DRUŠTVO ZDRAVLJICA LOZICE> Pripoved izročila talov, knjiga by Markacija marketing in komunikacija

Markacija

Izr. prof. dr. Vito Hazler

Ocena knjige Tee Fabčič, Pripoved izročila talov

Ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče V rokah imamo zelo zanimivo knjigo Tee Fabčič o ledinskih imenih v treh vaseh Zgornje Vipavske doline. Knjiga je izpopolnjena diplomska naloga, ki je kot večletna raziskava nastajala v okviru seminarja Kultura stavbarstva in bivanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica se že nekaj časa posveča obravnavi krajevnih poimenovanj hiš oziroma hišnih imen, kar je predstavila v leta 2005 objavljeni brošuri. Tokrat je svoje zanimanje razširila izven stavbnega okvira naselbin, na ledinsko poimenovanje vseh vrst zemljišč, ki pripadajo trem vaškim skupnostim, Podgriču, Lozicam in Otoščam. Pri tem se je naloge lotila še bolj sistematično, natančno in z bistveno izpopolnjenim raziskovalnim aparatom. Nastalo je delo, ki takoj pritegne bralca, bodisi domačina, radovednega raziskovalca ali naključnega obiskovalca krajev, ki so že stoletja na prepihu različnih kultur, silnih ali umirjenih gospodarskih prizadevanj, pa tudi priče lásanja vojská, ki so morale tudi tod pustiti svoj razdivjani sred. Ledinska imena so bila v preteklosti predvsem predmet raziskovanj jezikoslovcev, ljubiteljskih geografov in etnologov, sedaj pa postajajo vse bolj predmet sistematičnih raziskav številnih humanističnih ved, ki v ledinskih imenih ne videvajo več tudi ali samo »prazne vere«, temveč zelo pomembno sporočilnost izročila o vsakdanjem in prazničnem življenju v preteklosti, o presenetljivih ravnanjih in odločitvah, pa tudi o pomenskih predstavah ljudi o snovnem, nesnovnem

in duhovnem svetu, ki tako ali drugače sooblikuje to ali ono naselitveno skupnost. Ledinskim imenom se na primer vse pogosteje posvečajo arheologi, ki ob analizah snovnih najdb v zemlji skušajo s pomočjo ledinskih imen pojasniti namen in pomen določenega dela kraja in zemljišč in celostno prikazati življenje in ravnanje ljudi v daljnih časih, ko pismenke še niso bile spremljevalke človeške kulture. In vse pogosteje so ledinska imena predmet zanimanja etnologov, ki v teh, iz potrebe naselitvene skupnosti nastalih imenih in pomenih, razkrivajo ravnanja in dejanja ljudi v preteklosti in danes, ko je iz povsem praktičnih razlogov in izkušenj neko zemljišče, kamen, drevo, ograda, voda, hrib, pobočje ali grajeno znamenje pridobilo dodaten vsebinski in simbolni pomen. Ta pomen je zanj tako izrazito specifičen, da ga kot usmerjevalca ravnanj in sporazumevanj upoštevajo bolj ali manj vsi pripadniki določene naselitvene skupnosti. V ledinskih imenih etnologija vidi široko polje svojega metodičnega in metodološkega udejstvovanja, ki je nedvoumno nujno potrebno, da ledinska imena ustrezno analiziramo in pojasnjujemo v poslanstvu humanističnih znanosti. V oceni razvida opravljenega dela etnologinje Tee Fabčič se ne nameravamo spuščati v presojo definicij ledinskih imen, ki jih strokovni in ljubiteljski avtorji polagajo tem ali onim bralcem in poslušalcem v usta. To je dobro opravila že avtorica sama, ki se je prekopala čez kupe izrazoslovij in razvrstitev ledinskih imen in pri tem z izostrenim raziskovalnim razumom ločila pleve od zrnja. Za svojo raziskavo je izoblikovala najboljši model obravnave teh »ljudskih« poimenovanj življenjskega okoliša, ki ljudem določene naselitvene skupnosti sploh omogočajo medsebojno sporazumevanje, gibanje

in orientacijo v prostoru in usmerjajo vsakokratna ravnanja in odločitve. Tea Fabčič se je s poglobljenim spoznavanjem rodnega življenjskega okoliša spoznavala s številnimi pomenskimi podrobnostmi ledinskih imen, predvsem pa z njihovo izjemno vsebinsko razsežnostjo in številčnostjo. Ugotovila je, da se številna ledinska imena komajda še »ohranjajo pri življenju«, saj nekatera pogovorno uporabljajo le še najstarejše generacijske skupine obravnavanih treh vasi. Z njihovim odhodom iz živega sveta bi za vedno padlo v pozabo tudi poznavanje ledinskih imen, ki zadnja leta dobiva vsesplošni kulturni pomen tudi s sprejetjem UNESCO-ve Konvencije o nesnovni kulturni dediščini leta 2003. Tea Fabčič je namreč očitno še pravočasno spoznala ves pomen in vsebinske razsežnosti ledinskih imen v treh vaseh Zgornje Vipavske doline. Imena je sistematično zbrala, razvrstila in interpretirala, kar je nedvomno največji dosežek njenih raziskovalnih prizadevanj. Zbrala je kar 333 enot ledinskih imen, ki jih je razvrstila topografsko in tipološko in jih pojasnila z različnimi pisnimi in ustnimi viri. Knjiga Pripoved izročila talov ima ne le krajevni in domoznanski pomen, temveč daleč presega lokalne okvire, saj jo lahko

štejemo za vodilo takšnim in podobnim raziskovalnim prizadevanjem predvsem pa kot usmeritev občinskim skupnostim, nosilcem gospodarskega in turističnega življenja in izobraževalnim ustanovam, da tej vrsti nesnovne dediščine namenijo bistveno več pozornosti kot doslej. Marsikateri slogan reklamnega spota, naslov podjetja ali blagovne znamke bi morda dosegel bistveno bolj razumljiv in učinkovit odziv, če bi ga nosilci oglaševanj in vizualnih in pogovornih komunikacij črpali iz kulture sporočilnosti ledinskih imen. Ponekod to sicer že poskušajo, a vedno ne najbolj učinkovito – bolj zmedenemu in nerazumljivemu naslovu mineralne vode kot je npr. »SLATINA IZ ROGAŠKE« bi le s težka našli primerjavo! Zato so prav takšne raziskave, kot jih je opravila Tea Fabčič v svoji diplomski nalogi, dobro izhodišče, da svetu predstavimo svojo kulturo, tradicijo in izročilo. Zbirka ledinskih imen domačega kraja naj torej najde pot v vsako družinsko knjižnico, njena vsebinska sporočilnost pa v učni načrt vsake podružnične in centralne osnovne šole.

Popisani kamni v Jarovci

Uvodne besede Kaj je ledinsko ime? Tali so dobili imena

6 10 12

Ledinska imena kot kulturna dediščina

Nastanek talov Nastanek ledinskih imen Pomen in značilnosti ledinskih imen Nesnovna kulturna dediščina Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen

13 14 15

19 20

Zemljiški katastri

Klasifikacija ledinskih imen Pripoved izročila talov

28 32

Prvi popisi donosa in dajatev Franciscejski kataster Podgrič, Lozice in Otošče v zemljiških katastrih

Kaj povezuje in kaj ločuje prebivalce vseh treh vasi Danes Včasih Analiza ledinskih imen vasi Podgrič, Lozice in Otošče Ledinska imena v Podgriču po abecednem vrstnem redu Ledinska imena na Lozicah po abecednem vrstnem redu Ledinska imena v Otoščah po abecednem vrstnem redu

Za konec Viri Seznam informatorjev

23 24 26

34 34 34 35 38 55 108

126 128 131

besede

V Mejaževcu smo imeli vinograd, nad njim v Puščavah smo živino pasli, še višje v Senožetih pa kosili. V Prošperjevec, Robidnico, na Šušet in Čuk smo hodili po drva. Prejšnjo nedeljo smo šli peš čez Reber v Pasji rep, vse do Konfina, od tam smo se spustili čez Jamske Puščave na Pogorišče in prišli v Žvanute. Ob takih pogovorih domačinov se človek vpraša, če res ve, o katerih krajih se pogovarjajo. Pa kmalu ugotovi, da to niti niso kakšni večji kraji, temveč manjša območja ene ali več parcel. Slabo poznavanje lastnega okolja marsikoga privede do razmišljanja o tem, zakaj ljudje eni parceli rečejo tako, drugi drugače in kakšen pomen ima vsako posamezno ime. Pri tem postane zanimivo tudi, od kod izvirajo takšna imena in kako so nastala. Kljub temu da okolico poznamo, največkrat ne poznamo vseh njenih poimenovanj. Imena parcel oziroma talov1 so ledinska imena, ki so danes, še posebej mlajšim generacijam, precej nepoznana, medtem ko so se in se še naši starši sporazumevajo ravno z njihovo intenzivno uporabo. Iz vse te radovednosti ter iz zaskrbljenosti pred tem, da bi ta imena ostala nepojasnjena in bi se vse to znanje in védenje domačinov o prostoru počasi popolnoma izgubilo, je nastala ideja o knjigi. Knjiga, v kateri bi bilo zabeleženo znanje prebivalcev vasi skrajnega dela Tal je narečna beseda Podgričanov, Lozičanov in Otoščanov in pomeni ‘parcela’.

Zgornje Vipavske doline. Kot domačinko me je v prvi vrsti zanimalo, na katerem območju, v katerem delu vasi ali hriba se uporabljajo določena ledinska imena, kot etnologinjo pa tudi zakaj je določeno ledinsko ime nastalo in kaj nam lahko razkrije o načinu življenja ljudi obravnavanega območja tako v preteklosti kot sedanjosti. Pričela sem z raziskavo o ledinskih imenih. Najprej je bilo potrebno iskanje in pregled obstoječe literature in

Pogled z Golega vrha na dolino

besede

virov. Pregledala sem vrsto literature o Zgornji Vipavski dolini 2 , nato velik del že objavljenih monografij in člankov ter seminarskih in diplomskih nalog na temo ledinskih imen. Sledilo je brskanje po arhivih. Šele nato je prišlo na vrsto zahtevnejše, a zanimivejše terensko delo. To pomeni zbiranje informacij o ledinskih imenih med domačini ter ogled in fotografiranje posameznih ledinskih enot na terenu. Ob tem so nastajali dragoceni terenski zapiski, ki so bili velikega pomena pri analizi ledinskih imen. Cilj knjige je bil zapisati vsa zbrana ledinska imena – tista, ki so še danes prisotna v pogovoru med ljudmi, tista, ki ostajajo samo še v spominu nekaterih domačinov, kot tudi ledinska imena, ki so omenjena v arhivskih virih, vendar so danes domačinom tuja. Knjiga pa ne obsega le popisa ledinskih imen, temveč vsebuje tudi poskus razlage nastanka posameznega ledinskega imena. Obenem je vsako ime predstavljeno tudi na priloženi karti iz ortofoto posnetka 3 in s tem postavljeno v kontekst prostora. Začetni del knjige vsebuje razlage o tem, kaj je ledinsko ime, zakaj so ta imena nastala, kakšen je njihov pomen in kaj je zanje značilno. Kako so se skozi vrsto let obstoja ohranjala in širila med ljudmi ter tako preživela vse do Vasi Podgrič, Lozice in Otošče se nahajajo v Zgornji Vipavski dolini. Letalski posnetek. Mape in Posestni listi Franciscejskega katastra.

