Istria & Kvarner - 16.5.2013

7dni

maj 2013

ISTRA&Kvarner

Z vstopom v EU še bližje

Iz vsebine 4 Denis Ivošević direktor TZ Istrske županije

6

Istra in Kvarner sta regiji, ki sta Slovencem nedvomno najbolj pri srcu, in tudi številke o obisku in nočitvah to potrjujejo. Letni dopust na morju je pač stalnica in dogodek, ki preprosto mora biti, če le družinski proračun to zmore. Tako vsako poletje množično potujemo na slovensko Primorje ali v Istro oziroma na Kvarner, kjer smo vsaj na otokih verjetno gosti številka ena. Tako je bilo že od nekdaj, ko še nismo imeli meje, in tako je tudi sedaj, ko bodo meje ponovno padle, saj se Hrvaška s 1. julijem pridružuje EU. Tako bo njihovo morje še nekoliko bližje, pa tudi tistega dolgega "neeeee" na carinikovo vprašanje, ali imamo kaj za prijaviti, ne bo več.

Irena Peršić Živadinov direktorica TZ Kvarnerja

8 Novosti in cene v kampih

10 Brioni - zgodovina, eksotika in prestiž

V turističnem smislu sta Ista in Kvarner velesili z impresivnimi podatki o številu gostov ter prihodkih od turizma, njihovo načrtno delo pa napoveduje še večjo rast. Ogromno poudarka dajejo razvoju dodatne ponudbe; od športa in rekreacije do kulinarike, spoznavanja krajev in njihove zgodovine, saj je že dolgo znano, da turisti danes nočejo le poležavati na plaži. To pomeni, da boste - ne glede na to, kako dolgo že obiskujete določen kraj ali regijo - skoraj zagotovo našli še kaj zanimivega, za kar niste niti vedeli, da obstaja, ali pa boste, na primer zaradi zanimivega kolesarjenja ali pohodništva, prišli v te kraje tudi izven sezone in načrtovanega letnega dopusta. Predvsem za mnoge športne aktivnosti, ki niso povezane z vodo, je poleti tako ali tako prevroče in sta pomlad ali jesen neprimerno boljša letna časa. Trume kolesarjev in pohodnikov, ki sem jih srečeval za prvi maj na Lošinju, to potrjujejo. Tudi plezalcem je jasno, da je v vročini nemogoče plezati, pravi jadralci pa tako ali tako vedo, da so osamljeni zalivi resnično osamljeni le izven sezone. Zato bi recimo morali Istro in Kvarner obiskati vsaj enkrat letno izven glavne turistične sezone in enkrat v sezoni. Prvič bi se bolj posvetili raziskovanju krajev in športu ter rekreaciji, drugič pa bi lenarili oziroma uživali v klasičnem dopustu.

12 V Istro s plezalnimi copati

16 Po poteh delfinov ali na vrh

18 Z izposojeno barko na pot

20 Dvanajst mož se klati (brez psa)

ISTRA­&­Kvarner Pri­lo­go­izda­ja­Ča­so­pi­sno-­ za­lož­niš­ko­pod­jet­je­(ČZP)­Ve­čer­

OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE Sabina­MALE

DIREKTOR Jure­STRUC

OGLASNO TRŽENJE Samo­ŽVAN­

FOTOGRAFIJE Luka­ZORKO,­Božo­ZORKO,­Boris­ STRMŠEK,­Hrvaška­turistična­skupnost,­ Turistično­združenje­Istrske­županije,­ Turistično­združenje­Kvarnerja­

ODGOVORNA UREDNICA VEČERA Katja­ŠERUGA

(pro­jekt­ni­vod­ja)

UREDNIK PRILOGE Luka­ZORKO

Luka­ZORKO,­Božo­ZORKO,­­

TISK

Boris­STRMŠEK

De­lo,­TS,­Ljub­lja­na

AVTORJI BESEDIL

NASLOVNICA Turistično­združenje­Kvarnerja

4

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Odkrijte Istro z druge perspektive skoraj več kot milijon v pred- in posezoni, 600 tisoč pa v glavni sezoni, medtem ko je bilo leta 2012 naštetih 1,380.000 prenočitev več, od teh pa jih je bilo skoraj 600 tisoč več v pred- in posezoni, 770 tisoč pa v glavni sezoni. Po tej logiki se je v teh dveh letih število prenočitev povišalo za 1,6 milijona, v glavni sezoni pa za 1,38 milijona.

DENIS IVOŠEVIĆ DIREKTOR TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA ISTRSKE ŽUPANIJE Kakšna je bila lanska sezona?

Istra je prav v letu 2012 in že tudi 2011 dosegla izjemne rezultate, še posebno če upoštevamo skoraj petletne negotove in nestabilne finančne razmere evroobmočja ter tudi neposredne posledice takšnih razmer na realni sektor v za nas pomembnih emitivnih destinacijah. Poleg tega so vse te težave prizadele tudi Hrvaško, resda z dveletno zamudo, vendar z bistveno negotovim in počasnim okrevanjem. Ob že navedenem so se v preteklih obdobjih investicije v turizem skoraj prepolovile, zato je v lanskem obdobju doseženi rezultat (fizična kazalca sta število prihodov in prenočitev) še toliko bolj pomemben, hkrati pa za nas tudi zavezujoč.

Spomnimo se številk. Leta 2010 smo našteli 2,7 milijona prihodov in 19 milijonov prenočitev, leta 2011 tri milijone prihodov in 20,6 milijona prenočitev, leta 2012 pa 3,15 milijona prihodov in 22 milijonov prenočitev.

Skupno smo v dveh letih našteli skoraj 400 tisoč prihodov več (indeks 113) in tri milijone prenočitev več (indeks 114). Leta 2011 je bilo naštetih 1,6 milijona prenočitev več, od teh jih je bilo

Seveda pa so naše ambicije še večje in vsebinsko bolj bogate.

Istra zmore in mora s svojimi potenciali in viri ustvariti veliko več, poleg ključnih investicij v turizem, ki jih bomo potrebovali v prihodnje, pa je navsezadnje pri tem, kako uspešni bomo v turizmu in koliko bomo s turizmom zaslužili, odločilen človeški dejavnik.

Kakšna so vaša pričakovanja za letošnjo sezono?

Kako bo videti sezona 2013, je dokaj zahtevno in zapleteno vprašanje. Po dveh izzivalnih in uspešnih turističnih sezonah bo zelo težko nadaljevati enako intenzivno rast. Glede na program dela Turističnega združenja istrske županije pričakujemo uresničevanje enakih rezultatov kot v preteklem letu, kar bi bil za nas velik uspeh. Vsekakor je še dovolj prostora za boljšo zapolnitev pred- in posezone, osrednja dva meseca ( julij in avgust, ko je skoraj 60 odstotkov vseh prenočitev) pa sta bila v zadnjih dveh letih rekordna, zato je glavno vprašanje, ali bomo lahko ponovili julij in avgust iz prejšnjih let.

V okviru svojih pristojnosti, znanja in odgovornosti bomo vložili kar največ zmogljivosti v pripravo in organizacijo turističnega leta 2013 in upamo na uspešno leto.

Vse naše dejavnosti, tako promocijske kot tudi prodajne, bodo usmerjene k temu, da privabimo čim več gostov, po možnosti tistih bolj kakovostnih, da se ciljno usmerimo k njim in jih še dodatno navdušimo za čas pred

sezono in po njej. Osredotočili se bomo na naša tradicionalna tržišča, ki se lahko bolj kakovostno odzovejo na tematsko promocijo pred- in posezone, s posebnim poudarkom na nemškem trgu.

O vstopu v EU ...

2013 je leto uradnega vstopa Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Ta zgodovinski in izjemno pomemben dogodek bo za Hrvaško pomenil prelomnico v najširšem pomenu besede: pričakovati je, da bo letos Hrvaška še naprej privlačna in bo ohranila pozitivno pozornost in zanimanje mednarodne ter svetovne politične, gospodarske in medijske javnosti.

V prihodnje bo turizem najpomembnejša gospodarska panoga na Hrvaškem in naš najmočnejši adut pri prepoznavnosti v svetu, vstop v EU je enkratna priložnost za predstavitev, pozicioniranje in tudi za dvig zavesti o kakovosti turistične destinacije Hrvaške.

V zvezi s tem ima Turistična zveza istrske županije veliko priložnost, pomembno vlogo, obenem pa tudi veliko odgovornost, da v Evropi in v svetu še naprej pozicionira in uveljavlja Istro kot najpomembnejše, največje in po ponudbi najbolj raznoliko turistično območje v Republiki Hrvaški.

Kaj bi želeli izpostaviti za to sezono?

Tako po medijskem sprejemanju kot tudi po slovesu je Istra v zadnjih dveh letih dobila več pomembnih mednarodnih priznanj, ki so jo uvrstila v svetovni vrh privlačnih območij. Gre za velike medijske in založniške institucije, ki oblikujejo javno mnenje in pozornost širše javnosti preusmerjajo na cilje, ki so si po njihovih merilih zaslužili pomembno zanimanje, do te stopnje, da so Istro uvrstili med deset najboljših svetovnih destinacij, ki jih je treba obiskati v letih 2012 in 2013.

Navedena priznanja so izjemno

pomembna tako za sloves blagovne znamke Istra kot tudi za povezanost v razvoju destinacije.

Z medijsko prisotnostjo in sprejemanjem lahko mirno rečemo, da smo dobili neizmerno velik prostor, ki ga z denarjem ni mogoče plačati, vendar smo ga zaslužili z zbranimi in kakovostnimi promocijskimi dejavnostmi za repozicioniranje destinacije in oblikovanje oziroma predstavljanje povsem nove slike o Istri.

