije pravi balzam za dušo in srce.

Če bi pred leti kdo omenil, da bomo tuje dežele spoznavali prek spletne povezave, bi se močno začudili. Saj je druženje s popotniki v živo zanimivo prav zaradi klepeta in postavljanja vprašanj, ki zanimajo bodoče popotnike. A leto 2020 je prineslo toliko novosti, na trenutke nepojmljivih, da smo se tudi s popotniki povezali prek kamere. Najprej smo prisluhnili predavanju Zorana Furmana, o Koreji in Tajvanu. Sledilo je predavanje o Tibetu. Matej Košir je vpletel zanimive zgodovinske podatke in tako še popestril svoje izkušnje s potovanja po najbolj varovanem področju Kitajske. Obe predavanji si je doslej ogledalo že skoraj 200 gledalcev. Vabljeni k novim dogodivščinam naših popotnikov.

Aleksandra Mavretič

2

V Mestnem muzeju Litija nas je pričakala vodja muzeja, dr. Tina Šuštaršič. Predstavila je muzejske zbirke, predavanje obogatila z zgodbami iz preteklosti. Po ogledu muzeja smo ekskurzijo sklenili v rudniku Sitarjevec, ki ga je obiskalo že precej ljudi, epidemija je to za nekaj časa ustavila. Ekskurzija je bila zanimiva in spoznali smo, da imamo v središču Slovenije točke, ki si zaslužijo našo in tujo pozornost.

Taček na sejmu V septembru se je Taček odpravil na Litijski sejem. S seboj je vzel svoj knjižakeljc, ki ga je napolnil s kazalkami in knjigami. Na sejmu se je skrajno zabaval. Družil se je z otroki, jih razveselil z bomboni in se sprehajal med stojnicami z domačimi dobrotami. Vmes si je tudi kaj prebral, ker je radoveden. Močno si želi, da bi se v naslednjem letu spet lahko družili na Tačkovem festivalu. Mateja Premk

Potopis v času Corone

Strokovna ekskurzija tokrat doma. Knjižničarji se vsako leto na prvi ponedeljek v septembru odpravimo na strokovno ekskurzijo. Pri tem spoznavamo dobre prakse v drugih knjižnicah, izvemo za novosti in z izkušnjami izboljšujemo naše storitve. V letu 2020 smo se zaradi epidemije odločili, da obiščemo domače znamenitosti. Na soboto, 5. 9. smo se dobili na gradu Bogenšperk, kjer nas je pričakal dr. Jernej Kotar. Razkazal nam je muzejske zbirke in prenovljene grajske prostore. Izvedeli smo veliko novega in bili prijetno presenečeni, kaj vse grad ponudi obiskovalcu.

V muzeju

Aleksandra Mavretič

Grad Bogenšperk

Babica Maja svetuje V februarju smo predstavili zanimiv poklic. Maja Koprivnikar, diplomirana babica, ki na spletu deluje kot Babica Maja, je predstavila svojo dejavnost, ki pomaga bodočim mamicam, da se mirno in sproščeno pripravijo na lep in lahek porod. Opisala je svojo poklicno pot, nabiranje poklicnih in študijskih izkušenj v baltski državi in zanimivosti pri svojem delu. Po končanem predavanju je bila na voljo za vprašanja in odgovore. Aleksandra Mavretič 7

Zaključna prireditev Poletavcev in NajPoletavcev Ker je medgeneracijski festival odpadel, smo zaključno prireditev za Poletavce pripravili v KC Litija. Upoštevali smo ukrepe NIJZ, popisali vse obiskovalce, ki so v dvorani sedeli precej narazen. Prireditev smo izpeljali oktobra, za razvedrilo in nagrado mladim poletnim bralcem pa je poskrbel Teater Cizamo. Čeprav je leto zaradi epidemije osiromašeno na vseh področjih, smo bili številke sodelujočih zelo veseli, sodelovalo je 56 Poletavcev in 17 NajPoletavcev. Vsi so prejeli majico in priznanje, glavno nagrado, šotor za dve osebi je prejela Poletavka Eva, nagrado je priskrbela MKL. Glavno nagrado za NajPoletavca, slušalke, je prejel Anže, prispevala jo je Knjižnica Litija. Vsem hvala za trud in čestitke članom naše poletavsko-bralske jate!

