Lekarništvo 1/2019

LEKARNIŠTVO Strokovno glasilo Lekarniške zbornice Slovenije

1–2019 Leto 47 – MAREC 2019

mikronizirani diosmin

filmsko obložene tablete, 500 mg tablete, 1000 mg

3/2019, Slovenija, 356-2019, MK/KS.

LAHKOTEN KORAK ZA ZDRAVE VENE

UKREPAJTE ZDAJ! Naj vas bolečine v nogah ne ustavijo na vaši poti.

Preprečite napredovanje kronične venske bolezni.

Flebaven z eno tableto na dan: olajša bolečine v nogah, zmanjša občutek težkih nog in njihovo otekanje, omogoča cenovno dostopnejše zdravljenje.

www.flebaven.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo!

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

LEKARNIŠTVO Strokovno glasilo Lekarniške zbornice Slovenije 1–2019 • Leto 47 – marec 2019

Na naslovnici: Slovenski ponos KRKA, tovarna zdravil, d. d., je mednarodno generično farmacevtsko podjetje s sedežem v Novem mestu.

2 4 6 7 9 11 13 19 25 29 31 33 38 40 42 44 46 48 51 53 55 57 63 66 70 71 73 79 81 83 84 86 90

Uvodna beseda 18. seja UO, 23. 8. 2018 19. seja UO, 20. 9. 2018 20. seja UO, 18. 10. 2018 21. seja UO, 22. 11. 2018 22. seja UO, 20. 12. 2018 Okužbe dihal pri otrocih Homeopatija in astma Farmakoterapijski pregled pri bolnici z anemijo Vitamin D: imajo od njega korist bolniki s tuberkulozo?

KOPB: vitamin D lahko omili poslabšanje – a le pri pomanjkanju Vpis v Register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti in izdaja prve licence magistru farmacije Vrednotenje vztrajanja pri zdravljenju z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov Obvladovanje tveganj pri pripravi magistralnih zdravil Ocena tveganja izdelkov galenskega laboratorija javnega zavoda Obalne lekarne Koper Titracija zdravil pri srčnem popuščanju z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata Pregled stanja v rokovanju z zdravili in izvajanju lekarniških storitev v domovih starejših občanov v Sloveniji Vzpostavitev sistema poročanja domnevnih neželenih učinkov zdravil v Celjskih lekarnah in analiza oddanih poročil Vključitev kliničnega farmacevta v zdravstveni tim nefrološkega oddelka splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Oblikovanje in vrednotenje stabilnosti tekočega peroralnega magistralnega pripravka z B-vitamini Resolucija ECOP 2018 o prihodnosti onkološke farmacije do leta 2025 Matija Centrih, predsednik Sekcije zasebnih lekarn Slovenije Varna uporaba zdravil 7. Mednarodna konferenca Centra za izobraževanje in razvoj homeopatije v Franciji 27. strokovni kongres onkološke farmacije in srečanje članov izvršnega odbora ESOP 9. Simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov 11. Delovna konferenca organizacije pcne 25 let Lekarne Zupančičeva jama, lekarne z dušo Prenova lekarniške podružnice Ankaran Lekarniška podružnica Zagradec FARMASKI 2019 Koledar izobraževanj v letu 2019 Seznam člankov, objavljenih v Lekarništvu v letu 2018

2

Lekarništvo 1-2019

UVODNA BESEDA

mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Spoštovani, Močno in intenzivno smo zakorakali v leto 2019 in pred vami je prva letošnja številka Lekarništva. Za lekarniško dejavnost, za stroko in za zaposlene smo leto 2018 ocenili kot uspešno. Skupaj si bomo prizadevali, da bomo kot uspešno opisali tudi leto 2019. Člani uredniškega odbora Lekarništva vas bomo s sodelavci o temah in dogodkih, pomembnih za našo dejavnost, redno in zgoščeno seznanjali. To je hkrati tudi povabilo vsem bralcem, da nas obveščate in Lekarništvo sooblikujete s svojimi prispevki in razmišljanji.

Novi Zakon o lekarniški dejavnosti še ni v celoti udejanjen. Dobili smo pravilnik, ki ureja register strokovnih delavcev, in pravilnik, ki ureja licence magistrov farmacije. Vse o vpisu v register in o podeljevanju licenc ter njihovem obnavljanju lahko preberete v tej številki.

Tudi s sprejetim pravilnikom, ki ureja izvajanje lekarniške dejavnosti, smo mnoge dileme razrešili, kljub temu pa ostaja veliko oziroma preveč vprašanj odprtih. Razrešili jih bomo lahko v sodelovanju z resornim ministrstvom in Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Novi zakon uvaja storitve, ki pravzaprav zahtevajo zaposlitev večjega števila magistrov farmacije specialistov ne samo v bolnišničnih, ampak tudi v javnih lekarnah. Financiranje specializacij v lekarniški dejavnosti za zdaj ostaja breme delodajalcev, torej javnih lekarniških zavodov, zasebnikov in bolnišnic.

Za vsako delo so potrebni ljudje z ustreznim znanjem in izkušnjami. Za kakovostno izvajanje storitev je potrebno tudi ustrezno število kompetentnih izvajalcev. Z drugimi besedami – tudi v lekarniški dejavnosti je nujno sprejetje standardov in normativov. Stroka jih je oblikovala in potrdila. Žal je to premalo. Z njimi se mora strinjati tudi politika, odgovorna za zdravstvo. Šele takrat si lahko obetamo financiranje potrebnega kadra.

Lekarniška zbornica še zmeraj čaka soglasje na spremembe Statuta, s katerimi bomo svoje delovanje uskladili z novim Zakonom o lekarniški dejavnosti. Javni lekarniški zavodi so zaradi svojega statusa zavezanci za javna naročila. Kar nekaj zavodov je razpise izpeljalo, a prav noben razpis ni dobil pozitivnega mnenja računskega

Lekarništvo 1-2019

UVODNA BESEDA

sodišča. Zato so zavodi pristopili k skupnemu razpisu. A zadeva ni preprosta; z vsako naslednjo fazo se odpirajo nova in nova vprašanja. Zagotovo bi lahko naštela še veliko področij, na katerih je nujno potrebno sodelovanje z resornim ministrstvom. Na več zaprosil za sestanek se minister ni odzval. V času pisanja tega uvodnika čakamo šestnajstega ministra oz. ministrico za zdravje. Zasledila sem podatek, da sta samo dva od prejšnjih ministrov do zdaj končala svoj mandat. To dokazuje, da je zdravstvo resnično zahteven resor. Ta trenutek se nam morda zdi, da lekarniška dejavnost nima težav. Potrdimo lahko, da dejavnost še vedno deluje dobro. A to se lahko kaj kmalu spremeni, če ne bomo svojih težav začeli razreševati in če ne bomo tudi v lekarniški dejavnosti izboljšali kadrovske situacije in financiranja.

Tu smo zaradi pacientov. S storitvami, kot so Osebna kartica zdravil, Pregled uporabe zdravil in Farmakoterapijski pregled, smo sledili potrebam svojih pacientov, ki so vedno starejši, imajo vedno več sočasnih bolezni in prejemajo vedno več zdravil. Za financiranje teh storitev se še zmeraj pogajamo. Naši pacienti tudi prehajajo med različnimi nivoji in izvajalci v zdravstvu, zato je zakon opredelil tudi brezšivno skrb.

Za izvajanje brezšivne skrbi bo lekarniška stroka morala postaviti strokovne podlage.

Razmisliti velja o osebni kartici zdravil kot dokumentu, ki spremlja pacienta, ki se zdravi pri osebnem zdravniku, specialistu, v bolnišnici ali potrebuje storitev na urgenci.

S februarjem smo v lekarnah uvedli sistem preverjanja avtentičnosti zdravil.

Pomembno je poudariti, da se v Sloveniji nismo soočali s problemi ponarejenih zdravil, da je torej naš trg zdravil varen, pacientom so na voljo kakovostna zdravila.

Je res potrebno deaktiviranje vsake škatlice zdravila ob izdaji?

Zakon o lekarniški dejavnosti zelo optimistično nakazuje pomen izvajanja storitev za pacienta. A v realnosti se srečujemo s številnimi administrativnimi opravili, navodili in omejitvami, ki jih narekujejo pravila zdravstvenega zavarovanja, omenjeno preverjanje avtentičnosti zdravil in še kaj. Ne pozabimo, da smo tu zaradi svojih pacientov, in si skupaj prizadevajmo, da bomo dosegli pogoje, v katerih bomo kar najbolje poskrbeli zanje.

3

4

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

18. seja UO, 23. 8. 2018 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Podano je bilo poročilo Delovne skupine za eRecept (deficitarna zdravila in razvrščanje magistralnih zdravil), na katerega so imeli člani pripombe, saj je treba najprej urediti zakonske podlage. Pred sejo UO sta se sestali še DS za vrednotenje lekarniških storitev in DS za kodeks lekarniške deontologije.

LZS se je dogovarjala s FURS glede stopnje DDV pri prehranskih dopolnilih. Načelno stališče je, da se DDV obračuna glede na namen uporabe. Odgovornost za pravilnen obračun DDV nosi proizvajalec.

LZS je prejela obvestilo, da JAZMP pripravlja novo izdajo Formulariuma Slovenicuma, od koder bodo izločene vse monografije farmacevtskih pripravkov.

JAZMP predlaga, da se te monografije vključi v Kodeks galenskih zdravil. LZS opozarja, da določene recepture izhajajo iz DAB in Helvetica, zato takšno ravnanje odpira problematiko avtorskih pravic. Potreben je sestanek z JAZMP. LZS je pozvala MZ, da do sprejetja sprememb Pravilnika o pogojih za izvajanje lekarniške dejavnosti ne opravlja verifikacijskih pregledov lekarn. MZ je spremembe pravilnika objavilo, vendar vsebina sprememb ne odpravlja težav pri izvajanju dejavnosti, zato je potrebna nova sprememba pravilnika. LZS meni, da v lekarnah ni potrebe po certifikatu GMP za izdelavo magistralnih zdravil. Pogoji, ki jih lekarne že danes zagotavljajo, so ustrezni za preskrbo pacientov s kakovostnimi magistralnimi zdravili.

LZS je sprejela stališče glede podeljevanje licenc t. i. letečim farmacevtom. IZ določb ZLD-1 izhaja, da se magistru farmacije, ki je v času od 29. 1. 2017 do 23. 6.

2018 izpolnil pogoje za pridobitev licence, ta podeli na podlagi vloge, ki ji vlagatelj priloži dokazila o pridobljeni poklicni kvalifikaciji in o opravljenem strokovnem usposabljanju. Prav tako se podeli licenca magistru farmacije, ki je na dan 27. 1. 2017 opravljal strokovno delo pri izvajalcu lekarniške dejavnosti.

UO je na pobudo Sekcije zasebnih lekarnarjev sprejel tudi stališče glede prenosa koncesije na gospodarsko družbo.

UO je izdal negativno mnenje za organiziranje lekarniške podružnice v občini Šenčur, ki bi jo organizirala Lekarna Kosobrin, saj ni v skladu z ZLD-1, in pozitivno mnenje za ustanovitev nove lekarne v občini Trebnje, ki bi jo organiziral javni zavod

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Dolenjske lekarne. UO je izdal tudi predhodno mnenje o Odloku o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica in javnega lekarniškega zavoda Zasavske lekarne Trbovlje.

Komisija za izobraževanje je predlagala in UO je potrdil Boštjana Martinca za nacionalnega koordinatorja za diabetes, potrdil je tudi evalvatorje za vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj, in sicer Majo Petre, Vesno Bizjak, Ireno Pušnik, Polonco Fiala Novak, Tjašo Pušnik in Lidijo Blažič; potrdil je tudi Tanjo Keše kot dodatno članico v DS za kazalnike kakovosti.

UO je potrdil predloge LZS za Aneks 2 k SD 2018. V septembru se bodo začele izvajati aktivnosti za sprejem Splošnega dogovora (SD) za leto 2019. Pogajalca sta Barbara Rems in Dušan Hus ter namestnika Romana Rakovec in Janez Erčulj.

Predsednik LZS Miran Golub in Dušan Hus se bosta septembra v Beogradu udeležila srečanja srbskih farmacevtov z naslovom The Future Role of the Pharmacists in the Pharmacy,

5

6

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

19. seja UO, 20. 9. 2018 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Povzemamo poročila sestankov in delo komisij in delovnih skupin: Problematika razvrščanja magistralnih zdravil v Centralno bazo zdravil (CBZ) še ni zaključena. Člani zbornice vztrajamo pri stališču, da za tak korak ni pravnih podlag.

V času pisanja tega poročila je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o registru strokovnih delavcev, ministrstvo pa še do danes ni dalo soglasja na Statut zbornice.

Delovna skupina (DS) Skrbnik kompetenc je obravnavala problematiko izvajanja farmakoterapijskih pregledov v ambulantah farmacevta svetovalca. Realizacija je namreč zelo skromna. Glavni razlog je nenapotovanje pacientov s strani zdravnikov.

DS je pripravila predlog za pilotni projekt izvajanja pregleda uporabe zdravil.

Predlog bo vključen v pogajanja za Splošni dogovor 2019.

UO je na tej seji obravnaval tudi druge predloge, ki jih je treba vključiti v SD 2019 (zvišanje plačnih razredov farmacevtskih strokovnih delavcev, uskladitev strukture priznanih kadrov, dvig sredstev za amortizacijo, prenova programa Farmacevt svetovalec z drugačnim vrednotenjem, povečanje materialnih stroškov za zavarovanje odgovornosti, sredstva za informatizacijo).

Sestala se je DS za prenovo vrednotenja lekarniških storitev. Problematika je kompleksna. Vrednotenje je treba uskladiti s predlaganimi standardi in normativi.

Občine Ormož, Kranj in Sevnica so podale vloge za soglasje k aktom o ustanovitvi javnih lekarniških zavodov in Občina Poljčane vlogo za mnenje o koncesijskem aktu.

UO je s spremembo cenika poenotil plačilo dela koordinatorjev farmacevtske skrbi.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

20. seja UO, 18. 10. 2018 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

DS za standarde in normative usklajuje pripravljeno gradivo z zahtevami Zdravstvenega sveta. Standarde in normative je obravnavala tudi Komisija za bolnišnična farmacevtska vprašanja.

DS skrbnik kompetenc pripravlja utemeljitev za umestitev PUZ v zdravstveni sistem, tudi tako, da z izvajanjem PUZ podpremo izvajanje farmakoterapijskih pregledov.

DS za kazalnike kakovosti je dokončala SOP za beleženje intervencij, ki zdaj vključuje tudi beleženje napak pri izdaji in uporabi zdravil. Skupina je pripravila tudi širši nabor kazalnikov kakovosti, ki ga bo ponovno pregledala. Ponovno poziva vse javne zavode in zasebnike, da beležijo farmacevtske intervencije.

Dušan Hus je poročal o sestanku PGEU, ki je obravnaval razvoj dejavnosti do leta 2030, pomanjkanje določenih zdravil (pričakujemo usmeritve), avtomatsko disperzijo (robote), oglaševanje v lekarnah, Brexit in drugo.

Sestala se je Skupina za strokovne nadzore s svetovanjem. Nahajamo se v neprijetni situaciji, ko imamo nov Pravilnik o pogojih za izvajanje lekarniške dejavnosti, a vemo, da je ta v fazi spreminjanja. Novi pravilnik spreminja področje izdelave magistralnih zdravil in uvaja širok nabor evidenc.

Predstavnika podjetja NENSI sta predstavila novosti in željo po spremembi financiranja, kar bi pomenilo, da bi lekarne prispevale znatno večji delež, kot so ga do sedaj. Odprta je tudi možnost nadgradnje kataloga za potrebe lekarn. Člani in ostali prisotni so se strinjali, da je katalog za lekarne pomemben, vendar bi morali poiskati drugačen način financiranja. V kolikor bi se povečal finančni prispevek lekarn, bi želeli aktivno sodelovati tudi pri razvoju, odločanju in lastništvu.

Nadzorni odbor je UO seznanil s svojim sklepom, da mora zbornica pristopiti k spremembi akta o sistemizaciji, da se poenoti način plačil zaposlenim in predsedniku.

Glede reorganizacije zbornice, ki jo je treba uskladiti z novim ZLD-1, je Sekcija javnih zavodov seznanila UO s svojim stališčem glede vključevanja individualnih članov. Sekcija zagovarja stališče, da pri odločanju ne moremo enačiti obveznih in prostovoljnih članov. Predlagajo, da se odločevalske pravice prostovoljnih članov omejijo na 10 %.

7

8

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

UO je imenoval Delovno skupino za pripravo dobre proizvodne prakse v sestavi: Liljana Zwittnig Čop, Simona Mitrovič, Lijana Koblar, Ester Košiček, Cvetka Nunčič, Gordana Alidžanovič, Marejta Selak, dr. Miha Vivoda in Katja Klinar.

Na pobudo Lekarne Ljubljana je UO ponovno razpravljal o merilih za uvrščanje lekarn v mrežo. UO je zavzel stališče, da je treba upoštevati zakonodajo, ki določa kriterije. V Ljubljani sta v mrežo vključeni tudi obe bolnišnični lekarni, kakor določa zakonodaja.

UO je dal soglasje na organiziranje priročne zaloge zdravil v občini Zavrč.

Ne glede na pritiske člani LZS vztrajamo pri stališču, da bomo pilotni projekt preverjanja avtentičnosti zdravil pričeli takrat, ko bomo imeli v SD zagotovljen dodatni kader.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

21. seja UO, 22. 11. 2018 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

DS za kodeks se je ukvarjala z vsebino monografij. Ta je zdaj usklajena za JZMP, razen v delu o preverjanju kakovosti. Vsi deležniki (LZS, MZ, JAZMP) bi se morali dogovoriti o enotnem razumevanju 88. člena ZLD-1, saj ga razumemo različno.

Lekarne opozarjamo, da moramo pacientom zagotoviti magistralna zdravila takrat in takoj, ko jih potrebujejo.

Zbornica je izdala mnenje Medicinski fakulteti v Mariboru glede študija farmacije na tej fakulteti. Povečanje števila farmacevtov ni rešitev. Dejavnost potrebuje dodatna sredstva za kader in večje število specialistov.

Novembra so bile v Uradnem listu objavljene spremembe Pravilnika o izvajanju lekarniške dejavnosti, JAZMP pa je na svoji spletni strani objavila smernice za izdelavo ocene tveganja za magistralna in galenska zdravila. Iz pravilnika izhaja obveznost zbornice, da v roku 6 mescev pripravi Pravila dobre lekarniške prakse in dobre proizvodne prakse.

Agencija za varstvo konkurence je leta 2016 uvedla postopek proti LZS. Da bi se postopek zaključil, je LZS predlagala, da sprejmemo določene zaveze glede oblikovanja načina vrednosti točke za izdajanje zdravil. Zbornica bi predlagala samo kalkulativne elemente in strokovne normative.

Komisija za farmacevtska vprašanja je podala poročilo o opravljenih strokovnih nadzorih s svetovanjem in predlagala ukrepe. Javne lekarne ustrezajo pogojem, so urejene, kader ustreza zahtevnosti strokovnih del, ne pa tudi obsegu.

Z uveljavitvijo novega pravilnika LZS pripravi le predlog strokovne literature.

UO je potrdil predlog o pristopu k posodobitvi standardov kakovosti za področje onkološke farmacevtske dejavnosti.

V področni odbor za poklicne standarde Zdravstvo in socialna varnost pri Ministrstvu za delo UO predlaga Mirjam Brenčič.

V novembru je bil na NIJZ sestanek glede eRecepta. Udeleženci so obravnavali predpisovanje narkotikov (prenos v e-obliko), predlagajo blokado izdaje obnovljivega recepta za akutna stanja, obravnavali so problematiko pretečene

9

10

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

veljavnosti recepta in t. i. maksimalne odmerke. Najbolj obširna je bila razprava o magistralnih zdravilih oz. vključitvi nacionalnih šifer v CBZ. Iz lekarn je bila podana pobuda za pospešitev delovanja eRecepta.

Na sestanku partnerjev za SD 2019 noben predlog LZS ni bil sprejet. Združenje zdravstvenih zavodov je na seji podalo predlog glede brezšivne skrbi in predlog, da bi se program Farmacevt svetovalec izvajal samo v bolnišničnih lekarnah. Oba predloga sta bila zavrnjena. Strokovne smernice za brezšivno skrb mora postaviti stroka, torej LZS. UO se strinja s predlogom ZZZS glede programa farmacevta svetovalca. Glede arbitraže vztrajamo pri svojih predlogih. Predlagamo še uvedbo prehodnega obdobja za zdravila iz TSZ in zdravila, ki so na novo vključena v MZZ. Vlada je odobrila sredstva za 14 dodatnih farmacevtov za potrebe preverjanja avtentičnosti zdravil. To pomeni, da lekarne pristopimo k pilotnemu projektu.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

22. seja UO, 20. 12. 2018 mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Osnutek SOP za beleženje farmacevtskih intervencij, ki zdaj vključujejo tudi beleženje napak pri izdaji in uporabi zdravil, je končan. DS predlaga, da se pošlje lekarnam, ki naj v roku dajo pripombe.

Delo končuje DS za prenovo Kodeksa lekarniške deontologije.

DS za standarde in normative je pripravila osnutek v delu, ki se nanaša na javne lekarne, z opombo, da so standardi pripravljeni samo za obseg del, ki je financiran iz javnih sredstev. Sekcija bolnišničnih farmacevtov načrtuje zaključek dela v januarju. Člani so se strinjali, da je treba standarde čim prej poslati na RSK v potrditev in nato na ministrstvo.

Komisija za izobraževanje je potrdila načrt izobraževanj. Lekarne so ge že prejele.

V veljavi je nov pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Ministrstvo je obljubilo, da bo v začetku leta 2019 izdalo navodila v povezavi z načinom dokazovanja pogojev za izvajalca pripravništva, do takrat pa dosedanji izvajalci nadaljujejo z izvajanjem pripravništva.

UO je obravnaval plan dela za leto 2019. Predsednik je kot glavne cilje izpostavil uveljavitev standardov in normativov, ustrezno vrednotenje lekarniških storitev, strokovni razvoj in uvajanje novih storitev, nadgradnjo sistema kakovosti, reorganizacijo LZS ter operativnost in reprezentativnost LZS. Izpostavil je še sodelovanje pri pripravi podzakonskih aktov (Strokovni nadzori s svetovanjem), podeljevanje licenc in vodenje registra strokovnih delavcev ter področje farmakovigilance.

Na seji arbitraže za SD 2019 so obravnavali 220 spornih vprašanj, večina je bila zavrnjenih. Potrjen je bil predlog za farmacevta svetovalca (Usklajen z ZZZS).

Ključno vprašanje je bilo, kako financirati dvig plačnih razredov. ZZZS še vedno nasprotuje umestitvi PUZ v zdravstveni sistem, ne glede na dokaze o njegovi dodani vrednosti (raziskave FFA): njihov fokus so ambulante farmacevta svetovalca.

Na vsaki seji UO so člani seznanjeni s potekom aktivnosti za skupni javni razpis za zdravila. Pogodbena odvetniška hiša je pripravila osnutek razpisne dokumentacije.

11

12

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

V zvezi z uvedbo Evropske direktive o preprečevanju vdora ponarejenih zdravil je Komisija za farmacevtska vprašanja zavzela stališče, da je osnova pri odločanju nemotena preskrba bolnikov z zdravili. Ponarejenih zdravil v uradni verigi do zdaj nismo zaznali, za vsa neskladja pa je že do sedaj obstajal in se izvajal sistem odpoklica.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Okužbe dihal pri otrocih Kristina Vogrin, dr. med.

Okužbe dihal sodijo med najpogostejše bolezni v otroštvu. Vsako leto se pojavijo v jesenskem in zimskem času. Okužbe dihal lahko razvrstimo glede na več meril: mesto okužbe, vrsto povzročitelja, trajanje bolezni in zaplete. Otroci najpogosteje zbolevajo za okužbami zgornjih dihal (prehlad, vnetja sinusov, ušes, grla in žrela). Te okužbe praviloma niso hude; če se ponavljajo in so dolgotrajne, pa lahko prizadenejo kakovost otrokovega življenja. Vnetja spodnjih dihal (sapnika, bronhijev in pljuč) predstavljajo samo pet odstotkov vseh okužb dihal.

OKUŽBE ZGORNJIH DIHAL Med okužbe zgornjih dihal uvrščamo prehlad, okužbe žrela in grla, okužbe srednjega ušesa ter okužbe obnosnih votlin.

Prehlad je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala. Otroci lahko zbolijo šestdo desetkrat na leto, tisti, ki obiskujejo vrtec, pa celo do dvanajstkrat. Pogostost prehladov je v našem podnebnem pasu večja v jesenskih in zimskih mesecih. Večina okužb poteka od septembra do aprila. Sezonsko pojavljanje je morda posledica začetka šole ali pa daljšega zadrževanja v zaprtih prostorih zaradi hladnega vremena, kar poveča verjetnost prenosa virusov. Prehlade povzročajo virusi iz različnih družin virusov s številnimi antigenskimi tipi in podtipi (npr. rinovirusi, koronavirusi, adenovirusi, virusi influence, parainfluence itd.). To je razlog za veliko število prehladov, ki jih prebolimo v življenju. Veliko virusov je predvsem v nosnih izločkih; največ se jih izloča od 2. do 4. dne bolezni. Povzročitelje prehlada lahko vedno osamimo tudi z rok bolnikov.

