Intervju…
TADEJ GOLOB Je eden izmed plodovitejših ustvarjalcev. Novinar, urednik, kolumnist, alpinist in pisatelj, z najbolj raznovrstnim izborom del . S kriminalnim romanom Jezero se uvrstil med najbolj brane avtorje. Prijazno se je odzval povabilu in odgovoril na nekaj vprašanj. Preveč ne bova razkrila, saj se nam bo v februarju pridružil na literarnem večeru.
ČAROVNIJA BESED IN DEJANJ Pred Knjižnico Litija stoji Bralka.
Roman Svinjske nogice je bil vaš romaneskni prvenec, za katerega ste prejeli nagrado Kresnik. Koliko časa ste ga pisali in kaj vam pomeni ta nagrada?
Gre za skulpturo kiparke Metode Maj, ki se počasi zliva s knjižnico, z vsemi, ki vstopamo vanjo. Postavila ga je k nam, ker verjame v čudovito moč besed, v čarovnijo, ki lahko spreminja svet, človeka, prostor.
Svinjske nogice so že tako daleč nazaj, da se pravzaprav ne spomnim, ali sem jih pisal dve ali tri leta, vsekakor precej časa. Ta nagrada mi je dala potrditev mojega dela in prišla je takrat, ko nagrade morajo priti – na začetku. Če bi jo dobil po desetih letih pisateljevanja in čakanja, mi najbrž ne bi bila pol tako ljuba.
Ob ustvarjanju so se ji nanizale besede, ki jih očarana in še vedno ganjena povzemam: 'iz besede je knjiga, iz knjig knjižnica. Na znanju stojimo, iz knjig se učimo. Navzgor, kakor po stopnicah, se vzpenjamo in se navzven, kot knjiga, odpiramo. Rastemo, zorimo. Naj bo pravljično to življenje, zato je v podstavku 7 knjig.
Doslej smo Jezero prodali v štiri tisoč izvodih in še tiskamo … Prav zdaj se prevaja v angleščino, in ko bo prevod končan, bomo poskusili poiskati založbo na tujem. Vem, da ne Kje iščete navdih za svoja dela? Morda v hribih? bo lahko, ker pač še noben slovenski avtor ni uspel na Pravzaprav ne vem, kaj naj bi ta pisateljski navdih sploh bil. tujem, ampak glede na to, kaj vse pride od zunaj k nam, Knjige se lotim, ko sem vsaj že kakšno leto razmišljal o njej mislim, da tudi v obratno smer ne bi smelo biti nemogoče. (tudi med pisanjem drugih knjig), potem pa tipkam in spet ob tem intenzivno razmišljam … Trenutni prebliski, ki se ob Kljub skandinavskemu zgledu je roman zelo slotem porajajo, so včasih uporabni, dostikrat pa po premisle- venski. Že sam kraj zločina je poznan turistični kraj, kar da občutek domačnosti. Zakaj ste dogajaku in po razčlenitvi ugotoviš, da niso nič drugega kot utrinje postavili ravno v okolico Bohinjskega jezera? nek. Zažarijo in izginejo. Pisanje je delo. Vaše mladinsko delo Zlati zob je bilo v šolskem letu Ker je konec leta lahko ta del Slovenije precej mračen, kar sem potreboval za pravo vzdušje, poleg tega pa gre za zaprt 2012/2013 izbrano v projektu Rastem s knjigo. konec, v katerem sem lahko fino omejil število mogočih Kašen je bil odziv mlajših bralcev? osumljencev. Agatha Christie je svoj krog zožila na udeleNisem pričakoval, da bo sploh kakšen odziv, ker je napisa- žence kakšne zabave ali na potnike na vlaku, jaz sem jih pa omejil z vikendi v Ukancu, s kmetijami v Stari Fužini in s na zelo klasično, tako kot so se včasih pisali mladinski hotelom v Ribčevem Lazu. romani – nihče ne maha s čarobnimi paličicami, nihče ne hodi skozi zidove. Pa je bila navkljub temu kar dobro spreBralce v knjižnici najbolj zanima, ali se obetajo jeta, se mi pa zdi, da so jo celo raje brali odrasli, posebej nadaljevanja? tisti, ki imajo radi tiste konce od Bovca proti severu. Katerega avtorja radi prebirate? Ogromno jih je, ki sem jih bral v različnih življenjskih obdobjih, in če bi moral navesti svojih nekaj najboljših, bi rekel takole: Bulgakov in Mojster in Margareta, Camus in Tujec, Vonnegut in Klavnica pet in Queneau in Cica v metroju. Če se dotaknemo romana Jezero. Je Taras malce avtobiografski lik oziroma alter ego? Malo že, čeprav sva si tudi precej različna. On je nehal plezati, jaz nisem.