2 3 4

današnjih dni. Nadalje sledi pregled popisov ledin v zemljiških katastrih nasploh ter konkretno na primeru vasi Podgrič, Lozice in Otošče. Za omenjene tri vasi sem se med arhivskimi viri oprla zlasti na Franciscejski kataster4 ter na Zemljiško-posestne liste iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Za primerjavo z današnjim stanjem sem uporabila še Pregledne katastrske načrte (PKN) iz let 1983–1984. Prvi, iz leta 1983 je bil zaradi melioracije na določenih območjih reambuliran leta 1989. Zbrana ledinska imena na območju vasi Podgrič, Lozice in Otošče so klasificirana, razvrščena po sklopih glede na njihov pomenski izvor. Mnoga izmed teh imen

Delo na njivi Pri mostu

so zelo stara in je zato težko določiti oziroma ugotoviti njihov izvor in pomen. Nekatera imena zlasti voda, vzpetin in gozdov so zagotovo določali v svojem jeziku že predniki Slovanov in Slovencev. To je tudi vzrok, da ne znamo več razbrati njihovega prvotnega pomena. Pri ugotavljanju pomenskega izvora zbranih ledinskih imen sem uporabila literaturo, arhivske vire, predvsem pa pripoved izročila omenjenih treh vasi, ki se še ohranja v spominu nekaterih domačinov. V knjigi se torej prepletata ljudska in strokovna etimologija. Območje, ki ga pričujoče delo zajema, je skrajno jugovzhodni del Zgornje Vipavske doline. Zajete so vasi Podgrič, Lozice in Otošče z okolico. Območje zajema parcele, ki so bile predvsem v lasti domačinov in se je zato med njimi razvila in ohranila bogata zakladnica ledinskih imen. Ta so služila za orientacijo v prostoru, saj so z njimi ljudje določali dele vasi, hribov, dolin, gozdov, poimenovali so svoja polja, njive, vinograde, sadovnjake, itd., da so v medsebojnem sporazumevanju lažje določali, kje se nahajajo. Ravno tu je tudi vzrok, za vedno večje izginjanje ledinskih imen, saj ljudje niso več v tolikšni meri vezani na naravo. Spreminja se način življenja. Ljudje vedno več časa porabijo za službo, ki je v večini primerov izven

domačega kraja. Zato imajo vedno manj časa za delo po gozdovih, njivah ipd. Vedno gostejši promet narekuje vedno večje število cest, ki spreminjajo videz pokrajine. Na območju Podgriča in Lozic sta bili leta 1988 izvedeni melioracija in komasacija, ki sta spremenili videz polja in njiv, spremenilo se je tudi lastništvo nekaterih parcel. Posledično so začela izginjati določena ledinska imena tega področja. S podrobno analizo ledinskih imen obravnavanega območja je moč razbrati zgodovinsko in kulturno izročilo. Razkrije se nam preteklost domače okolice. Ledinska imena so tudi prenašalci zgodovine v sedanjost, saj nam lahko povedo, kako so ljudje živeli v preteklosti, s čim so se ukvarjali, kaj so pridelovali in kje so zemljo obdelovali ipd. Da se to izročilo ne bi izgubilo, je ledinska imena potrebno zbirati, zapisovati, ohranjati ter jih analizirati. Potrebno je sistematično, interdisciplinarno preučevanje in nato združitev vseh strokovnih ugotovitev.

Teja Fabčič

Del Mislejske vasi in Stajc

ledinsko ime?

TiÄ? ni

Ledinsko ime je besedna zveza, sestavljena iz besed ledina in ime. Po etimološki razlagi izhaja beseda ledina iz indoevropske baze *lendh- in pomeni ‘neobdelano, prosto zemljo’ (Snoj 1997: 296). Etnologinja Šarf jo enači z njivo, ki je za nekaj let opuščena (SEL5 : 365). Ledinsko ime je v Slovenskem etnološkem leksikonu definirano kot »domače poimenovanje zemljišča po obliki in kakovosti tal, predmetu na zemljišču, živalih, rastlinah, drevesih in osebnih imenih« (SEL: 279)6 . Imena talov sodijo med nenaselbinska zemljepisna imena. Označujejo manjša geografska območja, to so imena pašnikov, njiv, travnikov, senožeti, vinogradov ter drugih tako obdelovalnih kot tudi neplodnih površin, imena dolin, sotesk, jam, hribov, gozdov ter imena poti in njihovih delov. Ta poimenovanja so vezana na določeno skupnost. Le znotraj te skupnosti imajo ledinska imena svoj pomen. Ohranjajo se z medsebojnim sporazumevanjem ljudi in so zaradi ustnega izročila del ljudske kulture.7 Zemljepisna imena in s tem tudi imena talov so rezultat razvoja pokrajine in jezika. Ob dolgotrajni rabi so nekatera imena izgubila svoj nekdanji pomen, če pa so ga ohranila, nam sporočajo stanje in rabo pokrajine v času nastanka in so zanesljiv spremljevalec procesa preoblikovanja pokrajine od prvobitne do današnje kulturne podobe. Tista, ki so se ohranila in so v rabi še danes imajo zato (neformalni) status zgodovinskih in kulturnih spomenikov in so pomemben 5 6 7

Kratica za Slovenski etnološki leksikon. Avtorja besedila: Janez Bogataj in Tone Cevc. Povzeto po: Čop 2002: 98, 99; Klemše 1988: 431; Unuk 1996: 105.

del nacionalne nesnovne kulturne dediščine (Peršolja 2002: 364), kateri več pozornosti posveča poglavje Ledinska imena kot kulturna dediščina. Poleg besedne zveze ‘ledinsko ime’ se kot sinonimi uporabljajo tudi naslednje zveze besede: ‘terensko ime’, ‘zemljepisno ime’8 , ‘zemljiško ime’ ter ‘mikrotoponim’. V knjigi Pripoved izročila talov sta uporabljeni predvsem besedni zvezi ‘ledinsko ime’ in ‘ime tala’.

Vinogradi v Rebru 8 Med zemljepisna imena sicer uvrščamo imena vseh zemljepisnih enot (držav, mest, krajev, ipd.), nekateri pa uporabljajo ta izraz kot sinonim za ‘ledinsko ime’.

dobili imena

JurÄ? eva dol in

Nastanek talov Ob naselitvi se je običajno zbralo skupaj več ljudi, ki so morali pripraviti zemljišče za naselitev. Iztrebili so nekaj zemljišč, da so lahko pripravili njive in domove za naselitev. Naseljevali so se v krajih, ki so jim omogočali preživetje. Nujni pogoj pa so bili vodni viri.9 V času fevdalizma je bila zelo pomembna ureditev celotnega naselja skupaj s poljedelskimi površinami. Ta je morala omogočati čim lažjo obdelavo in transport s takrat razpoložljivimi sredstvi. Srednjeveška podeželska naselja so se razširila zlasti v času ravninske in potem tudi višinske kolonizacije. Nižinska kolonizacija je potekala od 10. do konca 12. stoletja. Vodili so jo posvetni in cerkveni zemljiški gospodje. Naseljevali so se na še neizkoriščene ravninske predele, v dolino. Kolonisti so razdelili zemljišča na večja polja, v katerih je bilo toliko parcel kot je bilo kmetij. Tako večje polje se je imenovalo ledina, ki so jo naenkrat vsi kmetje skupaj iztrebili oziroma očistili. Ledina je prvotno zaključena površina, ki ima isti gospodarski namen. Šele pozneje, ko so se kmetije širile in ko je bilo vedno več novih kmetij v istem zaselku, so se ledine pojavljale tudi kot posamezni kosi zemlje, ki so jih imeli v lasti ali v užitek 9

Povzeto po: Jarc 2004: 254.

posamezniki. Te zadnje ledine so bolj odmaknjene od vasi ali pa se pojavljajo med posameznimi večjimi ledinami kot vrinek na zemljišču, ki ga je prvotna parcelacija obšla, ker je bilo ali manj vredno ali za obdelavo neprimerno (Jarc 2004: 254). Tako se je prvotna načrtna ureditev zemljišč izgubljala. Z dotami, zadolževanji, hipotekami in podobnim so se zemljišča od posameznih kmetij trgala ali dodajala. Ureditvi na kvadrate in pasove kažeta, kako se je pridobivalo nove obdelovalne površine. Ljudje so si izbrali svet v bližini svojega naselja glede na kakovost in primernost zemljišča, ga skupaj izkrčili ter razdelili, nato pa ga je vsaka posamezna kmetija pripravila za nadaljnjo obdelavo. Tak kos na novo pridobljene zemlje je predstavljal novo ledino. To ureditev je zaznati predvsem v ravninah (Jarc 2004: 254). Ureditev, prirejeno zemljišču pa je opaziti predvsem na manj uporabnem in odročnem zemljišču (razgibani in gorati predeli, obrobja). Tam so površine zemljišč zelo različne, od majhnih do zelo velikih. »Očitno je, da so te ledine nastajale pozneje, ko so bila boljša zemljišča že zasedena«. Na takih območjih se pojavlja več ledinskih imen vezanih na hiše oziroma lastnike (Jarc 2004: 254).

dobili imena

Nastanek ledinskih imen Ljudje težimo k poimenovanju vseh stvari okoli nas, pa naj bodo to živa bitja, predmeti, okolje ali narava. S tem si jih približamo, lahko tudi prilastimo, jih udomačimo in rešimo pred pozabljenjem. Jezikoslovec Bezlaj ugotavlja, da je večina krajevnih imen nastala v času notranje kolonizacije našega ozemlja, ki je bila v glavnem končana v 13. stoletju. Nekatera imena pa so še starejša in izvirajo od predslovanskih staroselcev (Bezlaj 1956: 239). Podobno je z ledinskimi imeni. Prva ledinska imena so najverjetneje nastala v času spremembe rodovno-plemenske ureditve družbe pri Slovencih. Do tega je prišlo tedaj, ko lov, ribolov in nabiralništvo niso več zadovoljevali potreb po prehrani vedno številčnejših rodov. Udomačili so prve travojede živali in jih vodili na področja s pašo. Tam so postavili tudi nekakšna začasna bivališča, imenovana stanovi (Internetni vir: GURS 10). ‘Stan’ je »ograjen prostor, kamor spuščajo pomolzene ovce« (SEL: 575).11 Ko se je človek prenehal seliti iz kraja v kraj in si je postavil stalno bivališče, so se poimenovanja talov začela še bolj 10 11

Kratica za Geodetska uprava Republike Slovenije. Avtorja besedila: Tone Cevc in Ingrid Slavec Gradišnik.

Tirmen v Čeledinicah, kjer so imeli prebivalci Žvanut skupnino razvijati in razširjati. Ljudje so začeli odkrivati svojo okolico in poimenovali tiste dele zemlje, ki so jih spoznali. Tako so en del zemlje ločili od drugega in od nepoznanega (Roblek 1999: 257). Sistem poimenovanja talov smo ljudje razvili zaradi lažjega gibanja – orientiranja v prostoru – in medsebojnega sporazumevanja. Približali smo si pokrajino, da je postala naš življenjski prostor, naša domača pokrajina (Badjura 1953: 6; Tuma 1925: 86–97). Imena zemljišč so določali domačini, največkrat pastirji in poljedelci oziroma tisti, ki so v naravi preživeli največ časa. Nastajala so v tesni zvezi z gospodarsko izrabo prostora

oziroma območja določene skupnosti. Stoletja dolgo je bila prevladujoča gospodarska dejavnost kmetijstvo. Dejavnost, ki zahteva stalno prisotnost človeka na teritoriju, podrobno poznavanje teritorija, razločevanje posameznih delov bodisi preko lastništva, vrste obdelave ali drugih značilnosti (Klemše 1988: 431). Funkcija ledinskih imen je torej bila identifikacija prostora, natančno razlikovanje in določanje ozemlja. Služila so orientaciji v prostoru. Zaradi zelo razširjene uporabe in stalne dolgoletne prisotnosti so postala enakovredni sestavni del pokrajine, zato so se s spreminjanjem pokrajine spreminjala tudi ledinska imena (Klemše 2005: 136; Peršolja 2002: 364 in 2003: 112). Gostoto in razporeditev zemljepisnih imen so določali pogoji nastanka nekega naselja, izkoriščanja tal, zemljepisna različnost pokrajine, gospodarske in politične razmere ter obrambne nujnosti. »Kolikor bolj intenzivno je človek gospodaril s prostorom, toliko bolj so bila tudi imena gostejša« (Titl 2006: 5). Nekatera imena talov pa niso nič drugega kot splošni geografski pojmi, prilagojeni na določeno geografsko posebnost, na primer Dolina, Grič, Gora, Potok, ipd. Iz Ribnikarjevega zapisa o najstarejših katastrih lahko razberemo, da ledinska

imena niso vedno določali samo domačini. Ko so v 19. stoletju merili parcele po katastrskih občinah za izris na mapnih listih Franciscejskega katastra, so geometri nekatera območja poimenovali sami. »Geometer je podrobno merjenje opravil v okviru občine po posameznih listih in po ledinah. V kolikor določena ledina še ni imela svojega imena, ga ji je lahko dal geometer« (Ribnikar 1982: 329). Zaradi spreminjanja pokrajine in načina življenja ljudi se spreminjajo tudi ledinska imena. Stara odmirajo, istočasno pa nastajajo tudi nova.