Splošni simptomi so povišana telesna temperatura, utrujenost, oslabelost, zaspanost, mrzlica, razdražljivost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izguba teka. Simptomi se razvijejo različno pri različnih boleznih, resnost simptomov pa je odvisna tudi od pripravljenosti imunskega sistema posameznika, da se bori z okužbami. Seveda okužba z virusi, ki pri starejših otrocih povzročajo le blage težave, pri novorojenčku ali dojenčku lahko vodijo v zaplete. Ponavljajoče se, vendar blage virusne okužbe (npr. navadni prehlad, rinitis) pri večini otrok ne zahtevajo zdravniškega pregleda in večinoma izzvenijo v 5–7 dneh. Za razliko od odraslih večino virusnih okužb pri otroku spremlja tudi povišana telesna temperatura.

13

14

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Zdravljenje je simptomatsko. Bolnikom svetujemo, naj uporabljajo dekongestive za nosno sluznico, paracetamol in nesteroidne antirevmatike. Dekongestivi za nosno sluznico so lahko topični v obliki pršila ali kapljic (ksilometazolin, oksimetazolin) ali sistemski v obliki tablet (psevdoefedrin). Povzročijo zoženje razširjenih žil v nosni sluznici, kar zmanjša oteklino in odpre nosne prehode, zato bolniki lažje dihajo, zmanjšata pa se tudi občutek tiščanja in občutek polnega nosu.

Za akutno vnetje žrela (AVŽ) so značilne bolečine pri požiranju ter bolečine v žrelu in vratu. To je lahko edini znak bolezni ali pa le eden od znakov bolezni. Bolezen se najpogosteje pojavlja v hladnejših mesecih. Streptokokno AVŽ je predvsem bolezen otrok, starih 5–15 let, in je najpogostejše v prvih letih šolanja, sicer pa se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Pri virusnih povzročiteljih so glavni vir okužbe otroci, okužba pa se nato širi med družinskimi člani. Prenaša se z osebnim stikom, s kapljicami sline in z nosnimi izločki. Možen je tudi prenos s hrano ali z vodo.

Pekoče, praskajoče bolečine v žrelu s težavami pri požiranju in mejno povišana telesna temperatura so tipični znaki vnetja žrela. Pri bakterijski okužbi (npr. piogeni stroptokok) so prisotni še gnojni izmeček, ki je pri virusni okužbi prozoren, in splošni znaki: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, oslabelost, bolečine v mišicah. Vnetje žrela traja do enega tedna.

AVŽ, ki ga povzročijo piogeni streptokok in nekatere redkejše bakterijske bolezni (davica, gonokokna vnetja, tularemija, sifilis, Plaut-Vincentova angina), zdravimo z antibiotikom. Pri ostalih povzročiteljih antibiotično zdravljenje ni potrebno – bolnike zdravimo simptomatsko (počitek, grgranje tople slanice, pitje tekočin, sredstva za lajšanje bolečin in zniževanje vročine).

Krup je poimenovanje za številna stanja, ki prizadenejo dihala pri otrocih. To so akutni laringitis, laringotraheitis, laringotraheobronhitis in spazmodični krup.

Simptomi in znaki nastanejo zaradi vnetja grla in dihalnih poti pod poklopcem.

Značilni so inspiratorni stridor, kašljanje in hripavost. Krup se običajno pojavlja pri otrocih, starih do treh let. Lahko se pojavi tudi pri dojenčkih (od starosti 3 mesecev dalje), zelo redko pa pri otrocih, starejših od 6 let. Bolj pogost je pri dečkih. Večino primerov krupa srečamo jeseni in pozimi. Bolezen praviloma povzročajo virusi, bakterijske okužbe običajno nastanejo sekundarno. Najbolj pogosti povzročitelji so virusi parainfluence 1–3 (do 80 %). Poleg njih povzročajo bolezen še številni drugi virusi, ki prizadenejo spodnja dihala: RSV, adenovirusi, rinovirusi, enterovirusi, koronavirusi in metapnevmovirus. Virus gripe redko povzroča krup. Čeprav je krup običajno blaga bolezen, ki mine sama od sebe, lahko pri nekaterih otrocih poteka s hudo klinično sliko, ki hitro napreduje.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Laringitis se običajno pojavlja pri starejših otrocih in odraslih. Bolezen je omejena na grlo in se klinično kaže s hripavostjo. Laringotraheitis se običajno pojavlja pri otrocih, starih od 3 mesecev do 3 let. Bolezen se navadno začne postopno (izcedek iz nosu oziroma zamašen nos, v 12–48 urah še pojav vročine, hripavost, lajajoč kašelj in stridor). Simptomi in znaki običajno trajajo 3–7 dni. Ko zapora dihal napreduje, se razvijeta stridor in hitro dihanje s podaljšano fazo vdiha. Stridor v mirovanju je znak hujše zapore zgornjih dihal. Pri hudi zapori vidimo ugrezanje nadrebrnih, podrebrnih in medrebrnih prostorov. Nastopijo lahko hipoksija, cianoza ali celo dihalna odpoved. Spazmodični krup se prav tako pojavlja pri otrocih, starih od 3 mesecev do 3 let. Vedno se pojavlja ponoči; simptomi ne trajajo dolgo, zato težave pogosto izzvenijo že pred prihodom k zdravniku.

Osnovna ukrepa sta vlaženje zraka in nadomeščanje kisika. Otroku lahko predpišemo inhalacije adrenalina, ki povzročijo vazokonstrikcijo sluznice in tako zmanjšajo edem. Če otrok prejme inhalacije adrenalina, ga moramo opazovati v ambulanti še tri ure. Pri hujši klinični sliki (stridor v mirovanju) predpišemo sistemski glukokortikoid ali glukokortikoid v obliki inhalacij. Otroka s hujšo obliko krupa moramo zdraviti v bolnišnici.

Akutno vnetje srednjega ušesa (AVSU) se pogosto pojavlja v otroškem obdobju in zelo redko v odrasli dobi. Več kot dve tretjini otrok imata eno ali več epizod AVSU do tretjega leta starosti, najpogosteje pa se pojavlja v starosti 6–24 mesecev, pogosteje pri dečkih kot pri deklicah. Čim mlajši je otrok ob prvi epizodi AVSU, tem večja je verjetnost, da bo pogosteje oboleval tudi kasneje. AVSU povzročajo bakterije in virusi. Med bakterijami sta v vseh starostnih skupinah najpogostejša S. pneumoniae in Haemophilus influenzae (prevladujejo sevi, ki jih ni mogoče tipizirati), pri približno 10 % otrok je povzročitelj Moraxella catarrhalis. Viruse so izolirano ali skupaj z bakterijami dokazali v tekočini srednjega ušesa v največ četrtini primerov; prevladujejo RSV, virus gripe in rinovirusi.

Pogosto so že pred pojavom znakov AVSU prisotni znaki okužbe zgornjih dihal.

Specifični znaki AVSU so bolečina v ušesu, izcedek iz sluhovoda in slabši sluh. Poleg tega so lahko prisotni nespecifični znaki, npr. vročina (pri eni do dveh tretjinah vseh primerov), razdražljivost, brezvoljnost, neješčnost, težave pri hranjenju, slabši spanec, bruhanje in driska.

Osnovni pogoj za uspešno zdravljenje AVSU je postavitev pravilne diagnoze.

Rezultati metaanalize raziskav glede antibiotičnega zdravljenja AVSU so pokazale, da je antibiotik najbolj učinkovit pri otrocih z gnojnim izcedkom iz sluhovoda in pri obojestranskem vnetju. Zdravimo z antibiotiki, skladno z navodili. Vsem bolnikom z AVSU in bolečinami moramo zagotoviti tudi ustrezno lajšanje bolečin

15

16

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

s paracetamolom. Otrokom z izrazitimi znaki zapore nosu za lajšanje težav za 3–4 dni predpišemo kapljice za anemizacijo nosne sluznice.

Akutno vnetje obnosnih votlin je lahko posledica infekcijskega ali neinfekcijskega dogajanja, ki povzroči zaprtje ustja obnosne votline. Večina primerov sinuzitisa se pojavi med okužbo zgornjih dihal ali po njej. Pri večini bolnikov gre za virusno okužbo. Bakterijsko vnetje obnosnih votlin se kot zaplet prehlada pojavi pri 0,5–2 % bolnikov. Najpogostejša bakterijska povzročitelja sta S. pneumoniae in H. influenzae.

Vodilni simptomi in znaki so: izcedek iz nosu (sluzav ali gnojen), zamašen nos, bolečine ali pritisk v predelu obraza in glavobol. Pridruženi so lahko tudi kihanje, kašelj in vročina, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih.

Večina okužb obnosnih votlin je virusne etiologije, težave praviloma izzvenijo v enem tednu. Vsem bolnikom svetujemo uporabo nosnih dekongestivov (ne dlje kot 3–4 dni) in spiranje s fiziološko raztopino ali pripravki morske vode. Če imajo bolniki ostala merila za okužbo obnosnih votlin in trajajo težave dlje kot sedem dni, posumimo na bakterijski sinuzitis. Odločimo se za antibiotično zdravljenje, ki naj bo usmerjeno proti najpogostejšim bakterijskim povzročiteljem.

Preseptalni (periorbitalni) celulitis je okužba očesnih vek in okolne kože.

Bistveno pogostejši je pri otrocih kot pri odraslih. Pri okužbi v povezavi z vnetjem obnosnih votlin je najpogostejši povzročitelj S. pneumoniae. Po poškodbi ali piku sta najpogostejša povzročitelja S. aureus in S. pyogenes. Prizadetost je praviloma enostranska. Če je izvor sinuzitis, bolnik toži zaradi občutljivosti in bolečin v predelu vnetega sinusa. Ob pregledu najdemo izrazito oteklino v predelu okužbe, koža je toplejša in pordela. Zdravimo z antibiotiki glede na mehanizem nastanka.

OKUŽBE SPODNJIH DIHAL Akutni bronhiolitis je akutno vnetje spodnjih dihal, ki se pojavlja pri otrocih do drugega leta starosti. Prizadete so male dihalne poti (notranji premer < 2 mm), ki nimajo hrustanca. Akutni bronhiolitis povzročajo virusi. Je pogosta bolezen v prvem letu življenja z vrhom obolevnosti med 1. in 10. mesecem starosti. Večina otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, je starih od 5 tednov do 6 mesecev. Bolezen v glavnem povzročajo virusi, največkrat RSV. Okužba se prenaša kapljično, pogosteje zbolevajo dečki.

Bolezen se prične s simptomi in znaki prizadetosti zgornjih dihal, ki jih lahko spremlja vročina (običajno je blaga, zlasti pri okužbi z RSV), po 1–7 dneh jim sledijo simptomi in znaki prizadetosti spodnjih dihal (bronhiolitis). Včasih so simptomi in znaki okužbe zgornjih dihal tako blagi, da jih spregledamo. Na prizadetost spodnjih

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

dihal kažejo kašelj, povečana frekvenca dihanja in neznačilni sistemski simptomi (razdražljivost, otopelost in neješčnost). Z napredovanjem bolezni (v tem obdobju bolniki neredko nimajo več vročine) postaneta izraziti tahikardija in tahipneja, pojavijo se tudi znaki povečanega dihalnega dela (ugrezanje prsnega koša, dihanje z nosnimi krili, hropenje). Akutna bolezen navadno traja 3–7 dni. Pri večini dojenčkov se klinično stanje v 3–4 dneh izboljša in v 1–2 tednih postopno ozdravijo.

Kašelj je lahko prisoten tudi do 8 tednov.

Bolezen zdravimo simptomatsko. Poskrbeti moramo za otrokovo udobje, zadosten vnos tekočin in znižanje vročine. Otroke, ki prebolevajo hujšo obliko bolezni, zdravimo v bolnišnici.

Pljučnica je pri otrocih pogosta bolezen; letno je v Sloveniji zaradi pljučnice bolnišnično zdravljenih skoraj 2.000 otrok, mlajših od 18 let, ambulantno pa jih zdravimo približno 5.000. Pljučnice lahko razdelimo glede na obseg in mesto prizadetosti pljuč (lobarna ali reženjska pljučnica; segmentna pljučnica; intersticijska pljučnica; bronhopnevmonija), glede na mesto nastanka (zunajbolnišnična pljučnica, v bolnišnici pridobljena pljučnica) ter glede na klinično sliko (klasična bakterijska pljučnica, atipična pljučnica) in povzročitelje (bakterijska pljučnica, virusna pljučnica, glivna pljučnica itd.).

Med povzročitelji pljučnice pri otroku prevladuje S. pneumoniae – njegovo prisotnost so dokazali v 15–50 % primerov pljučnic – sledijo virusi (RSV, rinovirusi in drugi) ter povzročitelja M. pneumoniae in H. influenzae. Redka, a nevarna povzročitelja pljučnice sta S. aureus in S. pyogenes. V četrtini primerov pljučnic gre za mešane virusno-bakterijske okužbe.

Bakterijsko pljučnico pri otroku zdravimo z antibiotikom. Izbira antibiotika je odvisna od klinične slike: če ima otrok vročino in povečane vrednosti kazalnikov vnetja, predpišemo betalaktamski antibiotik glede na etiologijo nastanka. Pri otrocih z dolgotrajnim suhim kašljem in vročino ter radiološko dokazano pljučnico predpišemo makrolidni antibiotik zaradi verjetne okužbe z mikoplazmo ali s klamidijo. Otrok z virusno pljučnico ne potrebuje antibiotičnega zdravljenja.

Nezapleteno bakterijsko pljučnico pri otroku zdravimo 7 dni.

Pertusis (lat. per-, močno; tussis, kašelj) ali oslovski kašelj je akutna bakterijska okužba dihal, za katero so značilni napadi intenzivnega kašlja. Prenaša se kapljično in jo v večini primerov povzroča Bordetella pertussis, redkeje Bordetella parapertussis.

Kljub učinkovitemu cepljenju majhnih otrok proti oslovskemu kašlju, ki so ga pričeli uvajati po letu 1940 in je do leta 1970 povzročilo znatno znižanje smrtnosti in 100-kratno znižanje incidence bolezni, na leto še vedno zboli 50 milijonov oseb,

17

18

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

300.000 pa jih umre. Največ primerov oslovskega kašlja ugotavljamo od julija do oktobra. Oslovski kašelj je močno kužna bolezen in se prenaša kapljično. Deklice in dečki zbolevajo enako pogosto. Oslovski kašelj je bolezen z dolgim potekom, saj traja 6–10 tednov ali celo dlje. Potek bolezni delimo na tri obdobja: kataralno (blagi znaki akutne okužbe zgornjih dihal), paroksizmalno (značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje) in konvalescentno obdobje (obdobje okrevanja).

Antibiotično zdravljenje je pomembno za preprečevanje širjenja okužbe z B. pertussis in B. parapertussis, vendar bistveno ne omili poteka bolezni in ne skrajša njenega trajanja. Najprimernejše zdravilo je makrolidni antibiotik midekamicin.

LITERATURA: 1. Meneghetti A, Mosenifar Z. Upper Respiratory Tract Infection. Medscape.

Dostopno na http://emedicine.medscape.com/article/302460-overview (6. junij 2013).

2. Pokorn M, Fošnarič I. Antibiotično zdravljenje akutnega in kroničnega vnetja srednjega ušesa in zapletov. Med Razgl 2012; 5 (Suppl 4): 63–9.

3. Pertussis (Wooping Cough). In: Pickering LK, Baker CJ, Kimbertin DW et al., eds. Red Book, 2009 Report of the Committee on Infectious Diseases.

28th ed. American Academy of Pediatrics, 2009: 504–19.

4. Tomažič J, Strle F et al. Infekcijske bolezni. Združenje za infektologijo.

Slovensko zdravniško društvo. Ljubljana 2014/2015: 249–300.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Homeopatija in astma dr. Maruša Hribar, mag. farm.

Astma je bolezen, pri kateri gre za stalno vnetje dihalnih poti, navadno se pojavi tudi zoženje bronhijev (sapnic). To zoženje je večinoma reverzibilno, včasih spontano. Povzročitelji astme niso znani, bolj so raziskani ogrožujoči dejavniki za njen nastanek. Največkrat je astma posledica preobčutljivosti na najrazličnejše antigene. Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Simptomi astme so kašelj, dušenje, piskanje v pljučih, lahko tudi izmeček, občasno tiščanje v prsnem košu in zasoplost. Sprožilci poslabšanja astme (napad astme) so predvsem okužbe dihal, alergeni, čustvena napetost, tobačni dim ….

Astmo zdravimo s konvencionalnimi zdravili. Glede na delovanje ločimo 2 skupini zdravil. V prvi skupini so preprečevalci napadov astme, v glavnem kortikosteroidi. Ta zdravila delujejo protivnetno, torej zmanjšujejo astmatično stalno vnetje, zato jih je treba jemati redno. Druga skupina zdravil pa so blažilci; v tej skupini so zdravila, ki so bronhodilatatorji. Ta zdravila sproščajo mišice v bronhijih in s tem zmanjšujejo zaporo dihalnih poti, pri čemer pacient čuti olajšanje težkega dihanja.

Nekatere virusne infekcije, kot je na primer gripa, pri nekaterih preobčutljivih posameznikih povzročijo bronhialno astmo. Pojavlja se predvsem pri ljudeh, ki so zelo občutljivi na mraz, lahko pa tudi pri tistih, ki v mrzlih dneh posegajo po zelo hladnih pijačah ali sladoledu. Astmo lahko razvijejo tudi tiste osebe, ki opravljajo svoje redno delo v zaprti, klimatizirani sobi. Bolezen nastane kot posledica velike temperaturne spremembe med pisarno in zunanjostjo.

Visoka obolevnost za alergijsko astmo se razvije zaradi vstopa alergena v naše telo. Alergeni so lahko tuje beljakovine – včasih jih imenujemo tudi antigeni. Ti povzročijo pri astmatično občutljivih ljudeh alergijsko vnetno reakcijo v bronhialnih poteh, kjer pride do zožanja bronhijev, to pa sproži astmo. Alergeni ali antigeni so neškodljivi za zdravo osebo, vendar škodljivi za astmatike. Alergeni v zraku, kot so cvetni prah, pršice ali plesni, povzročajo alergijsko reakcijo pri ljudeh, katerih imunski sistem je preobčutljiv nanje. Podobno je z nekaterimi živili, kot so jajca, mleko, pšenica in rakovice, v katerih se pojavljajo določene beljakovine, ki pri mnogih ljudeh sprožijo astmo.

19

20

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Do astmatičnih napadov pogosto prihaja tudi ob spremembi letnega časa oziroma sezone. V spomladanskem obdobju so pogosti splošni alergični simptomi, kot so kihanje, zamašen nos, lahko izcedek iz nosu. Te težave so odraz vstopa alergena v spomladanskem času. Hladno aprilsko vreme in nevihte povzročijo astmatični napad pri mnogih ljudeh. Pogosti so tudi pri tistih bolnikih, ki imajo sicer astmatične težave pri težji fizični aktovnosti, kjer pride do prehitrega dihanja, zato se vdihani zrak ne more dovolj segreti, preveč hladen pride v bronhije in sproži astmatični napad.

Na astmatično stanje bolnika vplivajo tudi hitre klimatske spremembe in vlaga v ozračju. Ko se temperatura zraka v dihalnih poteh spremeni, se sproži vnetno stanje v sluznici bronhusa, ki povzroči njeno odebelitev oz. zoženje zračne cevi, ob tem pa se pojavijo simptomi astme.

Poklicna ali »industrijska« astma se imenuje astma, povezana z delom v industrijskih panogah, kjer strupeni stranski produkti povzročijo astmatično stanje pri zdravi osebi. Veliko panog, kot so naftna ali kemična industrija, predelava plastike, proizvodnja barv, kot surovine uporablja različne strupene kemikalije. Pri njihovi uporabi nastajajo hlapi ali plini, ki dražijo dihalne cevi in povzročajo vnetje dihalnih poti ter simptome astme. Številni škodljivi plini, kot so žveplov dioksid, amonijak in klorovodikova kislina, se običajno uporabljajo v naftni ali kemični industriji; delavci v proizvodnji barv in predelavi plastike so izpostavljeni različnim kemikalijam, ki sprožijo astmatično stanje. Tudi delavci v kamnoseštvu lahko razvijejo astmatične težave.

Pri mnogih posameznikih pa astmatične težave povzročajo tudi čustveni ali psihološki dejavniki, na primer stres (finančna stiska, motnje v odnosih, pomanjkanje socialne podpore ali prenatrpan urnik) in občutki tesnobe. Telo namreč v stresnem stanju sprošča nekaj mediatorjev, kot sta histamin in levkotrien, ki sprožijo zožitev dihalnih poti. Tudi hormoni, ki se v telesu sproščajo v stanju stresa, zmanjšajo njegovo sposobnost, da se bori proti mrazu. Zato na mraz občutljiva oseba lahko dobi težave, povezane z astmo. Priporočljivo je zmanjševanje stresa, vsakodnevna vadba, dihalne vaje, jogijska pranajama, sproščujoča vadba, poslušanje najljubše glasbe, dobro spanje itd.

Hormonske spremembe, ki sprožijo astmo, se običajno pojavijo pri ženskah – za razvoj astmatičnega stanja je odgovoren ženski hormon estrogen. Zmanjšanje ravni estrogena ni neposredno odgovorno za začetek astme, njegovo nihanje pa povzroča astmo, saj aktivira nekatere beljakovine, ki povzročajo vnetje dihalnih poti. Pred menstruacijo je raven estrogena minimalna, zato se nekatere ženske v tem obdobju spopadajo z astmatičnimi težavami, podobno velja tudi za astmatične

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

simptome med nosečnostjo. Med menopavzo se raven estrogena drastično zmanjša in nekatere ženske, ki imajo tipično alergijsko predispozicijo, razvijejo astmatično stanje.

Ekcemi so vrsta kožnih bolezni, katerih simptom je srbeča koža z rdečimi, pikčastimi lisami, lahko z izcedkom. Povezava med ekcemom in astmo se še raziskuje.

Znanstveniki preverjajo domnevo, da v koži osebe z ekcemom ni ustrezne kožne pregrade, tako da alergeni lahko pridejo v telo in začnejo dražiti bronhialne dihalne poti. Bolnikom z ekcemi v koži genetsko primanjkuje nekaterih beljakovin, ki pomagajo vzdrževati pregradne lastnosti kože oz. varovati telo pred zunanjimi napadalci. Bolniki z ekcemsko anamnezo so torej nagnjeni k pojavu alergije ali astme.

K astmatičnim težavam so nagnjeni tudi bolniki z GERB – gastroezofagealno refluksno boleznijo oz. refluksom želodčne kisline. Pri bolnikih z GERB kislina sega navzgor v požiralnik in povzroča draženje dihalnih poti zaradi vnetja sluznice. Še en vzrok astme, povezan z GERB, je želodčna vsebina, ki stimulira živce v požiralniku, ki omejujejo dihalne poti, tako da oseba čuti kratko sapo in utesnjenost prsnega koša.

Homeopatija obravnava človeka celostno, torej na fizični, mentalni in duhovni ravni. S tovrstnim načinom zdravljenja želimo pri bolnem človeku ponovno vzpostaviti zdravo stanje oziroma ravnovesje. Homeopatija in sodobna uradna medicina se ne izključujeta, ampak sodelujeta v dobro bolnika. Homeopatska zdravila so brez stranskih učinkov in ne povzročajo zasvojenosti, zato so primerna tudi za vse bolnike z astmo, tudi otroke.

Katera so torej homeopatska zdravila za zdravljenje astme? Astmo, kot vsako drugo bolezensko stanje, lahko zdravimo z homeopatijo na različnih ravneh. Idealno je najti homeopatsko zdravilo, ki predstavlja bolnikov simillimum. To je zdravilo, ki osebi najbolje ustreza – ne samo njenim bolezenskim simptomom, ampak tudi njeni psihi, načinu reakcije na okolje in komunikacije z drugimi ljudmi – in tako ponuja možnost globljega zdravljenja. Iskanje simillimuma ni vedno mogoče, vseeno pa obstaja veliko homeopatskih zdravil, ki se lahko uporabijo za blaženje simptomov astme. Obstajajo tudi zdravila, ki jih je mogoče svetovati pri alergijski astmi (homeopatsko pripravljena hišna pršica, trave in cvetni prah itd.).