Dijaki prvega letnika Gimnazije Litija so prejeli knjigo Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi. Zaključne prireditve žal nismo uspeli prirediti. Prav tako vsakoletnega obiska knjižnice, kjer za dijake pripravimo tudi kratko izobraževanje v obliki Knjižnično informacijskih znanj. Mateja Premk

Pravljični svet z babico Julko Kako priti do naših najmlajših, jim povedati kaj lepega, jih objeti z besedo? S pomočjo spleta smo v življenje obudili babico Julko. Enkrat mesečno se prek našega youtube kanala, facebooka oglasi otrokom z novo pravljico. S toplino glasu nam pričara trenutke, ko smo se s pravljičarko lahko družili v živo, ob ustvarjanju zanimivih izdelkov in klepetu. Babica Julka si želi, da bi se kmalu vrnili v knjižnico…

Utrinki s prireditev

Ta veseli dan kulture, 3. december

Milijonletja ujeta v kamnu

Že tradicionalno srečanje z ustvarjalci LILE ob Ta veselem dnevu kulture je letos odpadlo. Zato smo zavihali rokave in izdali novo številko Regrata, povsem smo ga posvetili epidemiji in vsemu kar nam je letos prinesla. Nekaj pesmi smo prek spleta predstavili prav na 3. 12., prek našega youtube kanala. Regrat v tiskani obliki pa je v knjižnico prispel sredi decembra in vam je na voljo za 3 evre. Da začutite občutke avtorjev pesmi, zgodb in fotografij, ki jih je sprožilo leto 2020.

S prireditvami smo letos pričeli 14. januarja, ko še nismo slutili, da bo marca prišlo do zaustavitve vsega javnega življenja. 14. 1. smo v galeriji Knjižnice Litija gostili tri člane družine Jurkovšek. Dr. Tea Kolar Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek sta predstavila knjigo Konodonti. Dogodek je popestrila razstava akademske slikarke in ilustratorke knjige, njune hčerke Barbare Jurkovšek. Na isti dan se je slikarka predstavila v avli Občine Litija, tam je odprla razstavo Interpretacija geološke zgodovine z naravnimi pigmenti rudnika Sitarjevec.

Aleksandra Mavretič

Ob dnevu žena razstava in recital

Umetniško delo Barbare Jurkovšek

Reci vreča, v njej je sreča

Upoštevali smo priporočila NIJZ

Knjižnica je postala snemalni studio.

Projekt Rastem s knjigo Branje s Tačkami pomagačkami Neusmiljeni virus nam je zagodel tudi pri izpeljavi projekta Rastem s knjigo. Namenjen je spodbujanju branja pri sedmošolcih in dijakih prvega letnika. Sedmošolci so v dar prejeli knjigo Janje Vidmar, Elvis Škorc, genijalni štor. V februarju smo v osnovni šoli Litija in Gradec pripravili zaključno prireditev. Gostja pa je bila avtorica podarjene knjige Janja Vidmar.

Četudi le kratek čas, smo v Knjižnici Litija ob sredah gostili psički Lindo in Yumo. Skupaj z vodnicama Tatjano in Majo sta pomagali oklevajočim bralcem pri branju. V njihovi družbi je branje vznemirljivo in nekaj posebnega. Bolj ko je branje zabavno in sproščujoče, večje je otrokovo zanimanje. Sproščujoč ambient smo ustvarili v časopisni čitalnici, ki se je ob sredah za eno urico spremenila v bralno sobo. Otroci so uspešno premagovali tremo pred branjem in vmes tudi pocrkljali ter nagradili kužka. Mateja Premk

6

Bernardka Skrt Lesjak, po rodu iz Litije, je izdala več strokovnih publikacij s področja logopedije. Zadnje delo, Reci vreča, v njej je sreča, je izšlo po njeni smrti. V knjigi so tudi ilustracije, ki jih je ustvarila sama in so bile na ogled na razstavi. Srečanje s sorodniki in prijatelji Bernarde-Nade, je potekalo 3. marca in je bilo obenem zadnje pred korono, ko smo za več mesecev zaprli vrata. Na dogodku sta nastopila tudi njena vnuka, večer je bil poln obujanja spominov in topline ljudi, ki so jo imeli radi in je ne bodo pozabili.