Kope sena Pod cesto na Lozicah

Gradnja ceste leta 1933

dobili imena

Pomen in značilnosti ledinskih imen »Ledinska imena so stalna in imajo neko časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto« (Pogorelčnik 1999: 107). Starejša ledinska imena izginjajo, nekatera se ohranijo, nastajajo pa tudi nova ledinska imena. Starejša ledinska imena so povezana z vsakokratno tehnologijo izključno ročnega dela. Vsaka njiva je imela svoje ime, tudi poljska razdelitev na delce je prispevala svoje. Veliko teh imen se je ohranilo do danes, nekatera pa so bodisi zaradi nove tehnologije obdelovanja bodisi zaradi sprememb v rabi pokrajine izginila v pozabo. Preko ledinskih imen lahko spoznavamo razvoj načina življenja ljudi (Kejžar 2002: 144). Precej veliko število ledinskih imen na sorazmerno majhnem prostoru kaže njihovo izredno pomembnost pri obvladovanju življenjskega prostora in močno navezanost ljudi na zemljo. Gostota ledinskih imen v prostoru je pogojena z intenziteto obdelovanja zemlje. Zlasti v preteklosti, pa tudi še danes, so služila orientaciji v prostoru. Številčnost ledinskih imen vpliva na to, da le-teh navadno ne zasledimo na

zemljevidih, kot je to značilno za ostala zemljepisna imena (Unuk 1996: 106). Funkcija ledinskih imen je označevanje in zaznamovanje prostora (Klemše 1997: 7). Taka ledinska imena velikokrat nastanejo iz občnih imen, kot so na primer potok, žleb, griža, luža, mlaka itd. Le-ta imajo v okviru določene skupnosti svoj specifičen pomen, ker se nanašajo na točno določeno območje na pripadajočem teritoriju vsake, tudi najmanjše skupnosti. Za tiste, ki niso pripadniki te točno določene skupnosti, lahko na primer Mlaka pomeni le občno ime (Klemše 1988: 431). Te skupnosti se

Iskanje tirmenov pod Goro

nahajajo tako v vaseh kot v mestih. Zemljišča so ljudje poimenovali (in jih še poimenujejo) po določenih značilnostih pokrajine, parcele. Poleg že omenjenih so to lahko rastline ali živali na določenem območju, razni predmeti ali objekti. Pri poimenovanju talov imajo posebno vlogo tudi ljudje, predvsem lastniki parcel, še posebno ko gre za enaka ledinska imena na območju ene skupnosti (Peršolja 2002: 364). Z nastajanjem zemljiške izmere in katastrske dokumentacije so imena talov zapisovali. S tem so pridobila tudi uradno vrednost. Danes opredeljujejo ledinska imena zgolj tehnični razlikovalci, to so parcelna številka, katastrska občina ter površina (Unuk 1996: 106; Jarc 2004: 251). Meje med posameznimi tali pogosto potekajo po naravnih ločnicah kot so vznožja, vrhovi in grebeni ali povprečni vodostaj. Tako so v imenih talov izražene temeljne značilnosti naravnega prostora in vsi človekovi posegi, nastali v želji, da bi izboljšal te lastnosti (Penko 2002).

Kamnit most nad Polanskim potokom pod vasjo Podgrič

kot kulturna dediĹĄÄ?ina

Po db aj

Ledinska imena so zaradi svoje vsebine, kontinuitete in prenašanja iz preteklosti v sedanjost del kulturne dediščine. »Kultura je skupek dosežkov in vrednot človeške družbe« (SEL: 265).12 Kulturna dediščina pa so kulturne sestavine, kakršne izvirajo iz tega širokega etnološkega pojmovanja kulture. To so dosežki preteklih dob s področja materialne, družbene in duhovne kulture, ki so temelj za ohranjanje kulturne identitete Slovencev. V sedemdesetih letih 20. stoletja je stroka neustrezno birokratsko ločevala kulturno dediščino na premično in nepremično. Še bolj neprimerna je bila leta 1995 razmejitev med kulturno in naravno dediščino. »Etnologija je vpeljala raziskovanje, ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine kot celote vsakdanjih gospodarskih prizadevanj, oblačilne kulture, kulture prehranjevanja, bivanja, šeg, navad in ritualov, medsebojnih odnosov, družbenega življenja, turizma, likovnega obzorja, glasbene ustvarjalnosti in drugih torišč vsakdanjega načina življenja. /…/ Temeljna funkcija kulturne dediščine je v njenem neposrednem vključevanju v sodobno življenje, predvsem v vzgojo, gospodarstvo in turizem, posredovanje znanja iz preteklih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete« (SEL: 266, 267).13

12 13

Avtor besedila: Rajko Muršič. Avtorja besedila: Janez Bogataj in Vito Hazler.

Nesnovna kulturna dediščina Ledinska imena so del kulturne dediščine, natančneje del nesnovne kulturne dediščine. Dediščina znanj o prostoru – o lastnem življenjskem okolju namreč sodi med nesnovno kulturno dediščino. »V preteklosti so ljudje mnogo bolje poznali svoj življenjski prostor, poznali so ledinska imena predelov svojega kraja in zemljišč in vsi so se dobro poznali po imenih, vzdevkih in hišnih imenih, kar je ljudem omogočalo dobro orientacijo v prostoru ne le v bližnji okolici, temveč tudi v oddaljenih krajih in težko dostopni gorski pokrajini« (Hazler 2005: 191). Nesnovna kulturna dediščina so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. »Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti« (Internetni vir: Državni zbor Republike Slovenije).

kot kulturna dediščina

Med nesnovno kulturno dediščino se uvrščajo: 1) ustna izročila in izrazi, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine; 2) uprizoritvene umetnosti; 3) družbene prakse, rituali in praznovanja; 4) znanje in prakse o naravi in svetu; 5) tradicionalne obrtne veščine (Internetni vir: Državni zbor Republike Slovenije). Nesnovno kulturno dediščino je potrebno varovati tako, da se jo prepoznava, dokumentira, raziskuje, ohranja, ščiti, spodbuja, izboljšuje, prenaša, še posebej s formalno in neformalno izobrazbo kakor tudi z oživitvijo različnih vidikov te dediščine (Internetni vir: Državni zbor Republike Slovenije).

Ohranjanje in prenašanje ledinskih imen Ledinska imena so tesno povezana s človekom. Ljudje so zaradi lažjega medsebojnega sporazumevanja in orientacije v prostoru tale poimenovali ter jih tako ločili od drugih. Ta imena so nastajala stoletja dolgo. Nekatera so se vmes preoblikovala, izginila, nastala pa so tudi nova ledinska imena. So izraz človekove prisotnosti, njegovega

delovanja, vraščenosti v prostor in njegove povezanosti z zemljo. Zato so bistvenega pomena pri kontinuiteti človekovega načina življenja v preteklosti s sedanjim bivanjem. S tem je mišljen način življenja vseh slojev ljudi, tako prebivalcev mesta kot vasi, bogatih in revnih. Z odkrivanjem ledinskih imen odkrivamo tudi preteklost ljudi, nekdanjo snovno in nesnovno kulturo. S pripovednim izročilom talov izvemo marsikaj o pokrajini včasih in danes, o njenih prebivalcih, o naravnih in družbenih zakonitostih in značilnostih raziskovanega

območja. Imena talov so torej odsev zgodovinske prostorske in družbene stvarnosti (Majdič 1994: 99). Zanimivo je vprašanje, kako so se imena talov prenašala iz preteklosti in ohranila do današnjih dni. Najpomembnejšo vlogo pri ohranjanju ledinskih imen moramo pripisati ustnemu izročilu, pri čemer so poglavitnega pomena medsebojni odnosi. Bodisi odnosi v družinah bodisi med sosedi oziroma med prebivalci istega mesta, kraja, vasi. »Pripovedovanja nam pokažejo, da so ledinska imena prehajala predvsem iz očeta na sina. Komunikacija v

družini je bila torej najpomembnejša, predvsem pri opravilih, ki so jih opravljali moški« (Jarc 2004: 253). Ledinska imena so omejena na določeno skupnost. To je skupnost določenega kraja oziroma območja. Znotraj te skupnosti se oblikuje kolektivni spomin. Ta vključuje dogodke, ki se jih ljudje spomnijo iz svojega življenja, kot tudi tiste spomine, ki se vežejo na ustno izročilo. To so dogodki, ki so se zgodili prednikom, ti so o tem pripovedovali in jih prenašali na potomce, sosede, prijatelje. Kolektivni spomin se ustvarja znotraj določene skupnosti. Ko izginjajo priče, ki ohranjajo spomin na nek dogodek, se pojavi težnja po pisani zgodovini. Zapis spominov je edino sredstvo njihove rešitve (Halbwachs 2001: 55-95). S študijo o kolektivnem spominu se je veliko ukvarjal francoski sociolog in filozof Maurice Halbwachs, ki pravi, da so v »ospredju spominskega skladišča kake skupine spomini na dogodke, ki zadevajo največje število njenih članov in ki so rezultat bodisi njenega lastnega življenja bodisi odnosov z najbližjimi skupinami, ki so najpogosteje v stiku z njo« (2001: 46). Imena talov niso nič drugega kot produkt kolektivnega spomina, saj obstajajo zaradi spominov večine članov točno določene skupnosti 14

oziroma točno določenega območja. S pomočjo kolektivnega spomina nastajajo pripovedi izročila talov, ki posredujejo informacije o dogajanju v prostoru in času. So odraz človekovega dojemanja narave in prostora, njegovega delovanja v prostoru, spreminjanja in preoblikovanja okolja (Klemše 1997: 6). Nekatera ledinska imena so se ohranila tudi s pomočjo pisnih virov. Listine o dedovanju v obdobju od 12. do 18. stoletja so vsebovale ime ledine14 (Jarc 2004: 251). K še večjemu ohranjanju ledinskih imen v pisnih virih so pripomogli od srede 18. do prve polovice 19. stoletja trije katastri: Terezijanski, Jožefinski in Franciscejski. Unuk ugotavlja, da so imena v uradnih zapisih (urbarjih, zemljiških knjigah, sodnih spisih, jožefinskih vojaških zemljevidih) največkrat zapisana v narečni obliki, v Jožefinskem in Franciscejskem katastru včasih tudi v nemščini, italijanščini ali madžarščini. V petdesetih letih 19. stoletja se v uradnih dokumentih ledinska imena skorajda ne pojavljajo več, pa tudi sicer se kaže težnja po poknjiženem zapisovanju (2004: 195).