Naštevam nekaj zdravil, ki so v pomoč pri zdravljenju astme:

21

22

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

BLATTA ORIENTALIS To je orientalski ščurek, ki je nočno aktivna žuželka in večinoma živi v vlažnih prostorih. Zanimivo je, da se astmatični bolniki, ki jim to zdravilo najbolj pomaga, pritožujejo, da je njihovo stanje slabše v plesnivih, vlažnih okoljih. Lahko pride tudi do alergije ali občutljivosti na plesni in gnilobo na listih. Bolniki čutijo poslabšanje ob telesnih naporih. Zdravilo je indicirano pri napadu astme z bronhialno obstrukcijo. Do astmatičnega napada pride zaradi alergenov.

IPECA Če je astma povezana s slabostjo in/ali bruhanjem, se uporablja Ipeca. To zdravilo pridobivamo iz posušenih korenin plazečega grmičevja, Cephaelis (ali Psychotria) ipecacuanha, ki je avtohtono v Braziliji, vendar ga gojijo tudi v drugih tropskih podnebjih. Aktivna sestavina Ipece je emetin, ki se pridobiva iz lubja ali korena. Je močan strup, ki povzroča bruhanje in je včasih predpisan za praznjenje želodca zaradi zaužitja drugega strupa. Tradicionalno se Ipeca uporablja kot ekspektorans pri zdravljenju bronhitisa, ker spodbuja bronhialne izločke, da olajša kašljanje.

Homeopatski bolniki z indikacijo Ipece imajo konstanten kašelj z draženjem in bruhanjem; simptomi so bolj izraženi v toplem, vlažnem vremenu, in bolniki se takrat počutijo slabše. Radi sedijo ob odprtem oknu, da dobijo nekaj zraka. Roke in noge so hladne in se obilno znojijo. Ipeca je priznano zdravilo za astmatično krizo v otroštvu. Zdravilo je indicirano tudi pri veliki sekreciji sluzi, ki ima lahko za posledico zadušljiv kašelj s krči.

ANTIMONIUM TARTARICUM Podobno kot Ipeca se je tudi to zdravilo tradicionalno uporabljalo kot emetik ali ekspektorans. V homeopatiji se uporablja, zlasti kadar je astma povezana z okužbo in veliko sluzi. Sluz povzroča hropenje tako pri vdihu kot tudi pri izdihu. Bolniki čutijo olajšanje ob jemanju Atimoniuma tartaricuma, vendar so lahko ob tem precej razdražljivi. Obstajajo tudi nekateri drugi simptomi, kot je zadihanost, ki se poslabša zaradi vročine.

SAMBUCUS NIGRA Zdravilo Sambucus nigra je pripravljeno iz tinkture listov in cvetov črnega bezga.

Bolniki uporabljajo Sambucus nigro za lajšanje občutka dušenja, ponoči se zbujajo in imajo modrikast obraz. Lahko jih mučijo tudi hudi krči dihalnih poti. Stanje se običajno poslabša med polnočjo in 3. uro. Astmatični napad je lahko povezan z izrazitim potenjem, še posebej ob prebujenju.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

NATRI SULFURICUM To je zelo uporabno zdravilo za astmo tudi pri otrocih, saj se astma lahko ustavi v puberteti in se ponovno pojavi po 30. letu. Astma se lahko pojavi tudi v obdobju žalosti. Poslabšanje nastopi med 4. in 5. uro zjutraj. Stanje poslabša tudi vlažno vreme, megla in nevihte. Sikotični miazem. Značilne so kronične težave na koži (bradavice, dermatoze), težave v respiratornem sistemu (bronhitis, astma, emfizem), sluznici z digestivnim sistemom (jetrno-žolčne težave), težave s sklepi (artroze) in živčnim sistemom (glavobol, nespečnost, težave s koncentracijo, posttravmatska depresija).

MEDORRHINUM To je lahko zelo dragoceno zdravilo pri zdravljenju otroške astme, še posebej v primerih astme z ekcemom. Izboljšanje nastopi, če otrok poklekne na postelji ali če se zvije v klopčič. Astmo poslabša deževno vreme, izboljšanje nastopi ob morju.

Sikotični miazem. Medorrhinum je indiciran pri novotvorbah (tumorji, polipi, fibromi, adenomi), kroničnih vnetjih sluznic urogenitalnega sistema, revmatičnih obolenjih, respiratornih težavah (astma, ki se izboljša na na morju).

TUBERCULINUM Zdravilo za bolnike z astmo in slabim imunskim sistemom. Zmanjšuje prehlade in okužbe prsnega koša, ki so lahko vzrok napada astme. Tuberkulinska diateza in fosfor-konstitucija. Glavne indikacije za Tuberculinum so otorinolaringološke infekcije in alergijski rinitisi ter ponavljajoči se bronhitis kot vzrok napada astme.

Primeren je tudi za zdravljenje ponavljajočih se urinarnih infekcij z bakterijo Escherichia coli.

NUX VOMICA Nux vomica je učinkovito zdravilo za astmo s pridruženimi želodčnimi težavami.

Nux vomica olajša težko dihanje, povezano z občutkom polnosti in teže v želodcu, še posebej po večjem obroku. Simptomi se poslabšajo po obroku poslabšajo in zjutraj s hladnim zrakom. Olajša jih spahovanje. Nux vomica je koristna tudi pri težkem dihanju, ki je posledica motenj želodca.

23

24

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

ARSENICUM ALBUM Homeopatsko zdravilo Arsenicum album je eno najboljših homeopatskih zdravil za vse oblike astme. Koristno je tako v akutni fazi kot tudi v kroničnem stanju.

Pogosto se pojavljajo nočni napadi (okrog polnoči in pozneje), ki jih spremlja velika nemirnost in strah pred zadušitvijo v ležečem položaju. Je zdravilo za astmo in ekcem. Spada med periodična zdravila, saj imajo bolniki pogosto tudi rinitis. Glavne karakteristike zdravila so, da paciente zebe, so anksiozni in se jim stanje poslabša ponoči. Značilna je periodičnost v kratkih intervalih (od nekaj ur do nekaj dni).

Ekstremna fizična in mentalna šibkost. Simptomi bolezni se pojavijo ob specifični uri, navadno med polnočjo in 3. uro.

LACHESIS MUTUS To zdravilo je indicirano, kadar je najbolj izrazit simptom dušenje in so bolniki kongestivni. Motijo jih tesna oblačila in potrebujejo veliko svežega zraka. Dispnea je slabša zjutraj in zvečer, pred spanjem. To zdravilo je posebej priporočljivo za ženske pred oz. v menopavzi. Bolniki imajo vaskulariziran obraz (veliko žilic), rdeča ali modrikasta lica in nos, ustnice vijoličaste. Bolniki čutijo veliko željo po alkoholu. .

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Farmakoterapijski pregled pri bolnici z anemijo Andrej Kraševec, mag. farm., spec.

1. NAPOTITEV PACIENTA V ambulanto farmacevta je bila januarja 2019 dostavljena dokumentacija pacientke, stare 76 let. Gospa živi sama v svojem stanovanju. Na delovnem nalogu je bil označen pregled terapije.

2. ZBIRANJE PODATKOV Pregled zdravstvene dokumentacije V dokumentaciji pacientke smo našli spodaj navedene podatke.

Diagnoze: kritična ishemija obeh spodnjih okončin z bolečino v mirovanju, desno bolj kot levo, ledvična insuficienca, anemija, primarna mielofibroza, arterijska fibroza, hiperholesterolemija, osteoporoza.

Zadnje opravljene meritve na kirurškem oddelku – žilni odsek, januar 2019: krvni tlak 137/60 mmHg, utrip srca 56 udarcev na minuto, sinusni ritem, anemija z vrednostjo hemoglobina 65 (kar je pri bolnici kronično), Erit. 2,17, Hematokrit 0,194, MCV 89, testi hemostaze v mejah normale, ledvična funkcija oslabela, kreatinin 116 mmol/l, sečnina 16,1 mmol/l, GF 36 ml/min, LDL 2,6, HDL 1,7, s-Hol 3,1, Tg 1,9.

Tabela št. 1: Predpisana zdravila ZDRAVILO

ODMERJANJE

1. Lacipil, 4 mg, tbl.

2x1

2. Enap, 20 mg, tbl.

1 x 1 zjutraj

3. Enap H, 10 mg, tbl.

1 x 1 zjutraj

4. Lasix, 40 mg, tbl.

3x tedensko po 1

5. Kalinor, šum. tbl.

3x tedensko po 1

6. Litalir, 500 mg, tbl.

1x1

7. Exjade, 360 mg, tbl.

1x1

8. Aspirin, 100 mg, tbl.

1x1

OPOMBE

5 dni v tednu

25

26

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko ZDRAVILO

ODMERJANJE

9. Plivit, D3, gtt.

1x tedensko po 35 gtt.

10. Kalcijev karbonat, 1 g, tbl.

1x1

11. Alpha D3, 1 μg, tbl.

1x1

12. Doreta, 37,5/325 mg, tbl.

1–3 x 1

13. Lyrica, 25 mg, tbl.

1x1

14. Sorvasta, 20 mg, tbl.

1 x 1 zvečer

OPOMBE

Ugotovitve pri pregledu dokumentacije Gospa ima predpisano terapijo za vse indikacije. Zdravila, ki jih jemlje, niso kontraindicirana, je pa potrebna previdnost in prilagoditev odmerkov zaradi upada ledvične funkcije. Glede na laboratorijske vrednosti zdravljenje ne dosega želenih ciljev, saj prihaja do upada delovanja ledvic, tudi stanje slabokrvnosti se ne izboljšuje. Pri pregledu dokumentacije ne zasledimo, da bi gospa v preteklosti imela kakršne koli težave glede jemanja zdravil. Pri pregledu interakcij med predpisanimi zdravili v bazi LexiComp ne zasledimo klinično pomembnih interakcij.

Ugotovitve v farmakoterapijskem poročilu Iz dokumentacije je razvidno, da pri gospe prihaja do upada ledvične funkcije. Glede na trenutno vrednost GF, ki znaša 36 ml/min, gospa prejema povišan odmerek enalaprila, 30 mg dnevno. Če bi prihajalo do nadaljnjega zniževanja vrednosti GF, porasta kreatinina ali pojava hiperkaliemije, je treba znižati odmerek zdravila. Priporočljiva začetna vrednost enalaprila pri delovanju ledvic z vrednostjo GF 30–60 ml/min je 10 mg dnevno. V primeru zamenjave učinkovine je možen prehod na učinkovine iz skupine sartanov (losartan, telmisartan), katerih začetnega odmerka ni treba prilagajati, dokler GF ne pade pod 30 ml/min. Tudi pri uporabi učinkovin iz skupine alfablokatorjev (doksazosin) ni treba prilagajati odmerka glede na ledvično delovanje.

Uporaba tiazidnih diuretikov je pri zmanjšani glomerularni filtraciji manj učinkovita, saj motijo elektrolitsko ravnotežje in lahko povzročijo nastanek azotemije. Če bi se stanje slabšalo, bi bilo primerno uporabo tiazidnega diuretika, ki ga prejema v zdravilu Enap H, ukiniti. V primeru hipervolemije ali porasta serumske vrednosti kalija se lahko poviša odmerek furosemida, ki ga trenutno prejema 40 mg 3-krat tedensko.

Gospa se je pred leti zdravila z učinkovino iz skupine betablokatorjev, bisoprololom, ki ji je bil ukinjen zaradi znižane vrednosti utripa srca. Če bi se zaradi prilagajanja antihipertenzivne terapije ali samega poteka bolezni utrip srca v mirovanju dvignil na vrednost, ki bi bila višja od 75 udarcev na minuto, se za zniževanje povišanega

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

krvnega tlaka lahko ponovno uvede učinkovina bisoprolol v odmerku 2,5 mg dnevno.

Učinkovine bisoprolol ni treba prilagajati glede na GF, dokler se ta ne zniža pod vrednost 15 ml/min. Ob spremembi terapije je potrebna redna kontrola krvnega tlaka enkrat dnevno in utripa srca, ki v mirovanju ne sme pasti pod 60 udarcev na minuto.

Za zniževanje krvnega tlaka prejema tudi kalcijev antagonist lacidipin v odmerku 8 mg dnevno. Priporočljivi dnevni odmerek zdravila je 6 mg. Predlagam prilagoditev odmerka zdravila. Za učinkovino lacidipin je značilno, da se ne izloča preko ledvic in ne vpliva na njihovo delovanje. Zdravilna učinkovina ima dovolj dolgo razpolovno dobo, da se lahko daje v enkratnem dnevnem odmerku, kar tudi poveča učinkovitost terapije pri bolniku.

Zaradi pogostih transfuzij z eritrociti je bila gospe vpeljana terapija z zdravilom deferasiroks v odmerku 360 mg dnevno. Terapija je namenjena odstranjevanju železa iz telesa v primeru prekomerne obremenjenosti z njim. Za učinkovito zdravljenje z zdravilom je potrebno redno spremljanje vrednosti feritina v obdobju 3–6 mesecev in prilagajanje terapije na osnovi teh podatkov. Iz dokumentacije ni razvidnih podatkov o spremljanju vrednosti feritina. Predlagam, da se določi njegova vrednost, ki naj bi pri urejeni terapiji znašala 500–1000 μg/l. Nekatere študije poročajo, da zdravljenje z omenjenim zdravilom pri oslabelem delovanju ledvic lahko povzroča porast kreatinina in odpoved ledvic. Če bi vrednost kreatinina značilno porasla glede na trenutno vrednost (116 mmol/l) ob hkratnem zniževanju glomerularne filtracije, bi bilo treba ukiniti terapijo z zdravilom deferasiroks.

Zaradi zmanjšanega delovanja ledvic ji je bilo za preprečevanje pojava osteoporoze predpisano zdravilo Alpha D3, 1 μg, tablete, ki vsebuje aktivno obliko vitamina D. Ob terapiji z aktivno obliko vitamina D je potrebna redna kontrola Ca in sečne kisline vsakih 3–6 mesecev. Hkratna terapija z neaktivno obliko vitamina D (Plivit D, gtt.) ni potrebna.

Terapijo s pregabalinom je treba prilagajati glede na ledvično funkcijo. Trenutno prejema zelo nizek odmerek zdravila. Če bi se pojavila potreba po dvigu odmerka zdravila, se ta pri vrednosti GF od 15 do 30 ml/min lahko poviša do vrednosti 150 mg dnevno.

Učinkovino rosuvastatin je treba prilagajati glede na delovanje ledvic. Pri hudi okvari ledvic (GF manjša od 30 ml/min) je njena uporaba kontraindicirana.

Predlagam, da se učinkovina rosuvastatin zamenja za učinkovino atorvastatin v enakem odmerku, kot je zdravilo prejemala do sedaj. Učinkovine atorvastatin ni treba prilagajati glede na delovanje ledvic.

27

28

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Gospa prejema zdravilo za nadomeščanje kalija, ker prejema terapijo z diuretikom furosemidom. Terapija z diuretikom vpliva na homeostazo kalija, zato je potrebna redna kontrola vrednosti elektrolitov vsakih štirinajst dni oziroma ob vsaki spremembi odmerka ali pogostosti jemanja diuretika.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vitamin D: imajo od njega korist bolniki s tuberkulozo? mag. Boštjan Debeljak, mag. farm.

Rezistentni povzročitelji tuberkuloze postavljajo zdravnike pred velike izzive. Na voljo jim je ostalo le še nekaj rezervnih učinkovin. Sedaj pa raziskovalci dokazujejo, da vitamin D vpliva posebej na multirezistentne oblike bolezni. Ali imajo bolniki od tega dejansko korist?

Z dodajanjem vitamina D pri zdravljenju z antibiotiki bi lahko okrepili imunski sistem bolnikov s tuberkulozo. Tako pravi izjava študije, ki jo je s svojimi kolegi opravil David A. Jolliffe z londonske Queen Mary University. Kakšno sporočilno moč imajo izsledki?

Problematična je odpornost na izoniazid in rifampicin V svetu spada tuberkuloza poleg HIV in malarije med najpogostejše nalezljive bolezni. Po navedbah Instituta Roberta Kocha naj bi bila okužena približno tretjina svetovne populacije, od teh pa jih zboli približno pet do deset odstotkov.

Posebej v državah nekdanje Sovjetske zveze primanjkuje zdravil. Tam je stopnja okuženosti z multirezistentnimi povzročitelji tuberkuloze (MRD-TB) 12,9-odstotna.

Pri ljudeh, ki so se rodili in odrasli v Nemčiji, znaša ta vrednost le 0,6 odstotka.

Kritične so odpornosti na obe zdravili prvega izbora, in sicer izoniazid in rifampicin.

Po smernicah preostane nato le zdravljenje glede na občutljivost povzročitelja.

Raziskovalci so sedaj ugotovili, da bi dodajanje vitamina D morda lahko predstavljalo dodano korist.

Hitrejše odstranjevanje povzročiteljev V metaanalizi so ocenjevali individualne podatke 1850 pacientov, ki so sodelovali v kliničnih študijah v osmih državah: Veliki Britaniji, Pakistanu, Bangladešu, Indiji, Indoneziji, Mongoliji, Republiki Gruziji in Gvineji Bissauu. Od dodajanja vitamina D so imeli korist predvsem bolniki z multirezistentnimi povzročitelji tuberkuloze.

Pri njih je mukociliarno čiščenje potekalo hitreje. To pomeni, da so klice Mycobacterium tuberculosis izločali hitreje. Drugi bolniki od dodatkov niso imeli koristi. Stranski učinki se v nobeni skupini niso pojavili v omembe vrednem deležu.

29

30

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vodja raziskav, profesor Adrian Martineau s Queen Mary's Blizard Instituta je v svoji izjavi pojasnil, da je na zdravila multirezistentne tuberkuloze globalno vse več. Izredno težko jo je zdraviti in predstavlja mnogo slabšo prognozo kot običajna tuberkuloza. V svoji študiji z vitaminom D, ki je zelo varen in cenovno ugoden, so odprli možnost novega pristopa zdravljenja, ki bi koristil skupini bolnikov s tuberkulozo, ki jih je težko zdraviti. Če poenostavimo: pri zdravljenju z antibiotiki bi z dodajanjem vitamina D lahko vzpodbudili imunski sistem, da bi pomagal telesu odstranjevati klice tuberkuloze, namesto da bi se zanašali le na antibiotike, ki neposredno uničujejo bakterije.

Mnoga vprašanja so nepojasnjena Avtorji študije priznavajo, da je za klinična priporočila še prezgodaj, saj odprtih ostaja še več vprašanj. Osnova njihovega dela so bile randomizirane kontrolirane študije (RCT), ki so dobra osnova, vendar pa Jolliffu in kolegom manjkajo podatki, kakšne vrednosti vitamina D so imeli bolniki. Ne da se nedvoumno dokazati, zaradi katerih vzrokov je dodajanje vitamina D udeležencem koristilo. Ali so imeli ti pacienti zgolj pomanjkanje vitamina D, ali je dodajanje koristilo tudi bolnikom, pri katerih pomanjkanja vitamina D ni bilo? Tem vprašanjem se bodo morale posvetiti študije v prihodnosti. Poleg tega so bolniki glede na vrsto rezistence prejemali različna zdravila, kar bi lahko vodilo do vplivov na imunski sistem, ki niso primerljivi.

Ne nazadnje so raziskovalci operirali le s podatki o mukociliarnem odstranjevanju.

Nadaljnje klinične raziskave na tem področju in relevantni zaključki bi bili zaželeni.

Vir: • DocCheck: Vitamin D: Profitieren-Tuberkulosepatienten? https://www.doccheck.com/de/detail/articles/20926-vitamin-d-profitierentuberkulose-patienten https://www.qmul.ac.uk/media/news/2019/smd/vitamin-d-helps-treat-lethaldrug-resistant-tb.html

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

KOPB: vitamin D lahko omili poslabšanje – a le pri pomanjkanju mag. Boštjan Debeljak, mag. farm.

Ali je smiselno, da bi bolniki s KOPB (kronično obstruktivno pljučno boleznijo) jemali vitamin D? Po podatkih aktualne metaanalize lahko dajanje vitamina D ublaži delež zmernih do težkih poslabšanj. Je pa ta učinek signifikanten samo pri krvnih nivojih vitamina D pod 25 nanomolov/liter.

Podatki o 'vsestransko uporabnem' vitaminu D so pri mnogih indikacijah še vedno nejasni. Tako tudi pri KOPB. Obstajajo nasprotujoči si podatki o tem, ali dodajanje vitamina D pri KOPB lahko ublaži poslabšanje stanja ali ne. Po podatkih aktualne metaanalize, katere rezultate so pred kratkim objavili v strokovni reviji Thorax, je to odvisno od serumske koncentracije vitamina D pri posameznem bolniku.

Učinkovitost pri nižjih serumskih nivojih Znanstveniki so ovrednotili osebne podatke 469 bolnikov iz treh randomiziranih, kontroliranih študij o dodajanju vitamina D bolnikom s KOPB glede na to, kako to vpliva na delež zmernih do težkih poslabšanj stanja. V skupni oceni glede na povprečje vseh bolnikov ni bila razvidna nikakršna korist. Če pa so razdelili bolnike v podskupine glede na njihove serumske vrednosti vitamina D na začetku študije, so se pokazale razlike. Pri bolnikih, katerih serumska vrednost 25-hidroksi-vitamina D je bila pod 25 nanomolov/liter, se je izkazalo, da ima dodajanje signifikanten zaščitni učinek. Meja je po definiciji v območju pomanjkanja vitamina D oziroma izražene nezadostne preskrbe. Pri višjih izhodiščnih vrednostih je signifikanca izginila.

Redno uživanje je boljše kot bolus Rezultati se ujemajo s podatki starejše metaanalize, pri kateri so vrednotili pojav akutnih okužb dihal pri bolnikih s KOPB. Tu se je pokazal pozitiven učinek pri vseh bolnikih, ki pa je bil izrazitejši pri bolnikih, katerih izhodiščne vrednosti serumskega

31

32

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

vitamina D so bile pod 25 nmol/l. Razen tega se je v tej zgodnejši analizi izkazalo, da je dnevno ali tedensko dodajanje vitamina D učinkovitejše kot dajanje v bolusu.

Izsledki obeh metaanaliz kažejo, da dodajanje vitamina D bolnikom s KOPB brez ustreznega razloga za to ni primerno. Vsekakor pa velja bolnike opozoriti, naj preverijo svoj serumski nivo vitamina D, in jim po potrebi svetovati njegovo jemanje.

Vira: • Doccheck: COPD: Vitamin D kann Exazerbationsrate senken – aber nur bei Mangel https://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/news/artikel/2019/02/20/copdvitamin-d-kann-exazerbationsrate-senken-aber-nur-bei-mangel • QMUL News: Treat vitamin D Deficiency to Prevent Deadly Lung Attacks https://www.qmul.ac.uk/media/news/2019/smd/treat-vitamin-d-deficiencyto-prevent-deadly-lung-attacks.html

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vpis v Register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti in izdaja prve licence magistru farmacije Špela Bernik Golubić, mag. farm., sekretarka Lekarniške zbornice Slovenije

Na podlagi novega Zakona o lekarniški dejavnosti (Ur. l. RS št. 85/2016 in 77/2017; ZLD-1) sta bila sprejeta podzakonska predpisa: - Pravilnik o licencah magistrov farmacije (Ur. l. RS št. 39/2018) in - Pravilnik o registru farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti (Ur. l. RS št. 63/2018).

Prvi pravilnik ureja postopek pri odločanju o podelitvi, po¬daljšanju in odvzemu licence magistru farmacije in magistru far¬macije specialistu. Drugi pravilnik ureja vsebino in obliko registra, pogoje za vpis v register in izbris iz njega, postopek vpisa v register ter pravice in dolžnosti registriranega farmacevtskega strokovnega delavca. Lekarniška zbornica Slovenije je pooblaščena za vodenje registra farmacevtskih strokovnih delavcev in za izvajanje postopkov podelitve, podaljšanja in odvzema licence magistru farmacije in magistru far¬macije specialistu.

Register S sprejetjem omenjenih podzakonskih aktov so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev Registra farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti. Register je Lekarniška zbornica Slovenije vzpostavila 28. 1. 2019 in s tem dnem omogočila vpis farmacevtskih strokovnih delavcev vanj.

Pravilnik o registru farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti določa, da morajo biti v Register vpisani: - farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica, - inženir farmacije/inženirka farmacije, - magister farmacije/magistra farmacije, - magister farmacije specialist/magistra farmacije specialistka.

33

34

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

V Register se vpišejo: - farmacevtski strokovni delavci, ki že opravljajo strokovno delo pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, in se morajo vpisati v register v času šestih mesecev od vzpostavitve Registra, torej najkasneje do 28. 7. 2019, - farmacevtski strokovni delavci, ki začnejo opravljati strokovno delo pri izvajalcu lekarniške dejavnosti po vzpostavitvi registra, in morajo vložiti vlogo za vpis v register v 15 dneh po začetku opravljanja dela.

Z vzpostavitvijo Registra farmacevtskih strokovnih delavcev je za magistre farmacije skladno z določbami Pravilnika o licencah magistrov farmacije mogoče pridobiti prvo licenco.