To pomeni, da so aktivnosti, ki smo si jih zamislili in na koncu spremenili v delo, uspele v svojem osnovnem namenu, to je predstaviti spremembe, ki so se v zadnjih desetih letih zaradi kakovostnega sodelovanja zasebnega in javnega sektorja zgodile v Istri. S tem smo na najboljši možni način dosegli tako želeni cilj: da nas prepoznajo svetovni ustvarjalci in usmerjevalci splošnega mnenja. Seveda je to zapleten, težak in občutljiv pristop, toda če uspe (kot je nam), potem je to obenem najhitrejša, najkakovostnejša in najbolj racionalna pot do uspeha.

Istra je med turisti že zelo dobro poznana. Kam bi napotili nekoga, ki misli, da je že vse videl in doživel?

Povabili bi ga, da odkrije Istro z druge perspektive, in sicer z uporabo ene od številnih outdoor aktivnosti, ki jih ponuja naša mala regija. Predlagali bi mu, da se peš ali s kolesom odpravi po poti zdravja in prijateljstva Parenzana, ki povezuje naši državi in poteka od Kopra do Poreča.

Vzdolž te poti se odpira prelepa pokrajina, doline, zeleni griči, vinogradi in nasadi oljk, pa tudi srednjeveška mesta. Zgodovinski viadukti in sugestivni predori vam bodo omogočili, da doživite Istro na povsem drugačen način, spotoma pa boste naleteli tudi na znane vinske ceste, ceste olivnega olja in turistične kmetije, kjer boste lahko pokusili naše znane avtohtone izdelke.

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Odlično zabavo za vso družino in pa tudi preizkušanje meja svojih sposobnosti ponuja adrenalinski park v Glavanih (med Barbanom in Vodnjanom), ki ga je uradno preizkusil avstrijski inšpektor z največjimi kvalifikacijami EU in je uspešno prestal preskuse evropskih standardov za adrenalinske parke. V parku morate najprej premagati dva metra visoko rumeno progo, nato modro, visoko šest metrov, na koncu pa je treba premagati še črno, visoko kar deset metrov. Za dodatno adrenalinsko izkušnjo je modri in črni progi dodan najdaljši spust po žici od prve do zadnje ploščadi, ki se razteza na kar 113 metrih.

V parku se dvigujejo tudi 19 metrov visoke skale in ploščadi, ki so med seboj povezane z mrežami in vrvmi.

Vsem adrenalina željnim gostom vsekakor priporočamo, da obiščete tudi Pazin, kjer lahko z vožnjo po žici doživite let čez pazinsko jamo s hitrostjo 65 kilometrov na uro v dolžini 220 metrov in

5

sto metrov visoko, kar je postalo prava turistična atrakcija in neizogibna točka turističnega obiska Pazina.

Glede na bogat podmorski svet, "dobre" vetrove in dostopno obalo so v Istri neizogibni vodni in podvodni športi. Deskate in kajtate lahko vse leto, ljubiteljem teh športov pa bodo vetrovi in morski tokovi ponudili edinstven užitek. Za spretnejše deskarje je primernejši južni del Istre, kjer so tokovi zelo močni, vetrovi pa zahtevni. V skoraj vseh turističnih mestih vzdolž obale si je mogoče opremo za deskanje tudi izposoditi.

Ob vsem že naštetem ljubiteljem kulinaričnih doživetij priporočamo, da se odpravijo raziskovat čarobni svet istrske kulinarike z obiskom številnih šol kuhanja, ki so na voljo na našem polotoku, ter da z domačini spoznavajo sveža živila ali pa sami sodelujejo pri nabiranju naravnih plodov (belušev, gob in užitnih zeli, odvisno od letnega časa).

Info in rezervacije: tel. ++385 52 410 381 vecer@lagunaporec.com www.vecer.lagunaporec.com

Laguna Pore~ – edinstvena mediteranska destinacija, ki vam ponuja izredno do`ivetje in nepozaben dopust. Resorti Zelena laguna, Plava laguna in naselje Materada so srce in du{a Lagune Pore~. Odlikujejo jih vrhunske storitve, pestra dodatna ponudba in vam ponujajo vse za idealen oddih.

Sprostite o~i na stoletnih pinijah in modrem ~istem Jadranskem morju, sprostite telo in duha, privo{~ite si oddih v na{ih udobnih hotelih in apartmajih, ob bazenu ali na lepo urejeni pla`i v slikovitem zalivu.

To okolje je idealno za {portne aktivnosti, kot so tenis, potapljanje, kolesarjenje ali pa jadranje, do`ivetje v vodnih parkih ali pa za sodelovanje v nekaterih od zabavnih aktivnosti, ki jih organizirajo na{i animatorji.

Oglasno sporoèilo

Katere dogodke je to sezono vredno obiskati?

Vsekakor bi bilo vredno doživeti potovanje skozi čas, ki ga ponuja projekt Istra Inspirit. Gre za devet doživetij, ki se odvijajo na devetih lokacijah vzdolž istrskega polotoka - od Medulina, Pulja, Rovinja, Poreča, Savudrije, Pazina, Savičenta, Buzeta do Labina.

Programi so namenjeni tako tujim gostom, ki so v Istri na dopustu, kot tudi domačemu prebivalstvu, ki želi izvedeti kaj več o zgodovini Istre, ter o njenih mitih in legen-

dah, mimogrede pa poizkusiti še specialitete iz posameznih obdobij. Za popolno doživetje določenih zgodovinskih obdobij ob glasbi in plesu so na voljo priložnostne jedi, na primer rimska gostija, ribiški meni, rudarska južina, renesančna ljudska gostija, večerja Julesa Verna in tako naprej.

Projekt Istra Inspirit se izvaja pod okriljem Turistične zveze istrske županije, Istrske županije in Istrske razvojne turistične agencije. Več o doživetjih lahko najdete na www.istrainspirit.hr.

6

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Povsod vas čakajo užitki Kakšna je bila lanska turistična sezona in kaj pričakujete od letošnje?

Leto 2012 je bilo za Kvarner izjemno dobro leto: na našem območju smo našteli več kot 2,2 milijona gostov in več kot dvanajst milijonov nočitev, pri čemer so jih kar 16 odstotkov prispevali gostje iz Slovenije. Gre za spoštovanja vredne številke; v primerjavi z letom 2011 za 3 odstotke več nočitev in za 1 odstotek več obiskovalcev.

IRENA PERŠIĆ ŽIVADINOV DIREKTORICA TURISTIČNEGA ZDRUŽENJA KVARNERJA

Na Kvarnerju ustvarimo petino vsega turističnega prometa na Hrvaškem, zato smo zagotovo zavezani k nenehnemu razvoju in spodbujanju interesa gostov za našo turistično ponudbo, predvsem s stalnim dokazovanjem kakovosti. Kvarner je eno izmed najbolj razvitih turističnih območij naše države, ki ga kljub najdaljši tradiciji v turizmu še zmeraj radi imenujejo "Croatia's best kept secret" (Najboljše varovana skrivnost Hrvaške) - zaradi neštetih

možnosti odkrivanja novega.

Nadejamo se, da bo Kvarner tudi v tej turistični sezoni in še zlasti tudi zunaj glavne sezone kraj oddiha, polnjenja baterij, obnavljanja osebnih energetskih virov naših gostov, hkrati pa sem prepričana, da bomo vsi na Kvarnerju izpolnili pričakovanja gostov in bomo dobri gostitelji.

Kaj bi želeli izpostaviti za to sezono?

Ob vsaki priložnosti je (slovenske) goste dobro opozoriti na bližino Kvarnerja, na naše blagodejno podnebje in na naravne lepote; od gozdnatega Gorskega kotarja, elegantnih obal Opatije, Crikvenice in Novega Vinodolskega, urbanega središča Reke do kvarnerskih otokov Krka, Raba, Cresa in Lošinja.

In vsaka priložnost je dobra za vabilo slovenskim gostom, naj obiščejo Kvarner. Pri tem bi opozorila na slovito kvarnersko gastronomijo kot nujno doživetje za vsakega gosta, saj veliko naših restavracij sodi prav v vrh hrvaške

gastronomske scene, in samo na Krku pridelujejo avtohtono vinsko sorto žlahtino.

Razvoj turizma pomeni tudi razvoj infrastrukture. Kako usklajujete ta razvoj in vlaganja za varstvo narave, saj si tudi turisti želijo čim več neokrnjene narave?

Odgovornost za varstvo narave je pri nas na prvem mestu in mirne vesti lahko rečem, da to velja tudi za vlagatelje, lastnike objektov in vse, ki živimo od turizma. Zdaj je na Kvarnerju zaščitenih kar precej naravnih območij, med drugimi en narodni park, en naravni park, šest gozdnih parkov, devet posebnih rezervatov, en strogi rezervat in tri pomembne pokrajine. K njim je treba prišteti zaščitene naravne objekte, in sicer sedem naravnih spomenikov in štiri spomenike parkovne arhitekture. Na Kvarnerju so za enako zaščito predlagani še številni objekti in vrsta območij. Sem sodi tudi zaščita morja in podmorja, pri čemer je najpomembnejši projekt zaščita

ISTRA & Kvarner

maj 2013

določenih globin v lošinjskem morju. Vsa ta območja seveda vabijo turiste, ki lahko uživajo v ohranjeni naravi, na več tisoč kilometrih pešpoti in kolesarskih stez in na površinah za druge aktivnosti na prostem.

Katere skrite potenciale bo Kvarner še razvijal?