Danes parcelo v administrativnem smislu, namesto ledinskega imena, opredeljuje parcelna številka, katastrska občina in površina parcele.

katastri

Pod češn jo

Kataster je po etimologiji Marka Snoja zemljiška knjiga ali seznam z imeni parcel (1997: 223). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika15 pa je ta beseda obrazložena kot »uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo«. Kataster, zlasti Franciscejski, je pomemben vir za raziskovanje in spoznavanje imen talov skupaj z njihovo lokacijo.

Prvi popisi donosa in dajatev Kot sem že omenila, se ledinska imena niso ohranjala le z ustnim izročilom, temveč tudi pisno. Prvi znani popisi donosa in dajatev na slovenskem so bili v 12. stoletju urbarji. To so predhodniki zemljiškega katastra. Nastali so najprej kot opisi cerkvene in šele kasneje plemiške fevdalne posesti. Dohodki in dajatve se nanašajo na posamezne kmetije, polkmetije ali druge enote, glede na razdelitev lastnine oziroma deleža, ki ga je posamezen najemnik ali kmet dobil in zanj plačeval bodisi v denarju bodisi v pridelkih. V teh zapiskih ni podatkov o površini parcel in ni opisana razmejitev med posameznimi kmetijami. To védenje je prehajalo po ustnem izročilu od očeta na sina oziroma od prejšnjega najemnika na novega. 15

To je tudi razlog, da je večkrat prišlo do hudih sporov (Klemše 1993: 21). Vojne v 18. stoletju ter prizadevanja za modernizacijo gospodarstva so izpraznila državno blagajno, ki jo je bilo potrebno napolniti in najti način, ki bi omogočal zanesljiv in stalen vir dohodka (Klemše 1993: 22). Zaradi finančnih in vojaških potreb države, je začel nastajati prvi kataster. Nastal je kot pripomoček in osnova za odmero dohodka od zemljišč oziroma zemljiškega davka (Ribnikar 1982: 321). Cesarica Marija Terezija je sredi 18. stoletja v okviru prizadevanj za posodobitev državne uprave naročila izdelavo popisa in izmere zemljiške posesti. Terezijanski kataster je tako nadomestil dotedanji zastareli sistem obdavčevanja na osnovi urbarjev, vendar ni vseboval in ne predpisoval izmere posesti (Klemše 2005: 716; Ribnikar 1982: 327). Terezijanski katastrski operat17 vsebuje popis nosilcev pravnih pravic do zemlje, uporabo zemljišč v okviru štirih katastrskih kultur, napovedi dohodka in podložniških obveznosti. Vendar je bila izmera zemljišč za Terezijanski kataster zelo pavšalna, dohodki zemljišč pa so bili napovedani deloma v denarju, deloma v naturalijah (Ribnikar 1982: 321). Terezijanski katastrski operat sestavljajo trije deli: kmečke ali rustikalne napovedi, zemljiškogosposke ali dominikalne napovedi ter obračunske tabele. Izdelan je bil v letih od 1748 do

Odslej uporabljam v nalogi kratico SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Povzeto po: Pavle Merku, Študiji na pot. Katastrski operat je »izčrpno, strokovno dokumentiran opis zemljišča glede na izmero, kakovost, kulturo, lastništvo« (SSKJ).

16 17

katastri

1756 (Ribnikar 1982: 322, 324). Dobra tri desetletja zatem je cesar Jožef II. odredil izdelavo novega popisa, Jožefinskega katastra, kateremu osnova je bil Terezijanski kataster. Jožefinski katastrski operat odseva bistveni premik pri popisu, izmeri in napovedi donosa zemljišč. Določa tudi meje katastrskih občin, v okviru katerih so bila zemljišča razdeljena na osnovi topografske lege na več manjših zaključenih posestnih enot, ki so jih imenovali ledine (Ribnikar 1982: 324, 327). Jožefinski kataster se deli ravno tako na tri dele: fasija ali napoved, izvleček podrobnejše razdelitve in posestni list. Nastal je v letih od 1785 do 1789, v uporabi pa je bil manj kot pol leta (Ribnikar 1982: 327).

Franciscejski kataster Leta 1817 je takratni avstrijski cesar Franc I. izdal nov patent o zemljiškem davku. Tako je nastal Franciscejski kataster, imenovan tudi Napoleonski kataster. To je davčno-upravni instrument, dopolnjen z mapami, točnimi opisi katastrskih občin in zemljišč ter drugimi podatki (Klemše 1993: 23; Ribnikar 1982: 334). Podlaga za novo katastrsko izmero je bila vzeta iz Jožefinskega katastrskega 18 19

Povzeto po: Pavle Merku, Študiji na pot. Povzeto po: Pavle Merku, Študiji na pot.

V Jarovci so si čas krajšali z risanjem različnih simbolov na kamenje operata, ki je bil potreben izboljšav in izpopolnitev. Upoštevali so tudi gradivo iz Terezijanskega katastra. Že zapisanemu so dodajali nove podatke, ki so jih zbrali na terenu. V uradni popis so bila vključena tudi imena parcel, voda, zaselkov, vzpetin ter večjih območij (Klemše 2005: 7)18 . V nekaj letih je bil izveden popis in narisane mape za celotno območje avstrijske države. Na območju Goriške, Istre in Trsta so mape v glavnem izrisali v letih 1817–1825. Sočasno je bil opravljen tudi natančen popis parcel, njihovih lastnikov, donosa itd. (Klemše 1993: 23 in 2005: 719 ; Ribnikar 1982: 334).

Franciscejski kataster se deli na grafični in spisovni del (imenovan tudi protokol). Slednji opisuje stavbne in zemljiške parcele, njihovo velikost, kakovost in posevke, našteva lastnike parcel v katastrski občini po abecednem redu in podobno (Ribnikar 1982: 329). Zapisnik (protokol) zemljiških parcel vsebuje: številko mapnega lista, v katerem je vrisana parcela, ime tala, tekočo številko parcele, vrsto lastništva parcele, lastnika parcele, vrsto zemljišča po katastrski kulturi, površino v oralih in klaftrah 20 , kakovostni razred, čisti letni donos v kovanem denarju, vrednost zemljišča in pripombe. V njem najdemo popise vseh parcel, cest in poti ter rek in potokov. Katastrska mapa ima naslednje podatke: številko zemljiške in stavbne parcele, vris stavbe oziroma gradbenega objekta, zapis imena naselja in tala ter zapis topografskega znaka za določene katastrske kulture. Izdelana je bila v merilu 1: 2880 (Ribnikar 1982: 330, 331). Franciscejski kataster uvaja, kar zadeva plačevanje davkov, načelo enakosti. Vsi lastniki zemljišč so plačevali davek na osnovi površine, vrste kulture in donosa zemljišča (Klemše 1993: 23, 24). Slabost tega sistema je bila, da so katastrske raziskave in popise opravljali določeni uradniki, ki v večini niso bili vešči

Oral je ploščinska mera (1 oral je 57,55 a), klaftra pa dolžinska mera (1 klaftra je 1,896 m) (SSKJ). Povzeto po: Pavle Merku, Študiji na pot.

20 21

slovenščine in so si zapisovali krajevna in osebna imena, kakor so pač zmogli: odtod tudi veliko popačenih in zgrešenih imen v prvih katastrih. Katastrske opise v drugi polovici devetnajstega stoletja so opravljali že domači uradniki, ki so bili v večini vešči slovenščine in so znali zapisovati krajevna in osebna imena pravilno in po tedaj veljavnem pravopisu; seveda je zaradi tega nastala tudi marsikatera popačenka, saj so mnogi ta nerazumljiva imena tudi popravljali s pomočjo paraetimologije, ki je slonela na razumljivih besedah (Klemše 2005: 721 , Roblek 1999: 270). Franciscejski kataster je osnova tudi današnji katastrski ureditvi v nekdanjih avstrijskih deželah. Z reambulančno (to je ponovno) katastrsko izmero v drugi polovici 19. stoletja smo dobili nov katastrski operat, ki je zamenjal Franciscejskega in je poleg nekdanje davčne uporabnosti pridobil na svoji dokumentarni vrednosti (Ribnikar 1982: 334).

katastri

Podgrič, Lozice in Otošče v zemljiških katastrih Pomemben del podatkov, zbranih v knjigi Pripoved izročila talov, je bilo pridobljenih z arhivskimi viri, med katerimi prevladuje Franciscejski kataster (mape in posestni listi), sledijo mu Zemljiško-posestni listi katastrske občine Lozice, Katastrski urad Ajdovščina (iz konca 19. in začetka 20. stoletja). Podgrič spada v katastrsko občino 22 Podnanos, Lozice v k. o. Lozice, Otošče pa v k. o. Dolenja vas. Franciscejski kataster za omenjene tri katastrske občine je bil izdelan leta 1822. Grafični del Franciscejskega katastra vsake k. o. tvori več mapnih listov, odvisno od velikosti posamezne občine. Za k. o. Lozice in Podnanos so v Arhivu Republike Slovenije ohranjeni vsi mapni listi, pri k. o. Dolenja vas pa manjka eni mapni list, ki pokriva del Otošč. V mape Franciscejskega katastra so vpisana imena talov, krajevna imena, imena nekaterih zaselkov in potokov, ipd. Franciscejske katastrske mape so obarvane z različnimi barvami, ki so bile določene za posamezne katastrske kulture. To daje prednost raziskovalcu, saj lahko hitro razbere, ali je bil v času 22

Odslej kratica: k. o. (katastrska občina).

nastanka Franciscejskega katastra na določenem talu pašnik, vinograd ali je bila njiva ipd. Poleg barve so pomembni tudi posamezni topografski znaki za katastrske kulture. Najpogosteje se pojavljajo znaki za označevanje pašnikov (W), skupnih pašnikov (GW), vinogradov (ob kolu navita vinska trta) in gozdov (smrečica in črki MH za iglast gozd srednje starosti, drevesce za listnat gozd, za mešan gozd pa črki GH). Pomemben vir za tovrstne raziskave je Protokol Franciscejskega katastra. Sama sem pri raziskavi uporabljala

Premerlišče v Franciscejskem katastru

VRSTA ZEMLJIŠČA

BARVA

njiva

svetlorjava

vrt

temnozelena

vinograd

rjavkastordeča

travnik

svetlozelena

pašnik

rumenozelena

gozd

malo manj temnozelena kot pri vrtu

potok, voda

svetlomodra

pustota

brez barve oziroma ista barva kot za pašnik

vozna pot

svetlorjava

steza, pot

svetlorumena

zidana hiša, kamnit most

svetlordeča

Tabela: Barve različnih vrst zemljišč na mapah Franciscejskega katastra

predvsem sledeče rubrike Potokola: številka mapnega lista 23 , ledinsko ime, številka parcele, vrsta lastništva parcele (dominikalna, rustikalna), lastnik parcele 24 , vrsta zemljišča po katastrski kulturi. Največ imen talov je bilo zapisanih v posestnih listih k. o. Lozice iz let 1891– 1930. Ta imena so zapisana v slovenskem jeziku in se povečini uporabljajo še danes. Ti posestni listi so podobno sestavljeni kot Protokol Franciscejskega katastra, razlikujejo se le v rubriki 'vrsta lastništva parcele', ki jo je nadomestil 'razred (kakovost parcele)'. S primerjavo starejših katastrov in današnjega stanja ugotovimo, da je prišlo v manj kot dvesto letih do ogromnih razlik, ki vplivajo na imena talov. Zaradi spremembe vrste zemljišča je nastalo marsikatero novo ledinsko ime, nekatera pa so zaradi prenehanja obdelovanja zemlje tudi izginila. Imena talov so se spreminjala tudi zaradi spremembe lastništva. V novejšem času je na izginjanje ledinskih imen precej vplivala tudi melioracija, ki je spremenila podobo poljskih površin v tolikšni meri, da je marsikatero poimenovanje talov izgubilo svoj smisel. Ta imena so danes na robu izginotja in jih je zato nujno potrebno zapisati.