V Knjižnici Šmartno se ob dnevu žena že tradicionalno srečamo s člani in članicami KUD LILA. Tudi letos so pripravili pesniški recital in razstavo z naslovom AKT. V kulturnem programu je sodelovala Glasbena šola Litija in Šmartno, srečali pa smo se v petek, 6. 3. ob 19. uri. Aleksandra Mavretič

Poklon reki Savi s čipko, keramiko in zgodbami Na noč knjige smo se nameravali srečati v Knjižnici Litija, da bi se poklonili reki Savi z razstavo članic Društva U3 Litija in Šmartno. Že mesece so se članice krožka keramika in krožka klekljanja pripravljale na ta dogodek. Dogodka aprila ni bilo, pripravili smo ga 23. septembra, v Knjižnici Litija. Študijski skupini Keramika in Žabice, sta pripravili razstavo, ki so si jo ob upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalci ogledali v času odprtosti knjižnice.

Gost je bil tudi Vinko Logaj 3

Ko preberemo dobro knjigo, si velikokrat želimo deliti svoje občutke in misli o njej. Knjižnica pa je prostor, kjer te misli in občutki še bolje odmevajo in se razvijajo. Zato smo se odločili, da v našem prostoru oživimo druženje s knjigo oziroma bralni klub. K sodelovanju pri vodenju smo povabili poznavalko književnosti, literarno kritičarko, pisateljico in prevajalko, Tino Vrščaj. V februarju smo se ljubitelji pisane besede srečali prvič, se spoznali in dobili že prve naslove knjig v branje. Vmes je posegla corona in odnesla naša bralna srečanja. Ko so se razmere malo umirile, smo se v jeseni spet srečali. Materiala za debato je bilo več kot dovolj. Razšli smo se polni novih vtisov in z novim bralnim seznamom. Zaenkrat smo izvedli samo dve srečanji. Se pa veselimo ponovnega snidenja. Naše beležke so namreč polne novih misli in občutkov, ki jih bi radi delili. Ste vedeli, da je leto 2021 leto Josipa Jurčiča? Da je leto 2021 spominsko leto Luke Svetca? Da se veselimo novih spoznanj o dr. Slavku Grumu?

Zanimiva znanost V februarju smo se v Knjižnici Šmartno srečali z inženirjem strojništva, ki je predstavil diplomsko delo o izdelavi steklene zaščite muzejskega tramvaja. Martin Hostnik iz Šmartnega je na IC Geoss d.o.o. v letu 2019 diplomiral z delom Steklena izložba za muzejski tramvaj. Aleksandra Mavretič

Dostop gradiva na daljavo V času epidemije se je izposoja e -knjig povečala. Spletna knjižnica Biblos je ob spomladanski popolni ustavitvi javnega življenja v Sloveniji zaznala devetkrat višje povpraševanje po izposoji e-knjig. Tudi v Knjižnici Litija smo se potrudili, da vam ponudimo raznovrstni nabor. Trenutno lahko izbirate med 1151 naslovi.

Ko smo bili zaprti, v prvem valu… o Milanu Borišku

Poleg Biblosa odslej članom knjižnice ponujamo tudi zvočne knjige v slovenskem jeziku za izposojo na daljavo.

Človekova želja po letenju je stara kot človeštvo. Ikarjeva žalostna zgodba je navdihovala tudi umetnike. Pred razmahom komercialnega letalskega prometa je bilo le redkim dano, da so se dvignili nad oblake. Kot športniku je to uspevalo našemu rojaku Milanu Borišku, ki je dosegal vrhunske rezultate.

Audibook je prva slovenska spletna platforma, ki vsem slovenskim javnim knjižnicam omogoča izbor in naročanje avdio knjig v slovenščini, vsem njihovim članom pa enostavno in varno izposojo. Izposoja zvočnih e-knjig se izvaja v mobilni aplikaciji Audibook, dostopna v trgovini Play (za Android telefone) ali v aplikaciji App Store (za Apple telefone). Postopek izposoje zvočnih e-knjig je enostaven, pogoj za izposojo pa je le urejeno članstvo v knjižnici ter naložena aplikacija Audibook na osebnem mobilnem telefonu. Zakaj sploh izbrati zvočno knjigo? Zvočna knjiga ali govoreča knjiga je zvočni zapis besedila knjige. To je bralni posnetek teksta. Zvočne knjige, ki jih ponujamo za izposojo, so namenjene vsem starostnim skupinam. Za vse, ki morda slabo vidijo in težko berejo ali pa za tiste, ki nimajo časa za branje. Z aplikacijo je namreč možno knjigo poslušati med vožnjo v službo, šolo, na potovanju... Več informacij o zvočnih eknjigah in ponudbo si oglejte na povezavi audibook.app! Mateja Premk

Nov seznam za srčne bralce Poleti smo zaključili z branjem po seznamu Srčnega bralca. Sodelovalo je 27 bralcev, ki so za nagrado po pošti prejeli priznanje in knjigo Juliana Barnesa, Lege življenja. Zaključne prireditve žal nismo uspeli izpeljati, ker nam takratne razmere niso dopuščale. Primer steklene izložbe Martina Hostnika

4

DOMOZNANSTVO

Delo od doma in raziskovanje po spletu in literaturi sta v spomladanskem času rodila zgodbo ob stoletnici rojstva Milana Boriška, ki smo jo predstavili na Kamri.