Kvarner že dve do tri leta intenzivno izboljšuje kakovost družinske nastanitve, kakovost gostinske ponudbe in prek projekta Kvarner Gourmet in Kvarner Food opozarja na gastronomsko ponudbo, zdaj pa bo odmerjena večja pozornost projektom zdravstvenega turizma, kulturnega turizma in ponudbi aktivnosti na prostem.

Kvarner je med turisti že dobro znan. Kam bi napotili tistega, ki meni, da je pri vas že vse videl in doživel?

Naj najprej rečem, da celo nas, ki tu živimo, včasih preseneti kak odkriti kraj. Potovanje je doživetje, to pa je odvisno od zaznavanja popotnikov, od tega, kako odprte so naše oči. Zanje bi denimo priporočila območje šestih razglednih točk nad Novim Vinodolskim, pa mitsko-zgodovinsko cesto med Trebišćem in Perunom nad Moščeničko Drago, na novo urejeno jamo Lokvarka v Gorskem kotarju, muzej ovčarstva v Lubenicah na otoku Cresu, Miomirisni vrt na Lošinju, Geopark na otoku Rabu, mesečevo stezo nad Baško. Če pa imamo doživetje za nekaj, kar je odvisno od vseh čutil, bi bil ta spisek veliko daljši - s čimer se vračava k okusom, h kvarnerskim škampom, torej h kvarnerski gastronomiji. Če namreč drži pregovor, da gre ljubezen skozi želodec, se boste v Kvarner zagotovo zaljubili! Kamor koli se že odpravite na tem posebnem območju, povsod vas čakajo užitki.

Katerih prireditev se je vredno udeležiti to sezono, kaj si ogledati?

Kvarner je z vidika kulturnih dogodkov privilegirano obmo-

čje predvsem zato, ker je že od davnin stičišče različnih kultur in prizorišče bujne preteklosti.

Turistične atrakcije in spomeniki kulturne dediščine na našem območju pomenijo razne oblike kulturne ponudbe, od kvarnerske arhitekture, glagolice, muzejev, galerij, znanih knjižnic, zakladnic, etnografskih muzejev in razstav, zbirk, Marijinih svetišč, kaštelov, utrdb, dvorcev do kulturnih dogodkov, ki jih navdihuje kulturno-zgodovinska dediščina.

Kvarner je ob dragoceni kulturni dediščini tudi prostor sodobnega umetniškega ustvarjanja.

Zagotovo je vredno doživeti Rabsko fjero, Festival muzikala v Opatiji, Kvarnerski festival resne glasbe, Fiumanko na Reki, Kvarnerski festival morja in pomorske tradicije na Reki, Kastavsko kulturno poletje, Kastav blues festival, ne gre pa prezreti tudi nadvse zanimivih prireditev, povezanih z gastronomijo, kot so Dnevi češenj v Lovranu, Dnevi oliv v Puntu, Ružica Vinodola v Novem Vinodolskem, Dnevi fig ...

7

8

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Novosti in cene v kampih V Istri in Kvarnerju deluje skoraj sto avtokampov, ti pa so zelo priljubljeni pri naših kampistih in pri pavšalistih, ki se odločijo postaviti počitniško prikolico na kamping parcelo kar za celo sezono. Kampisti hvalijo predvsem dobro opremljenost kampov, urejene sanitarije, odlično animacijo ter možnost številnih dodatnih športnih in kulturnih dejavnosti, ki jih omogočata regiji. Večina kampov se odpre med velikonočnimi prazniki in zapre v sredini oktobra oziroma glede na vreme. Za letošnjo sezono so v mnogih kampih pripravili številne novosti, nekatere izmed njih in pregled cen za letošnjo sezono pa povzemamo s spletnega portala avtokampi.si.

V kampu CampingIN Park Umag so uredili novo parkirišče pred kampom, nove kamping parcele, prenovili dva sanitarna objekta in

postavili nove premium mobilne hišice. V kampu Kastanija pri Novigradu so dodali novo naselje mobilnih hišic, prav tako tudi v kampih Mareda in Sirena, kjer so dodali še nove kamping parcele.

V kampu Lanterna so uredili nove parcele, prenovili dva sanitarna objekta, dodali mobilne hišice in polepšali plažo. Naturistični kamp Solaris je dobil dva nova sanitarna objekta, nove parcele in internetni kotiček. V kampu Valkanela imajo na začetku kampa nove parcele, postavili pa so tudi novo naselje mobilnih hišic, ki so jim dodali manjše bazene. Kamp Porto Sole bo od letos prvi istrski kamp, ki bo tudi uradno odprt še pozimi.

Kamp Amarin je letos dobil nove zunanje bazene ter novo restavracijo, v kampu Polari pa so ob morju uredili nove parcele in postavili nove mobilne hišice, od katerih bo vsaka imela na terasi lastno masažno kad.

Na parcelah starega naturističnega kampa Politin (otok Krk) je letos pričel delovati nov tekstilni družinski kamp Krk, ki bo zaradi novih vsebin in urejenosti uvrščen v kategorijo kampov s štirimi zvezdicami.

Kamp Krk upravlja družba Valamar, ki ob hrvaški obali po novem upravlja že deset kampov. Pozimi so v novem kampu Krk potekala obsežna rekonstrukcijska dela, saj so želeli svojo ponudbo še bolje prilagoditi družinam z otroki. Tako so v desnem delu kampa uredili 50 novih parcel, ki so opremljene z elektriko in vodo, v povsem drugem delu kampa pa so postavili 60 mobilnih hišic. Vse hišice so bogato opremljene z zunanjimi terasami, s katerih bo lep pogled na morje.

Velika novost sta tudi manjša bazena, ki bosta imela ogrevano vodo ter velnes center s savnami in masažami. S kopalne ploščadi je panoramski razgled na celoten kamp, plažo in mesto Krk.

Kamp Padova III (otok Rab) je letos pridobil dodatno zvezdico za kakovost in opremljenost. Večina parcel ima priključek za elektriko, 150 od njih pa tudi priključek za vodo. Kamp Škrila se nahaja dva kilometra pred Staro Baško (otok Krk), tik ob peščeni plaži, katere del je namenjen tudi naturistom.

Kamp bo od letos deloval pod okriljem družbe Valamar, v njem bodo do pričetka sezone deloma renovirali sanitarije in ga hortikulturno uredili, več novosti pa pričakujemo v naslednjih letih. Na Lošinju je kamp Čikat prevzel 60 parcel bivšega kampa Kredo, ki je deloval v zalivu znotraj kampa Čikat.

Primerjava cen kampiranja za leto 2013 V spodnji tabeli smo naredili primerjavo cen nekaterih kampov v Istri in Kvarnerju za sezono 2013.

Da bi bili podatki primerljivi, smo

ISTRA & Kvarner

maj 2013

9

primerjali cene v glavni turistični sezoni za družino, v kateri so dva odrasla in dva otroka (stara štiri in enajst let). Cena vključuje tudi parcelo z elektriko, če kamp ni urejen po parcelah, smo upoštevali cene za šotor, vozilo in elektriko. V primerjavi cen nismo upoštevali turistične takse, stroškov prijave oseb in morebitnih ekoloških taks.

Cena za 2 odrasla + 2 otroka + parcela z elektriko CampingIN Stella Maris (Umag): 36,60 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno.

CampingIN Park Umag (Umag): 37-42,70 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od lokacije parcele.

plačno, cena parcele vključuje tudi vodo na parceli.

Mareda (Novigrad): 33,60 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno.

Pineta (Fažana): 34,50 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno.

Sirena (Novigrad): 36,50-42,50 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od lokacije parcele.

Brioni - bivši kamp Puntižela (Pula): 38,00 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno.

Lanterna (Poreč): 47,30 EUR, v glavni sezoni bivajo brezplačno otroci do 4. leta, zunaj glavne sezone pa otroci do starosti 10 let.

Zelena Laguna (Poreč): 46,3046,80 EUR, v glavni sezoni bivajo brezplačno otroci do 4. leta, zunaj glavne sezone pa otroci do starosti 10 let.

Valkanela (Vrsar): 41,40 EUR, otroci do 5. leta starosti bivajo brezplačno.

Orsera (Vrsar): 46,00 EUR, v glavni sezoni bivajo brezplačno otroci do 4. leta, zunaj glavne sezone pa otroci do starosti 10 let.

Koversada - FKK (Vrsar): 42,80 EUR, v glavni sezoni bivajo brezplačno otroci do 5. leta, zunaj glavne sezone pa otroci do starosti 12 let.

Polari (Rovinj): 48,00 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno.

Valalta - FKK (Rovinj): 47,50 EUR, otroci do 6. leta bivajo brezplačno, zunaj sezone pa celo otroci do 12. leta.

San Polo (Bale): 35,90-39,00 EUR, otroci do 5. leta bivajo brez-

Baldarin - delno FKK (Punta križa - Cres): 33,9 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno.

Bijar (Osor - Cres): 33,9 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno.

Ježevac (Krk): 48,9 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno.

Stoja (Pula): 42,30-43,80 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od velikosti parcele.

Konobe - FKK (Krk): 38,4 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno, zunaj glavne sezone pa celo otroci do 7. leta.

Tašalera (Premantura): 29,0529,80 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od velikosti šotora.

Kovačine - delno FKK (Cres): 46,2

EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno.

Medveja: 42,9 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno.

Selce: 33,7 EUR, otroci do 7. leta bivajo brezplačno.

Slatina (Cres): 32-34,5 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od lokacije parcele.

Padova III (Rab): 36,7, otroci do 5. leta zunaj sezone bivajo brezplačno.