V katerem je vrisana parcela. Hišna številka, priimek in ime ter kraj bivanja.

Del Otošč, v ozadju Brda

Pogled na Sela in Podgrič

ledinskih imen

Or ešje

Ledinska imena na območju vasi Podgrič, Lozice in Otošče so po večini slovanskega (slovenskega) izvora, čeprav se v nekaterih primerih opazijo tudi tuji vplivi, saj se v zahodni Sloveniji srečujejo tri velike jezikovne skupine: romanska, germanska in slovanska. Med slovenskimi ledinskimi imeni so v prvi vrsti imena tistih zemeljskih površin, ki jih človek izrablja za gojenje kulturnih rastlin, to so imena polj, travnikov in njiv (Čop 2002: 98). Ledine so ljudje poimenovali po različnih kriterijih, zato sem jih poskušala razvrstiti po skupinah, glede na njihov pomenski izvor. Pri izdelovanju klasifikacije ledinskih imen sem se opirala na različne klasifikacije večjega števila avtorjev. Ker pa ima vsako zemljišče svoje značilnosti in posebnosti, ki ni nujno, da so vedno podobne značilnostim zemljišč drugih krajev, je bila potrebna izdelava nove dopolnjene klasifikacije. Ta v nekaterih sklopih povzema klasifikacije predhodnih raziskovalcev25 , določeni sklopi pa so se oblikovali glede na zbrana ledinska imena. Ledinska imena delimo glede na njihov pomenski izvor v naslednje sklope ali skupine: a) glede na reliefno izoblikovanost tal: v ta sklop ledinskih imen sodijo tista, ki kažejo na obliko zemeljskega površja. To so predvsem ravnine, doline, gore, hribi, vzbokline na površju, grabni, brda, žlebi itd. 25

V to skupino uvršam naslednja zbrana imena: Brda, Bržina, Bržine, Cesarska drča, Dolga dolina, Dolina, Dolinica, Drage, Drašca, Furlanov žleb, Globoka dolina, Globok graben, Goričica, Grič/V griču, Hrbec, Hrib, Jačke, Jama, Jamske puščave/Jamski vinogradi, Klanec, Loški hrib, Na hribu, Na rovni/Rovni, Na šiji, Njivica, Ogljiček, Orehova draga, Ostri vrh, Petrova dolinica, Polance, Ravence, Ravna njiva, Ravnje, Reber, Rebrca, Rebrnice, Rovence, Rovnica, Sedlo, Šija, Šoja dolina, Tičnica, V dolini, Velika reber/Veliko rebro, Vovkov kanal, Vrtača, Žingarca, Žleb in Žlebiči. b) glede na prostorsko opredelitev zemljišča: sem uvrščam ledinska imena, ki odražajo lego parcele ali večjega območja v prostoru, še posebej glede na kako drugo zemljišče. Ta ledinska imena so: Brajde/Na brajdi, Brajdica, Damovšče, Gornja njiva, Gornje njive, Konec njiv, Konfin, Kot pri mostu, Loški hrib, Mislejsko polje, Nabrižnik, Nadnjiva, Nadparti, Nadravnje, Nadstajce, Nad stanom, Na robu, Podbrdo, Podbrižnik, Podčuk, Pod Frelihovim, Pod Golim vrhom, Podgora, Podgrapa, Pod grapo, Pod Loko, Pod klučem, Pod malnom/Pred malnom, Pod mlacom, Podokroglica, Pod pogoriščem, Pod ravno/Pod ravna, Podsela/Podselih, Podstrnadovec, Podvrt, Podzatrep, Podžingarca, Podžvanuti, Pri jezu, Pri križu, Pri presekani cesti, Pri Šumljaku, Pri vrtu, Renkovi,

Na primer: Dušan Čop, 2002; Jasna Majda Peršolja, 2005; Rudolf Badjura, 1953; Dolores Čarga, 2006.

ledinskih imen

Rob, Škrlski rob, Škrlski Videm, Tam zadaj, V robu/Na robu, Začuk, Zahribovec, Za malnom, Zamlake, Za starim gradom in Zažagajevec. c) glede na lastnosti ali značilnost zemljišča ter sestavo in kakovost tal: ledinska imena v tem sklopu odsevajo bodisi lastnost parcele ali večjega območja (suha ali mokra tla, barva zemljišča, ipd.) bodisi sestavo in kakovost tal (kamnita tla, drča, pesek, prod, ipd.). To so: Bundovec, Cesarska drča, Čičovec, Čukovka, Debela stena, Dolga dolina, Dolga njiva, Dovšca, Frkatovec, Gabrova griža, Gavcova drča, Gladežnica, Globoka dolina, Globok graben, Golak, Goli vrh, Kamničje, Korona, Kozlovec, Krače, Kršarjevec, Kržavka, Kuret, Lazna, Mačji grad, Mala Žingarca, Mirce, Mlac, Mlaček, Mlačice, Mladice, Mlaka, Mocver, Močila, Močilo, Mrave/Na mravah, Na brodu, Nad bajto, Na pazdevki, Njivica, Ogradica/ Gradica, Okroglica, Pasji rep, Pleša, Pogorišče, Ponevica, Preske, Pri debelem kamnu, Renjaki, Rjava drča, Sovdanova pot, Spezdelovec, Stene, Širm, Ta večja njiva, Trkovec, V drčah, Videm, V ogradi/Ograda, V ta dolgi/ Dolga njiva, Zajčje staje, Zatrep, Zimica in Zvirki.

d) glede na rabo tal: v ta sklop sodijo ledinska imena, iz katerih se da razbrati rabo tal (polje, vrt, vinograd, pašnik, travnik ipd.). Ta ledinska imena so: Boršt, Brajda, Brajde, Dolga njiva, Gmajnica, Jamske puščave/ Jamski vinogradi, Korona, Ledina, Lipovžev borovec, Logar, Loza, Mejaževec, Mejica, Mirce, Nakovec, Njivica, Nogradec, Ogradica/Gradica, Osredki, Podgriško polje/Polje, Pod Žvanuti/Polje, Polance, Preske/ Preska, Pri debelem kamnu, Pri hruški, Puščava, Puščave/Na puščave, Ravna njiva, Repniki, Senožet, Senožeti, Senožetka, Slamčevec, Tavčarjev bor, Ta večja njiva, Trebež, Vrt, Vrtača, Vrti in V vrtu. e) glede na dejavnost območja: ta ledinska imena govorijo predvsem o preteklih dejavnostih, ki so se odvijale na zemljiščih ali v njihovi bližini. Med zbranimi imeni so to: Bruse/ Brusi, Klenove staje, Lazi, Lazna, Mrhovče, Na zgonu, Ograda/Ograde, Pogorišče, Preske/Preska, Robutnica, Soline, Solinovec, Stan/Na stanu, Stopče, Stope, Šotorjevšče, Trebež, Trebeži in Zgon. f) glede na predmet ali objekt na zemljišču: to so ledinska imena

zemljišč, na katerih so (bili) določeni predmeti ali objekti, tudi naravni. Sem uvrščam naslednja zbrana ledinska imena: Čepinja dolina, Na širmu, Pri lajšti, Pri mostu, Pri podrtem mostu/Pri mostu, Pristava, Skirnica, Širm, Šotorjevšče, Ušte, Videm in Pri žegnu. g) glede na lastništvo ali uživanje talov: v ta sklop so uvrščeni vsi tali, ki so bili poimenovani po lastništvu parcel. V njih se lahko odseva ime, priimek, vzdevek ali hišno ime, lahko pa celo kraj ali ustanova, ki si je oziroma si še lasti določene parcele ali večje območje. Ta ledinska imena so: Adamovšče, Andlovčovec/Vandlovčovec, Antonovec/Vantonovec, Bajčevec/Nad Žnidarjem, Baronovec, Berakovka, Bežajevi vrti, Bežajev laz, Brižnik, Božičke, Caputinovec, Cerkvenica, Cilna puščava, Čeledinica/Čeledinice, Dolganovec, Francinov laz, Furlanov žleb, Gavcova drča, Gorškov laz, Hlepinovec, Jakopov part, Jenerjevec, Jerovšče, Jurčevka/Jurčeva dolina, Kuntov laz, Lavtrijevec/Lavtrijevca, Lipovžev borovec, Logar, Makovec/ Nakovec, Markovšče, Mislejsko polje, Na Habetovem, Part, Petrova dolinica, Petrovec, Pivško orešje,

Pod Frelihovim, Podruštvo, Ponevica, Ponevičarjev laz, Premerlišče, Pristavsko, Prošperjevec, Renjaki, Skupkovka, Skupnina, Škapinsko, Špetnik, Šušet, Tavčarjev bor, Videm, Vovkov kanal in Žagarjev laz. h) glede na rastline ali drevesne vrste: različne rastline ali drevesa, ki so uspevala na določenem območju, so pustila sledi tudi v ledinskih imenih. V večini primerov ledinskih imen obravnavanega območja gre za rastline ali drevesne vrste, ki se na tem območju ne pojavljajo več in nanje kaže le še ledinsko ime. Ta imena so: Cerje, Čukovka, Drence/Drenče, Erželovka/Gerželovka, Gabrova griža, Gabrovina, Gladežnica, Grmovnik, Grumovec, Golobnik, Hrastovci, Jelševec, Jurčevka/Jurčeva dolina, Klenove staje, Leškovje, Mrave/Na mravah, Na detelji, Orehova draga, Orešje, Pasji rep, Pivško orešje, Pod češnjo, Pri bekah, Pri debeli bukvi, Pri hruški, Robidnica, Vrbovina, Vršiči/Vršiče in Zelnik. i) glede na živali: v to skupino spadajo tali poimenovani po določenih živalih, za katere so ljudje vedeli ali slišali, da se na parcelah zadržujejo. V to skupino sodijo naslednja ledinska imena: Čuk, Čukovka, Golobnik, Jarovca, Kozlovec, Mačji grad, Pasji rep, Polšnja, Šoja dolina,

Tičnica, Zajčevec, Zajčje staje, Žabelki in Žužkovec. j) glede na poti in ceste: v tem sklopu so ledinska imena, ki so jih ljudje poimenovali po bližnjih poteh ali cestah. Ta ledinska imena so: Podcesta in Pod cesto. k) glede na zgodovinske dogodke: v tem sklopu so ledinska imena, ki opominjajo na zgodovinske dogodke in živijo med ljudmi predvsem z ustnim izročilom (nekdanja bivališča, bitke, zažiganje čarovnic, ipd.). Ta ledinska imena so: Babna dolina, Babni grob, Barnica, Krvavi potok/Kriv potok, Logar, Sela, Šotorjevšče in Trkovec. l) pomenski izvor ledinskih imen ni znan: sklop vsebuje tista imena, katerih pomenov ni bilo moč razbrati, predvsem zaradi pomanjkanja informacij. V večini primerov so to ledinska imena, ki gredo počasi v pozabo, jih ljudje ne uporabljajo več ali jih sploh niso nikdar poznali, nekatera pa so izgubila svoj prvotni pomen zaradi spremembe okolja ali rabe zemljišča in je zato danes njihov pomen težko razložiti. Ta ledinska imena so: Bundovec, Kalinovec, Kolopnik, Kržavka, Malnaršče, Migovec in Okroglica.