Z novim letom začnem pisati nadaljevanje, in če bo šlo po načrtih, naj bi ga izdali pred naslednjim knjižnim sejmom v Ljubljani, se pravi tam enkrat na začetku novembra. Bomo kriminalko Jezero dočakali tudi na TV ekranih? Kot kaže tudi. Z RTV Slovenija smo podpisali pogodbo za scenarije za ekranizacijo Jezera in predvidoma naj bi se v zimi 2018/19 ta šestdelna serija tudi posnela. Štirje smo v ekipi, ki pripravlja scenarij zanjo, in sicer Miha Hočevar, Matevž Luzar, Srđan Koljević iz Beograda in jaz. Kdo jo bo režiral, kdo bodo igralci …, o tem pa še nič ne vem.
Mateja Premk Jezero je za slovenske razmere zelo uspešna knjiga. Doživela je že 3 ponatise, v knjižnicah je ves čas izposojena. Kaj pa prodor na tuji trg? Razmišljate morda o prevodih v tuje jezike?
12
Pestič, lahko tudi popek, ponazarja večno pomlad. Nenehno brstimo in nenehno rojevamo. Razgaljamo se: ne telo, dušo odpiramo. Iz duše pridejo besede, pesmi in zgodbe. Niso pomembne roke in noge, duša je tista, ki je položena v osrčje telesa. Kamen diha in utripa, v kamnu je skrito življenje. Beseda je ženska, knjiga je ženska, knjižnica je ženska (tudi vodja) - zato je lahko figura na tem podstavku le ženska. Lahko bi jo imenovala Ustvarjalka, hkrati pa je beseda njena zemlja, iz katere pobira lepoto in spoznanja. Inknjižnica je njen hram, zato naj ji bo ime Bralka. In Metoda je še rekla, zapisala: če bo Bralka sprejeta v to okolje, če bi jo imeli, naj ostane—knjižnici in litijskim bralcem—kot moje darilo. A. Š.
NAŠ KNJIŽNI ČAR POVEZUJE Vpliv knjižnice in energije njenih zaposlenih se čuti tudi v lokalnem okolju. Pridružujemo se ekipam kulturnikov pri snovanju prireditev, saj verjamemo, da nas povezovanje bogati. Tradicionalno smo vpeti v zasnovo občinskih prireditev ob državnih praznikih, sodelujemo pri načrtih za občinske praznike, podpiramo velike projekte, ki so pomembni za našo identiteto in razvoj, kot je bil zadnji—odprtje Rudnika Sitarjevec v Litiji ). Ne moremo našteti vsega, a če se vam zdi, da diši po knjigah, smo bili gotovo blizu oz. vsaj v ozadju! (foto: Aleksandra Mavretič z zadnjim direktorjem Rudnika Sitarjevec Ivanom Kramžarjem) © Knjižnica Litija Uredniški in avtorski prispevki: Andreja Štuhec, Mateja Premk, Aleksandra Mavretič, Matej Kračan, Domen Merzel, Erna Jurič.
1