Stupice (Premantura): 38,8040,80 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od velikosti parcele.

Medulin: 42,30-43,80 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od velikosti parcele.

Marina (Labin): 44,40-46,20 EUR, otroci do 4. leta bivajo brezplačno.

Cena vključuje vodo na parceli in je odvisna od lokacije parcele.

Oliva Rabac: 36,65 EUR, otroci do 5. leta bivajo brezplačno.

I{~ete idealno mesto za letovanje, za beg od vsakodnevnih obremenitev in za do`ivetje lepote neokrnjene narave?

Mestece Bale ter kampa San Polo in Colone so prava mesta za vas!

Čikat (Mali Lošinj): 35,5-44,5 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno. Cena je odvisna od lokacije parcele.

Brezskrbno se spo~ijte v kampih San Polo & Colone.

Globoka, di{e~a senca ~rnih hrastov in borov vas bo popolnoma za{~itila pred poletno vro~ino son~nih `arkov, na devetkilometrski pla`i pa boste na{li svoj mir pod soncem.

Veliko je tudi mo`nosti za sprostitev in zabavo v kampih, za zabavo najmlaj{ih imajo letos novo pridobitev, vodni park.

Izkoristite mo`nost najema mobilnih hi{ic in se dokon~no sprostite v naravnem okolju kampov San Polo & Colone – Bale.

Poljana (Mali Lošinj): 65,5 EUR, otroci do 3. leta bivajo brezplačno.

Lopari (Lošinj): 31 EUR, otroci do 2. leta bivajo brezplačno.

www.camping-monperin.hr,

telefon: +385 52 824 338

Oglasno sporo~ilo

10

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Brioni zgodovina, eksotika in prestiž Otočje ob jugozahodni obali Istre, v neposredni bližini Pulja, je nekdanje stekališče evropske in svetovne aristokracije. Brionsko otočje je edini nacionalni park v Istri, s svojimi štirinajstimi otoki na 736 hektarih površine pa pomeni edinstveno igro narave, ki na tem mestu združuje prelepe živalske vrste ter redko in bogato floro. Slovi kot eden najlepših arhipelagov v Sredozemlju. Brione od kopnega loči le dva kilometra širok Fažanski kanal, največja otoka pa sta Veliki Brion in Mali Brion. Brioni so najbolj znani kot rezidenca Josipa Broza – Tita, ki je na otoku gostil številne svetovno

znane osebnosti iz sveta filma, glasbe, politike in gospodarstva ter na otok pripeljal eksotično floro in živali. Mnoge vrste živali, ki jih je Tito dobil v dar od tujih državnikov, je še danes mogoče videti v safariparku ali kako se prosto sprehajajo po otokih.

Ljudje so Brione poselili že v bronasti dobi, otoke pa so dokončno poselili Rimljani, ki so jih uporabljali predvsem kot počitniško in zabaviščno območje za vojake iz Pietas Julie, ki jo danes poznamo kot Pulj. V drugi polovici 19. stoletja je Brione kupil avstrijski industrialec Paul Kupelwieser in jih

preuredil v luksuzni turistični center. Tako so na Brionih v začetku 20. stoletja letovale številne kronane glave in pripadniki svetovne umetniške elite, med njimi Franc Jožef in njegov prestolonaslednik Ferdinand, nemški cesar Viljem II., črnogorski kralj Nikola Petrović Njegoš in književnik James Joyce.

Z obnavljanjem vil in hotelov ter obiski svetovno znanih imen se Brioni počasi, a vztrajno vračajo na zemljevid svetovnih mondenih letovišč. Še pred ljudmi pa so v obdobju krede, torej pred 145 do 65 milijoni let, na otokih živeli čisto pravi dinozavri, odtise njihovih nog lahko še danes vidimo v skalah.

Izhodišče za obisk Brionov je glavni pomol v Fažani, od koder dokaj pogosto pluje turistična ladjica do otokov, nanje pa je seveda mogoče pripluti tudi s svojim plovilom. Za ogled otokov se lahko pridružite vodenim ogledom s turističnim vlakcem, najamete kolo, ki je najbolj priročno za raziskovanje na lastno pest, ali električni golfski avtomobilček, seveda pa se lahko na raziskovanje podate tudi peš. Med obiskom si je treba ogledati nekaj krajev, ki govorijo o zgodovini otočja. To so stopinje dinozavrov in fosili, različna arheološka najdišča iz bizantinskih in rimskih časov ter zapuščina očeta modernih Brionov Paula Kupelwieserja. Ogled najpomembnejših brionskih arheoloških nahajališč s strokovnim vodstvom obiskovalcem omogoči seznanitev z bogato preteklostjo tega otočja v različnih kulturnozgodovinskih obdobjih, od prazgodovine, antike,

pozne antike do bizantinske in beneške dobe. Sprehod vključuje ogled najbolj razslojene in najdlje naseljene brionske točke, bizantinske utrdbe, in bližnje bazilike sv.

Marije, najstarejše krščanske stavbe na otoku. Ogled se nadaljuje z obiskom ograde iz bronaste dobe in razkošne rimske podeželske vile iz 1. stoletja našega časa v zalivu Veriga. Zadnja točka ogleda je cerkev sv. Germana iz 15. stoletja z izvirnim mozaikom iz rimske vile v zalivu Veriga. Brioni so kar dobro poznani tudi igralcem golfa, saj imajo tudi golf igrišče, ki pa ima to posebnost, da zelenice okoli luknje oziroma "greeni" niso iz trave, ampak so peščeni.

Brionski sredozemski vrt pomeni atrakcijo v okviru Narodnega parka Brioni. Vrt so ustanovili leta 2007 na območju bivše gozdne drevesnice, in sicer na površini 17.000 kvadratnih metrov. Sprva so gozdno drevesnico potrebovali za urejanje in obnavljanje gozdov, potem pa so začeli postopoma gojiti okrasne vrste trajnic, grmov in dreves, nekatere površine pa namenili za raziskovanje. Brionski sredozemski vrt, zasnovan na posebej oblikovanih površinah, je zdaj dom 169 vrst avtohtonih in eksotičnih rastlin.

Najprimernejši čas za obisk vrta oziroma Brionov je konec pomladi ali na začetku jeseni.

12

ISTRA & Kvarner

V Istro s plezalnimi copati

maj 2013

Na Zlatem rtu lahko plezamo v skalah nekdanjega kamnoloma..

V deželi malvazije, oliv in istrskega kamna lahko kombinirate vse troje. Če vas veseli plezanje, se tudi olivam in malvaziji tako ali drugače ne boste ognili. Še posebej okolica Rovinja vse bolj privlači ljubitelje plezanja, saj je blizu kar nekaj sten.

Ko omenimo Istro, se vsak spomni na morsko obalo, kjer so v notranjosti posute simpatične vasice s tradicionalno arhitekturo, ki temelji na kamnu, vinogradih, oljčnih nasadih ...

Ja, seveda, to vsekakor je Istra, toda Istra ima še nekaj drugih obrazov, ki so blizu ljudem, ki jih zanima aktivni dopust in iščejo možnosti za šport in rekreacijo.

Aktivno preživljanje prostega časa je vse bolj nuja, saj smo v vsakdanjem življenju preveč vpeti v delo in stres. Če ste dovolj hodili oziroma kolesarili po istrskih stezicah, recimo po legendarni Parenzani, ki vodi po trasi stare železniške proge od Trsta do Pulja, če imate dovolj veslanja po morskih zalivčkih, tudi za potapljanje vam več ni, je čas, da se lotite skalnih sten v Istri. Športno plezanje je namreč zaradi možnosti kraškega sveta zelo prisotno v tem simpatičnem koncu, od koder že lahko zremo proti Alpam in nekoliko bolj mogočnim goram in stenam. Vsaj s slovenskega konca Istre že lahko zagledamo Julijske Alpe, sicer pa sta blizu tudi Snežnik in Gorski Kotar - do hribov skratka sploh ni tako daleč.

Zaradi iskanja možnosti, da plezanje tudi v zimskem času postane aktualno oziroma da plezalci pozimi ne "padejo ven", so že pred nekaj desetletji pričela nastajati plezališča, kjer je možno plezati tudi v zimskem času oziroma v obdobju, ko je v gorskem svetu še sneg. V slovenski Istri Osp, Črni Kal, na hrvaški strani pa so plezalci potipali stene pri Rovinju, Vranjska Draga pri tunelu Učka jih je pritegnila zaradi atraktivnosti - plezališča v Istri niso nekaj povsem novega. Športno plezanje je v zadnjem desetletju pridobilo toliko veljave, da je teh plezališč že precej več, stene in smeri pa so skrbno urejene, zato je pleza-

ISTRA & Kvarner

maj 2013

nje varno in dostopno širšemu krogu ljudi.

Opremljenih okoli 15 plezališč Čeprav plezalce seveda zanimajo predvsem oprimki in stopki v plezalnih smereh, pa ne moremo mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih je tudi v bližini plezališč kar nekaj ali pa so kar del tega. Recimo Vranjska Draga s svojimi znamenitimi stolpi na severozahodni strani Učke, ki jih je že v tridesetih letih prejšnjega stoletja obiskal legendarni italijanski mojster skalnega plezanja Emilio Comici. Sedaj je plezališče del Naravnega parka Učka, vendar posebnih omejitev plezanja ni, se pa seveda moramo držati pravil, ki vladajo na zaščitenih območjih. Vsekakor pa se moramo povsod v naravnih plezališčih obnašati tako, da ne motimo lokalnih prebivalcev, obenem pa je treba skrbeti tudi za zaščito favne in flore, saj plezalci vseeno predstavljamo motnjo v naravi, ki naj bo čim manjša in čim bolj neopazna.