izroÄ?ila talov

Hr a s to

vci

Tal je narečna beseda, ki jo prebivalcem Zgornje Vipavske doline od Otošč do Podgriča pomeni enako kot 'parcela.' Kot je iz naslova knjige razvidno, gre za pripoved domačinov o talih oziroma za pripovedi, ki jih dajejo poimenovanja talov, saj je iz večine imen moč razbrati preteklost obravnavanega območja s kontinuiteto v sedanjosti. Zbrana ledinska imena povedo, s katerimi dejavnostmi so se ljudje na določenem območju v preteklosti ukvarjali, kaj so gojili, kako so obdelovali zemljo, kakšne navade so imeli, katere stvari so jim bile na določenem terenu zanimive ali pomembne, kakšne rastline in živali so se nahajale na določenem območju, ipd. Zbirka vseh teh imen tvori pripoved izročila talov. Vse to lahko primerjamo z današnjim stanjem ter tako razkrijemo podobnosti in razlike. Poglavje Pripoved izročila talov sloni na terenskem delu, ki ga podpirajo arhivski viri in vsa pregledana literatura. Domačini – informatorji oziroma sogovorniki – so tisti, ki podajajo pripovedi. Te največkrat temeljijo na izročilu zamejene skupnosti. Pripoved domačinov je zanesljivejša, če se jo preverja na terenu med drugimi sogovorniki, ali če jo podpremo z viri (npr. arhivski viri, obstoječa literatura). Zbiranje in popisovanje ledinskih imen je dolgoročno in zato zahtevno delo. Raziskovalec se mora z 26

Leta 2005 je izšla brošura Hišna imena v vaseh Otošče, Lozice in Podgrič.

obravnavanim območjem dobro seznaniti, da lahko takšno raziskavo izvede čimbolj kvalitetno. Biti doma v tem okolju je bilo zato zame velika prednost pri raziskovanju ledinskih imen. Kot še ena prednost pri tej raziskavi se je večkrat izkazala moja predhodna raziskava o hišnih imenih 26 , saj so nekatera ledinska imena povezana prav s hišnimi imeni. 33

Bendima (trgatev) v Zajčevcu

izročila talov

Kaj povezuje in kaj ločuje prebivalce vseh treh vasi DANES Podgrič, Lozice in Otošče ležijo na jugovzhodnem koncu Vipavske doline. Vse tri vasi so v dolini, na jugozahodu in severovzhodu pa jih obdaja hribovit svet. So sosednje vasi, poseljene ob potoku Močilniku, ki izvira v Golem vrhu. Vanj se iz Podgriča stekata Dolganovec in Polanski potok. Nad Podgričem, Lozicami in Otoščami teče avtocesta, ki je razbremenila promet Rebrniške ceste, ki je nad omenjenimi vasmi. Vasi med seboj povezujejo lokalne ceste. Prebivalci obravnavanega območja so povezani med seboj na področju religije in šolstva, ločijo pa se po politični in upravni poti. Vse tri vasi spadajo v Loziško župnijo, katere verniki obiskujejo cerkev na Lozicah. Otroci iz vseh treh vasi obiskujejo šolo do petega razreda devetletke v Podnanosu, nato osnovno šolanje nadaljujejo v Vipavi. Vasi Podgrič in Lozice tvorita Krajevno skupnost Lozice, ki je del Vipavske občine, ta pa je del Upravne enote Ajdovščina. Otošče spadajo v Krajevno skupnost Senožeče, občino Divača in Upravno enoto Sežana. Vsaka izmed vasi spada v drugo katastrsko občino. 27 28

Po podatkih statističnega urada za leto 2002 je bilo v Podgriču 53 prebivalcev in 17 hišnih številk, na Lozicah 213 prebivalcev in 58 hišnih številk, v Otoščah pa 22 prebivalcev in 10 hišnih številk. Današnje stanje se ne razlikuje bistveno. Domačini imajo službe predvsem v Vipavi, Ajdovščini, Postojni, nekateri tudi v Ljubljani in drugje. Nekateri se še preživljajo z raznimi obrtmi na domu (šiviljstvo, čebelarstvo, itd.). Poleg rednih služb imajo vinograde in sadovnjake ter obdelujejo polja in njive. Le redki se ukvarjajo z živinorejo. VČASIH Postojnsko okrajno glavarstvo je leta 1889 o Podgriču, Lozicah in Otoščah zapisalo: »Loziška občina obstoji iz treh vasi ter je politično podrejena glavni občini Št. Viški 27. Vas Lozice je zelo raztresena, skoraj vsakih šest hiš ima svoje ime. Broji pa 316 prebivalcev in 58 hišnih številk. Podgrič je vas oddaljena dobre četrt ure od Lozic, leži par korakov pod novo cesto 28 , ter broji 170 prebivalcev in 20 hišnih številk. Vas Otošice (Grabnje), obstoječa iz skoraj samih mlinov, zgrajena je na južno-vzhodni strani Lozic, v dobro uro oddaljeni globoki soteski pod staro cesto, ter broji 62 prebivalcev in 11 hišnih številk« (1889: 181). Iz zapisanega lahko

Podnanos se je do leta 1952 imenoval Št. Vid, po domače Šembid. Rebrniška cesta, ki je bila do letos glavna povezava iz Razdrtega do Vipavske doline.

Nošenje perila v jerbasih

Žetev s kombajnom

razberemo, da so, za razliko od danes, vse tri vasi sestavljale isto občino in imele precej več prebivalcev. Na pomembnost Močilnika v preteklosti je opozarjalo precejšnje število mlinov, dve žagi in stope. »Kadar je mlinom na Krasu zmanjkalo vode, so Kraševci z osli prenašali žito v vipavske mline« (KLS 29 1968: 341). S spreminjanjem vodostaja Močilnika, zaradi mrzlih zim 30 in sušnih poletij ter zaradi porušitve nekaterih obratov med drugo svetovno vojno in nastajanja industrij, so otoščanski in loziški mlini počasi prenehali delovati. Med domačini so bili tudi trgovci, gostilničarji, kovači, čevljarji, šivilje, krojači, peki itd. Prebivalci vseh treh vasi so se ukvarjali s kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom.

Analiza ledinskih imen vasi Podgrič, Lozice in Otošče V tem poglavju so našteta, opisana in analizirana vsa ledinska imena, ki so bila zbrana na območju Podgriča, Lozic in Otošč. Vsaka izmed treh vasi spada v drugo k. o., zato so imena obravnavana za vsako vas in hkrati k. o. posebej. Podgrič spada v k. o. Podnanos, Otošče pa v k. o. Dolenja vas. Ti dve katastrski Krajevni leksikon Slovenije. V času zelo mrzlih zim je potok zamrznil in obrati na vodni pogon niso mogli delovati. 29

občini zajemata obsežnejše območje. Prebivalci obravnavanih treh vasi imajo svoje parcele le na delu teh k. o., zato sem zbrala in zapisala le tista ledinska imena teh dveh k. o., ki jih poznajo in uporabljajo domačini. V primeru Lozic, ki spadajo v k. o. Lozice, pa sem vključila ledinska imena celotne katastrske občine oziroma tista ledinska imena, ki jih poznajo domačini ali pa se nahajajo med zapisanimi viri njihovih prednikov. Večina zbranih ledinskih imen spada med t. i. »živa ledinska imena« (Roblek 1999: 257), kar pomeni, da jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem izražanju, da vedo, kateri kos zemlje označujejo ali da vsaj živi spomin nanje. Izjema so nekatera ledinska imena, zbrana s pomočjo arhivskih virov, ki ne ‘živijo’ več med ljudmi, jih ljudje ne uporabljajo in ne poznajo več. Pričujoče delo zajema tista ledinska imena vseh treh vasi, ki so bila zbrana med arhivskim gradivom ter na terenu med domačini. Pokrajinski arhiv Nova Gorica hrani Zemljiško-posestne liste k. o. Lozice iz let 1891–1930 31 ter fond Krajevnega ljudskega odbora Lozice iz let 1944–1952, katerih podatki so zajeti v tej knjigi. Arhiv Republike Slovenije hrani Franciscejski kataster za k. o. Št. Vid, k. o. Lozice ter k. o. Dolenja vas. Franciscejski

Letnica izgradnje prve poti na Nanos

Pokrajinski arhiv Nova Gorica ne hrani Zemljiško-posestnih listov za k. o. Podnanos v teh letih, temveč novejše, v letih 1952–1955. Ti Zemljiško-posestni listi pa ne vsebujejo več ledinskih imen, temveč samo parcelno številko.

izročila talov

kataster za te tri katastrske občine je bil dokončan leta 1822. Posebno uporabne za tovrstno delo so karte oziroma mape Franciscejskega katastra ter Zemljiškoposestni listi. V Geodetski pisarni v Ajdovščini (Območna geodetska uprava Nova Gorica) si je moč ogledati raembuliran 32 Franciscejski kataster iz leta 1869, hranijo tudi uporabne novejše Pregledne katastrske načrte (PKN) izdelane v letih 1983–84 ter dopolnjene po melioraciji. Pri zbiranju informacij med domačini je dober pripomoček kataster ter ortofoto posnetki 33 . Priporočljivo si je lokacijo posameznih talov ogledati na terenu in si na karti (katastru, posnetku) označiti njihova imena. Med zbranimi imeni talov so torej tista imena, ki jih domačini še uporabljajo, tista, ki jih še poznajo in se jih spomnijo, vendar jih danes ne uporabljajo več ter tista ledinska imena, ki sem jih našla med pisnimi viri, vendar jih domačini ne poznajo (več). Ledinska ime so obravnavana za vsako k. o. oziroma vas posebej, znotraj te pa po abecednem vrstnem redu. Vsako ime je zapisano v poknjiženi obliki, v oglatem oklepaju pa še izgovorjava imen v narečju prebivalcev obravnavanega območja. V primeru, da se ledinsko ime enako napiše v knjižnem jeziku kot se izgovori 32

Na novo izmerjena zemljišča, dopolnjen, popravljen kataster (SSKJ).

Podgrič v narečju, je zapis v oglatem oklepaju izpuščen. Zgodi se, da nosi en sam tal več imen hkrati, saj lahko lastnik svojo parcelo drugače imenuje, kot jo imenuje njegov mejaš ali kak drug domačin, ime se lahko spremeni tudi ob menjavi lastnika. Poleg tega ima lahko manjša ledinska enota, ki leži v večjem območju njiv, travnikov ipd., ledinsko ime, ki se ga uporablja za to celotno območje njiv, hkrati pa ima ledinsko ime, ki se ga uporablja samo za tisto parcelo. Katera parcela ima več ledinskih imen, je razvidno iz analize posameznega ledinskega imena. Analiza vsakega posameznega ledinskega

Pogled na Rebrnice z novo hitro cesto

33 »Ortofoto je skeniran aeroposnetek, ki je z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in modela reliefa, transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti« (Internetni vir: GURS).

imena vsebuje lego parcel oziroma območja z določenim ledinskim imenom ter pripoved izročila ledinskega imena s poskusom razlage pomenskega izvora imen. Pri tem so upoštevana vsa mnenja in znanje domačinov o določenih ledinskih imenih ter parcelah. To znanje je, kjer je to možno, podprto z arhivskimi viri in obstoječo literaturo o ledinskih imenih. Nekatera zbrana ledinska imena zajemajo širše območje in je zato neprimerno, da bi jih obravnavali v sklopu ene same vasi. Ta ledinska imena so: 1 REBRNICE [Rәbәrnice] Lega: Severno od Podgriča, Lozic in Otošč. Rebrnice se raztezajo nad vsemi tremi vasmi od Podgriča (segajo še nekoliko proti Podnanosu) skoraj do Razdrtega, natančneje do Krivega potoka. Razprostirajo se na območju med vasmi in Podgoro. Enako ime se uporablja tudi za cesto, ki poteka na območju Rebrnic in povezuje Podnanos z Razdrtim. Rebrniška cesta je znana po številnih ovinkih, ki se iz doline vzpenjajo proti vrhu Rebrnic. Cesta je v uporabi od leta 1866. Pred tem letom je promet potekal po deželni in poštni cesti iz Podnanosa skozi Lozice in naprej čez Zgornje Žvanute. To je bila prva Rebrniška cesta, ki ji v knjigi pravim tudi