Licenca magistra farmacije Licenca je javna listina, podeljena za določen čas (za dobo sedmih let), s katero magister farmacije dokazuje svojo strokovno usposobljenost za samostojno izvajanje lekarniške dejavnosti, in je dovoljenje za samostojno opravljanje poklica magister farmacije pri izvajalcu lekarniške dejavnosti.

Magister farmacije, ki samostojno opravlja poklic v lekarniški dejavnosti, mora: – imeti ustrezno izobrazbo in opravljen strokovni izpit (poklicna kvalifikacija), – biti vpisan v Register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, – imeti dovoljenje za samostojno opravljanje poklica magister farmacije pri izvajalcu lekarniške dejavnosti (licenca).

Licenčno obdobje Magistru farmacije se podeli licenca za obdobje sedmih let (licenčno obdobje).

Licenčno obdobje začne teči z dnem izdaje odločbe o licenci.

Za podaljšanje licence mora magister farmacije v iztekajoči dobi sedmih let kot dokaz strokovne usposobljenosti zbrati najmanj 75 licenčnih točk iz strokovnih vsebin, pri čemer mora najmanj 5 licenčnih točk pridobiti na strokovnem izpopolnjevanju s področij kakovosti in varnosti, etike in komunikacije. Poleg zadostnega števila licenčnih točk mora magister farmacije izpolnjevati tudi pogoj, da je v iztekajočem licenčnem obdobju opravljal strokovno delo v lekarniški dejavnosti oz. da ni za več kot tri leta prekinil dela v lekarniški dejavnosti.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Dokazovanje strokovne usposobljenosti Vsak magister farmacije mora za podaljšanje svoje licence kot dokaz strokovne usposobljenosti v licenčnem obdobju sedmih let zbrati najmanj 75 licenčnih točk.

75 licenčnih točk mora magister farmacije zbrati s strokovnim izpopolnjevanjem iz vsebin, ki jih določata drugi odstavek 73. člena Zakona o lekarniški dejavnosti in 7. člen Pravilnika o licencah magistrov farmacije, pri čemer mora najmanj 5 licenčnih točk pridobiti na strokovnem izpopolnjevanju s področja kakovosti in varnosti, etike in komunikacije.

Kot dokaz strokovne usposobljenosti za podaljšanje licence se upoštevajo strokovna izpopolnjevanja iz naslednjih vsebin: 1. Izpopolnjevalni programi (pasivna udeležba): – nacionalni kongresi, šole, učne delavnice, seminarji, simpoziji itd.

– mednarodni kongresi, šole, učne delavnice, seminarji, simpoziji itd.

– individualno usposabljanje pri domačem ali tujem specialistu (npr. priprava citostatikov, farmakovigilanca, enteralna in parenteralna prehrana, protibolečinska terapija, magistralni pripravki) 2. Predavanje/predstavitev/poster (aktivna udeležba) 3. Znanstvena ali strokovna objava – članek v reviji, ki je uvrščena v Science Citation Index – članek v recenzirani znanstveni oziroma strokovni reviji – prispevek v recenzirani publikaciji (zbornik, učbenik, ipd.)

– članek v strokovni reviji – članek v poljudnoznanstveni reviji 4. Recenzent knjige, učbenika, priročnika in drugega s strokovnega področja 5. Recenzent strokovnega članka 6. Samoizpopolnjevanje s pomočjo multimedijskih programov za učenje na daljavo 7. V licenčnem obdobju pridobljeno dodatno specialno znanje 8. V licenčnem obdobju pridobljen naziv specialist Vsako posamezno strokovno izpopolnjevanje je lahko ocenjeno z največ 20 točkami.

Pasivni udeleženci, ki se niso udeležili celotnega pro¬grama večdnevnega strokovnega izpopolnjevanja, so upra¬vičeni do sorazmernega deleža licenčnih točk strokovnega izpopolnjevanja, glede na udeležbo po posameznih dneh.

Zbornica je sprejela podrobnejša merila za vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj ter imenovala evalvatorje za strokovno pomoč pri preverjanju in razvrstitvi strokovnih vsebin.

35

36

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Predlog za oceno strokovnega izpopolnjevanja Predlog za oceno strokovnega izpopolnjevanja poda ponudnik strokovnega izpopolnjevanja (organizator) ali magister farmacije.

V skladu z 8. členom Pravilnika o licencah magistrov farmacije lahko organizator vloži predlog za oceno strokovnega izpopolnjevanja le pred začetkom izvajanja strokovnih vsebin, in sicer najpozneje 30 dni pred začetkom. Navedeni rok se nanaša na vložitev predloga za oceno vseh strokovnih vsebin.

Magister farmacije vloži predlog za oceno strokovnega izpopolnjevanja, kadar predloga za oceno ni vložil organizator. Magister farmacije vloži predlog za oceno po zaključku strokovnega izpopolnjevanja, vendar najpozneje hkrati z vlogo za podaljšanje licence.

Podaljšanje licence Magister farmacije najmanj tri mesece pred iztekom veljavnosti licence predloži zbornici vlogo za podaljšanje licence, ki ji priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje licence in potrdilo o vplačani taksi.

Lekarniška zbornica Slovenije v postopku za podaljšanje licence vpogleda v podatke o magistru farmacije v Registru farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, ki ga vodi kot javno pooblastilo, ter preveri evidenco o izpolnjevanju pogojev magistra farmacije za podaljšanje licence in ostale podatke o magistru farmacije, s katerimi razpolaga.

Magistru farmacije, ki z dokazili izkaže izpolnjevanje pogojev za podaljšanje licence, Lekarniška zbornica Slovenije izda odločbo o podaljšanju licence. Če Lekarniška zbornica Slovenije v postopku za podaljšanje licence ugotovi, da magister farmacije v iztekajočem se licenčnem obdobju ni zbral dovolj licenčnih točk in/ali ni opravljal strokovnega dela v lekarniški dejavnosti oziroma je za več kot tri leta prekinil delo v lekarniški dejavnosti ali ni priložil potrdila o vplačani taksi, magistra farmacije z dopisom pozove, naj v 15 dneh vlogo dopolni oziroma predloži manjkajoča dokazila o strokovni usposobljenosti (oziroma navede, katera dokazila še pričakuje do izteka licence in kdaj jih bo predvidoma pridobil).

Namen stalnega strokovnega izpopolnjevanja je ohranjanje visoke strokovne ravni znanja in pridobivanje novih strokovnih znanj na področju zdravljenja z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter pridobivanje in poglabljanje znanj in veščin, pomembnih za zagotavljanje farmacevtske obravnave pacienta in uspešno opravljanje poklica.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Preizkus strokovne usposobljenosti Če magister farmacije ne vloži vloge za podaljšanje licence pravočasno (najmanj tri mesece pred iztekom veljavnosti licence) ali vloge ne dopolni v roku ali ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje licence, mora za podaljšanje licence opraviti preizkus strokovne usposobljenosti (če magister farmacije preizkus strokovne usposobljenosti zahteva sam, vloži vlogo za opravljanje tega preizkusa na posebnem obrazcu). Preizkus strokovne usposobljenosti poteka skladno s programom, ki je objavljen v prilogi 4 Pravilnika o licencah magistrov farmacije.

Odvzem licence Magistru farmacije lahko Lekarniška zbornica Slovenije na podlagi 80. člena Zakona o lekarniški dejavnosti začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu.

Trajni odvzem licence se lahko izreče zaradi večje strokovne napake pri delu, kadar takšno ravnanje magistra farmacije povzroči trajne hujše posledice za zdravje pacienta ali smrt pacienta.

Začasni odvzem licence do največ pet let se lahko izreče: – če se ugotovi, da magister farmacije s svojim delom lahko resno ogroža zdravje ali življenje pacienta, – če je magistru farmacije s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno izvajanje lekarniške dejavnosti ali opravljanje poklica, – če se po podelitvi licence ugotovi, da je magister farmacije v postopku podelitve licence izpolnjevanje pogojev dokazoval z zavajanjem uradne osebe.

Lekarniška zbornica Slovenije pomembne vsebine in navodila objavlja na spletni strani www.lzs.si v zavihku Register in licence.

37

38

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vrednotenje vztrajanja pri zdravljenju z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov Vrsta specializacije: Klinična farmacija Specialistka: Maša Koritnik Zadravec, mag., farm., spec.

Mentorica: Polonca Drofenik, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Lekarna na Vidmu

Povzetek specialistične naloge: Pogoj za uspešno zdravljenje kroničnih bolezni, med katere spada tudi povišana vrednost serumskih lipidov, je dosledna in pravilna uporaba zdravil, predpisanih na recept. Po podatkih SZO več kot 50 % bolnikov prekine zdravljenje z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov v prvem letu od začetka zdravljenja. Posledice nevztrajanja pri zdravljenju z zdravili se odražajo v nepotrebni porabi zdravil in posledično njihovem uničenju, napredovanju bolezni, manjši kvaliteti življenja, večjem številu hospitalizacij in navsezadnje zaradi staranja populacije tudi v prezasedenosti domov za ostarele. Izboljšanje vztrajanja pri zdravljenju z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov je tako ključnega pomena tako za bolnike kakor tudi za zdravstvene delavce. V specialistični nalogi smo se osredotočili na vprašanje, ali so pacienti prekinili zdravljenje z zdravili in če, za kakšno časovno obdobje. Pridobili smo informacije o izkušnjah pacientov, ki so prekinili terapijo z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov, ne da bi se o tem posvetovali z izbranim zdravnikom. Hkrati smo preučili tudi dejavnike, ki vplivajo na vztrajanje pri zdravljenju z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov.

Vprašalnike smo naključno razdelili pacientom, ki se zdravijo z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov. Osredotočili smo se na vprašanje, ali je pacient v času trajanja terapije kadar koli prenehal z jemanjem zdravil za spreminjanje ravni serumskih lipidov ali ne ter koliko časa je trajala morebitna prekinitev. Za pripravo podatkov za analizo in ponazoritev dobljenih rezultatov smo uporabili orodja, ki jih ponujata programa Microsof t Excel in SPSS-X for Windows.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Prikazali smo deskriptivne značilnosti posameznih spremenljivk in analizo poglobili s Fisherjevim natančnim testom.

Na osnovi dobljenih statističnih vrednosti ne moremo trditi, da kateri koli izmed obravnavanih dejavnikov tveganja za spreminjanje ravni serumskih lipidov v osnovni množici vpliva na prekinitev terapije z zdravili za spreminjanje ravni serumskih lipidov.

39

40

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Obvladovanje tveganj pri pripravi magistralnih zdravil Vrsta specializacije: Specializacija iz oblikovanja zdravil Specialistka: Lidija Vrbovšek, mag. farm., spec.

Mentorica: Simona Mitrovič, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Javni zavod Celjske lekarne

Povzetek specialistične naloge: Vsa zdravila, ne glede na način izdelave (industrijska, galenska, magistralna), morajo biti kakovostna, varna in učinkovita. Obvladovanje tveganj pri pripravi magistralnih zdravil v lekarni predstavlja pomemben del učinkovitega sistema kakovosti in je od 27. januarja 2017 tudi zakonsko obvezno. Zakon o lekarniški dejavnosti namreč zahteva, da se za vsa zdravila, ki se pripravljajo v lekarni, izvede dokumentiran postopek ocene tveganja v skladu z Evropsko farmakopejo in Resolucijo o zahtevah za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravil, pripravljenih v lekarnah za posebne potrebe pacientov – CM/ResAP(2016).

Za oceno tveganja posameznega magistralnega zdravila smo zato uporabili vzorčni postopek, opisan v Resoluciji CM/ResAP(2016), ki omogoča razlikovanje med dvema ravnema tveganja (pripravki z visoko stopnjo tveganja in pripravki z nizko stopnjo tveganja). Kot referenca za ustrezen sistem zagotavljanja kakovosti za magistralna zdravila z visoko stopnjo tveganja se zahteva uporaba smernic Dobre proizvodne prakse (angl. Good Manufacturing Practice), za magistralna zdravila z nizko stopnjo tveganja pa uporaba smernic Dobre prakse pri pripravi zdravil pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti (angl. PIC/S Guide to Good Practices for the Preparation of Medicinal Products in Healthcare Establishments).

Obe vrsti smernic za obvladovanje tveganj predlagata postavitev treh osnovnih vprašanj: – »Kaj lahko gre narobe?« – »Kakšna je verjetnost, da bo šlo narobe?« – »Kakšne so lahko posledice (resnost) dogodka?«

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Tveganje smo zato najprej ocenili po metodi analize možnih napak in njihovih posledic (angl. Failure Mode Effects Analysis – FMEA). Možne napake (odklone) smo določili na osnovi njihovega pojavljanja pri pripravi magistralnih zdravil v lekarnah ter na osnovi temeljitega poznavanja celotnega postopka priprave magistralnih zdravil.

Ugotovili smo, da je za zagotavljanje kakovostnih, varnih in učinkovitih magistralnih zdravil pomembno, da naredimo oceno tveganja po obeh metodah.

Metoda po Resoluciji CM/ResAP(2016) nam daje vpogled predvsem v raven zagotavljanja kakovosti, ki jo moramo upoštevati pri pripravi posameznega zdravila. Predpisuje tako obseg kot tudi način izdelave ocene tveganja, pri čemer predvideva, da je sistem zagotavljanja kakovosti povsem obvladovan in do pojava napak ne prihaja.

Dejstvo je, da je priprava magistralnih zdravil zelo kompleksen proces, v katerem se napake zlahka pojavijo. Za učinkovito obvladovanje tveganj pri pripravi magistralnih zdravil je zato priporočljivo izbrati tudi metodo, s katero lahko opredelimo kritičnost posameznih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost, varnost in učinkovitost magistralnega zdravila.

Pri metodi analize možnih napak in njihovih posledic izpostavimo in ocenimo vse možne napake, ki so kritične za proces priprave magistralnih zdravil. S poglobljenim pristopom ocenjevanja tveganja lahko zato sistemsko izboljšamo celoten proces priprave magistralnih zdravil.

41

42

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Ocena tveganja izdelkov galenskega laboratorija javnega zavoda Obalne lekarne Koper Vrsta specializacije: Specializacija iz preizkušanja zdravil Specialistka: Alenka Kržič, mag. farm., spec.

Mentor: mag. Andrej Ferlan, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Javni zavod Obalne lekarne Koper

Povzetek specialistične naloge: Zdravila so izdelki posebnega družbenega pomena, s katerimi v določeni količini in na določen način zdravimo, preprečujemo ali odkrivamo bolezni. Zaveza vsakega proizvajalca zdravil je, da proizvaja kakovostna, varna in učinkovita zdravila.

Kakovost zdravil je ključna za njihovo varnost in učinkovitost. Kriteriji za doseganje konstantne kakovosti morajo biti natančno opredeljeni, saj se le tako doseže tudi konstantna učinkovitost in varnost zdravila. Le na podlagi teh dokazov proizvajalci pridobijo dovoljenje za promet.

Vendar pa na trgu obstajata dve vrsti farmacevtskih izdelkov brez dovoljenja za promet, ki so izdelani v lekarnah za posebne potrebe bolnikov: to so magistralna zdravila in pripravki na zalogo, ki jih lahko pojmujemo kot galenska zdravila. Poleg dodane vrednosti izdelave za specifične potrebe bolnikov so galenska zdravila zlasti pomembna v primerih pomanjkanja industrijskih zdravil na trgu zaradi ukinitve ali motene preskrbe in v izrednih razmerah. Ne glede na to, da nimajo dovoljenja za promet, se tudi za te farmacevtske izdelke zahteva, da so kakovostni, varni in učinkoviti.

Z namenom, da bi se med posameznimi članicami EU poenotile zahteve glede kakovosti in varnosti v lekarnah pripravljenih zdravil in da bi se izognili razlikam v kakovosti in varnosti med lekarniškimi farmacevtskimi izdelki in industrijsko izdelanimi zdravili, je Odbor ministrov Sveta Evrope že leta 2011 izdal Resolucijo CM/ResAP o zahtevah za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravil, pripravljenih v lekarnah, za specifične potrebe bolnikov s priporočilom, da države pogodbenice Konvencije o izdelavi Evropske farmakopeje svoje predpise uskladijo z načeli

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Resolucije. Tako je Republika Slovenija načela Resolucije prenesla v Zakon o lekarniški dejavnosti. V Resoluciji so določeni metodologija in obseg izdelave ocene tveganja ter zahteve za doseganje posameznih nivojev zagotavljanja kakovosti farmacevtskih izdelkov.

V galenskem laboratoriju poleg galenskih zdravil izdelujemo tudi prehranska dopolnila. Živilska zakonodaja zahteva, da so prehranska dopolnila zdravstveno ustrezna in varna, kar se doseže z ustrezno vzpostavitvijo, izvajanjem in vzdrževanjem sistema, ki temelji na načelih HACCP (Analiza tveganja in kritičnih kontrolnih točk).

Ocena in obvladovanje tveganj na nivoju procesa je tudi zahteva standarda ISO 9001: 2015 Sistemi vodenja kakovosti. Standard dovoljuje organizaciji, da metodologijo izdelave ocene tveganja določi sama. Za prepoznavanje tveganj v procesu proizvodnje smo uporabili metodologijo vzročno-posledičnega diagrama.

43

44

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Titracija zdravil pri srčnem popuščanju z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata Vrsta specializacije: Klinična farmacija Specialistka: Melita Stopar Zeme, mag. farm., spec.

Mentorica: Polonca Drofenik, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Javni zavod Lekarna Sevnica

Povzetek specialistične naloge: Prevalenca srčnega popuščanja med odraslo populacijo je v razvitem svetu 1–2 %, pri starejših od 70 let pa presega 10 %. Incidenca se vsako leto poveča za približno 2 %. Srčno popuščanje predstavlja veliko breme za bolnika, ker zelo poslabša kakovost njegovega življenja, in prav tako za zdravstveni sistem zaradi pogostih hospitalizacij.

Preživetje bolnikov po prvi hospitalizaciji je krajše kot pri večini oblik raka.

V nalogi smo se osredotočili na srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem levega prekata, kjer se kot eden od kompenzatornih mehanizmov aktivira nevrohormonski sistem. Dolgotrajno aktiviranje nevrohormonskega sistema povzroči preoblikovanje levega prekata in razrast vezivnega tkiva. Pri obravnavi bolnikov je ključnega pomena pravočasna titracija zdravil, ki zavirajo aktivirani nevrohormonski sistem. Na vzorcu bolnikov, ki so se zdravili na primarnem nivoju, smo ugotavljali, kolikšen delež jih je prejemal zdravila iz skupin inhibitorjev angiotenzinske konvertaze/antagonistov angiotenzinskih receptorjev/kombinacije antagonista angiotenzinskih receptorjev in inhibitorja neprilizina, antagoniste adrenergičnih receptorjev beta in antagoniste mineralokortikoidnih receptorjev.

Ugotavljali smo tudi, kolikšen delež bolnikov je prejemal tarčne odmerke omenjenih zdravil in kako je potekala titracija.

Ugotovili smo, da je 93,8 % bolnikov prejemalo eno od zdravil iz skupin inhibitorjev angiotenzinske konvertaze, antagonistov angiotenzinskih receptorjev oziroma kombinacijo antagonista angiotenzinskih receptorjev in inhibitorja neprilizina.

Od tega je 33,3 % bolnikov prejemalo tarčne odmerke. Antagoniste adrenergičnih receptorjev je prejemalo 81,3 % bonikov, in sicer 61,5 % bolnikov v tarčnem odmerku. Antagoniste mineralokortikoidnih receptorjev je prejemalo 75,0 % bolnikov. Ugotovili smo tudi, da titracija zdravil pri srčnem popuščanju ni

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

potekala v časovnih intervalih, ki jih priporočajo smernice. Z namenom izboljšanja titracije zdravil smo pripravili obrazec, s katerim bi farmacevti lahko sodelovali v zdravstvenem timu pri obravnavi bolnika s srčnim popuščanjem. Pripravili smo tudi priporočila za reševanje težav, povezanih s titracijo, in obrazec za bolnika, v katerem mu razložimo namen uporabe zdravil ter namen in način titracije.

45

46

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Pregled stanja v rokovanju z zdravili in izvajanju lekarniških storitev v domovih starejših občanov v Sloveniji Vrsta specializacije: Lekarniška farmacija Specialistka: Petra Majcen, mag. farm., spec.

Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. farm.

Plačnik specializacije: Lekarna Sevnica

Povzetek specialistične naloge: Namen dela. V domovih starejših občanov v Sloveniji ni definiranih enotnih standardov o rokovanju z zdravili in izvajanju lekarniških storitev. Sodelovanje večine slovenskih lekarn z domovi starejših občanov, ki jih lekarne oskrbujejo z zdravili, ne preseže gole dostave zdravil do vrat doma, pri čemer je glavni problem slaba komunikacija med deležniki, vpletenimi v rokovanje z zdravili. Namen našega dela je bil na podlagi vnaprej definiranih navodil povzeti trenutno stanje na področju rokovanja z zdravili in izvajanja lekarniških storitev v domovih starejših občanov v Sloveniji ter definirati kritične točke oz. pomanjkljivosti. V nadaljevanju smo definirali nekatere kazalnike uspešnosti, ki se nanašajo na rokovanje z zdravili in izvajanje lekarniških storitev v domovih starejših občanov ter prikazali pomen vključitve teh kazalnikov v model kakovosti, npr. E-Qalin, ki je model izbora.

Metode. Popis stanja v rokovanju z zdravili in izvajanju lekarniških storitev v domovih starejših občanov je prispevalo 17 magistrov farmacije iz lekarn, ki oskrbujejo domove z zdravili. Popise so izvedli v 20 domovih starejših občanov v Sloveniji, kar predstavlja 16,7 % vseh slovenskih domov za starejše občane. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa MS Excel. Po obdelavi podatkov smo definirali kritične točke oz. pomanjkljivosti pri rokovanju z zdravili in izvajanju lekarniških storitev. Navodila, na podlagi katerih je bil izveden popis stanja, smo predstavili zdravstvenemu osebju, odgovornemu za zdravila v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Način pristopa k uvedbi standardnega postopka o rokovanju z zdravili smo predstavili tudi v nalogi in definirali nekatere kazalnike uspešnosti.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Rezultati. Na vseh področjih rokovanja z zdravili in tudi na področju izvajanja lekarniških storitev v domovih starejših občanov obstajajo velike razlike med domovi, zajetimi v raziskavo. Enotni splošni postopki ne obstajajo, zato se v vsakem domu, če sploh, ravnajo po internih navodilih. Samo v 35 % domov, zajetih v raziskavo, so farmacevti poročali, da imajo pisna navodila v zvezi z rokovanjem z zdravili. Ključni problem je slaba komunikacija med vodstvom lekarn, vodstvom domov starejših občanov ter ostalimi deležniki, vpletenimi v rokovanje z zdravili, in neprepoznana dodana vrednost, ki bi jo prisotnost farmacevta svetovalca v domu starejših občanov pomenila pri kakovostnejšem izvajanju zdravstvenih storitev v ustanovi. Pri izvajanju standardov je ključno tudi vodenje evidenc in dokumentacije, kar smo zaznali kot glavno pomanjkljivost današnje organizacije rokovanja z zdravili v domovih starejših občanov, zajetih v raziskavo. Nove kognitivne lekarniške storitve, kot sta farmakoterapijski pregled in pregled uporabe zdravil, se v veliki večini slovenskih domov še ne izvajajo, od teh pa se v večji meri izvaja farmakoterapijski pregled.

Zaključek. Po vključitvi farmacevta svetovalca v domove starejših občanov je njegova prednostna naloga natančna opredelitev standardnih postopkov rokovanja z zdravili in opredelitev pooblaščenih oseb za rokovanje z zdravili ter njihovo izobraževanje. Nadgradnja sodelovanja je izvajanje novih kognitivnih lekarniških storitev. Končna naloga farmacevta svetovalca, vključenega v zdravstveni tim domov starejših občanov, pa naj bi bila aktivno sodelovanje pri uvedbi sistema kakovosti v vsakem domu starejših občanov v Sloveniji.

Ključne besede: dom starejših občanov, rokovanje z zdravili, izvajanje lekarniških storitev, farmacevt svetovalec, standardi kakovosti, sistem kakovosti, kazalniki uspešnosti.

47

48

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vzpostavitev sistema poročanja domnevnih neželenih učinkov zdravil v Celjskih lekarnah in analiza oddanih poročil Vrsta specializacije: Klinična farmacija Specialistka: Teja Glavnik, mag. farm., spec.

Mentorica: asist. Dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Javni zavod Celjske lekarne

Povzetek specialistične naloge: Neželeni učinki zdravil predstavljajo vedno večji zdravstveni problem, saj v Evropi povzročijo letno 197.000 smrti in približno 5 % vseh sprejemov v bolnišnico.

Nezanemarljiv je tudi vpliv na kakovost življenja bolnikov in izgubljanje zaupanja v zdravila, kar vodi do slabše adherence in slabše učinkovitosti zdravljenja.