V hrvaški Istri so sedaj urejena plezališča Istrske toplice, Izvir Mirne, Raspadalica, Nugla, Krkuž, Ćepić, Ponte Porton (vse te stene so v Čičariji oziroma v okolici Buzeta in Motovuna), Pazin, Dvigrad, Limski kanal, Rovinj, Vinkuran - Cava Romana, Rabac, Vranjska Draga in Mošćenićka Draga, verjetno pa se najde še kakšna opremljena skala za plezanje. Možnosti je še kar nekaj, saj je morska obala večinoma skalna. Res je sicer, da bi bil "plezalski ideal" peščena plaža s kristalnim morjem in s steno v ozadju, vendar bo za kaj takšnega pač treba iti drugam. Ampak kljub vsemu je tudi v Istri možno združiti prijetno s koristnim. Če omenimo ležalnike tik ob morju, zraven žar, hladno pijačo v hladilni torbi in plezanje le nekaj korakov stran to seveda ni šala ali samo sanje, temveč povsem možna realnost. Odpraviti se bo treba na Zlati rt v Rovinju. Tam nas čakajo stene tik ob morju, kjer bo takšna kombinacija izvedljiva.

Nekoliko nagnjene plošče so primerne tudi za manj izkušene plezalce.

Nekoč kamnolom, sedaj raj za plezalce Nekoč je bil na polotoku Montaur (Punta Montaur) kamnolom, od koder je kamen potoval tudi v Benetke, kjer krasi še vedno kar nekaj stavb in palač. Kamnolom, ki se nahaja na koncu polotoka, je zaključek naravnega parka Zlatni rt, kjer lahko najdemo zares pestro zbirko dreves in rastlinja. Zaključek rta je odlična razgledna točka, obenem pa nas na vrhu sten preseneti stokanje pod našimi nogami. Ko se uzrete navzdol, imate kaj za videti. V steni pod vami plezalec, ki išče oprimke, se trese v navpični steni in poskuša priplezati povsem do vas, ki ste brez težav prišli peš naokoli. Ja, nikar se ne čudite, takšni so plezalci, vselej je treba na vrh po najtežji poti.

Tiste ideje s plezalnim piknikom tik ob morju boste tukaj z lahkoto uresničili. Sicer je obala ponekod strma in ni prav namenjena največjim privržencem poležavanja na plaži, toda menda je ta del zanimiv za

13

14

ISTRA & Kvarner

maj 2013

možnosti. Plezališče je idealno za prirejanje plezalnih tečajev in družinske plezalne izlete, torej za rekreativno plezanje, lahko pa v okolici Rovinja najdete še nekaj drugih sten, kjer boste lahko nekoliko bolj izživeli večje plezalske ambicije.

Najtežja hrvaška smer

V plezališču Dvigrad bomo deležni plezanja po strmih ploščah sivega apnenca, ki se dviga nad Limsko dolino. naturiste, to pa je tudi nekaj.

Res je sicer, da boste le stežka videli kakšno naturistko plezati v skalah (dame si bodo seveda zaželele naturista), vsekakor pa je ta del polotoka bolj umirjen.

Kjer so nekoč rezali kamen in ga pošiljali tudi Benečanom, so sedaj zavrtani v stenah svedrovci in opremljene smeri različnih težavnosti. Na voljo vam je več kot 90 smeri različnih težavnostnih stopenj, res pa je, da če ste preveč dober plezalec, boste obiskali te stene le z namenom, da pripeljete sem kakšne začetnike, ki šele vstopajo v svet vertikale. Večina smeri je med IV. in VII. stopnjo, najde pa se še nekaj redkih smeri tudi do VIII. stopnje po mednarodni lestvici. Vsekakor pa gre tukaj za uživanje v obmorskem ambientu, naklonina sten se dviga do vertikale.

Za ljubitelje previsov ni veliko

Nekoč so tu rezali kamen tudi za beneške palače, sedaj so tu svoj prostor našli plezalci.

13 kilometrov iz Rovinja proti severovzhodu je srednjeveški grad Dvigrad, mimo katerega poteka nova cesta s precej visokim viaduktom, ki je bil menda zanimiv tudi "basejumperjem". V plezališču, ki ga krasijo nekoliko zaobljene stene iz apnenca, je smeri skoraj toliko kot v Rovinju, vendar najdejo tukaj izzive tudi odlični plezalci. V tem plezališču se nahaja namreč legendarna smer Malvazija, ki jo je nekoč opremil in preplezal italijanski plezalec, legenda športnega plezanja Maurizzio Zanolla Manolo. Verjetno najtežja smer na Hrvaškem, ki ima francosko oceno 8b+, po nekaterih predlogih pa celo 8c+ (kar je enakovredno mednarodni IX-), je bila preplezana leta 1989, prvič ponovljena pa šele 21 let kasneje.

A plezališče Dvigrad nudi še vrsto smeri, ki potekajo v rahlo previsnih ploščah z majhnimi oprimki,

ki se jih boste zagotovo razveselili, če vam tovrstno plezanje leži. Le nekoliko bodite previdni, ker je tukaj precej kač, zato glejte pod noge, ko se potikate v okolici sten. Če vam plezanje na celini ni povsem priljubljeno, pa je najbolje, da se odpravite še do globoke doline, v katero se v obliki fjorda zajeda morje - Limski kanal.

V obdobju antike je bila tukaj "limes" - meja med puljsko in poreško regijo, sedaj pa lahko v stenah nad ozkim zalivom celo plezate. Več kot 100 smeri, kjer bodo našli svoje cilje tako rekreativci kot zelo dobri plezalci, je vsekakor zagotovilo, da vam ne bo dolgčas. Tip plezališča je podoben kot Dvigrad, vendar je razdeljeno na več sektorjev, dobrodošle pa so tudi plezalske družine z majhnimi otroki.

Najbolje je, da se namestite v kakšnem od rovinjskih kampov, saj so plezalci navajeni na bolj svoboden način bivanja, seveda pa je na voljo tudi vrsta apartmajev, ki pridejo še posebej prav v zimski sezoni, ko so plezalci eni redkih turistov. Vpenjanje sidrišča na vrhu smeri pa vam zagotovo vselej postreže z odličnimi razgledi na morski ambient.

Aktiven dopust v objemu morja in gora v Opatiji Opatijska riviera se razprostira v objemu morja in gora in ponuja {tevilne mo`nosti za rekreacijo in spro{~anje v mnogih hotelih. Aktiven dopust se lahko pri~ne s sprehodom ob morju, saj se Opatija pona{a z najstarej{o sprehajalno potjo ob obali v tem delu Evrope. Sprehajalna pot Lungo mare je letos slavila 100. obletnico, odkar je bila zgrajena in je tako na obali zdru`ila mesteca Lovran, Iko in Volosko z Opatijo.

Treking in planinarjenje Gora U~ka v zaledju Opatije in njena pobo~ja omogo~ajo razli~ne aktivnosti ljubiteljem aktivnega dopusta, kot sta treking in planinarjenje. Aktivnosti na morju (surfanje, jadranje in potapljanje) so zelo popularne v Mo{}eni~ki Dragi in na pla`i Medveja. Pri hotelu Admiral v Opatiji je edina marina v centru mesta – kombinacija jadranja podnevi in u`ivanja v mestnem `ivljenju pono~i je v Opatiji edinstvena izku{nja.

Z vklju~evanjem aktivnosti na morju in v gorah so Liburnia riviera hoteli, najve~ja hotelska veriga v Opatiji, pripravili posebne pakete preno~i{~ in aktivnosti, ki sledijo svetovnim trendom. Hotel Marina najdemo v Mo{}eni~ki Dragi, mestecu na Opatijski rivieri, ki je obdana s ~udovito mediteransko vegetacijo in se vije tik ob

morju. Tam lahko gostje u`ivajo v ponudbi, ki vklju~uje ve~ kolesarskih poti. V hotelu Marina lahko ljubitelji planinarjenja izberejo poseben paket, ki vsebuje treking na goro U~ko v zaledju Mo{}eni~ke Drage.

Teambuilding na U~ki Aktiven dopust in programi teambuildinga na Opatijski rivieri so pripravljeni za podjetja in poslovni turizem. V ponudbi so teambuildingi na gori U~ki in {tevilne aktivnosti – iznajdljivost v naravi, kolesarjenje po gorskih stezah, treking ... Ti programi bodo v prihodnosti prilagojeni tudi za individualne goste.

Gastronomske specialitete Ljubitelji spro{~anja in u`ivanja v gastronomskih specialitetah lahko na Opatijski rivieri u`ivajo vse leto. Pomlad je {e zlasti zanimiva, saj prina{a {tevilne delikatese, tipi~ne za te kraje. V za~etku pomladi so posebno priljublene jedi iz {pargljev s kvarnerskim {kampom ali mesnimi dodatki, kot je doma~a istrska panceta. Jedi iz {pargljev se ~udovito ujemajo z znanimi sortami vin, na primer z istrsko malvazijo, ki s svojo sve`ino da piko na i vsaki gurmanski kreaciji.