‘stara rebrniška cesta’. Na Čuku se stara deželna in poštna cesta združi z današnjo Rebrniško cesto. Ledinsko ime Rebrnice izhaja iz besede ‘reber’, ki pomeni ‘pobočje’ ali iz besede ‘rebro’, to je ‘strmina, grič’ (Snoj 1997: 528). Na območju Rebrnic je teren precej valovit oziroma rebrast in se iznad vseh treh vasi strmo vzpenja proti Nanosu. 2 PODGORA [Pudguora] Lega: Severno od Podgriča, Lozic in Otošč. Vse tri obravnavane vasi ležijo pod nanoško planoto, ki jo domačini imenujejo Gora. Območju pod nanoškim pogorjem zato pravijo Podgora. Danes je Podgora že precej poraščena z gozdom, včasih pa so to območje požigali, da se ni zaraslo z drevjem in ga uporabljali predvsem za pašo. Pastirji so iz vseh treh vasi gnali živino na pašo po večini Podgore. Podgora je razdeljena na več manjših ledinskih enot, ki so obravnavane v spodnjih poglavjih, glede na to pripadnost določeni katastrski občini. Ledinsko ime Podgora se uporablja za širše območje, za točno določeno območje Podgore pa se uporabi ledinsko ime manjše enote. To ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev Podgore, ki leži pod Goro.

Rebrnice iz vrha doline

Nanos, pod njim Podgora

izročila talov

Podgrič, katastrska občina Podnanos

Ledinska imena v Podgriču po abecednem vrstnem redu

Ime vasi Podgrič je nastalo iz prostorske opredelitve vasi glede na Grič. Podgrič leži pod območjem imenovanim Grič. To je ledinsko in hkrati občno ime. V prvi polovici 20. stoletja je bil Podgrič povezan z Goro tudi s pomočjo vojaške žičnice ali teleferike, kot jo imenujejo Podgričani. Teleferika je bila napeljana iz Podgriča do štirne (vodnjaka) pri lovski koči na Nanosu. To je bila vojaška tovorna žičnica, ki je bila postavljena okrog leta 1925. Kasneje so jo uporabljali tudi domačini, da so na Goro vozili gnoj, v dolino pa flance. Flanca je sadika okopavin in vrtnin. V preteklosti je bila dejavnost gojenja flanc na Gori zelo pomembna, saj so bile znamenite flance iz Nanosa poznane širom doline pa vse do Sežane in Istre. Vsaka hiša v Podgriču je imela po tri tale zemlje na Nanosu, kjer so sadili flance – sadike zelja. S pomočjo teleferike so si ljudje vozili tudi drva. Melioracija na Podgriškem polju, ki je precej spremenila parcelacijo zemljišč, je bila izvedena leta 1988. S spremenjeno parcelacijo so se spremenila ledinska imena, nekatera pa tudi izgubila ali pa ostajajo le še v spominu nekaterih domačinov.

3 BARNICA [Barənca] Lega: Severno nad vasjo. Pod Barnico je arheološko najdišče Gradišče nad Hraščami. To je prazgodovinsko gradišče, ki na severni strani zapira Vipavsko dolino pred prehodi na Razdrto. »Skrajni vrh gradišča je na severu strmo odsekan in pobočje pada v sedlo na Barnici, ki ga je domnevno sekala rimska cesta« (Internetni vir: Register nepremične kulturne dediščine 34). Informator je mnenja, da se je to gradišče iz pozne rimske dobe imenovalo Barnica. Tako se danes imenuje predvsem območje poslopij, ki jih je okrog leta 1926 zgradila italijanska vojska, kasneje so prišla v roke slovenske vojske. Nekateri Lozičani in Otoščani uporabljajo ime Barnica tudi za poimenovanje Rimske ceste med Barnico kot prazgodovinskim gradiščem in Razdrtim. Veliko starih naselbin je imelo imena, ki so bila povezana z obrambo, varovanjem (npr. Branik, Branica). Ledinsko ime Barnica morda izhaja iz besede ‘brana’, ki pomeni »(obrambni) okop« ali »vojaška utrdba z zemeljskimi okopi« (Snoj 2009: 74), saj je območje Barnice

Odslej uporabljam kratico RKD.

Božičke na Podgriškem polju

Rimska cesta ali Barnica

oziroma arheološkega najdišča Gradišče nad Hraščami predstavljalo obrambno naselje, ki je branilo prehod na Razdrto. 4 BERAKOVKA [Bәrakouka] Lega: Severno nad vasjo. Pred leti (tudi še 30 let nazaj), ko so na tem območju večino parcel kosili, so iz sosednjih talov hodili v Berakovko po vodo, saj je bil tam studenec. Po mnenju informatorja je bila ta parcela včasih last Berakovih 35 iz Lozic, od katerih so jo podedovali sedanji lastniki, saj oba lastnika povezujejo sorodstvene vezi. Dejstvo, da je bil ta tal včasih Berakov potrjuje tudi Protokol Franciscejskega katastra, v katerem je kot lastnik tala zapisan Nebargai 36 Joseph, Lozice 37, katerih hišno ime je Berakovi. Ledinsko ime Berakovka je nastalo glede na lastništvo parcele iz hišnega imena.

zemljišča po priimku Habe. Po mnenju sogovornikov je tudi ledinsko ime Božičke nastalo glede na lastništvo po priimku oziroma hišnemu imenu Božič.

5 BOŽIČKE [Bužičke]/NA HABETOVEM [Nə Həbjətəvəm] Lega: Podgriško polje37. Nahajajo se desno od poljske poti Podgrič–Podnanos. Leta 1881 se kot lastnik tega zemljišča v zemljiški knjigi omenja Jakob Habe, leta 1889 pa se omenja prenos terjatve Jakoba Habe v delnem znesku na Franceta Habe iz Zadloga. Ledinsko ime Na Habetovem je torej nastalo glede na lastništvo

6 BRAJDE Lega: V vasi, tik pod hišami. O tem, kako je nastalo to ledinsko ime informatorka meni: Ker je bilo blizu hiš. Majhni koščki. To bi pomenilo, da ledinsko ime Brajde označuje manjše bližnje parcele. Besedo brajda smo po mnenju etimologa Snoja (1997: 43) prevzeli iz italijanske besede ‘braide’, kar pomeni »majhno posestvo«. Drug informator pravi, da je brajda splošno

Hišno ime, Lozice 11. Popačen zapis priimka Nabergoj. Glej ledinsko ime št. 36 Podgriško polje.

36 37

Lastnik Berakovke v protokolu Franciscejskega katastra (prva vrsta)

Brajde tik pod hišami

izročila talov

primorska beseda, ki označuje vrsto trt ob njivah ali obdelovalni svet ob hišah, tudi vinograd (podobno kot Brda). Furlanska beseda ‘braide’ pomeni tudi »zagrajeno zemljišče, na katerem gojijo trto« (Snoj 2009: 73, 74). Glede na to, da ni znano, da bi bil kdaj na območju Brajd vinograd, domnevam, da je ledinsko ime Brajde nastalo kot oznaka za manjše parcele, ki so bile v bližini lastnikovih hiš. 7 BRŽINE [Bəržine] Lega: Severozahodno od Podgriča, na Podgriškem polju. Ledinsko ime Bržina je nastalo iz občnega imena brežina, ki pomeni »vzpetina nad ravnino« (SSKJ). Bržine se dvigajo iz ravnega Podgriškega polja proti glavni Rebrniški cesti in se nadaljujejo čez njo vse do nanoške ceste (cesta Rebrnice– Nanos). Prej enotno območje Bržin je Rebrniška cesta razdelila na dva dela. 8 BRIŽNIK Lega: Severovzhodno od vasi. Prvi kolovoz na Nanos je bil po podatkih informatorja narejen leta 1753. Ta letnica je vrezana v kamnu, ki je stal ob kolovozu. Danes je kolovoz opuščen in zaraščen, nova cesta pa gre nekoliko višje. Kolovoz in območje ob njem naj bi poimenovali po graditelju kolovoza s priimkom ali hišnim imenom Brižnik. Možno pa je

tudi, da so območje poimenovali po skrbniku kolovoza, saj beseda ‘brižen’ pomeni ‘skrben’, potemtakem bi bil ‘brižnik’ skrbnik. 9 BRUSE [Brәse]/BRUSI [Brəsi/Brusi] Lega: Nad in pod ovinkom Rebrniške ceste. Bruse, nekateri jih imenujejo tudi Brusi, se nahajajo nad cesto in pod njo. Preden so tu speljali Rebrniško cesto (leta 1866), je omenjeno območje sestavljalo celoto. Kot je razvidno iz Franciscejskega katastra, kjer je ime zapisano kot Bruscha, so bile v preteklosti na tem območju same košenice. Po besedah domačinov je

Pobiranje sena z nakladalko v Dovšci

Okopavanje trt na Bržinah

košenica travnik v nekoliko hribovitem svetu, ki se ga kosi enkrat na leto. Informator pravi, da so jim poleti ob košnji trave ves čas brusili oziroma peli škržati. To naj bi bila značilnost Brusov. Dodaja pa še, da so mogoče na tem mestu v preteklosti kopali kamen za brušenje kos. Takšen pomen ima ledinsko ime Bruse za mnoge avtorje, ki so se ukvarjali z raziskavo tovrstnih imen. Kot tak naj bi bil v ledinskih imenih prvič izpričan že leta 1144, in sicer v nemščini, »der Schleifstein« (Bezlaj 1956: 92). Obe pripovedi o nastanku ledinskega imena sta zanimivi in sprejemljivi za območje Brusov, težje pa je izločiti kaj od tega je v resnici vplivalo na nastanek ledinskega imena. 10 ČEPINJA DOLINA [Čəpinja dulina] Lega: Severno od vasi. To ime je nastalo v času gradnje nanoške ceste38 . S prekopavanjem tega območja so našli črepinje žar iz žganih grobov, ki jih arheologi uvrščajo v železno dobo. Grobišče »pripada prazgodovinskemu gradišču nad Hraščami 39« (Internetni vir: RKD). Beseda ‘čepinja’ je nastala z narečno izgovorjavo besede ‘črepinja’. Ledinsko ime Čepinja dolina označuje območje, na katerem so našli veliko črepinj žarnih grobov. 38 39

Cesta Rebrnice–Nanos. Glej ledinsko ime št. 3 Barnica.