Rodil se je 25. aprila 1920 v Litiji. Že kot deček se je ukvarjal z modelarstvom, poskus prvega poleta z jadralnim letalom, ki ga je izdelal sam, pa se je končal v bližnjem kozolcu. Nadarjenega in pogumnega fanta je pot vodila na Bloke, kjer je pred drugo vojno opravil vse tri izpite, A, B in C kategorije, postal pa je tudi učitelj letenja. Odmevni uspeh je dosegel na prvem svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju na Švedskem. Tekmovanje, ki je potekalo 6 dni, od 3. do 16. 7. 1950, je Milanu Borišku prineslo tretje mesto, njegovemu kolegu Maksu Arbajterju pa 4. mesto. Skupno pa sta dosegla najboljši uspeh, saj so ju razglasili za najboljša letalca. Več o življenjski poti, ki se je žalostno končala avgusta 1950, lahko preberemo v dragoceni knjigi Ivana Godca, ki je izšla 1999. Milan Borišek je po vrhunskem uspehu na Švedskem avgusta 1950 opravljal snemalni prelet nad Vršcem, za potrebe filmskega podjetja Avala, ko se je prelomil trup letala pri repu in je strmoglavil. Umrl je star komaj 30 let. Spomin nanj ohranja Aeroklub Milan Borišek iz Litije, ki bo letos ob okroglih obletnicah sodeloval z Mestnim muzejem Litija in Knjižnico Litija. Knjižnica Litija pripravlja zgodbo o izjemni poti Milana Boriška za objavo na portalu Kamra. Milan Borišek je na Blokah zapustil sina, ki se je rodil malo pred njegovo smrtjo in očeta ni nikoli spoznal. Milanov grob na litijskem pokopališču pa krasi ptica, sim-

bol letenja. Aleksandra Mavretič

Biser med razglednicami Zima leta 1902 v Šmartnem

Fotografija/razglednica prikazuje pogled na Šmartno z Ustja. Je unikatna in velika redkost. Kot fotograf se je na razglednici podpisal J. Bajec. Prikazuje pogled na Šmartno in hiše na Ustju, od koder je tudi fotografirano. Zanimiv je križ na levi strani, ki ga ni več. Mogočna cerkev kraljuje nad hišami, nad njo pa je vidna kaplanija s kozolcem. Erna Jurič

Ah, ti naši furmani! V letu 2020 smo vas spodbujali k sodelovanju pri zbiranju spominov o furmanih v naših krajih. Pomagali smo izdati brošurico o furmanih s Primskovega, se veselili izida LILI-nega kataloga o furmanih, med tem pa zbirali vsebino, se dogovarjali za intervjuje in pisali zgodbe, spomine, ki jih bomo objavili pred pomladjo. Zaradi omejitev stikov je bilo to težje, a pridobljene zgodbe, spomini so tako avtentični, prisrčni, da so nam polepšali manj vesele dni minulega leta. Odzvalo se je tudi nekaj strokovnih peres. Izjemno nas veseli pozitiven in dobronameren odziv pri virih. Pogled v preteklost, spomin na hrzanje, trdo delo in težko prislužen denar je nek drugi svet. Skupaj smo stopali vanj in veseli smo odkrivanja naše dediščine. Ob pogovorih je priložnost za navezavo stikov, izvemo še veliko drugih zanimivih podatkov, podrobnosti, ki nas spodbujajo k novim raziskovanjem. Kar bomo izvedeli, bomo delili z vami—kakšno srečo imamo!

K navdihujočemu branju pa spodbujamo tudi od jeseni dalje, tu je nov seznam za srčne bralce, knjižničarji pa smo mesečno pričeli objavljati Veličastnih 7, to je sedem knjig, ki smo jih prebrali in jih priporočamo v branje. Ti seznami so se na naši spletni strani znašli ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembru. Takrat se nismo mogli družiti z vami, smo se pa na bralce spomnili prek spleta. In si ob našem prazniku zaželeli: čim prej nazaj med ljudi… s knjigo, besedo, odnosi, druženji. Aleksandra Mavretič 5