Oglasno sporoèilo

Smart Deal O PAT I J S K A R I V I E R A

Najboljše cene, izvrstni popusti in številne ugodnosti Remisens hoteli 4* in 5* Cena sobe v maju in juniju od 62 EUR Ponudba vključuje: uporabo bazena in fitnesa, športno-rekreacijsko opremo, Teens in Mini Club (za otroke vseh starosti), internet v sobi

t +385 51 710 444 e reservations@liburnia.hr www.liburnia.hr

16

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Po poteh delfinov ali na vrh

Otok Lošinj je bil zaradi svoje klime razglašen za klimatsko zdravilišče, posebej pa obisk otoka priporočajo za odpravljanje težav z dihali. Kdor hoče narediti nekaj dobrega za svoje zdravje in dihala, mora torej obiskati Lošinj in tam zadihati s polnimi pljuči, kar je najlažje doseči z rekreacijo. Možnosti ne manjka, ob kolesarjenju in teku pa je najbolj priljubljeno pohodništvo, od sprehajanja do resnega planinarjenja, saj so na Lošinju tri vrste poti; obalne poti (lungomare), lažje in zahtevnejše poti ter planinska transverzala Osorščica.

Na vrh otoka Na severnem delu otoka je deset kilometrov dolg greben Osorščica z najvišjim vrhom Televrin (588 m), s katerega se odpira pogled na ves lošinjski

arhipelag, Istro, Velebit in vse do Raba, Paga in Gorskega kotarja. Na vrh vodi več poti, po cesti pa se da priti tudi z gorskim kolesom. Najkrajša in obenem najbolj strma je pot iz mesta Nerezine na vrh Sv. Mikula (577 m). Iz centra Nerezin vas bodo oznake vodile do poti in po gozdu v dobri uri na vrh Sv. Mikula, na katerem je cerkvica. Od tam se lahko odpravite v smeri Osorja po grebenu na pol ure oddaljen Televrin ali obiščete še katero od bližnjih jam, po katerih slovi Osoršćica. Najbolj znana je jama Sv. Gavdencija pod vrhom Televrina na vzhodni strani.

Na zahodni strani Televrine je Vela Jama, velika približno 40 metrov, v njej pa so 10.000 let stare najdbe pračloveka, ki je v tej jami bival.

Direktna pot iz Nerezin je

Razgled na poti poplača vse napore.

zavito speljana po gozdu in je zato najbolj primerna za vroče mesece, a roko na srce tudi najbolj dolgočasna. Za vzpon iz Nerezin bi zato bolj priporočal pot na greben in preko "počivalic" na prej omenjeni vrh. Ta pot ne gre strmo na vrh, ampak prečka hrib in se priključi na pot, ki poteka preko celotnega grebena od kraja Ćunski. Je daljša, saj boste za vzpon na vrh Sv. Mikule potrebovali slabi dve uri, a je veliko manj strma, predvsem pa je slikovita, saj gre po grebenu in očara z razgledi na obe strani otoka. Ta pot je tudi veliko manj znana, zato na njej ne boste naleteli na gnečo, medtem ko je lahko na direktni poti v sezoni zjutraj kar živahno. Na določenih delih poteka pot tudi preko skal, a brez strahu; nikjer ni potrebno plezati. Ob gibanju med skalami

vas bo verjetno razveselilo tudi dejstvo, da na otokih creškološinjskega otočja ni strupenih kač, saj je po legendi te otoke blagoslovil osorski škof Sv. Gavdencij in z otokov za vedno pregnal strupene kače. Dokler znanstveniki ne bodo odkrili pravega razloga, zakaj je tako, verjemimo legendi. Če imate za izhodišče Nerezine, se je najbolje vzpeti preko "počivalic" in nato direktno pot uporabiti za sestop. Če se odpravite iz centra Nerezin po cesti navzgor, boste oznake za direktno pot videli že po nekaj metrih na desni strani, za pot preko "počivalic" pa nadaljujte po cesti v hrib do ostrega ovinka, na koncu ovinka pa zavijte desno.

Od tam naprej vas bodo do vrha vodile markacije.

Celotna transverzala Osorščica je dolga okoli 20 kilometrov

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Na nekaterih delih je treba vijugati med skalami.

in poteka od kraja Ćunski do Osorja. Čas hoje je odvisen od pripravljenosti, a s postanki je treba načrtovati 7 do 8 ur.

Najtežji del je vzpon po grebenu do Televrina, potem pa se pot zravna in se prične počasi spuščati proti planinskemu domu na koncu otoka, s katerega se nato spustimo do kraja Osor.

Predvsem zaradi podlage je bolj priporočljivo, da transverzalo opravite iz smeri Ćunskega proti Osorju in se vzpenjate na delih, kjer pot poteka po bolj skalnati podlagi. Če boste šli v drugi smeri, se boste sicer vzpenjali po lepših poteh, a najbolj strmi spusti vas bodo čakali na najbolj skalnatih delih, kjer bodo gležnji in kolena resnično trpeli.

Vse planinske poti na Lošinju so vzorno označene in urejene, a vseeno je priporočljivo imeti še zemljevid, ki ga lahko dobite

v vsakem turističnem uradu.

Nikakor pa ne smete na pot brez primerne opreme in zadostne količine tekočine. Imejte primerno obutev, saj si lahko na skalah mimogrede zvijete nogo.

Oskrbnik planinskega doma pripoveduje neverjetne zgodbe o dopustnikih, ki so se preveč lahkomiselno lotili pohoda.

Prosto plezanje Le 30 minut od Planinskega doma Sv. Gavdencija na Osoršćici, grebenu, ki se razprostira nad Osorjem in Nerezinami, je postavljenih 30 smeri težavnostne stopnje 4c - 8 z maksimalno dolžino 30 metrov. Smeri so postavljene v 3 sektorjih: A (8 smeri), B (19 smeri) in C (4 smeri).

Skice smeri in tablice s seznamom smeri po sektorjih so na

17

Lošinjski morski izobraževalni center.

ogled v naši galeriji. Če nameravate plezati na Osoršćici, vam priporočamo, da si skice in seznam smeri po sektorjih naložite s spleta in natisnete.

Vse, kar potrebujete, je malce pustolovskega duha, oprema in osnovno znanje. Če ste začetnik, vam je na voljo tudi plezalni učitelj, v planinskem domu pa si lahko izposodite opremo.

Pot delfinov in obalne poti Ko je prevroče ali če niste ravno za planinarjenje, se podajte na katero izmed obalnih poti. Z Malega Lošinja potekajo obalne poti na eni strani proti Velem Lošinju (ena ura hoje) in Sv. Martinu (pol ure), na drugi strani pa proti Čikatu (1 ura in pol) in Sunčani uvali (2 uri in pol).

Lažje in težje pešpoti potekajo skozi naravo, borovce ter oljčne

nasade, se prepletajo z obalno potjo in vzpenjajo na okoliške hribčke. Priporočena je srednje zahtevna pot, imenovana tudi Pot delfinov. Ta poteka na relaciji Veli Lošinj–rt Kornu– zaliv Balvanida–zaliv Krivica– Sunčana uvala–zaliv Čikat, za njo pa boste potrebovali okoli 6 ur. Na poti je pogosto mogoče videti delfine, ki jih je v vodah okoli Cresa in Lošinja okoli 150.

Gre za delfine vrste dobri delfin, največ o njih pa boste izvedeli, če boste obiskali morski izobraževalni center v Velem Lošinju.

Center je zelo zanimiv, še posebej za otroke, ob številnih informacijah o delfinih pa nudijo tudi možnost, da vas s čolnom odpeljejo opazovat delfine.

Mi smo jih ob zadnjem obisku videli z obmorske poti le nekaj metrov od centra, navdušenje otrok pa je bilo nepopisno.

18

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Z izposojeno barko na pot VERJETNO SE TUDI ZARADI KRIZE VEDNO VEČ LJUBITELJEV MORJA ODLOČI ZA IZPOSOJO IN NE ZA NAKUP BARKE Kriza je precej prizadela tudi navtično industrijo. Predvsem proizvajalce večjih motornih čolnov in jadrnic. Prodaja se je v zadnjih treh letih precej zmanjšala, v nekaterih državah pa jo krepko občutijo tudi izposojevalci bark.

Na Hrvaškem pa boljši izposojevalci zadnja leta doživljajo pravi razcvet. Interes za izposojo se povečuje, res pa je, da se tudi v tem delu turizma nekoliko spreminjajo navade turistov. Vedno več je povpraševanja v zadnjem trenutku in po večjih jadrnicah (za 8 do 10 ljudi). Kar veliko je izposojevalcev, ki so lani imeli barke zasedene tudi več kot 120 dni.

Glavna sezona je seveda v dveh poletnih mesecih, zaradi ugodnejših cen in manjše gneče na morju, v marinah in na sidriščih, pa se vedno bolje prodajata tudi junij in september. Še vedno je med dopustniškimi mornarji najbolj popularno področje okoli Zadra in Šibenika. Številni otoki, nacionalni park Kornati in Krka so magnet, kot jih premore le malo držav. Tudi do južno dalmatinskih otokov, kot so Hvar, Korčula, Mljet in Vis, ni prav daleč, povsod pa je dovolj marin in zanimivih sidrišč.

Navtični razcvet pa ni zaobšel niti Istre in Kvarnerja. Dobre marine od Umaga do Verude v Pulju, pa marina v Opatiji, Punatu na Krku, Cresu in Malem Lošinju privabljajo vedno več navtikov. Še posebej to velja za marini na Cresu in v Malem Lošinju, medtem ko sta marini Veruda in Punat že dolgo dobro znani tudi slovenskim pomorščakom. Če ste se odločili za pomorsko potepanje po severno dalmatinskih in srednje dalmatinskih otokih, so Krk, Cres in Lošinj skoraj idealno izhodišče. Sicer tudi iz Pulja na jug ni daleč, le da je vmes Kvarnerski zaliv, ki lahko popestri plovbo in predvsem manj izkušenim tudi

Arman Perčinlić pokvariti kakšen dan dopusta na barki. Če je burja ali malo močnejši jugo, se pot od rta Kamenjak do Unij zelo vleče.