Zmotno in široko razširjeno prepričanje, da se pri uporabi zdravil neželeni učinki razmeroma redko pojavijo, je posledica dejstva, da o neželenih učinkih zdravil zelo redko poročamo. Po nekaterih raziskavah naj bi bilo zabeleženih le 6 % neželenih učinkov zdravil, ki se pri uporabnikih zdravil izrazijo. Dovolj pogosto in kakovostno poročanje o neželenih učinkih po prihodu zdravila na tržišče je ključno za zagotavljanje racionalne in varne uporabe zdravil ter ocenjevanje razmerja med koristjo in tveganjem pri uporabi zdravil.

Lekarniški farmacevti kljub mnogim prednostim pred drugimi zdravstvenimi delavci pri prepoznavanju neželenih učinkov zdravil v Sloveniji o teh zelo malo poročamo, zato smo v Celjskih lekarnah želeli aktivnost farmacevtov povečati.

V prvem koraku smo raziskali, kateri so najpogostejši razlogi za slabo stanje poročanja. Najpogosteje so povezani s slabo poučenostjo o pomenu poročanja o neželenih učinkih zdravil in sistemu farmakovigilance. Velik vpliv na slabo poročanje o NUZ ima prepričanje, da je smiselno poročati samo o resnih NUZ, čeprav je prav vsak, tudi manj nevaren NUZ, pomemben za ugotavljanje varnostnega profila zdravila. Pomanjkanje samozavesti poročevalca – ali je pristojen za poročanje o zaznanem sumu na NUZ – je najbolj povezano z občutkom, da poročevalci

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

niso dovolj prepričani o vzročni povezanosti NUZ in zdravila. Ta težava je bila najizrazitejša pri farmacevtih, ki bi v primeru večjega zaupanja v lastno sposobnost diagnosticiranja NUZ poročali mnogo pogosteje, kot dejansko so. Pogosto je eden izmed razlogov tudi zmotno prepričanje, da so vsa zdravila na tržišču varna in da so vsi NUZ že zaznani in zabeleženi v okviru kliničnih raziskav. Zavzetost za poročanje domnevnih NUZ je glede na literaturne podatke povezana tudi z osebnim odnosom poročevalcev do poročanja ter nepraktičnostjo izpolnjevanja klasičnega obrazca za poročanje. V nadaljevanju smo oblikovali strategijo, kako navedene težave pri poročanju o domnevnih NUZ rešiti in vzpodbuditi lekarniške farmacevte k pogostejšemu poročanju.

Pilotni projekt poročanja o neželenih učinkih smo izvajali eno leto, vključili pa smo 16 farmacevtov. Za skupino vključenih farmacevtov smo organizirali štiri sestanke, na katerih smo farmacevte informirali o sistemu farmakovigilance in postopku poročanja neželenih učinkov zdravil ter izmenjevali izkušnje o poročanju. Za olajšanje samega postopka poročanja smo uporabili spletno aplikacijo e-poročanje (www.nuz.si), za uporabo katere smo farmacevte registrirali. Ukrepi so se izkazali kot zelo uspešni, saj smo v obdobju trajanja raziskave zabeležili skupno 66 oddanih poročil o neželenih učinkih zdravil, vsaj eno poročilo pa je oddalo 10 od 16 vključenih farmacevtov.

Oddana poročila smo v nadaljevanju analizirali, saj nas je zanimalo, pri katerih bolnikih je tveganje za pojav neželenih učinkov zdravil večje. Statistična analiza je pokazala, da imajo večje obete za neželene učinke starostniki in bolniki s polifarmakoterapijo, spol pa se ni izkazal kot statistično pomemben dejavnik tveganja. V raziskavi smo ugotovili, da smo beležili večinoma neresne neželene učinke, ki so bili glede na jakost ocenjeni kot zmerni. Zdravila, ki so domnevno povzročila neželeni učinek, spadajo med zdravila, ki so glede na poročilo iz leta 2016 najbolj uporabljana, veliko pa jih spada med zdravila, za katera se izvaja dodatno spremljanje varnosti in smo bili nanje v okviru raziskave dodatno pozorni. Največji delež poročanih neželenih učinkov tistih zdravil, za katera se izvaja dodatno spremljanje varnosti, smo zabeležili med zdravili za bolezni prebavil in presnove (ATC skupina A) ter zdravili z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji (ATC skupina L). V času raziskave smo poročali tudi o 14 domnevnih NUZ, o katerih še ni bilo poročano, kar predstavlja 21 % vseh poročanih NUZ. Poročanje o domnevnih NUZ je pomemben člen v procesu zagotavljanja in spremljanja varnosti zdravil ter zato spada med pomembnejše delovne naloge lekarniških farmacevtov. Sistematično izobraževanje o farmakovigilanci je zelo pomembno, saj imajo farmacevti v praksi težave pri prepoznavanju NUZ in

49

50

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

posledično pri poročanju. Za farmacevte pomeni poročanje o domnevnih NUZ dodatno obremenitev, zato je treba zagotoviti, da je poročanje čim bolj enostavno in ga je možno izvajati med rednim delom. Eden izmed pomembnih ciljev naše raziskave je bilo tudi ovrednotenje dejavnikov tveganja za pojav NUZ, saj je večina raziskav omejena na bolnišnično okolje. V nalogi smo nakazali, da so dejavniki zelo podobni, kot navajajo podatki iz bolnišnic, kljub temu pa se moramo zavedati omejitev, ki smo jih imeli v raziskavi.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Vključitev kliničnega farmacevta v zdravstveni tim nefrološkega oddelka splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Vrsta specializacije: Klinična farmacija Specialistka: Sara Kenda Mentorica: Brigita Mavsar Najdenov Plačnik specializacije: Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Povzetek specialistične naloge: Klinična farmacija je veja farmacije, ki se ukvarja z racionalno uporabo zdravil.

Klinični farmacevt je prepoznan kot vir edinstvenega znanja na področju farmakoterapije. V raziskavi, ki smo jo izvedli na nefrološkem oddelku internistične službe Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, smo kliničnega farmacevta postavili v zdravstveni tim.

V prospektivno intervencijsko študijo je bilo vključenih 200 bolnikov, ki so bili med novembrom 2016 in februarjem 2017 hospitalizirani na nefrološkem oddelku bolnišnice. Vključeni so bili prav vsi bolniki, ne glede na število zdravil, bolezni, starost … Klinični farmacevt se je kot del zdravstvenega tima vsakodnevno udeleževal internističnih jutranjih raportov ter vizit nefrološkega oddelka. Pri svojem delu je imel dostop do celotne bolnikove dokumentacije ter možnost pogovora z lečečim zdravnikom. Delo kliničnega farmacevta je vključevalo obravnavo klasifikacije težav, povezanih z zdravili, v smislu reševanja težav, povezanih z zdravili, zmanjševanja dejavnikov tveganja za težave, povezane z zdravili, farmacevtskih intervencij in spremljanja kliničnih izidov zdravljenja vključenih bolnikov. Dodatno je klinični farmacevt vsem bolnikom uskladil zdravljenje z zdravili ob sprejemu, prilagajal odmerke zdravil glede na TDM, zmanjševal število zdravil, ki so za starostnike potencialno neprimerna, sodeloval pri dajanju zdravil pri bolnikih z motnjo požiranja.

Ob zaključku raziskave je klinični farmacevt ovrednotil opravljeno delo med sodelujočimi zdravniki na podlagi vprašalnika.

Izkazalo se je, da so bile težave, povezane z zdravili, v 8 % razlog za hospitalizacijo bolnikov. Pri 19 bolnikih, pri katerih so se težave, povezane z zdravili, klinično

51

52

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

izrazile, je bilo 16 takih, ki po obravnavi v zdravstvenem timu v bolnišnici, kjer je sodeloval klinični farmacevt, niso potrebovali ponovne hospitalizacije. To smo označili kot pozitivni klinični izid zdravljenja bolnikov. Vsi bolniki so imeli dejavnike tveganja za težave, povezane z zdravili, na katere je klinični farmacevt zdravnike opozoril in svetoval spremembe v terapiji. Približno četrtina bolnikov je imela ob sprejemu v bolnišnico narejeno nenamerno odstopanje v farmakoterapiji glede na farmakoterapijo doma. 55,5 % starostnikov je imelo predpisana zanje potencialno neprimerna zdravila. Število bolnikov, ki ni potrebovalo farmacevtske intervencije, je bilo 36, kar pomeni, da le 18 % preučevane populacije ne bi potrebovalo obravnave kliničnega farmacevta. Zdravniki so potrdili, da je delo kliničnega farmacevta ustrezno in zanje zaželeno.

Z raziskavo smo ugotovili, da 84 % bolnikov s težavami, povezanimi z zdravili, ki so bili obravnavani v timu z vključenim kliničnim farmacevtom, ni potrebovalo ponovne hospitalizacije, in potrdili, da je klinični farmacevt nenadomestljiv sodelavec v zdravstvenem timu, ki izboljša varnost, učinkovitost in kakovost zdravstvene obravnave bolnikov.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Oblikovanje in vrednotenje stabilnosti tekočega peroralnega magistralnega pripravka z B-vitamini Vrsta specializacije: Specializacija za oblikovanje zdravil Specialistka: Dragana Ljubojević, mag. farm.

Mentorica: Dr. Andreja Čufar, mag. farm., spec.

Plačnik specializacije: Samoplačnik

Povzetek specialistične naloge: Prvi izbor terapije predstavljajo industrijsko izdelana zdravila, vendar pa moramo v praksi zaradi različnih razlogov velikokrat uporabiti magistralno pripravljena zdravila. Pogosto se znajdemo v okoliščinah, ko med industrijsko izdelanimi zdravili, ki so na trgu v Republiki Sloveniji, nimamo na voljo ustrezne učinkovine, ustreznega odmerka ali primerne farmacevtske oblike. Čeprav se magistralno zdravilo pripravlja sproti, mora biti enako kot industrijsko izdelano zdravilo kakovostno, varno in učinkovito.

B-vitamini so v terapiji pediatričnih bolnikov nujni, saj zdravljenje otrok z različnimi nevrološkimi ali presnovnimi boleznimi zahteva terapijo z visokimi odmerki B-vitaminov. V Lekarni UKC Ljubljana se med ostalimi magistralnimi pripravki pripravljajo tudi praški z B-vitamini. Peroralni praški se pripravljajo direktno iz tablet Becozyme forte. Zaradi številnih prednosti, ki jih omogočajo tekoče farmacevtske oblike pri otrocih, je bila potrebna optimizacija trenutne priprave magistralnih pripravkov z B-vitamini. Temeljni cilj naloge je bilo oblikovanje in vrednotenje stabilnosti tekočega peroralnega magistralnega pripravka z B-vitamini (B1, B2, B3, B5, B6, B12), pri katerem smo kot vhodne sestavine namesto tablet Becozyme forte uporabili posamezne učinkovine in jih vgradili v ustrezni vehikel (podlago). Posledično je bilo treba pridobiti tudi informacije o stabilnosti magistralnega pripravka, saj le tako lahko zagotovimo kakovostno, varno in učinkovito zdravilo. Uporabili smo dva različna vehikla, in sicer Sirupus simplex in SyrSpend SF. Vrednotili smo stabilnost mešanice vitaminov B-kompleksa v obeh vehiklih in pri dveh različnih temperaturah, v hladilniku in pri sobni temperaturi.

53

54

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Analiza je bila izvedena z ovrednoteno metodo HPLC za sočasno spremljanje koncentracije vitaminov B1, B2, B3, B5, B6 in B12. Spremljali smo tudi pH-vrednost vzorcev ter spremembe v vonju in videzu. Na koncu študije so bili vzorci še mikrobiološko testirani.

Na osnovi dobljenih rezultatov smo potrdili, da so izbrani vitamini medsebojno kompatibilni, kompatibilni pa so tudi z obema izbranima vehikloma. Izdelani magistralni pripravki so bili kemično, fizikalno in mikrobiološko stabilni 90 dni pri sobni temperaturi in v hladilniku.

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

Resolucija ECOP 2018 o prihodnosti onkološke farmacije do leta 2025 (MS)

Člani Evropskega združenja za onkološko farmacijo (ESOP) menijo, da: – so znanost, tehnologija in socialni trendi nenehno spodbujali razvoj vloge in storitev farmacevtske stroke, od začetkov v srednjem veku z uvedbo prve farmakopeje, med znanstveno in industrijsko revolucijo, do moderne dobe s porastom robotizacije in spletnega poslovanja lekarn; – je za zunanje trende, ki vplivajo na farmacijo in spodbujajo spremembe, mogoče z gotovostjo predvideti, da bodo v naslednjem desetletju nespremenjeni, saj se bodo v t. i. četrti industrijski revoluciji verjetno nadaljevali tehnološki preboji in njihovo vključevanje v prakso na številnih področjih; med drugim: – robotike, – umetne inteligence, – nanotehnologije, – kvantnega računalništva, – biotehnologije, – interneta stvari (IoT), – industrijskega interneta stvari (IIoT), – pete generacije brezžične tehnologije (5G), – aditivne proizvodnje/3D-tiskanja, – popolnoma avtonomnih vozil in strojev. Člani Evropskega združenja za onkološko farmacijo (ESOP) so zato sklenili, da bodo: – poskušali predvideti in se zgodaj odzvati na tehnološke in znanstvene dejavnike, ki vplivajo na onkološko farmacijo, da bi zagotovili, da se njihov potencial izkoristi za doseganje boljših rezultatov zdravljenja pri bolnikih z rakom; in – zagotovili, da bodo strokovno znanje in izkušnje onkološke farmacevtske stroke prepoznane pri tistih, ki vodijo tehnološke in znanstvene spremembe v Evropi

55

56

Lekarništvo 1-2019

Iz stroke za stroko

in globalno, da bi tako pozitivno vplivale na smer in cilje njihovih ukrepov. To vključuje vodilne na področju gospodarstva, raziskav in politike.

V ta namen so se člani Evropskega združenja za onkološko farmacijo (ESOP) odločili, da pripravijo osnutek v prihodnost usmerjenega povzetka: – primarnih tehnoloških in znanstvenih gonilnih sil sprememb področja onkološke farmacije v naslednjem desetletju; – razmisleka tako o priložnostih kot tudi o morebitnih nenamernih grožnjah, ki jih predstavljajo za izboljšanje rezultatov zdravljenja bolnikov z rakom; in – smernic za farmacevte, podjetja, raziskovalne institucije in oblikovalce politik o pravilnih sredstvih za odziv na napredek v znanosti in tehnologiji, da bi onkološko farmacijo spodbudili k višjemu nivoju prispevanja k rezultatom in varnosti zdravljenja bolnikov.

Poročilo bo pripravljeno po posvetu s članstvom ESOP in širšo skupnostjo zainteresiranih strani, z vmesno objavo na srečanju članov ESOP septembra 2019 in končno objavo, predstavljeno na ECOP 5 v letu 2020.

Lekarništvo 1-2019

odkrito

Matija Centrih, predsednik Sekcije zasebnih lekarn Slovenije Maša Koritnik Zadravec, mag. farm., spec.

Uvodne besede nameniva vašim začetkom. Na svoji profesionalni poti ste dosegli že vrsto mejnikov – od vodenja lastne lekarne do položaja predsednika zasebnih lekarnarjev Slovenije. Kaj je botrovalo vaši odločitvi za študij farmacije? Kako je potekala vaša profesionalna pot?

Za študij farmacije sem se odločil čisto nenačrtovano. Zelo dobro mi je že od osnovne šole šla kemija, za kar se lahko zahvalim učiteljici kemije v osnovni šoli, gospe Ireni Tomanič. V gimnaziji sem bil ves čas prepričan, da bom šel študirat kemijo, prav tako mi je bila blizu tudi biologija. Pedagoginja mi je tako svetovala farmacijo, saj združuje tako biologijo kot kemijo, hkrati pa je potreba po tem profilu večja. Tako sem pristal na Fakulteti za farmacijo, kljub temu, da o samem študiju nisem vedel veliko.

Po končanem študiju sem dobil pripravništvo pri magistri Julijani Dežman v Lekarni Dežman v Ljubljani. Vedno sem bil prepričan, da se bom vrnil na Ptuj, vendar te življenje vedno preseneti tam, kjer najmanj pričakuješ. Tako sem začel delati v lekarni in prevzelo me je, koliko ljudem pomenita pomoč in prijazna beseda. Nekaj časa sem bil zaposlen tudi v lekarni Ginekološke klinike v UKC Ljubljana, vendar sem pogrešal delo z ljudmi. Ko se je ponudila priložnost, da prevzamem lekarno Pri kranjskem orlu od magistra Marjana Ritonje, sem jo zagrabil, čeprav nisva vedela, kako bo prenos koncesije izveden. V vmesnem času sem zaradi izrednega dogodka začasno prevzel še vodenje Lekarne Dobrova. V nasprotju s sedaj veljavnim zakonom takrat še ni bilo mogoče imeti lekarne oziroma koncesije na dveh lokacijah, zato sem po izteku začasnega dovoljenja lekarniško koncesijo v Kranju vrnil. Tako sem pristal in ostal na Dobrovi.

Leta 2010 smo zasebni koncesionarji ustanovili svoje združenje, v katerem sem bil najprej podpredsednik, kasneje izvoljen za predsednika, pred tremi leti pa sem prevzel še funkcijo predsednika sekcije zasebnih lekarnarjev pri Lekarniški zbornici Slovenije.

57

58

Lekarništvo 1-2019

odkrito

Matija Centrih, mag. farm., predsednik Sekcije zasebnih lekarnarjev pri Lekarniški zbornici Slovenije

Kako vidite lekarniško stroko danes in kakšna je bila, ko ste začenjali svojo profesionalno pot?

V prvem obdobju zaposlitve v lekarni sem videl samo strokovno delo, ki poteka v lekarni, pri čemer vse skupaj ni bilo tako dinamično in multidisciplinarno kot danes. Tudi hitrost in pogostnost sprememb se povečuje, kar je zelo naporno za vse zaposlene v naši stroki. Takrat sem bil prepričan, da je v lekarništvu vse jasno, vse črno na belem. Izkušenj iz lekarne nisem imel, ne prihajam iz farmacevtske družine in razen dedka po mamini strani, ki je bil zdravnik, ni nihče iz ožje družine delal v zdravstvu, zaradi česar sem imel nekakšno svojo predstavo o lekarni. Sedaj vidim, da stvari še zdaleč niso čisto jasno dorečene in da nas čaka še dolgo obdobje urejanja.

Področje farmacije je zelo široko, kar se kaže tudi v zelo interdisciplinarnem študiju farmacije. Kakšna je po vašem mnenju pripravljenost farmacevta po zaključenem študiju za delo v lekarni?

Glede na vsebino študija lahko rečem, da je 'natreniranost' farmacevtov po končanem študiju zelo dobra, medtem ko praktična znanja nekoliko manjkajo. To sicer pomeni, da je v roku 6 mesecev vsak sposoben ta praktična znanja pridobiti,

Lekarništvo 1-2019

odkrito

vseeno pa bi bila dobrodošla sprememba že tekom študija možnost dodatne usmeritve študentov, ki jih mika zaposlitev v lekarni. Če se spomnim svojih začetkov, sem prvih 6 mesecev hodil na delo, študiral in slabo spal, ker me je preganjalo, da na fakulteti pridobljenega znanja ne znam aplikativno uporabiti v lekarni, za pultom.

Ampak čez to moraš iti, druge izbire ni. Opažam pa še eno stvar, in sicer fakulteta ne usmeri oziroma oblikuje farmacevtov tako, da bi se odločali na podlagi dejstev, kar pri delu v lekarni predstavlja veliko težavo. Zadnja leta je zelo popularna z dokazi podprta medicina (angl. Evidence-based Medicine), vendar v lekarnah nimamo enotnih orodij, da bi to izvajali. Pa ne bom navajal primerov, ampak tukaj je padla cela država, če ni celo bolj primerno reči celotna Evropska unija.

Zadnja leta si novosti na farmacevtskem področju, tako strokovnem kot regulatornem, sledijo kot po tekočem traku. Kako sledite novostim v stroki?

Težko, ampak zelo pomaga, da se poskušamo koncesionarji med sabo povezovati in si pomagati, tako da vsak obdela neko temo in jo predstavi drugim. Prav tako poskušam nekatere naloge delegirati svojim zaposlenim v lekarni, moram pa povedati, da je pri obeh mehanizmih še kar nekaj rezerve in se še učim, kako vse optimizirati. Določene zadeve poskušam aktivno speljati preko Lekarniške zbornice Slovenije, saj nima smisla, da se z neko zadevo ukvarja vsak sam, če jo lahko nekdo na zbornici reši v imenu in interesu vseh.

Predlani sprejeti Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) je prinesel kar nekaj sprememb na področju lekarniške dejavnosti. Kako so po vašem mnenju obravnavani posamezni segmenti delovanja lekarniške stroke v novem zakonu?

Vesel sem, da je bil zakon sprejet v takšni obliki, saj je bilo urejenih veliko stvari, ki do sprejetja zakona niso bile urejene. Imam pa en načelni pomislek glede celotne ureditve lekarništva: kakor koli se poskuša to zanikati, ampak s ponovnim pojavom zasebnega lekarništva se je nivo lekarniške stroke dvignil. Začetniki zasebništva, med katere se sam nikakor ne morem šteti, so prinesli drugačen način dela in so s tem spodbudili celotno stroko, da se je premaknila v neke drugačne okvirje. Marsikdo bo rekel, da v kakem segmentu celo na slabše, in verjetno bo imel celo prav, vendar celokupno vidim pojav zasebnih lekarn kot izredno pozitiven moment v dejavnosti.

Ker pa zakon sedaj ne določa kvot zasebnih lekarn in enot javnega zavoda, se bojim, da bo zasebništvo ponovno počasi zamrlo, saj enote javnega zavoda nimajo definiranega roka trajanja, tako kot ga imajo zasebnikom podeljene koncesije. Če povzamem: na mestu, kjer enota javnega zavoda zamenja koncesionarja, ki zaključi svoje delo, ta enota javnega zavoda ne bo nikoli več zamenjana nazaj v obliko zasebne koncesije. Predvidevam, da bo število koncesionarjev počasi, a vztrajno upadalo, če ne bo prišlo do korenitih sistemskih sprememb, ki pa jih trenutno ni

59

60

Lekarništvo 1-2019

odkrito

slutiti. To bo v dejavnosti privedlo do stanja, kakršnega smo imeli pred letom 1991.

Seveda naj vsak posameznik sam oceni, kaj to pomeni.

Menite, da je novi zakon v zadostni meri doprinesel k ureditvi še odprtih vprašanj v okviru delovanja lekarn v Sloveniji?

Kot sem že omenil, nekatere stvari je uredil in to je za vse dobro, določena vprašanja pa so vsekakor ostala odprta. Teh seveda ni bilo mogoče rešiti, saj bi tako imeli nov zakon šele leta 2027 ali kasneje. Nekatere stvari iz zakona in pravilnikov še niso povsem jasne in praksa bo pokazala, kaj je predpisano v novem zakonu. Ne pozabimo, da je precej členov še na ustavni presoji, kar tudi še kakšno področje precej obrne.

Aktivno sodelujete tudi na področju Lekarniške zbornice Slovenije. Katera vprašanja so po vašem mnenju trenutno najbolj pereča?

Tole je precej obsežno vprašanje. Vsekakor med najbolj težavna področja sodijo standardi in normativi v dejavnosti, prenova storitvenega sistema oziroma bolje rečeno revidiranje temeljev, na katerih so narejeni izračuni za naše storitve. Nadalje širše sprejetje nekih skupnih standardov izbora izdelkov v lekarnah. S tem mislim na to, da so se nekatere lekarne intenzivno 'trgovinizirale' in prodajajo prav vse za vsako težavo, pa tukaj ne ločim med javnimi zavodi in koncesionarji, da ne bo pomote. V prihodnosti predvidevam težavo, kako pritegniti dovolj farmacevtov v lekarniške vrste, kar bo v naslednjih letih velik izziv za celotno dejavnost. To je nekaj konkretnih zadev.

Nazadnje je tu še ena zadeva, o kateri se v naši stroki prav veliko ne pogovarjamo – sam sicer vedno več razmišljam o tem, ampak nekako niti ne najdem časa, da bi se temi resno posvetil. Lekarništvo še ni čisto dobro premlelo tretje industrijske revolucije in vprašanja, kako bo vplivala na samo dejavnost oz. v katero smer želimo, z vso silo pa nas v vseh aspektih življenja napada že četrta industrijska revolucija. Kaj bo prinesla lekarništvu in v katero smer bo obrnila dejavnost, ne vem, sem pa prepričan, da se bodo temelji lekarništva konkretno zatresli, če se ne bomo začeli pripravljati na prihodnost.

Kakšen je vaš pogled na pravkar uveljavljeno zakonodajo za preprečevanje vdora ponarejenih zdravil?