Lažje bo, če boste izpluli iz Malega Lošinja ali Cresa. To velja predvsem za dneve z burjo, jugo pa tudi zahodni obali Cresa in Lošinja ne prizanaša. Odvisno od vašega jadralskega znanja in pomorskih veščin, se je takrat pač treba odločiti, ali greste iz varnih zalivov na bolj odprto morje. Ta del Jadranskega morja vas bo nagradil s slikovitimi in kar malo osamljenimi otoki, kot so Ilovik, Premuda, Silba, Olib in Molat, postanek v zalivu Pantera na severu Dugega otoka in ogled svetilnika Veli Rat pa je že tako obvezen.

Takšne so tudi izkušnje Armana Perčinlića, direktorja Jadranke Yachtinga, ki izposoja barke v marini na Malem Lošinju: "Rezervacije v predsezoni so bile zelo dobre. Letos imamo tri nove barke in do konca januarja smo prodali že skoraj polovico vseh zmogljivosti v sezoni, ki pri nas traja od junija do konca septembra. Imamo 16 jadrnic, od tega so tri nove, za drugo leto pa načrtujemo še nakup treh do štirih bark."

Po kakšnih barkah pa je največje povpraševanje in kakšne so letos cene?

Predvsem se dobro prodajajo večje in novejše barke. Trenutno

je največja težava dobiti investitorje, ki so pripravljeni investirati v to dejavnost. Kreditni pogoji so slabi. Podobno je tudi pri drugih, ki se ukvarjajo z izposojo bark.

Slabo smo zasedeni le v prvi polovici maja.

Cene ostajajo enake kot lani, ne vemo pa še, kaj bo po vstopu Hrvaške v EU. Mnogih podrobnosti še ne poznamo, vemo le, da se bodo z izposojo ukvarjali tudi tuji ponudniki, ki pri nas nimajo registriranih podjetij. Ne vemo, kako bo z izposojo zasebnih bark in kako bo država preprečevala izposojo na črno, ki je nelojalna konkurenca na trgu. Verjetno bo vsaj na začetku precej zmešnjave.

Ne vemo tudi, kako bo z našim davkom na dodano vrednost pri izposoji.

Vsako poletje opažamo, da imajo t. i. počitniški kapetani v bolj vetrovnem vremenu kar veliko težav zaradi premalo znanja ali izkušenj. Je to res?

V zadnjih letih opažam, da je navtično znanje tistih, ki najemajo barke, vedno slabše. Mnogih stvari ne vejo in ne upoštevajo vremenske napovedi, zato je poškodb bark vedno več. Samo v zadnjih treh tednih bi lahko napi-

sal knjigo anekdot. Tudi to se je zgodilo, da je eden pognal barko, ne da bi jo odvezal od obale, drugi pa je pozabil odvezati muring.

Vsekakor bi se morali upravljavci bark in celotna posadka bolje pripraviti na plovbo pred izplutjem.

V mirnem vremenu je vse enostavno, ali se vsaj zdi, da je, ko pa zapiha veter, morajo vsi na barki dobro vedeti, kaj storiti. Naj vam ne bo žal kakšne ure za priprave, dogovore in spoznavanje barke, preden se odpravite na pot.

Gotovo je velika pomanjkljivost način opravljanja izpitov za voditelje čolnov. Poznati morajo vse mogoče zastavice, oznake in podobne reči, ki jih na morju v tistem tednu z najeto barko verjetno nikoli ne bodo videli, nimajo pa niti ure izkušnje s plovbo, pristajanjem in z izplutjem. Za upravljanje manjšega gumenjaka je to kar dovolj, za upravljanje večje jadrnice ali bivalnega motornega čolna pa krepko premalo. Zato vsem, ki nimate možnosti, da bi se učili od izkušenih prijateljev, nasvet: preden prvič najamete večjo barko, se vpišite v tečaj, ki ponuja praktično učenje na morju. V primerjavi s polomljeno barko so prav poceni.

Filip Flisar - na slovenski obali je odkril 42.000 let staro pramorje Slovenski smuèar prostega sloga Filip Flisar velja za adrenalinskega navdušenca, ki je mimogrede ustvaril trendovske smernice in postal idol za vse mlade, ki jih zanima adrenalin. Vsem nam je dobro poznan po svojih simpatiènih brkih in odliènih športnih dosežkih, mi pa smo Filipa ujeli še v nekoliko drugaèni podobi. Mladi Mariborèan ne neha preseneèati in tokrat nas je navdušil v preobleki praèloveka. Ja, prav ste prebrali – sreèali smo Prafilipa.

42.000 let staro pramorje na slovenski obali Filip je odkrival svet pramorja in zdravilnih užitkov. Raziskoval je portoroško termomineralno vodo na slovenski obali, ki je pravzaprav 42.000 let staro pramorje in priteka iz 705 metrov globoke vrtine, ob izviru pa ima 23 stopinj Celzija. Med plezanjem v jami je odkril, da gre za vodo z visoko vsebnostjo mineralov (kloridi, sulfati, natrij, kalij, magnezij), ki se uvršèa med zelo trde, nizkoalkalne, srednje- do visokomineralizirane in zdravilne sulfidne mineralne vode. Tovrstna termomineralna voda je edinstvena v tem delu Evrope, saj poleg žvepla vsebuje tudi natrijev klorid in druge sestavine morskega porekla ter tako združuje zdravilne lastnosti kopenske mineralne vode in morske vode.

strokovnjakinjo Lepo Veljanoviæ, dr. med., specialistko za fizikalno medicino in rehabilitacijo, akupunkturologinjo in balneologinjo.

Specialistka je razložila, da je zaradi svojih znaèilnosti termomineralna voda primerna za zdravljenje: "Zaradi svojstvenih kemièno-fizikalnih lastnosti lahko to termomineralno vodo uporabljamo v preventivne in kurativne namene predvsem pri tegobah lokomotornega aparata (degenerativnega in revmatiènega vzroka), pri poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu, nevroloških boleznih, kožnih in respiratornih težavah ter v ginekologiji." Strokovnjakinja je razložila, da je zaradi ugodnega uèinka na limfatièni sistem termomineralna voda prav tako blagodejna pri razstrupljanju telesa, zaradi neposrednega delovanja na kožo in podkožje pa je uporabna tudi v programih proti staranju kože. Balneološka analiza je pokazala, da je termomineralna voda odlièna tudi za zdravljenje revmatizma in išiasa, kožnih bolezni, infekcij in vnetij.

V pomoè je pri zdravljenju bolezni centralnega živènega sistema ter ortopedskih obolenj. Termomineralna voda se uporablja tudi za zdravljenje obolenj jeter in gastrointestinalnega trakta ter pri zdravljenju artritiènih obolenj. Rezultati analize pa so pokazali tudi blagodejne uèinke termomineralne vode pri zdravljenju posttravmatskih in postoperativnih tegob. Na splošno velja, da kopanje v bazenih s termomineralno vodo preventivno in kurativno uèinkuje na kožo, dihala in dobro poèutje vsakogar.

Filip se je sprošèal s starodavno hindujsko zelišèno zdravilno metodo V raznolikosti ponudbe sta Filip in njegovo dekle Indira izbrala vsak svoj tretma popoldanske sprostitve. Njo je zamikal Daljni vzhod v Wai Thai centru, kjer je preizkusila tajsko limfno drenažo z aromaterapijo, Filip pa je želel pokukati v svet starodavne hindujske zelišène zdravilne metode ajurvede. Tako sta se oba prijetno sprostila po dopoldanskem kolesarjenju s hotelskimi kolesi in plavanju v termomineralni vodi.

Specialistka za ajurvedo Kavitha Gopalan Shyamala, dr. ajurvedske medicine, pa ju je navdušila s pripovedovanjem o uèinkoviti kombinaciji ajurvedske medicine in klasiènih term. Vedno se nam je zdelo, da gre za povsem svoja svetova, vendar specialisti v hotelih LifeClass vedo, kako združiti tradiciji, katerih kombinacija odlièno pripomore k zdravju telesa in duha.

Nad pramorjem zdravilnih užitkov se je navduševal tudi slovenski smuèar prostega sloga Filip Flisar, za sprostitev pa je izbral starodavno hindujsko zelišèno zdravilno metodo.

Zdravilni uèinki pramorja Filip rad odkriva nove stvari, zato se je podal v Terme & Wellness LifeClass, kjer je o skrivnostih termomineralne vode povprašal kar

Na morju je vedno fino Filip in Indira sta se sprošèena in polna novih vtisov okrepèala s tramezzini in pestro popoldne zakljuèila z okusnimi slašèicami v hotelski slašèièarni Café centrala.

Oglasno sporoèilo

20

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Telašćica (Uvala Mir), ko še ni poletne gneče

Dvanajst mož se klati (brez psa) OD PULJA DO KORNATOV ALI MORJE Z VEČ OBRAZI Bil je miren majski sobotni popoldan. V Verudi pri Pulju smo prevzemali dve jadrnici.

Dvanajst korenjakov, nekaj izkušenih jadralcev pa še nekaj pomorskih zelencev z mano na čelu. Pregled celotne barke, opreme po spisku, hiter pregled jader, poskusni zagon motorja in podobno so običajna opravila, če se podajaš na morje z najeto barko. Jaz sem moral prešteti žlice, vilice, nože in preostalo v kuhinji, pa čeprav se na kuharijo spoznam približno toliko kot na jadranje.

Potem pa v avte po vso kramo za teden plovbe tja dol proti Kornatom. Kupi vsega mogočega in prvi resni test nosilnosti barke.

Po ukazu starih mačkov, sedaj tudi dveh kapetanov, smo morali vse lepo zložiti in pospraviti. In potem še kratek tečaj, spoznavanje z milijon in pol vrvmi ter delitev vlog, kdo bo za kaj skrbel med plovbo. Ugovorov, predlogov, izmikanj in nasploh demokracije na barki ni, so rekli.

In končno na pot. Do rta Kamenjak je bila plovba pravi užitek. Rahel vetrič, mirno morje in obilo dobre volje bi še takšno sitnobo prepričali, da ima življenje tudi lepe plati. Spuščal se je mrak, polna luna, nebo polno zvezd.

Pač takšno, kot ga vidite ob burji.

Potem pa majhni valovi, pa malo večji in večji. Sredi Kvarnerskega zaliva nam je burja pošteno pope-

strila plovbo. Pospravili smo jadra in gunca, gunca, gunca.

pogine in potem je morje njen zadnji dom.

Kmalu so nastopili prvi mučeniki.

Snežno bele barve je najprej eden izginil v kabino in kljub zavijanju vetra in treskanju valov ob barko smo razločno slišali, kaj je počel.

"Madona, samo da nam ne pokozla vseh postelj," je dokaj usmiljeno prosil stari morski volk.

Pa ni! Menda je imel s takšnimi stvarmi že kar nekaj izkušenj. Da je vrag vzel šalo, smo videli, ko se je izkušen jadralec šel preobleč v kabino, mi pa smo slišali že znane glasove. Nekje sredi zaliva smo v vodi na desni uzrli nekaj velikega. Bila je mrtva krava. Menda se pogosto zgodi, da kakšna na velikih ladjah, ki prevažajo živino,

Mi pa gunca, gunca naprej. Saj Unije niso daleč in tam bo že bolje, so modrovali bolj izkušeni.

Pa mi ni dosti pomagalo. Val, ki je pljusknil čez barko, me je prepričal, da je za jadranje potrebna prava oprema. Takrat bi za nepremočljivo vetrovko in hlače dal premoženje. Je pa že bolje biti reven kot premražen kot pes. K sreči sem imel v mehki potovalki še nekaj rezervnih oblačil. Malo telovadbe v zibajoči se škatli in veselo se suh podam nazaj na krov. A še nisem dobro prilezel iz kabine, ko me je drugi pljusk prepričal, da se splača za tisto čudežno vetrovko najeti tudi kredit. Ni mi preostalo

maj 2013

drugega kot nazaj v kabino. Slekel sem vse, kar sem imel na sebi, stlačil v vrečo za smeti, da voda od cunj ne bi tekla vse naokoli, pripravil drugo vrečo za včerajšnje kosilo, se zavil v rjuho in dve deki ter se zavalil v posteljo. Zbudil sem se v mirnem pristanišču Malega Lošinja. Imam pač srečo, da zibanje dobro prenašam. Tam smo ostali še do drugega dne, ker je bilo tistega premetavanja po morju vsem za nekaj časa dovolj.

Pa še prijetne "kafiče" imajo.

Ker nič ne traja večno, se je tudi burja polegla in tretjega dne smo s polnimi jadri zapluli proti Dugemu otoku, natančneje do zaliva Pantera. No, to pa je že bilo morje kot na razglednicah in jadranje kot v lepih filmih.

Nobenega ropota motorja, samo blag vetrič in 8 vozlov na merilniku hitrosti. Mene zelenca je motilo le, da je bila desna ograja skoraj ves čas v vodi, pohištvo v barki je stokalo, kot da razpada, in vrvi so pele kot na kakšnem kontrabasu.

Pa se kmalu navadiš in začneš uživati. To je morje, smo složno zadovoljni ugotavljali in začeli prazniti hladilnik s pijačo. Nič posebnega ni bilo, čeprav takšne moške družbe slovijo po žeji. In seveda neumnostih, ki jih pretirana žeja povzroča. Izposojevalci bark znajo povedati mnogo zgodb o nasedlih barkah, polomljenih krmilih, strganih jadrih, izgubljenih ročicah vinčev ali celo pomožnih čolnih, ki so ostali tam nekje. Kaj je res in kaj so postale na Jadranu že ponarodele zgodbice, ne vem, sem pa na skali sredi zaliva Mir na koncu Dugega otoka videl večji gliser, ki nikakor ni bil nenavadna reklamna ideja. Potniki so menda končali v bolnici, gliser pa na odpadu. Če se boste kdaj znašli v Panteri, nikar ne zamudite izleta do svetilnika Veli Rat. Je eden tistih, ki so jih Avstrijci na jadranski obali zgradili sredi 19. stoletja, ko so še mislili, da v teh krajih ne bodo samo turisti.

Potem pa naprej na jug. Izbrali smo pot po vzhodni strani Dugega otoka, ker je bil spomin na "gunca, gunca" skozi Kvarner še živ. Božava in Sali in potem zopet varen zaliv. Uvala Mir na južnem koncu otoka si zunaj glav-

ISTRA & Kvarner

21

Ena od postojank

Po razburkanem Kvarnerju se mir v lošinjskem zalivu zelo prileže.

22

ISTRA & Kvarner

maj 2013

Jutranji mir na Srakanih

ne turistične sezone res zasluži svoje ime, v glavni sezoni pa je precej podobna Medžugorju v času velikih krščanskih praznikov.

A saj je to poletna značilnost skoraj vseh jadranskih otokov.

Prijatelj na barki je bil odličen kuhar, a pravi amater v primerjavi z ženičko iz zaliva Strižnja na Kornatu. Komaj smo jo prepričali, da je zakurila v štedilniku. "Prišla sem samo pogledat ovce, še ni sezona in še ne strežemo," se je branila. Potem pa se nas je vendarle usmilila. Iz bazenčka pod hišo, kjer so nekoč pridobivali sol za lastne potrebe, je potegnila veliko škarpeno, jo z nekaj spretnimi potezami očistila, položila v ponev, obilno zalila z olivnim oljem, dodala nekaj krompirčkov in z rdečo grdobijo v vročo pečico štedilnika. Vse skupaj je kar trajalo, tako da smo jo vmes, po lepi slovenski navadi, mahnili na hrib.

Na najvišji vrh Kornatov Metlino, ki ima vsega 237 metrov višine, a ker okoli ni nič večjega, ponuja

lep razgled po otočju. Potem pa je sledilo tisto, za kar večina pravi, da se z besedami ne da opisati.

Tisti dan postanka v Lošinju nas je prisilil, da smo jo mahnili nazaj.

V Veli Proversi smo se ustavili le še za krajšo večerjo, potem pa eni spat, drugi pa za krmilo. Mirno morje brez sapice nas je prisililo, da smo prižgali motor. Pri 2500 obratih je mirno predel, polna luna pa je poskrbela za še eno tisto, kar se z besedami opisati ne da. Žal se tudi rezervoar za gorivo na jadrnici kdaj izprazni, zato smo morali v Božavo. Ob petih zjutraj je to mirno mestece, ropot smo povzročali le mi in neka večja motorna mrcina, ki je požrla toliko nafte, da bi lahko z njo celo zimo ogrevali kar veliko hišo. Imajo pa v tem kraju tudi peka zaspanca.

Kruh smo dobili šele sredi dopoldneva na Molatu. Je pa toliko bolj teknil, ker lakota naredi dobro hrano odlično. Domačini so maja

veseli vsakega turista in klepet na obali se razvije kar sam od sebe.

Kot se spodobi, je bila najbolj zgovorna trafikantka v pristanišču, ki je mimogrede povedala, da čakajo prve turiste. Med njimi menda tudi Čehinje, ki namesto pravih hlačk in kopalk nosijo nekaj, čemur domačini pravijo špagička v ritočki. Mi pa smo v pravih kopalkah preizkusili vodo. Res smo bili junaki. Duševno smo se okrepili, moški del pa je še nekaj časa trpel posledice.

proti Srakanom in Unijam. Kar naenkrat pa glasen ropot motorja. Rohnenje, kot da vse razpada.

Pa naju je k sreči le dohitela ladja, ki povezuje Lošinj s Srakani, Unijami in Suskom. Tudi po glasu se pozna, da to počne že dolgo.

Počne tudi letos, in če se boste znašli na Lošinju, vam predlagam, da se podate na krožno vožnjo.

Vozovnica ne stane veliko, pot pa je nekako v stilu reklamnega gesla hrvaškega turizma: Jadran, kakršen je nekoč bil.

In potem nazaj na sever, mimo Premude in Ilovika na zadnji privez v Mali Lošinj. Malo nam je manjkal tisti dan prisilnega postanka na začetku, da bi se lahko še kje ustavili, zato pa smo imeli zadnje dni skoraj idealno vreme za potikanje z barko po morju. Ker smo morali jadrnico oddati v Verudi do poldneva, smo z Lošinja krenili ob prvem svitu. No, nekateri so še spali, s prijateljem pa sva si skuhala kavo in v popolnem brezvetrju krenila

Nekaj takega velja tudi za naše potikanje od Pulja do Kornatov, pa čeprav tudi tega konca Jadranskega morja razvoj ni zaobšel. Predvsem turizem je močno posegel v otoško življenje, a zunaj glavne turistične sezone otoki še ohranjajo nekaj svoje romantike in prisrčnosti. Seveda za tiste, ki ne pogrešate plesov na hotelskih terasah in "gunca, gunca" v diskotekah. Na koncu se nam je odkupil tudi Kvarner in pokazal svoj najbolj prijazni obraz.