Ne bom ocenjeval smiselnosti celotne uvedbe, se je pa z uvedbo zakonodaje pokazalo nekaj čisto drugega. Drugje v Evropski uniji lahko pacienti prevzamejo zdravila nekako za obdobje od 30 do 60 dni, temu so prilagojena tudi pakiranja. Vsem v Evropi je bilo vseeno za menjavo kode, ker tako ali tako skenirajo v povprečju eno škatlico

Lekarništvo 1-2019

odkrito

zdravila na recept. Vseeno jim je bilo, kakšna koda bo na njej. Pri nas je povprečje 3 škatlice na recept in pri osmih receptih to pomeni, da mora farmacevt poskenirati 16 škatlic več kot prej. Zaenkrat seveda celoten sistem ne preprečuje vdora ponarejenih zdravil, bo pa z leti, ko se bodo zadeve izčistile, to omogočal.

Na tem mestu bi izpostavil eno težavo. Glede na to, da programov za delo v lekarni ni treba validirati, se lahko kdo dogovori s svojo programsko hišo, da mu omogoči vklop oziroma izklop pošiljanja kode v preverbo in se mu nič ne zgodi; še manj, da bi lahko isti trenutek to kdo zaznal. Kakor sem že omenil, je sistem še v povojih in verjamem, da bo optimiziran tako da bo služil svojemu namenu. Res ne bi rad živel v prepričanju, da bom vsakič brez razloga skeniral tistih dodatnih 16 škatlic.

Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da dandanes splet prinaša ogromno količino informacij in hkrati služi kot zelo uporabno orodje tako za ponudnika kot tudi za uporabnika. Kakšen je vaš pogled na spletne lekarne? Je digitalizacija in s tem t. i. virtualna lekarna po vašem mnenju pomemben del lekarniške prihodnosti?

Verjetno je pomemben del, ampak kljub temu rad delam z ljudmi in trenutno to ni področje, s katerim bi se aktivno ukvarjal. Lahko gremo korak dlje in se zamislimo nad zadnjimi ugotovitvami v ZDA. Združenje radiologov se pogovarja o tem, kakšna bo prihodnost njihovega poklica, saj je umetna inteligenca iz posnetkov možganov pojav demence napovedala povprečno šest let prej, kot so to naredili njihovi najbolj izkušeni kolegi. Kje je njihovo mesto?

Kje je mesto farmacevta v spletni lekarni? A si bo povprečen državljan znal sam izbrati najbolj primerne izdelke zase oziroma za svoje težave? Dogaja se, da mi kdo v lekarni samozavestno razlaga, kakšne dobre izdelke naroča na primer iz Londona, in da bi jih morali imeti tudi v lekarnah v Sloveniji. Navadno ob preverbi izdelka ugotovim, da takšnih izdelkov v bistvu nočem imeti v svoji lekarni. Mislim, da je prihodnost v profesionalni selekciji, ko jo bodo ljudje prepoznali in nam zaradi tega zaupali. Zato me splet pretirano ne zanima. Bo pa vedno obstajal del populacije, ki bo bolj zaupal nasvetom kake znane slovenske manekenke, velike strokovnjakinje, kot pa da bi se prišel pozanimat v lekarno k ljudem, ki so temu posvetili svoje življenje. Ampak za takšne slej ko prej poskrbi pravilo evolucije.

Odnosi z ljudmi so v vašem poklicu ključni. Kaj je po vašem mnenju bistvenega pomena za vzdrževanje pozitivnih odnosov na delovnem področju?

Predvsem je treba ločiti med zasebno in profesionalno sfero, a hkrati si vseeno vzeti kdaj čas tudi za prvo. Sam poskušam biti vedno pozitiven in naravnan v prihodnost.

Ko se stvari zapletejo, jih je treba razčistiti in potem ne več pogrevati. Nikakor mi ni blizu pometanje pod preprogo. Poskušam se držati načela, da lahko vsak dan

61

62

Lekarništvo 1-2019

odkrito

kaj spremeniš na bolje, vsak dan lahko izboljšaš sebe in svet okoli sebe; z majhnimi dnevnimi koraki tako potem prehodiš dolgo pot, po kateri so nato vidne tudi večje spremembe. Znam pa tudi odločno presekati, če vidim, da se nekdo dlje vrti v nekem negativnem miljeju. To sem že večkrat naredil in rezultat je bil po moji oceni vedno pozitiven.

Kakšni so vaši načrti in vizija za prihodnost? Želim si, da bi se enako misleči v dejavnosti še močneje povezali in delovali skupaj za hitrejši razvoj in napredek. Rad bi tudi našel nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti del mojih odgovornosti izven lekarne, tako da bi se lahko sam v večji meri posvetil delu v svoji lekarni, ki jo včasih zaradi preobilice obveznosti kar malo zanemarjam.

Ali pa mogoče lahko obrnem to misel in najdem nekoga, ki bo vodil lekarno v moji odsotnosti zaradi ostalih obveznosti? Dolgoročno si želim doseči stabilen in enakopraven segment zasebnikov znotraj celotne lekarniške dejavnosti.

Za zaključek še bistveno vprašanje – od kod črpate navdih in motivacijo? Kaj je tisto, kar vam odtehta še tako naporen dan?

Vsekakor čas, preživet z družino, partnerko in dvema hčerkama, odtehta še tako naporen dan. Ob njih lahko pozabim na vse in se v trenutku spomnim, kaj je v življenju resnično pomembno. Na srečo imam zelo razumevajočo partnerko, ki pa seveda ni vedno srečna in zadovoljna s vsemi mojimi obveznostmi. Trenutno hčerki postavljam na drsalke in smuči, kar mi je v neizmerno veselje in zabavo. Prav tako grem rad za sprostitev na sprehod v gozd. Pa ne po gobe, temveč kar tako, brez razloga in namena, samo da si spočijem oči na zeleni barvi. Že 15 let se sicer z občasnimi prekinitvami ukvarjam tudi z meditacijo. Če najdem čas, mi to zelo dobro ponastavi možgane za nov dan. Nekako se držim načela, ali se lahko zjutraj in zvečer pogledam v ogledalo, če tekom dneva vsaj česa ne poskusim spremeniti na bolje.

Po naravi sem tak, da me motijo površno narejene stvari, zato se pogosto zalotim v razmišljanju, kaj bi bilo treba popraviti, narediti drugače, bolje, bolj enostavno.

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

Poročilo o 7. Slovenskem srečanju o klinični farmakologiji

Varna uporaba zdravil dr. Marjetka Korpar, mag. farm., spec.

V januarju 2019 sem se udeležila 7. Slovenskega srečanja o klinični farmakologiji, ki je ponudilo pester izbor zanimivih predavanj z različnih področij.

Farmacevtka in zdravnica sta predstavili vpeljavo usklajevanja zdravljenja z zdravili na Univerzitetni kliniki Golnik. Trenutno farmacevti pripravijo dve storitvi – ob sprejemu Zgodovino zdravljenja z zdravili ter ob odpustu Terapijo ob odpustu. V odpustnem pismu so zato jasno evidentirane vse spremembe terapije, ki so tudi ustrezno razložene. Po njunem mnenju je ključna konstantnost izvajanja teh procesov, komunikacija med sodelavci zdravstvenega tima in dobra informacijska podpora.

Sodnomedicinski izvedenec prof. dr. Jože Balažic je predstavil primer mesec dni stare deklice, ki je umrla, ker so starši v Italiji kupili tablete kolhicin namesto homeopatskega zdravila proti krčem Colikind (kot jim je ustno naročila patronažna sestra). Patronažna sestra je v kazenskem pregonu, ker se ni prepričala, da so starši njen nasvet razumeli. Med poslušalci je bila ob predstavitvi burna razprava glede odgovornosti medicinske sestre. Prof. dr. Balažic meni, da se zdravstveni delavci pogosto ne zavedajo, kako veliko odgovornost prevzemajo nase s svetovanjem, in se ne prepričajo, ali so bolniki njihov nasvet pravilno razumeli.

Prim. Martin Možina je predaval o tem, da so biosimilarji enako učinkoviti, varni in kakovostni kot originalna zdravila, in poudaril, da zaradi tega ne sme biti pomislekov pri zamenjevanju bioloških zdravil. Javni razpisi na področju originalnih in biosimilarnih zdravil so po njegovem mnenju dokazano učinkovit način za izbor ekonomsko ugodnejših zdravil ob hkratnem zagotavljanju enake učinkovitosti in varnosti zdravljenja, kar so v zadnjih letih potrdile številne klinične raziskave.

Lipoprotein a (Lp(a)) je lipidni delec, ki je še bolj aterogen in trombogen kot za zdaj bolj znani LDL in je pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne dogodke. Določajo ga v redkih laboratorijih po Sloveniji, mejna vrednost še ni jasno opredeljena. Lp(a) ima pomembno napovedno vrednost zlasti v zvezi s srčnim infarktom, aortno stenozo in ogroženostjo za anevrizmo trebušne aorte. Zdravljenje s statini ob zvišanem Lp(a) ni učinkovito. Nikotinska kislina, zaviralci PCSK9 in mipomersen

63

64

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

koncentracijo Lp(a) znižajo za 20–40 %, novi načini zdravljenja, ki ciljajo mRNA za apo(a), pa celo za 80 %.

Zdravljenje bolečine je lahko povezano s kognitivno motnjo zaradi zdravila za obvladovanje bolečine. Zato je treba bolnika spremljati, poznati izhodiščno stanje in ga primerjati s stanjem po uvedbi zdravila. Ob sumu na kognitivno motnjo zaradi zdravila se uporablja Kratki preizkus kognitivnih sposobnosti. Pri zdravljenju kronične bolečine uporabljamo antiepileptike, triciklične antidepresive, opioide, sedative, ki so vsi bolj ali manj povezani s kognitivno motnjo. Med novejšimi antiepileptiki naj bi imel topiramat največ neželenih kognitivnih učinkov. Ob pojavu kognitivne motnje lahko pomaga zamenjava analgetika ali zmanjšanje odmerka (tako da bolnik jemlje najmanjše odmerke zdravila, ki so zadostni za učinkovito lajšanje bolečine). Številna zdravila lahko povzročajo motnje žeje (tiazidi, antidepresivi, antiepileptiki ...) in motnje apetita (zlasti opozarjati pri antipsihotikih; med slednjimi povečanje teže najmanj povzroča aripiprazol). Določena zdravila povzročajo slabost in bruhanje, med njimi tudi železovi pripravki, metformin in metotreksat. Za zdravila z železom se lahko svetuje intermitentno jemanje, saj nedavne raziskave kažejo, da je absorpcija boljša kot pri vsakodnevnem, manj pa je tudi draženja sluznice prebavil.

Pri metforminu se svetuje postopno povečevanje odmerka, pri metotreksatu pa jemanje folne kisline, kar zmanjša tudi slabost in bruhanje. Če se pojavita bruhanje in slabost pri digoksinu ali teofilinu, obstaja velik sum na toksičnost.

Določena zdravila spremenijo barvo urina, vendar to ni toksično in po prenehanju uporabe zdravila izzveni (npr. metildopa – rjava, metronidazol – rjava, rifampicin – oranžna, vitamini skupine B – rumena barva urina ...). Vonj seča je za klinične namene nezanesljiv. Vedno pa je treba diagnostično preveriti, ali je obarvanost seča posledica zdravila ali bolezenskega procesa.

Več kot 300 zdravil je vpletenih v nastanek z zdravili povzročene imunske trombocitopenije (ITP). Trombocitopenija zaradi zdravil se običajno pojavi 5–10 dni po pričetku zdravljenja z določenim zdravilom, trombociti so običajno pod 20 – 109/l.

V večini primerov je treba prekiniti jemanje zdravila. Posebej izpostavljena je bila trombocitopenija, ki se lahko razvije pri zdravljenju s heparinom in pri kateri se v bistvu poveča tveganje za trombozo.

V Sloveniji pri živalih, vzrejenih pri nas, pa tudi pri uvoženih živalih in uvoženem mesu v dosedanjih rednih nadzorih niso ugotovili ostankov pospeševalcev rasti za živali (npr. testosteron, estradiol, trenbolon acetat, progesteron). Ti pospeševalci rasti so v EU od leta 1988 prepovedani.

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

Predstavljen je bil tudi primer nenamerne zastrupitve s THC s pripravkom iz industrijske konoplje, ki bi naj vseboval manj kot 0,2 % THC. Pripravki iz konoplje, ki jih najdemo na tržišču, so pogosto nestandardizirani in zato potencialno toksični.

7. srečanje o varni uporabi zdravil se je znova lotilo številnih tem o zdravilih, na katere v vsakdanji praksi običajno niti ne pomislimo in se nam zdijo na prvi pogled celo malo eksotične. Ampak takšna so srečanja Varne uporabe zdravil – dajo nam vedeti, da je pri zdravilih in medicini nasploh vedno nekaj, česar nismo vedeli ali pa se nam je zdelo preprosto nemogoče.

65

66

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

7. Mednarodna konferenca Centra za izobraževanje in razvoj homeopatije v Franciji dr. Maruša Hribar, mag. farm.

18. in 19. januarja 2019 je v Nici potekala mednarodna konferenca, ki jo je organiziral Center za izobraževanje in razvoj homeopatije (angl. Center for Education and Development of Homeopathy – CEDH).

Organizacija CEDH je bila ustanovljena leta 1972 v Parizu in je usposobila že 29.000 zdravnikov homeopatov iz več kot 22 držav. CEDH organizira mednarodne konference, ki promovirajo klinično homeopatijo po vsem svetu. Francoski in mednarodni zdravniki, ki sodelujejo na CEDH, z udeleženci izobraževanj delijo svoje izkušnje in znanje iz vsakodnevne prakse. Konference, ki jih organizirajo, ponujajo možnost izmenjave znanj za obogatitev homeopatske prakse.

Konferenca, ki se je je udeležilo okrog 400 udeležencev iz 18 držav, je bila posvečena izzivom javnega zdravja, s čimer organizatorji podpirajo klinično homeopatijo v praksi. Cilj homeopatije je ohraniti ravnovesje, želimo pa tudi izboljšati kakovost upravljanja oskrbe in kakovost življenja pacientov.

Na konferenci smo razpravljali o več aktualnih temah: vedenjskih motnjah, zdravju in okolju, psihološkem zdravju pri delu, zdravi starosti in obravnavi kroničnih bolezni. K sodelovanju so bili povabljeni priznani in izkušeni predavatelji, ki so predavali o kliničnih simptomih, kot so izgorelost, osteoporoza, povečana uporaba zdravil na recept, zapleti zaradi zdravljenja ter zmanjšana kakovost življenja pri pacientih različnih starosti, saj je zdravje bolnikov v središču klinične homeopatije.

Tako francoski kot drugi tuji strokovnjaki so z udeleženci delili izkušnje iz svoje vsakodnevne prakse. Poslanstvo vseh strokovnjakov homeopatov je, da vsakega pacienta zdravimo s kar najprimernejšimi homeopatskimi zdravili, saj je homeopatija popolnoma personaliziran način zdravljenja.

Francoska ginekologinja in homeopatinja dr. Christelle Charvet se posveča uporabi homeopatije pri oskrbi bolnikov z osteoporozo. Homeopatija je v nasprotju s klasičnim zdravljenjem osteoporoze, osredotočenim predvsem na kurativo, ustrezna tudi kot preventivna metoda. Konvencionalna terapija pri osteoporozi je

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

usmerjena predvsem v hormonsko zdravljenje, homeopatska terapija pa zajema simptomatska zdravila in konstitucijska homeopatska zdravila: – fosforična konstitucija: značilna demineralizacija; – karbonična konstitucija: patologija, vezana na povišano telesno težo, težave z metabolizmom kalcija; – fluorična konstitucija: krhko vezivno tkivo.

Homeopatija se trenutno pospešeno usmerja tudi v razvoj in raziskave podpornega zdravljenja raka, predvsem odpravo nezaželenih stranskih učinkov radioterapije pri začetnih stadijih raka in/ali stranskih učinkov kemoterapije.

Homeopatska zdravila pri zdravljenju raka delujejo komplementarno s predpisanim zdravljenjem (radioterapija, kemoterapija), saj se homeopatija uvršča med celostne (holistične) metode zdravljenja, ki skušajo upoštevati več vidikov zdravljenja hkrati. Homeopatska zdravila nimajo stranskih učinkov in so kompatibilna z alopatskimi zdravili.

Uporaba homeopatskih zdravil pri zdravljenju raka deluje kot preventivna pred specifičnimi stranskimi učinki, kar izboljšuje možnosti okrevanja. Francoska onkologa dr. Jean-Claude Karp in dr. Franck Choffrut sta predstavila homeopatski zdravili Arsenicum album in Phosphorus, ki sta predvideni za zmanjševanje stranskih učinkov (tako fizičnih kot psihičnih) pri zdravljenju raka. Obe se pogosto uporabljata kot komplementarni zdravili v onkologiji. Materia medica obeh zdravil ima podobne toksikološke simptome. Predstavljen je bil izvirni pristop, ki temelji na njuni akutni toksičnosti in omogoča izboljšanje indikacij, zlasti za preventivno zdravljenje neželenih učinkov kemoterapije in radioterapije. Utemeljitve so bile predstavljene na kliničnih primerih.

Dr. Guy Vilano je predstavil izgorelost kot posledico kroničnega stresa in različne konstitucijske tipologije pacientov (Nux vomica); dotaknil se je tudi simptomatskih zdravil (Ignatia, Staphysagria). Predstavil je čustveno izčrpanost zaradi prevelike obremenjenosti ter prekomernega naprezanja v želji po izstopanju in izjemnosti.

Izgoreli pacienti namreč uporabljajo prezir kot masko, se umikajo iz svojega življenja, njihovo vedenje pa vodi v čustveno odvisnost.

Homeopatija lahko zelo učinkovito pomaga pri izgorelosti in kroničnem stresu že v začetnih stadijih razvoja motnje, takoj ko se izrazijo prvi simptomi. Resno in odgovorno moramo torej reagirati že na prve znake – takoj, ko opazimo, da so naši odzivi na določen stresni dogodek izrazitejši od običajnih reakcij na težave, s katerimi se soočamo. Naloga vseh, ki oblikujemo in nudimo zdravstveno pomoč ljudem, je ozaveščanje ljudi o pomenu odgovornosti in skrbi za lastno telesno, duhovno in duševno zdravje.

67

68

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

Stresna stanja so lahko tudi posledica poškodb, strahu, intelektualne preobremenjenosti ali dolgotrajnih intenzivnih čustev (jeza, ljubosumje, nespečnost ...). Dolgotrajen stres lahko napreduje v poglobljeno stanje, ki se kaže v zmanjšanem interesu za vsakodnevne aktivnosti, otopelosti, brezupu, občutku zapuščenosti, nemoči in spremembah prehranjevalnih navad (prenajedanja ali stradanja). Pojavijo se lahko tudi motnje spanja (nespečnost ali pa čezmerno spanje) in prevelika utrujenost, začasna nezmožnost koncentracije, težave pri odločanju, težave pri vrednotenju sebe in smisla življenja, pa vse do misli na samomor.

Vse te različne težave pogosto pojmujemo kot depresijo in jih alopatsko zdravimo z istim zdravilom, pri homeopatskem pristopu pa izberemo homeopatsko zdravilo, ki zajema vse izražene simptome bolezni. Pri psihotičnih, shizofrenih in suicidalnih stopnjah homeopatije ne moremo uporabljati, lahko pa jo uporabimo, ko se jih še da preprečiti. Homeopatska zdravila se kažejo kot učinkovita predvsem pri kratkotrajnih stresih, začetnih strahovih in tesnobah, ob napredovanju bolezni pa se poslužujemo kombinacij homeopatskega in alopatskega zdravljenja.

Na srečanju smo se seznanili tudi z učinkovitostjo homeopatije pri preventivnem in kurativnem pristopu k zdravljenju psihosocialnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Homeopatska strokovnjaka dr. Marie-Hélène Ribreau in dr.

Patrick Vachette sta na podlagi treh kliničnih primerov vodila celovito razpravo o upravljanju oskrbe bolnikov s psihosocialnimi tveganji. Predstavila sta pomen homeopatije kot dopolnilnega zdravljenja v obdobju odraščanja, ki je lahko izjemno težavno. Prehod v odraslo dobo je zaznamovan s čustvenimi in fizičnimi spremembami, ki se razlikujejo od človeka do človeka, otežujejo pa ga še morebitne težave v družini, družbi in šoli. Mladostniku in mladostnici lahko homeopatija pomaga ublažiti včasih ostre robove odraščanja.

Na konferenco je bila povabljena tudi priznana in izkušena ameriška zdravnica in homeopatinja dr. Elisa Song, ki je predstavila integrativni pristop k zdravljenju otrok z motnjo PANS ali PANDAS (angl. Pediatric Autoimmune Neuropsychiatric Syndrome +/– Associated with Streptococcal Infections) in drugimi nevropsihiatričnimi težavami.

PANS in PANDAS sta zelo razširjena, saj v ZDA prizadeneta kar 1 od 68 otrok.

Predavateljica je opisala homeopatsko obravnavo nevropsihiatričnega sindroma, povezanega s streptokoknimi infekcijami. Bolezen postaja vse bolj prepoznavna, predstavljena študija pa je vključevala otroke, ki so jim diagnosticirali različne vrste vedenjskih motenj. PANS in PANDAS sta avtoimunski stanji, povzročeni z okužbo, ki moti bolnikovo normalno nevrološko delovanje, kar ima za posledico nenaden pojav obsesivne kompulzivne motnje (OCD) in/ali motoričnih tikov. PANS in PANDAS

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

lahko vključujeta številne druge simptome, kot so anoreksija, tesnoba, razdražljivost, hiperaktivnost, motnje spanja, nihanje razpoloženja in urološke težave.

PANS je kratica za pediatrični akutni nevropsihiatrični sindrom, ki je povezan z različnimi okužbami, medtem ko je PANDAS pediatrična avtoimunska nevropsihiatrična motnja, povezana s streptokoknimi okužbami, točneje s streptokokom skupine A. To je avtoimunsko stanje, ki ga na začetku sprožijo okužbe s streptokoki, ki motijo otrokovo normalno nevrološko aktivnost. Čeprav se etiologija za PANS razlikuje od PANDAS, je predstavitev simptomov skoraj identična.

Otroke, okužene s PANS ali PANDAS, prepogosto napačno ocenimo kot psihiatrične bolnike in zdravimo le s psihotropnimi zdravili za obvladovanje bolezenskih simptomov. Klasična zdravila pa na žalost ne zdravijo glavnega simptoma, torej avtoimunskega stanja, ki ga sproži okužba. Študije so pokazale, da pri ustreznem protivnetnem in/ali imunološkem zdravljenju bolnikov s PANS oz. PANDAS pride do razločevanja simptomov ali pa so simptomi znatno manj izraziti. Postavitev pravilne diagnoze je lahko zahtevna, saj lahko simptomi PANS in PANDAS posnemajo druge bolezni.

Po opredelitvi te avtoimunske patologije je bilo iz predavanja strokovnjakinje dr.

Song razvidno, da obstaja veliko možnosti uporabe homeopatije pri zdravljenju različnih simptomov, ki zajemajo ankioznist, težave s spanjem, tike, tresenje ipd.

Uporabljajo se tudi bioterapevtske nosede (Steptococcinum, Syphilinum, Morbilium) in miazmatska homeopatska zdravila (sikoza, psora, tuberkulinizem, sifilis).

Homeopatija nagovarja pomembne medicinske dileme sodobnosti – potrebe uporabnikov po osebnem pristopu in celostnem zdravljenju, zmanjševanje neželenih učinkov konvencionalnih zdravil in krepitev preventive. Poudarila pa bi rada tudi odgovornost vsakega posameznika za skrb za svoje zdravje in zdrav način življenja. Homeopatija je pot, ki nas vzpodbuja, da poslušamo svoje telo, in nas pooblašča, da reagiramo, ko je potrebno.

69

70

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

27. strokovni kongres onkološke farmacije in srečanje članov izvršnega odbora ESOP Hamburg, 24.–27. januar 2019 Andreja Eberl, mag. farm., spec.

V Hamburgu je med 25. in 27. januarjem 2019 potekal 27. onkološkofarmacevtski strokovni kongres, ob robu katerega smo se sestali tudi člani upravnega odbora Evropskega združenja onkoloških farmacevtov (angl. European Society of Oncology Pharmacy – ESOP).

V okviru tridnevnega kongresa so organizatorji poskrbeli za bogat program izobraževanja in številne možnosti intenzivnega izpopolnjevanja s področja onkološke farmacije. Udeleženci so med drugim lahko izbirali med osrednjimi predavanji, krajšimi prispevki in delavnicami.

Osrednji petkovi tematiki sta bili Onkološka farmacija 2025 – Quo vadis? ter prihodnost farmacije in medicine. Poleg tega so se predavanja dotikala tudi vedno aktualne problematike zdravil v okolju in telefarmacije. V ESOP-sklopu so bila izvedena tudi predavanja o zadovoljstvu bolnikov z informacijami o onkoloških zdravilih, prispevku digitalne tehnologije pri zdravljenju bolnikov z rakom in vplivu le-te na kakovost življenja, imunoterapiji, vlogi farmacevtov pri zdravljenju s peroralnimi protitumornimi zdravili, farmakovigilanci in starih onkoloških zdravilih.

Prvi sklop sobotnih predavanj je bil namenjen pomanjkanju zdravil na tržišču, novim zdravilom in biološko podobnim zdravilom. Sledila so predavanja o ambulantni specialistični dejavnosti farmacevtov, balansiranju med adherenco, neželenimi učinki in interakcijami, klinični farmaciji v onkologiji ter pediatrični onkologiji. Program je dopolnjeval širok nabor delavnic.

Dan pred uradnim začetkom kongresa, 24. januarja 2019, je potekalo srečanje upravnega odbora Evropskega združenja za onkološko farmacijo (ESOP). Na srečanju smo pregledali letno poročilo in načrt dela na petih osrednjih projektih združenja (MASHA, EPIC, QuapoS, ERQCC, EUSOP).

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

9. Simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov 8.–9. marec 2019, Radenci

Urška Kocijančič, mag. farm. asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm, spec. klin. farm.

8. in 9. marca 2019 je v Radencih potekal 9. Simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov.

Letošnji naslov tega že tradicionalnega strokovnega srečanja je bil Zdravila in bolnik s sladkorno boleznijo. Veseli nas, da je simpozij vsako leto dobro obiskan, in tudi letošnji ni bil nobena izjema, saj se ga je udeležilo več kot 110 udeležencev, kar 7 farmacevtov specialistov (in specializantov) klinične farmacije pa je aktivno sodelovalo pri predavanjih in delavnicah.

Prvi dan simpozija je vedno namenjen različnim predavanjem slovenskih strokovnjakov, zdravnikov specialistov in kliničnih farmacevtov, na izbrano temo.

Avtorji predavanja podprejo tudi s kliničnimi primeri in udeleženci simpozija jih popestrijo z diskusijo. Strokovni del prvega dne se sklene z ogledom in predstavitvijo posterjev različnih primerov klinične farmacije v praksi, za katerim se z glasovanjem izbere in tudi nagradi najboljši poster simpozija. Letos je o zmagi odločal skoraj le en glas, na koncu je zmagal poster z naslovom Razvoj in implementacija TDM-storitve za optimizacijo zdravljenja s ciklosporinom v UKC Maribor, ki ga je predstavila Mateja Stopinšek, mag. farm.

Nabor predavanj, ki smo jih imeli priložnost poslušati, je bil res pester, in sicer o peroralnih in parenteralnih zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni s pogledom na zadnje smernice in pomenu samokontrole ter spremembe antidiabetične terapije s primeri (doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., spec., Nataša Pitz, dr. med., spec.), raziskavah klinične farmacije s področja diabetologije (doc. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec.), porabi zdravil v diabetologiji in polifarmakoterapiji pri bolniku s sladkorno boleznijo (prim. mag. Jurij Fürst, dr. med., spec., asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec.), zdravljenju nevropatske bolečine in nefropatije pri bolniku s sladkorno boleznijo (Sabina Šoštarić, mag. farm., Sara Kenda, mag. farm., spec.), zdravilih brez recepta in prehranskih dopolnilih pri bolniku s sladkorno boleznijo (dr. Marjetka Korpar, mag. farm., spec.), Trulicityju – tedenskem GLP-1 agonistu (Špela Volčanšek, dr. med., spec.) in celostni obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo (doc. dr. Andrej Zavratnik,

71

72

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

dr. med., spec.). Najbolje pa je bilo ocenjeno in se vseh posebej dotaknilo predavanje Janeza Tonija, mag. farm., ki nam je predstavil drugačen pogled tudi na zdravljenje z inzulinsko črpalko.

Po strokovnem programu prvega dne in posterski sekciji je bil za člane Sekcije kliničnih farmacevtov organiziran tudi občni zbor.

Za tem je sledilo tradicionalno druženje ob večerji, ob kateri si udeleženci simpozija še v pogovoru izmenjajo izkušnje in mnenja ter načrtujejo prihodnje aktivnosti; tam se krepijo vezi med farmacevti, ki prihajamo iz različnih delovnih okolij, tako iz primarnega kakor tudi sekundarnega in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva.

Drugi dan simpozija se zmeraj zvrsti več delavnic, na katerih lahko izbrano temo pobliže spoznamo s pomočjo praktičnih primerov. Tokratne delavnice so bile: Prilagajanje odmerjanja inzulinov s kliničnimi primeri (Nataša Pitz, dr. med., spec.), Metaanalize – kako jih klinično vrednotimo (doc. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec.) ter Klinični primeri bolnikov s sladkorno boleznijo in FTP (Sabina Šoštarić, mag. farm., in Klavdija Stare, mag. farm.). Simpozij smo zaključili z zanimivim predavanjem asist. dr. Dragana Kovačiča, dr. med., spec., o srčno-žilnem tveganju in sladkorni bolezni.

Organizatorji smo zadovoljni, da je za nami še eno uspešno izpeljano strokovno srečanje naše sekcije. Glede krovne teme naslednje leto bo odločal IO Sekcije kliničnih farmacevtov tudi na podlagi izpolnjenih anket udeležencev. Vsi se že veselimo naslednjega – jubilejnega, 10. Simpozija Sekcije kliničnih farmacevtov, ki bo potekal marca 2020 v Radencih.

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

11. Delovna konferenca organizacije pcne 6.–9. februar, Egmond aan Zee, Nizozemska Bojan Madjar, mag. farm.

Letos je v nizozemskem mestu Egmond aan Zee od 6. do 9. februarja potekala 11. delovna konferenca organizacije Evropske mreže za farmacevtsko skrb (PCNE). Zbralo se je 118 sodelujočih iz 28 držav, med njimi nas je bilo 5 iz Slovenije – trije s Katedre za socialno farmacijo Fakultete za farmacijo in dva iz zunanjih lekarn. Naslov konference je bil Targeting Patients and Tailoring Pharmaceutical Care: How to be Outstanding.

Večino časa smo udeleženci preživeli na delavnicah, vsak dan pa so potekala tudi plenarna predavanja. Ta so zaobjemala različne tematike, ki so jih potem podrobneje obravnavali udeleženci posameznih delavnic; med drugim farmakogenetiko, strategije pri selekciji pacientov za posamezno vrsto farmacevtske skrbi, uporabo socialnih omrežij in oblikovanje lestvice glede doseganja ciljev.

Kot rečeno, je bila delovna konferenca namenjena predvsem sodelovanju na delavnicah. Sodelujoči na delavnici Using pharmacogenetics to select patients for pharmaceutical care so se seznanili s smernicami glede optimiziranja farmakoterapije na osnovi genotipa tako imenovanih farmakogenov. Poglobili so se v literaturo glede specifičnih genov s poudarkom na interakciji z zdravili in med zdravili ter razpravljali o možnostih in načinih uvedbe farmakogenetike v klinično prakso. Izplen delavnice je bila strategija, ki se je osredotočala na naslednje skupine bolnikov: – ob uvedbi antidepresivov, – otrok z epilepsijo, – bolnikov po akutnem koronarnem sindromu.

V okviru strategije priporočajo pripravo projektne skupine, ki bi seveda najprej morala pridobiti potrebna finančna sredstva, kar vključuje tudi ustrezno podporo laboratorijev. V nadaljevanju bi morali pripraviti še protokole za farmacevte ter ozaveščati javnost o novi storitvi. Udeleženci delavnice vidijo izzive tudi pri

73

74

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

naklonjenosti zdravnikov, zato bi bilo treba pripraviti storitev, ki bi jih z dokazi prepričala in jim prikazala koristi pri zdravljenju njihovih pacientov.

Tematiki farmakogenetike se je s predavanjem How to use pharmacogenetics to select patients for pharmaceutical care posvetil prof. Henk Jan Guchelaar z Nizozemske.

Navezoval se je na že kar precej bogate izkušnje iz svojega okolja. Tudi zaradi precej razvite lekarniške IT-infrastrukture je nizozemski zdravstveni sistem blizu implementacije farmakogenetike v rutinsko klinično prakso. Pomemben del lekarniških farmacevtov na primarnem in sekundarnem zdravstvenem nivoju je namreč že sodeloval pri izvedbi projektov, ki so vključevali implementacijo farmakogenetike. Lekarniški farmacevti so bili vključeni tudi v interdisciplinarno delovno skupino, ki je pripravila t. i. farmakogenetske smernice, ki vključujejo 94 parov gen-zdravilo. Smernice želijo integrirati v elektronski sistem za predpisovanje in izdajanje zdravil, ki bo zdravnike in farmacevte avtomatsko opozoril, naj bodo pri posameznem bolniku pozorni glede določenih zdravil.

Predstavil je delovanje sistema na enem izmed projektov, ki so ga poimenovali Implementation of Pharmacogenetics in Primary Care Project. V projekt so vključili 200 bolnikov in 40 lekarn. Pri skoraj 90 % bolnikov so odkrili vsaj 1 potencialen genotip, ki lahko vpliva na učinek zdravil, več kot polovica bolnikov je imela 2 potencialno neugodna genotipa. Slabi tretjini bolnikov so na podlagi podatkov o genotipu in predpisanih zdravilih svetovali spremembo odmerka ali spremljanje terapije. Na podlagi do sedaj zbranih podatkov iz posameznih projektov s področja farmakogenetike predvidevajo, da bi morali pri vsakem 19. na novo predpisanem zdravilu prilagoditi odmerek ali zamenjati zdravilo. Prof. Henk Jan Guchelaar je svojo predstavitev zaključil s prepričanjem, da je implementacija farmakogenetike v klinično prakso izvedljiva in učinkovita. Personalizirana farmakoterapija, ki temelji na farmakogenetiki, bo izboljšala klinične izide zdravljenja. Farmacevte je izpostavil kot profil zdravstvenih delavcev, ki bo imel pri tem ključno vlogo.

Na delavnici z naslovom How to find the right patients for specific pharmacy services so udeleženci razpravljali, kateri bolniki rabijo specifične oblike farmacevtske skrbi in na kakšen način jih prepoznamo. Za prepoznavo bolnikov, primernih za pregled zdravil (angl. Medication Review) so pripravili točkovnik, ki upošteva podatke, pridobljene iz lekarniškega programa (število zdravil, rizična zdravila), in vprašalnik, s katerim preverimo bolnikov odnos in izkušnje pri zdravljenju z zdravili (npr. težave pri uporabi zdravil, skrb glede zdravil, pojavnost neželenih učinkov). Pripravili so t. i. selekcijski model, ki na podlagi zbranih točk predvidi, za kateri nivo pregleda zdravil je posameznik primeren.

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

O tematiki nam je predavala prof. Petra Denig z Nizozemske. V svoji predstavitvi z naslovom Selecting the right patient for medication reviews nas je najprej spomnila, da imamo na razpolago različne nivoje storitve pregleda zdravil. Vsi nivoji niso primerni za vsakega bolnika, zato je z vidika uspešnosti storitve pomembno, da izberemo ustrezno storitev za posameznega bolnika. Pri izbiri se lahko opremo na bolnikove karakteristike (npr. starost, sodelovanje, prepričanja), klinične karakteristike (npr. ledvična funkcija, nevarnost padca, komorbidnost) in karakteristike zdravila (npr. visoko rizična zdravila, neprimerna zdravila).

Storitve pregleda zdravljenja z zdravili že danes pri vključevanju bolnikov predvidevajo ustrezne kriterije. V Švici je do storitve Polymedication Check upravičen bolnik, ki se je zadnje 3 mesece zdravil z vsaj štirimi zdravili. V ZDA lahko farmacevti ponudijo storitev Medication Therapy Management bolnikom, ki imajo več bolezni in prejemajo več zdravil, katerih vrednost presega določen znesek.

V Združenem Kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske je storitev Medicines Use Review namenjena bolnikom, ki se zdravijo z zdravili visokega tveganja, bolnikom po odpustu iz bolnišnice ali bolnikom z boleznimi dihal oziroma srčno-žilnimi boleznimi, ki hkrati prejemajo vsaj 4 zdravila. Na Nizozemskem izvajajo storitev Advanced Medication Reviews za bolnike, starejše od 65 let, ki imajo hkrati predpisanih vsaj 5 zdravil ter imajo še vsaj 1 dejavnik tveganja, kot so recimo nizka oGF, slabe kognitivne sposobnosti, visoko tveganje za padce ipd.

Pri izbiri storitve za posameznega bolnika so nam lahko v pomoč razni vprašalniki, npr. Medication Risk Assessment Questionnaire (MRAQ), ki skuša identificirati bolnike z visokim tveganjem. Predavateljica je predstavila tudi pregled literature glede prepoznavanja dejavnikov tveganja za pojav z zdravili povezanih težav in orodij (npr. Drug Associated Risk Tool), katerih prednost je tudi skrajšanje časa, potrebnega za presejanje bolnikov. Pod črto moramo priznati, da trenutno še nimamo optimalnega algoritma, ki bi uspel selekcionirati bolnike za posamezen tip storitve pregleda zdravljenja z zdravili. Med možne kriterije, primerne za presejanje, sodijo: – število zdravil, ki jih bolnik redno prejema, – določeni pomembni signali/znaki (padci, vrtoglavica, bolečina, specifična zdravila/kombinacije zdravil), – nesodelovanje pri zdravljenju z zdravili.

Model za presejanje naj vključuje kombinacijo elektronskega algoritma in vprašalnika za bolnika.

75

76

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

Udeležil sem se delavnice z naslovom How to use social media to tailor pharmaceutical care. Sodelujoči na delavnici smo socialna omrežja prepoznali kot spletne strani in aplikacije, ki ljudem omogočajo komunikacijo in izmenjavo informacij v realnem času s pomočjo interneta, do katerega dostopamo preko različnih naprav, recimo računalnikov ali mobilnih telefonov. Kot najpopularnejše platforme smo prepoznali Facebook, Twitter in LinkedIn. Zadnji je primernejši za povezovanje s strokovno javnostjo, Facebook pa predvsem za promocijo lekarniških storitev, kot je farmacevtska skrb. Preko socialnih omrežij se lahko obračamo ne le k svojim strankam, pač pa tudi k odločevalcem v zdravstvenem sistemu. Izkoristimo jih lahko tudi za interdisciplinarno povezovanje. Socialna omrežja so torej lahko odlična platforma za izmenjavo mnenj, za namen promocije in tudi deljenje izkušenj. Če jih želimo izkoristiti za promocijo, moramo svoje aktivnosti skrbno načrtovati.

Prilagoditi se je treba obiskanosti posameznih platform in izvajati aktivnosti takrat, ko bo domet in učinek največji. V promocijo je priporočljivo vključiti slikovni in video material ter paziti, da vsebina ni preobsežna. Naša prisotnost mora omogočati tudi interakcijo z uporabniki naših storitev. Čeprav se nam zdi možnost promocije na socialnih omrežjih skorajda idealna, pa ne smemo spregledati dejstva, da velikega dela svoje ciljne populacije na ta način ne bomo dosegli, saj niso prisotni na socialnih omrežjih. Po drugi strani pa dosežemo tudi del populacije, ki je ne bi želeli oziroma ni naša fokusna skupina. Tudi zato mora biti naše ravnanje na spletu in socialnih omrežjih skrbno premišljeno.

Vodja delavnice iz Velike Britanije Babir Malik nas je denimo opozoril na primer svojega kolega, ki ga je neprimerna komunikacija na socialnih omrežjih stala zaposlitve. Načeloma moramo biti odzivni, a se hkrati ne smemo pustiti sprovocirati. To je za obnašanje na spletu še posebej pomembno, saj kar enkrat pride na splet, potem tam tudi ostane. Zato se nikar ne prepirajmo na spletu.

Takoj, ko zaznamo, da bi se lahko komunikacija zasukala v neželeno smer, jo raje umaknimo s spleta.

Prisotnost na socialnih omrežjih prinaša s sabo precej izzivov, zato smo oblikovali kar nekaj dobrodošlih nasvetov in napotkov glede obnašanja. Priporočamo, da se ne skrivamo za psevdonimi. Bodimo spoštljivi, prijazni in strokovni. Kolegov ne kritizirajmo, saj to meče slabo luč na vso stroko. Na splošno se je priporočljivo izogibati občutljivim temam, pri katerih ima vsak pravico do svojega mnenja, kot sta politika ali religija. Svoja osebna prepričanja je najbolje zadržati zase. Če smo na socialnih omrežjih prisotni tudi zasebno, je najbolje, da imamo ločene račune. Vedno pazimo, da zagotavljamo zasebnost svojih pacientov; nikakor ne smemo dovoliti, da bi se lahko prepoznali v opisu primera iz prakse. In kar je verjetno najpomembnejša

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

opazka: kar je enkrat objavljeno na internetu, tam ostane za vedno. Zato je bolje dvakrat premisliti in z objavo počakati, kot pa jo kasneje obžalovati.

Eden izmed vodij delavnice o socialnih omrežjih, dr. Mahendra Patel iz Združenega Kraljestva, je imel predavanje z naslovom Social media and pharmaceutical care.

Izpostavil je pomembnejše platforme, ki jih lahko lekarniški farmacevti uporabimo za podporo svoji dejavnosti. Nekatere med njimi so primernejše za poslovno in strokovno povezovanje (LinkedIn), druge, kot je Facebook, lahko koristimo tako v poslovne kot zasebne namene. Twitter je platforma, namenjena predvsem spremljanju novic, Instagram, Snapchat ali YouTube pa za prikaz slikovnega ali video materiala. Zadnje lahko uporabimo tudi kot primeren vir za obveščanje ali izobraževanje zaposlenih v lekarništvu.

Socialna omrežja lekarništvo pogosto uporablja za namen deljenja informacij in znanja. Pomembni pa se lahko izkažejo tudi za razvoj prakse in promocijo inovativnih pristopov v lekarništvu. Uporabimo jih lahko za podporo pri učenju in kontinuiranem strokovnem razvoju. Omogočajo nam mreženje, torej povezovanje znotraj lekarništva in tudi z drugimi zdravstvenimi delavci. Sodelovanje na socialnih omrežjih nam omogoča, da smo v stiku z novostmi na področju lekarništva in zdravstva, pomaga pa nam tudi vplivati na razvoj stroke v lokalnem in širšem okolju.

Pomena socialnih omrežij v lekarništvu se zavedajo mnoga farmacevtska združenja. Tako je združenje farmacevtov Velike Britanije (Royal Pharmaceutical Society) pripravilo smernice, namenjene zaposlenim v lekarništvu. Namen smernic je pridobiti znanja in veščine za vzpostavitev močne in konstruktivne prisotnosti na medmrežju. Možnosti, ki jih omogočajo socialna omrežja, so številne in zelo raznolike. Dr. Patel je med drugim predstavil projekt britanske agencije za zdravila (Medicines and Healthcare Products Regulatory Agency), s katerim so socialna omrežja uporabili z namenom spodbujanja k poročanju neželenih učinkov zdravil, ki se jih dobi brez recepta. Socialna omrežja pogosto uporabljajo tudi raziskovalci z namenom zbiranja podatkov in vključevanja v študije.

Med predavanjem pa je opozoril tudi na tveganja, ki jih predstavlja prisotnost na socialnih omrežjih. Nikakor ne smemo spregledati, da ne gre le za neformalno komunikacijo, pač pa s svojo prisotnostjo predstavljamo ne le sebe, pač pa tudi svojo stroko, in vplivamo na ugled stanovskih kolegov.

77

78

Lekarništvo 1-2019

Strokovni dogodki doma in v tujini

xMožnost pokukati izven meja lastne države je za lekarniškega farmacevta izredno dobrodošla. Dolgotrajno vztrajanje v istem okolju, ne da bi pogledali, kaj se dogaja drugje, nas lahko navda s pretirano samovšečnostjo in samozadostnostjo. Mnenje, da smo najboljši, je lahko za rast stroke zelo pogubno. Upam si trditi, da smo predvsem obiskom srečanj na tujem lahko hvaležni za vzpostavitev številnih dobrih praks v našem okolju. Spoznavamo, da z novimi storitvami ne tekmujemo le med seboj, pač pa tudi z drugimi profili v zdravstvu. Uspešnost storitev bomo povečali, če bomo ustrezno selekcionirali bolnike. Pri promociji pa nam lahko v veliki meri pomagajo socialna omrežja.

Trenutno še ne vemo, kaj bo tema naslednjega srečanja organizacije PCNE; verjetno bo znana šele jeseni. Vemo pa za kraj in datum naslednjega srečanja. Konferenca se redno izmenjuje z delovnim simpozijem, ki bo naslednje leto, 7. in 8. februarja 2020, potekal na istem prizorišču. Priporočam!

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

25 let Lekarne Zupančičeva jama, lekarne z dušo Suzana Levanič, mag. farm.

Petindvajset let ni malo ne v življenju posameznika ne v poslovnem svetu.

Začelo se je ob osamosvojitvi Slovenije z Zakonom o lekarniški dejavnosti iz leta 1992, ki je ob javnih lekarnah omogočil tudi zasebno izvajanje lekarniške službe.

Takrat so vodilni v občinah prepoznali dodano vrednost odprtja zasebnih lekarn s koncesijo in tako se je začel graditi nov, boljši lekarniški sistem.

Magistra Suzana Levanič s šopkom svojih pridnih sodelavk.

79

80

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Lekarna Zupančičeva jama v Ljubljani je kot ena prvih zasebnih lekarn v novoustanovljeni državi svoja vrata odprla 18. januarja 1994 in je ves ta čas popolnoma predana svojim pacientom in drugim uporabnikom. Naše stranke so prepoznale strokovnost, energijo in ne nazadnje empatijo, ki jim jo zaposleni vsakodnevno nudijo, in prepričana sem, da je to pravi recept za uspeh na dolgi rok.

Novi lekarniški zakon ZLD-1 je vzpostavil natančnejšo regulacijo javne službe, opredelil pojem lekarniške mreže in gravitacijsko območje lekarne. Koncesionarji moramo zato vlagati še več energije v uspešno delovanje.

Lekarna Zupančičeva jama je v vseh letih svojega obstoja sodelovala tudi pri izobraževanju petinštiridesetih mladih farmacevtov.

In za konec, moje mnenje ostaja enako – sedanja nemonopolna organizirana javna lekarniška služba je ustrezno regulirana, visoko kakovostna, strokovno varna, brez čakalnih dob … in jo takšno moramo tudi ohraniti. Za ohranitev odlične lekarniške dejavnosti pa je treba ohraniti vodilno vlogo strokovnjakov farmacevtov ne le v strokovnem delu, temveč tudi pri poslovanju in razvoju lekarniškega sistema.

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Prenova lekarniške podružnice Ankaran (BK)

V Obalnih lekarnah Koper so v letu 2018 temeljito prenovili Lekarniško podružnico Ankaran, kar predstavlja za prebivalce tamkajšnje občine in za zaposlene pomemben doprinos.

Z nakupom sosednjih prostorov so pridobili še enkrat toliko površine, glede na dotedanje iz leta 2004, ko je v kraju začela delovati lekarniška enota. Sedaj so na skoraj 140 m2 površine sodobno uredili in opremili prostore za strokovno izvajanje posameznih opravil, bistveno povečali materialko in osrednji prostor za uporabnike, ločili izdajna mesta in uredili svetovalni kotiček. Podružnico so opremili z avtomatiziranim robotiziranim sistemom skladiščenja s prinosom zdravil do izdajnega mesta.

81

82

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Na sliki z leve: Katja Gombač Aver, v.d. direktorice, Gregor Strmčnik, župan Občine Ankaran, Marco Sau, vodja podružnice

Čestitke za uspešno delo je v. d. direktorici in zaposlenim izrekel župan Občine Ankaran gospod Gregor Strmčnik. Pohvalo in vzpodbudne besede jim je namenila tudi sekretarka Lekarniške zbornice Slovenije, Špela Bernik Golubić.

V obnovljeni Lekarniški podružnici Ankaran, ki ima zdaj celodnevni odpiralni čas, bo prav gotovo olajšano izvajanje lekarniških storitev na visoki ravni in obogatena ponudba s kakovostnimi izdelki.

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Lekarniška podružnica Zagradec (BK)

Lekarna Ljubljana je odprla že svojo triinpetdeseto enoto, lekarniško podružnico v Zagradcu. Na odprtju 11. decembra lani je direktor LL dr. Marjan Sedej v svojem govoru pohvalil poenostavljeno preskrbo z zdravili in drugimi proizvodi, namenjenimi zdravju in negi, saj so morali krajani do takrat v lekarno v Žužemberk ali v Ivančno Gorico. Ni pa mogel mimo dejstva, da so čakali od vloge za verifikacijo do izdaje odločbe nesprejemljivi dve leti. Izdaja odločbe o verifikaciji je namreč upravni postopek, za katerega zakon predpisuje največ 60-dnevni rok. »Ministrstvo za zdravje nerazumljivo počasi odloča o zadevah, ki so tako rekoč formalnega značaja.« Lekarna Ljubljana je ob slovesu podelila tri donacije v vrednosti 3000 evrov in sicer podružnični šoli Zagradec, Kulturno-umetniškemu društvu Zagradec in Župniji Zagradec.

Lekarna je odprta ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 6.45 do 13.30 ure ter ob sredah med 12. in 2o. uro. Vodi jo Vida Bahor, mag. farm.

83

84

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

FARMASKI 2019 mag. Miroslava Abazović, mag. farm., spec.

Celjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva je organizirala 21. Farmaski, in sicer v soboto, 26. januarja, na Rogli. Udeležba članov društva je že tradicionalno velika. Na tekmi so se pomerili smučarke in smučarji ter deskarji na snegu. Organiziran je bil tudi pohod od Hotela Planja, mimo koče na Pesku do koče Mašin žaga, kjer smo se smučarji in pohodniki združili. Zanimivo predavanje dr. Štruklja in v nadaljevanju druženje s plesom sta bila pika na i odličnemu dogodku, ki ga je dodatno pozitivno obarvalo lepo sončno vreme.

Strokovni del Po intenzivnih športnih aktivnostih smo vedno znanja željni farmacevti prisluhnili prof. dr. Borutu Štruklju, ki nas je opozoril na nove sintezne droge, ki jih zlorabljajo zlasti mladi. Farmacevti bi morali odigrati pomembno vlogo pri informiranju mladostnikov in njihovih staršev, saj se pojavljajo vedno nove učinkovine v izvirnih 'farmacevtskih' oblikah. Gre za učinkovine iz skupin amfetaminov, fenetilaminov, pirolidinov in katinonov, pojavljajo se tudi analogi LSD. Vsem tem učinkovinam je skupno, da njihov izvor ni poznan, da niso bile testirane ne na ljudeh ne na živalih in so posledično neznani vsi dolgoročni stranski učinki, alergične reakcije, smrtni odmerek ali potencial za nastanek odvisnosti. Nelegalni laboratoriji, kjer proizvajajo prepovedane droge, so lahko vrhunsko opremljeni, pa tudi oblike in motivi na tabletkah so velikokrat prav vabljivi, saj človeška domišljija nima meja.

Zato je ozaveščanje mladih zelo pomembno.

Drugo predavanje je že v naslovu nakazovalo, da bo vsebina nadvse zanimiva: Znanstveni (farmacevtski) dokaz o obstoju čarovnic v srednjem veku. Ob koncu predavanja je bilo vsem navzočim jasno, da so 'čarovnice' obstajale – pravzaprav so pogost pojav tudi danes. Njihovo znanje o omamnih učinkovinah, ki se nahajajo v naravi, je bilo brezmejno. V zelo koristne namene so znale uporabiti na primer volčjo češnjo, kristavec ali črni zobnik. Pa da ne boste slučajno mislili, da je metla kot klasični simbol čarovnic služila za dejansko letenje: gravitacije vseeno niso znale premagati! Ročaj metle, namazan z opojnimi učinkovinami, je omogočal boljšo absorpcijo skozi kožo intimnih delov čarovnic, da so 'letele' v ekstazo. Nemara

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Nasmejani obrazi zmagovalcev dokazujejo, da drži tisto o zdravem duhu v zdravem telesu.

metle v te namene niso uporabljale le ženske – ne moremo namreč izključiti dejstva, da so obstajali tudi moški čarovniki, le da ti niso končali na grmadi Toliko o enakopravnosti spolov!

Vsekakor smo se iz obeh predavanj ogromno naučili o drogah na malce bolj zanimiv način. Škoda le, da ni bilo prisotnih več poslušalcev!

85

86

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Koledar izobraževanj v letu 2019 ???.

Seminarji za pripravnike magistre farmacije in pripravnike farmacevtske tehnike v letu 2019 magistri farmacije: 1. del 7., 8., 9. januar 2019 2. del 11. februar 2019 in

1. del 9., 10., 11. september 2019 2. del 7. oktober 2019 farmacevtski tehniki: 1. del 7., 8., 9. januar 2019 2. del 11. februar 2019 in 1. del 6., 7., 8. maj 2019 2. del 3. junij 2019 in

1. del 9., 10., 11. september 2019 2. del 7. oktober 2019 Kraj: Sejna dvorana podjetja Slovenijales, d. d., Dunajska cesta 22, Ljubljana

Strokovno izpopolnjevanje za magistre farmacije v letu 2019 Tema izpopolnjevanja: Prepoznavanje in zdravljenje bolezni dihal 1. termin: 2. termin: 3. termin: 4. termin: 5. termin:

12. in 13. marec 2019 – Ljubljana 19. in 20. marec 2019 – Ljubljana 26. in 27. marec 2019 – Ljubljana 2. in 3. april 2019 – Maribor 9. in 10. april 2019 – Ljubljana

Kraj: Ljubljana, Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, Ljubljana Kraj: Maribor, Hotel Habakuk, Pohorska ulica 59, Maribor (4. termin)

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Učna delavnica za mentorje v lekarniški dejavnosti 19., 20. september 2019

14., 15. november 2019 (ponovitev) Kraj: Ambient hotel, Aškerčeva 6a, Domžale

Strokovno izpopolnjevanje iz homeopatije za magistre farmacije – nadaljevalno 23. maj 2019

1. junij 2019 (ponovitev)

Kraj: M Hotel, Derčeva ulica 4, Ljubljana

Strokovno izpopolnjevanje za inženirje farmacije in farmacevtske tehnike v letu 2019 Tema izobraževanja: Samozdravljenje in imunski sistem 1. termin: 2. termin: 3. termin: 4. termin:

18. september 2019 (sreda) 25. september 2019 (sreda) 2. oktober 2019 (sreda) 9. oktober 2019 (sreda)

Kraj: Kristalna palača BTC, Šmartinska 152, Ljubljana

Izobraževanje za pridobitev kompetence FARMAKOTERAPIJSKI PREGLED 9., 10., 23. maj 2019 3., 4., 17. oktober 2019 Kraj: Ambient hotel, Aškerčeva 6a, Domžale

Izobraževanje za pridobitev kompetence PREGLED UPORABE ZDRAVIL (izobraževanje z regijskim mentorjem) februar 2019 (vstopno preverjanje 7.–13. februar 2019) oktober 2019 (vstopno preverjanje 11.–17. oktober 2019) Kraj: Lekarniška zbornica Slovenije, Vojkova cesta 48, Ljubljana (zaključno preverjanje)

87

88

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Letno srečanje izvajalcev storitve PREGLED UPORABE ZDRAVIL 1. termin: 2. termin:

20. marec 2019 27. marec 2019

Kraj: Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, Ljubljana

Letno srečanje izvajalcev storitve FARMAKOTERAPIJSKI PREGLED Kraj in termin bosta objavljena naknadno (po uskladitvi z DS Skrbnik kompetenc)

Učne delavnice FARMACEVTSKE SKRBI Program FARMACEVTSKE SKRBI – modularno izobraževanje 1. modul FS: PROJEKTI FARMACEVTSKE SKRBI 14. maj 2019 2. modul FS: ARTERIJSKA HIPERTENZIJA IN ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI 15. maj 2019, 16. oktober 2019 (ponovitev) 3. modul FS: SLADKORNA BOLEZEN IN ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI 17. oktober 2019

Kraj: M Hotel, Derčeva ulica 4, Ljubljana

Posvet Sodobni izzivi onkološke farmacije 24. oktober 2019 Kraj: Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana

Strokovno izpopolnjevanje Kaj mora magister farmacije in farmacevtski tehnik vedeti o dajanju prve pomoči v lekarni?

V prvi polovici leta z možnostjo ponovitve Kraj in termin bosta objavljena naknadno

Strokovno izpopolnjevanje Uspešno vodenje lekarn in lekarniške dejavnosti 6. februar 2019 6. marec 2019 (ponovitev) Kraj: Ambient hotel, Aškerčeva 6a, Domžale

Lekarništvo 1-2019

naše lekarne, naši ljudje

Anekdoti iz lekarne (BD).

V lekarno pride v petek popoldan mlajši očka in za svojega otroka želi magistralno zdravilo, ki mu ga v lekarni pripravljajo na obnovljiv recept. Zdravila jim je popolnoma zmanjkalo in otrok ga nujno potrebuje, že isti dan pa potujejo na podaljšan konec tedna.

Ker priprava zdravila zahteva čas in ne gre za prvo izdajo, očetova 'skrbnost' farmacevta pogreje, zato ga očitajoče vpraša: »A šele zdajle ste ugotovili, da vam je zdravila zmanjkalo?« Očka mu mirno odvrne: »Ja, ko je nehalo teči iz stekleničke.« Farmacevt se ne more zadržati: »A pri avtu tudi čakate, da neha teči iz tanka?« Takoj dobi odgovor: »Za tank imam kazalec, ki lepo kaže, koliko je še bencina.« Farmacevt se ne da: »Tudi za zdravila imamo kazalec,« pokaže mlademu možu svoj kazalec in se potrka po sencih. »Takole ga uporabljamo pri zdravilih!« ***

Za nasvet vprašajte farmacevtko V bolnišnično lekarno pride pacient z receptom urologa za raztopino zdravila, katero si injicira pri erektilni disfunkciji. Odmerek mu je predpisal zdravnik v razponu od 0,5 do 2 ml in farmacevtka mu ob izdaji zdravila tudi omeni razpon volumna odmerka.

Gospod želi dodatno pojasnilo: »Ampak koliko točno si moram vbrizgati?« Farmacevtka mu vzpodbudno svetuje: »Ja, gospod, toliko, da bo gospa zadovoljna!«

89

90

Lekarništvo 1-2019

Seznam člankov, objavljenih v Lekarništvu v letu 2018 LEKARNIŠTVO 1/2018 Po naslovih Uvodna beseda, Sonc Monika Razvojni trendi v onkološki farmaciji, Rožman Samo Timska obravnava bolnikov – nov model za zagotovitev celostne obravnave bolnikov in svetovanje, Sonc Monika Najdražje je zdravilo, ki ga bolnik ne jemlje, Kovačič Alenka Atopijski dermatitis in zdravljenje, Vogrin Kristina Mačke nas ščitijo pred astmo, Debeljak Boštjan Evropska baza poročil o neželenih učinkih zdravil EudraVigilance, Čufar Andreja Izobraževanje s področja peroralnih protitumornih zdravil, Eberl Andreja Homeopatska zdravila družine solanacej, Hribar Maruša

Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov in direktorica Javnega zavoda Lekarne Ptuj, Čufar Andreja 6. slovensko srečanje o klinični farmakologiji, Potočnik Benčič Darja 40 let Dolenjskih lekarn, Abazović Miroslava Nova lekarna pri ZD Grosuplje, Kristan Blaž Nova enota v Logatcu – Lekarna Sončni log, Kristan Blaž V spomin magistru farmacije Vladu Petkoviću, Remškar Ivan Prepoznavanje in zdravljenje otroških bolezni, Vprašanja za magistre farmacije, LZS Svetovanje pri samozdravljenju prebavnih težav, Vprašanja za inženirje farmacije in farmacevtske tehnike, LZS

LEKARNIŠTVO 2/2018 Po naslovih

12. seja Upravnega odbora, Potočnik Benčič Darja

Uvodna beseda, Sonc Monika

13. seja Upravnega odbora, Potočnik Benčič Darja

Nutrivigilanca - pregled sporočenih neželenih dogodkov, Klinc Igor

Lekarništvo 1-2019

Rak prostate: nevarna varčna žarnica?, Debeljak Boštjan

Mlinarikovo odličje in priznanja, Abazović Miroslava

Naročite pacientu sladoled, Debeljak Boštjan

Simpozij ob 43. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva, Abazović Miroslava

Parenteralne oblike železa, Faganeli Nataša Strokovno izpopolnjevanje iz homeopatije (1. del), Hribar Maruša Farmacevtske intervencije kot kazalnik kakovosti, Potočnik Benčič Darja Študije čiščenja površin, kontaminiranih s citostatiki: njihove spremenljivke in meje njihove uporabnosti, Kastrin Martin Zdravljenje epilepsije pri otrocih in mladostnikih, Vogrin Katarina Farmakoterapija pri starostnikih, Rožman Samo Poročilo s 14. in 15. seje Upravnega odbora, Potočnik Benčič Darja

Peti festival zdravja na GR v Ljubljani, Kristan Blaž Praznovanje pomembnih obletnic v Gorenjskih lekarnah ter povezovanje preteklosti in prihodnosti, Rakovec Romana Prenovljena Lekarna Mirje, Kristan Blaž Šale iz lekarne, Debeljak Boštjan Vabilo k sodelovanju Farmacevtska skrb pri sladkorni bolezni, LZS Novosti na področju varstva in osebnih podatkov, Bernik Golubić Špela

LEKARNIŠTVO 3/2018 Po naslovih

39. Skupščina LZS, Ljubljana, 23.5.2018, Potočnik Benčič Darja

Uvodna beseda, Sonc Monika

Dr. Stanislav Primožič, vršilec dolžnosti direktorja JAZMP, Čufar Andreja

20 let farmakoinformativne službe Gorenjskih lekarn, Pisk Nina

Posvet: Kontrola pogojev za pripravo galenskih zdravil in magistralnih zdravil ter izdelava ocene tveganja za galenska zdravila, Klinc Igor

Zagotavljanje kakovosti ob uvajanju in izvajanju storitve Pregled uporabe zdravila, Pisk Nina

Učne delavnice programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji in sladkorni bolezni, Brus Ivanka

Septični artritis in osteomielitis pri otrocih, Vogin Kristina Homeopatski pristop k zdravljenju kožnih težav, Kraševec Andrej

91

92

Lekarništvo 1-2019

Zaviranje zlepljanja trombocitov, Debeljak Boštjan Sezona gripe 2018/19, Debeljak Boštjan Serializacija zdravil ali preprečevanje vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo – perspektiva bolnišničnih lekarn, Sonc Monika, Virant Igor Farmakovigilanca in lekarniški farmacevti, Sonc Monika Kontaminacija stične ovojnine citostatičnih zdravil, Kastrin Martin Zvone Bogdanovski, predsednik uprave Leka, d.d. in predsednik Novartisa v Sloveniji, Čufar Andreja Poročilo z 11. Evropskega kongresa za integrativno medicino 21. – 23. septembra 2018 v Ljubljani, Hribar Maruša Konferenca klinične farmacije na Dunaju, Kovačič Alenka Skupaj ustvarjamo prihodnost farmacije, Rakovec Romana, Plut Janja Anekdota iz lekarne, Debeljak Boštjan Evropske izjave o bolnišnični farmaciji, LZS

LEKARNIŠTVO 4/2018 Po naslovih Uvodna beseda, Sonc Monika 16. seja UO z dne 17.5.2018, Potočnik Benčič Darja 17. seja UO z dne 5.7.2018, Potočnik Benčič Darja Bolečina pri otrocih, Vogrin Kristina Lasje po zdravljenju raka, Sonc Monika Zaključek projekta EPIC, Eberl Andreja Prihodnost je svetla – naveza Fakulteta za farmacijo in lekarniške dejavnosti, Kos Mitja Novosti, ki jih novi zakon o lekarniški dejavnosti prinaša zasebnikom, Koritnik Zadravec Maša Sprejemanje odpadnih zdravil v lekarnah na primarni ravni, Krušič Mojca Homeopatski Rhus tox v znanstveni reviji Nature, Hribar Maruša Obvladajmo prehlad z visokim odmerkom cinka, Debeljak Boštjan Staranje: tekači pustijo gvihtarje za sabo, Debeljak Boštjan Davorin Poherc, predsednik uprave Kemofarmacije, Čufar Andreja 78. svetovni farmacevtski kongres FIP, Potočnik Benčič Darja, Omerzel Božena

Lekarništvo 1-2019

26. september – Dan slovenskih lekarn, Abazović Miroslava Kako dobro poznamo izdelke iz zdravilnih rastlin na slovenskem trgu, Abazović Miroslava Poročilo o projektu MASHA, Lužar Fortuna Marijana

LEKARNIŠTVO 1/2018 Po avtorjih Sonc Monika, Uvodna beseda Rožman Samo, Razvojni trendi v onkološki farmaciji

60. Tavčarjevi dnevi, Virant Igor

Monika Sonc, Timska obravnava bolnikov – nov model za zagotovitev celostne obravnave bolnikov in svetovanje

Strokovni posvet Sodobni izzivi onkološke farmacije, Eberl Andreja

Kovačič Alenka, Najdražje je zdravilo, ki ga bolnik ne jemlje

Obnovljena Lekarniška podružnica Mokronog, Abazović Miroslava

Vogrin Kristina, Atopijski dermatitis in zdravljenje

Praznovanje 70 – letnice Celjskih lekarn in 440 let lekarništva na Celjskem, Kristan Blaž

Debeljak Boštjan, Mačke nas ščitijo pred astmo

Evropska konferenca onkološke farmacije (ECOP 4), Eberl Andreja

Lekarna Ptuj letos praznuje 60 – letnico, Kristan Blaž Zdravstvena aplikacija CheckMeApp, Kristan Blaž Farmacevtski terminološki slovar po domače (*) 3. del, Vivoda Dušan Ponovitev in osvežitev homeopatskega znanja, Hribar Maruša

Debeljak Boštjan, Najbolj nevarni kozmetični izdelki na tržišču Čufar Andreja, Evropska baza poročil o neželenih učinkih zdravil EudraVigilance Eberl Andreja, Izobraževanje s področja peroralnih protitumornih zdravil Hribar Maruša, Homeopatska zdravila družine solanacej Potočnik Benčič Darja, 12. seja Upravnega odbora Potočnik Benčič Darja, 13. seja Upravnega odbora Čufar Andreja, Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov in direktorica Javnega zavoda Lekarne Ptuj

93

94

Lekarništvo 1-2019

Potočnik Benčič Darja, 6. slovensko srečanje o klinični farmakologiji

Potočnik Benčič Darja, Farmacevtske intervencije kot kazalnik kakovosti

Abazović Miroslava, 40 let Dolenjskih lekarn

Kastrin Martin, Študije čiščenja površin, kontaminiranih s citostatiki: njihove spremenljivke in meje njihove uporabnosti

Kristan Blaž, Nova lekarna pri ZD Grosuplje Kristan Blaž, Nova enota v Logatcu – Lekarna Sončni log Remškar Ivan, V spomin magistru farmacije Vladu Petkoviću LZS, Prepoznavanje in zdravljenje otroških bolezni, Vprašanja za magistre farmacije LZS, Svetovanje pri samozdravljenju prebavnih težav, vprašanja za inženirje farmacije in farmacevtske tehnike

LEKARNIŠTVO 2/2018 Po avtorjih Sonc Monika, Uvodna beseda Klinc Igor, Nutrivigilanca – pregled sporočenih neželenih dogodkov Debeljak Boštjan, Rak prostate: nevarna varčna žarnica?

Debeljak Boštjan, Naročite pacientu sladoled Faganeli Nataša, Parenteralne oblike železa Hribar Maruša, Strokovno izpopolnjevanje iz homeopatije (1. del)

Vogrin Kristina, Zdravljenje epilepsije pri otrocih in mladostnikih Rožman Samo, Farmakoterapija pri starostnikih Potočnik Benčič Darja, Poročilo s 14. in 15. seje Upravnega odbora Potočnik Benčič Darja, 39. Skupščina LZS, Ljubljana, 23.5.2018 Čufar Andreja, Dr. Stanislav Primožič, vršilec dolžnosti direktorja JAZMP Klinc Igor, Posvet: Kontrola pogojev za pripravo galenskih zdravil in magistralnih zdravil ter izdelava ocene tveganja za galenska zdravila Brus Ivanka, Učne delavnice programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji in sladkorni bolezni Abazović Miroslava, Mlinarikovo odličje in priznanja Abazović Miroslava, Simpozij ob 43. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva Kristan Blaž, Peti festival zdravja na GR v Ljubljani Rakovec Romana, Praznovanje pomembnih obletnic v Gorenjskih lekarnah ter povezovanje preteklosti in prihodnosti

Lekarništvo 1-2019

Kristan Blaž, Prenovljena Lekarna Mirje Debeljak Boštjan, Šale iz lekarne LZS, Vabilo k sodelovanju, Farmacevtska skrb pri sladkorni bolezni Bernik Golubić Špela, Novosti na področju varstva osebnih podatkov

LEKARNIŠTVO 3/2018 Po avtorjih Sonc Monika, Uvodna beseda Pisk Nina, 20 let farmakoinformativne službe Gorenjskih lekarn

Čufar Andreja, Zvone Bogdanovski, presednik uprave Leka, d.d. in predsednik Novartisa v Sloveniji Hribar Maruša, Poročilo z 11. Evropskega kongresa za integrativno medicino 21. – 23. septembra 2018 v Ljubljani Kovačič Alenka, Konferenca klinične farmacije na Dunaju Rakovec Romana, Plut Janja, Skupaj ustvarjamo prihodnost farmacije Debeljak Boštjan, Anekdota iz lekarne LZS, Evropske izjave o bolnišnični farmaciji

Pisk Nina, Zagotavljanje kakovosti ob uvajanju iz izvajanju storitve Pregled uporabe zdravil

LEKARNIŠTVO 4/2018

Vogrin Kristina, Septični artritis in osteomielitis pri otrocih

Sonc Monika, Uvodna beseda

Kraševec Andrej, Homeopatski pristop k zdravljenju kožnih težav Debeljak Boštjan, Zaviranje zlepljanja trombocitov Debeljak Boštjan, Sezona gripe 2018/19 Sonc Monika, Virant Igor, Serializacija zdravil ali preprečevanje vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo – perspektiva bolnišničnih lekarn Sonc Monika, Farmakovigilanca in lekarniški farmacevti Kastrin Martin, Kontaminacija stične ovojnine citostatičnih zdravil

Po avtorjih Potočnik Benčič Darja, 16. seja UO z dne 17.5.2018 Potočnik Benčič Darja, 17. seja UO z dne 5.7.2018 Vogrin Kristina, Bolečina pri otrocih Sonc Monika, Lasje po zdravljenju raka Eberl Andreja, Zaključek projekta EPIC Kos Mitja, Prihodnost je svetla – naveza Fakultete za farmacijo in lekarniške dejavnosti Koritnik Zadravec Maša, Novosti, ki jih novi zakon o lekarniški dejavnosti prinaša zasebnikom

95

96

Lekarništvo 1-2019

Krušič Mojca, Sprejemanje odpadnih zdravil v lekarnah na primarni ravni

Eberl Andreja, 4. Evropska konferenca onkološke farmacije (ECOP 4)

Hribar Maruša, Homeopatski Rhus tox v znanstveni reviji Nature

Virant Igor, 60. Tavčarjevi dnevi

Debeljak Boštjan, Obvladajmo prehlad z visokim odmerkom cinka Debeljak Boštjan, Staranje: tekači pustijo »gvihtarje« za sabo

Eberl Andreja, Strokovni posvet Sodobni izzivi onkološke farmacije Abazović Miroslava, Obnovljena Lekarniška podružnica Mokronog

Čufar Andreja, Davorin Poherc, predsednik uprave Kemofarmacije

Kristan Blaž, Praznovanje 70 – letnice Celjskih lekarn in 440 let lekarništva na Celjskem

Potočnik Benčič Darja, Omerzel Božena, 78. svetovni farmacevtski kongres FIP

Kristan Blaž, Lekarna Ptuj letos praznuje 60 – letnico

Abazović Miroslava, 26. september – Dan slovenskih lekarn

Kristan Blaž, Zdravstvena aplikacija CheckMeApp

Abazović Miroslava, Kako dobro poznamo izdelke iz zdravilnih rastlin na slovenskem trgu?

Vivoda Dušan, Farmacevtski terminološki slovar po domače (*) 3 del

Fortuna Lužar Marijana, Poročilo o projektu MASHA

Hribar Maruša, Ponovitev in osvežitev homeopatskega znanja

Strokovno glasilo Lekarništvo izdaja Lekarniška zbornica Slovenije, Vojkova 48, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 280 65 50, (01) 280 65 60, telefaks: (01) 280 65 61 E-pošta: tajnistvo@lek-zbor.si, internet: www.lzs.si Glavna urednica: Darja Potočnik Benčič (darja.potocnik@lekarne-ptuj.si) Odgovorni urednik: Blaž Kristan (blaz.kristan@lek-zbor.si) Uredniški odbor: Andreja Čufar (cufar@siol.net), Boštjan Debeljak (bostjan.debeljak@siol.net), Špela Bernik Golubić (spela.bernik@lek-zbor.si), Liljana Grosek (lili.grosek@ce-lekarne.si), Mira Abazović (mira.abazovic@dolenjske-lekarne.si), Maša Koritnik Zadravec (masa@lekarnanavidmu.si), Igor Klinc (igor.klinc@mb-lekarne.si), Monika Sonc (msonc@onko-i.si) Lektorica: Lina Čufar Grafična priprava in tisk: SBI d.o.o.

Natisnjeno: 5000 izvodov Cena izvoda: 18€, dvojna številka +30%, letna naročnina 72€, z vključenim 22 % DDV. ISSN 1318-1254

Za dobro ljudi že

50 let

Vitalni člen v oskrbi z zdravili, medicinskimi pripomočki, kakovostnimi in inovativnimi storitvami, ki prinašajo zdravje in dobro počutje ljudi. e-pošta info@salus.si

splet www.salus.si

Pot do zdravja Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.

Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov. Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem. S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

www.kemofarmacija.si