Del Brus, kjer je bil še pred nekaj leti vinograd 11 DOLINICA [Dulinca] Lega: Severozahodno od vasi, nad ovinkom Rebrniške ceste. Nad ostrim ovinkom Rebrniške ceste (prvi ovinek iz Podgriča proti Podnanosu) je manjši grič. Del tega grička se imenuje Dolinica. Beseda ‘dolinica’ je pomanjševalnica občnega imena dolina, saj je Dolinica majhno območje. To ledinsko ime je nastalo glede na oblikovanost tal. 12 DOVŠCA [Doušca] Lega: Podgriško polje, desni breg potoka Močilnika. Ledinsko ime Dovšca označuje njive,

Pogled na Dolinico z vrha grička

izročila talov

ki so pred melioracijo potekale vzdolž Močilnika in se bile ozke in dolge. V Franciscejskem katastru je ledinsko ime zapisano kot Dacicza. Dovšca se imenujejo tudi njive onstran Močilnika, pod Loko. Publicist Klemše meni, da se ledinsko ime Doužica uporablja za dolge njive (2005: 137). Ledinsko ime Dovšca je nastalo glede na lastnost nekdanjih njiv tistega območja. 13 GORIČICA [Guritca] Lega: Podgriško polje. Goričica je edini griček sredi Podgriškega polja. Iznad njiv je dvignjena za nekaj metrov. Potopisec Badjura je o goricah napisal, da so to »nižje vzvišenine (gorica, gorca, goričica)«. Nadaljuje o splošnih značilnostih gorice: »osamljena, obla, zaokrožena ali nekoliko stegnjena, le nekaj deset metrov vzbočena višava, večinoma gola, redkeje pogozdena« (Badjura 1953: 112). Goričica ustreza omenjenim značilnostim gorice, je osamljena, zaokrožena in le nekaj metrov vzbočena. Povečini je gola, le na enem delu nekoliko porasla z grmičevjem. Ledinsko ime Goričica je nastalo glede na reliefno izoblikovanost zemljišča, in sicer kot pomanjševalnica besede ‘gorica’.

14 GRIČ/V GRIČU [U griči] Lega: Nad vasjo Podgrič. Grič ali kot nekateri pravijo V griču se nahaja nad Rebrniško cesto. Vas Podgrič, ki leži pod Gričem je dobila po njem ime. Ledinsko ime Grič je nastalo glede na reliefno izoblikovanost zemeljskega površja iz občnega imena grič, to je »nižji hrib« (SSKJ). 15 GRMOVNIK [Grmounk] Lega: Tik pod vasjo. Razteza se iz vasi proti Podgriškemu polju. Grmovnik izvira po mnenju informatorke iz besede ‘grmovje’. Tam je odprt prostor brez zavetja pred burjo,

Iz Polja se dviga Goričica

Podgrič je dobil ime po legi glede na Grič, saj leži pod njim

ki po teh krajih večkrat divja. Na takem območju pa lahko raste le grmovje, brez večjih dreves. Ledinsko ime Grmovnik je nastalo glede na rabo tal. 16 HLEPINOVEC [Hləpinouc] Lega: Severno nad vasjo. Informatorka se spominja, da so ji v preteklosti doma tako pripovedovali o Hlepinovcu: Pod našim Hlepinovcem so imeli jezuiti svoje njive, na drugi strani pa pokopališče. V Št. Vidu40 so namreč bili nekoč jezuiti, ki so imeli na Lozicah hram in faladur [ fələduər]41 . Lokacija pokopališča, ki naj bi ga imeli jezuiti, sovpada s Čepinjo dolino, kjer je bilo odkrito prazgodovinsko grobišče. V Hlepinovcu je še danes znamenje ali tirmen (mejnik), ki spominja na jezuite. V zemlji je kamen, v katerega je vklesan napis: IHS 1776. IHS pomeni Jezusovo ime, iz letnice pa je razvidno, kdaj je bila parcela v lasti jezuitov. Ledinsko ime so po mnenju informatorja parceli dali njeni uživalci, hlapci. 17 KAMNIČJE [Kәmničje] Lega: Podgriško polje. Informatorka se tega območja spominja tako: Plitva zemlja, spodaj kamenje. Včasih smo imeli tu njivo, ma (op. ampak) je bilo preveč mokro. Območje je dobilo ime po kamnitem terenu, ki ga prekriva Staro ime za Podnanos. Po razlagi domačinov je faladur prostor, kamor so včasih vinogradniki pripeljali grozdje, ga zmleli, prešali in šele nato mošt spravili v vinsko klet.

tanka plast zemlje. Zaradi kamnite podlage voda ne pronica skozi zemljo in se zadržuje na površju. Kamničje se deli na Veliko in Malo, ločita se glede na velikost njiv. V Malem kamničju so bile njive majhne in kratke, v Velikem pa večje in dolge. 18 KRŠARJEVEC [Kəršarjəuc] Lega: Vzhodno od vasi. Kršarjevec se nahaja poleg Griča oziroma pod Parti. Kot pravi sogovornica, so imeli v Kršarjevcu leta 1927 jepljenico (op. apnenico). Cel Kršarjevec smo posekali in še iz Polanskega mostu znosili na hrbtu drva v Kršarjevec. Načrtovali smo za 1000 kvantalov42 japna (op. apna), ker pa je ves čas, ko smo netili, burja pihala, je ratalo (op. uspelo) samo za 900 kvantalov japna. Sogovornik je mnenja, da je ledinsko ime Kršarjevec nastalo zaradi krša, grdega terena. Beseda ‘kršje’ pomeni »kamenje, navadno z ostrejšimi robovi« (SSKJ). Poznavalec terenskega izrazoslovja Badjura je zapisal razlago kamenega kršja kot »kamenje, skale, grušč, pesek, itd., ki so ga razne naravne sile od trdno nagrmadene kamnitne tvori (gmote) odtrgale, odločile in se je podrlo, sesulo, steklo po strminah proti dolini ali zdrobilo« (1953: 129). 43 Po mnenju drugega sogovornika pa je Kršarjevec dobil ime po ‘kršinu’. To je

Tirmen v Hlepinovcu

Skozi Kamničje vodi kamnita pot

En kvantal je sto kilogramov. Glej pomenski izvor ledinskega imena št. 253 Zatrep. Kršarjevec leži pod Zatrepom.

izročila talov

»visoka trava, z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami, ki so jih uporabljali za krtače« (Premrl 2000: 203). Glede na podatek, da je bila v Kršarjevcu apnenica, lahko sklepamo da je to območje apnenčaste kamnine. Ledinsko ime Kršarjevec je zato najverjetneje nastalo glede na značilnost tega območja, to je grd kamnit teren. 19 KRŽAVKA [Kəržauka] Lega: Severozahodno od vasi. Po mnenju informatorja naj bi beseda ‘kržav’ pomenila ‘grd’. Na območju Kržavke se teren vzpenja. Iz mape Franciscejskega katastra je razvidno, da je bil v prvi polovici 19. stoletja na tem območju travnik. Danes je območje skoraj v celoti zaraščeno. Beseda ‘kržljav’ pomeni »slabo razvit« (SSKJ), kar potrjuje mnenje informatorja o slabem, grdem terenu in današnjo zaraščenost območja. Ledinsko ime Kržavka je nastalo glede na lastnost zemljišča, ki je kržljav oziroma grd. 20 KRŽAVKA [Kəržauka] Lega: Iz vasi do glavne ceste. Na delu Kržavke danes stoji Mehačeva 44 hiša, Kržavka pa sega tudi nižje in višje od hiše. Pred njeno zgraditvijo je bilo to travnato območje. Izvor tega ledinskega imena je enak prejšnjemu. Hišno ime, Podgrič 6. Podatki iz Franciscejskega katastra.

44 45

21 LAZNA Lega: Severno nad vasjo. Po mnenju informatorja pomeni beseda ‘lazna’ isto kot ‘laz’, to je ‘izkrčen svet’. Prej je bil gozd. Na novo so naredili senožet, travnik. Po mnenju jezikoslovca Tume je »lazna, zlahka hoden svet; laz, složni svet v pobočju ali gozdu, da se obdela« (1929: 28). Ledinsko ime Lazna je torej nastalo s krčenjem gozda za pridobitev novih površin za košnjo. 22 MEJAŽEVEC [Məjažouc] Lega: Nad ovinkom Rebrniške ceste. Del območja, ki ga danes imenujemo Mejaževec je bil v prvi polovici 19. stoletja 45 (morda tudi kasneje) poraščen z drevjem. Ledinsko ime Mejaževec verjetno izhaja iz besede ‘meja’, ki pomeni območje poraščeno z drevjem in grmovjem. Ledinsko ime je nastalo glede na rabo zemljišča. 23 MEJICA [Meica] Lega: Nad glavno cesto. V Mejici je bil izvir vode, ki so ga zajeli v korito. Danes korita ni več, voda pa teče po hribu v obcestni jarek (ob Rebrniški cesti). Beseda ‘mejica’ je pomanjševalnica besede ‘meja’, to je območje poraščeno z drevesi in grmovjem. Ledinsko ime Mejica je nastalo s pomanjševalnico besede ‘meja’ glede na rabo zemljišča.

Kržavka med hišami in Rebrniško cesto

Viadukt hitre ceste nad Mejaževcem

Mejica je dobila ime po meji

24 MIGOVEC [Migouc] Lega: Podgriško polje. Na območju Migovca so njive. Pred melioracijo zemljišč so te parcele potekale vzporedno s potokom, sedaj pa so pravokotne nanj. Migovec je bilo območje parcel ob potoku. Tuma, ki je pisal o ledinskih imenih, omenja Bohinjski, Zabiški in Mali Migovec. To so greben, klin in stožec med Bogatinom in Črno prstjo, ki naj bi si bili po obliki enaki (Tuma 2000: 64). O pomenu besede ‘migovec’ pa Tuma ne piše. Tudi sama nisem uspela razbrati pomenskega izvora ledinskega imena Migovec. 25 MLAČICE [Mlatce] Lega: Podgriško polje. Mlačice ležijo me Zahribovcem in Dovšco, ob potoku Močilniku. Beseda ‘mlačica’ je pomanjševalnica besede ‘mlaka’, to je »plitvejša kotanja s stoječo vodo« (SSKJ) oziroma »lokev, kal, plitvejša in bolj zanikrna stoječa voda« (Snoj 2009: 265). Iz nekoliko višje ležečih parcel se je voda odtekala proti Močilniku in se večkrat zadrževala na območju Mlačic. Ledinsko ime torej izhaja iz značilnosti območja, kjer se zadržuje voda. Ker so parcele na tem območju izrazito majhne, se je prijelo ime Mlačice. 46

V Preglednem katastrskem načrtu (PKN).

Mlaka ali Zimica 26 MLAKA/ZIMICA [Zimca] Lega: Podgriško polje, tik pod vasjo. Razteza se med Podgričem in poljsko potjo. Na tem območju je bilo po besedah informatorjev močvirnato, tam so bili studenčki. Z melioracijo zemljišč so ta problem odpravili. V Franciscejskem katastru je na tem območju zapisano ledinsko ime Schimicza, kar spominja na današnji zapis imena Zimica 46 . Tega ledinskega imena domačini ne poznajo in ga nikdar niso uporabljali. V posestnih listih iz konca 19. in začetka 20. stoletja je vedno zapisana Mlaka, ne Zimica. To ledinsko ime je sicer najbrž povezano z

Pletje krompirja v Mlačicah

izročila talov

zimo, saj se informator spominja, da je bil na tem območju pozimi led. Kajti na Mlaki se je zadrževala voda, ki je pozimi zamrznila. Etimolog Bezlaj navaja, da je mlaka največkrat ime manjših stoječih voda (1961: 26). Tako je ledinsko ime nastalo po značilnosti zemljišča, kjer se je velikokrat zadrževala voda 47. 27 MOČILO [Mučilu] Lega: Pod Rebrniško cesto in avtobusno postajo (pri kapelici). V Mejici nad Močilom je izvir vode. Sogovornica se spominja: Ko je voda pritekla v dolino, se je ustavila na Močilu in se tam zadrževala. Italijani so naredili na Močilu majhen rezervoar iz cegla (op. opeke). Vanj so zajeli vodo, ki je pritekla iz Mejice. Iz tega rezervoarja so najbrž nameravali napeljati vodo v vas. Leta 1938, ko so asfaltirali cesto skozi Podgrič, so verjetno rezervoar podrli. Beseda ‘močilo’ pomeni »mlaka, močvirje, razmočen kraj« (Snoj 2009: 265). Ledinsko ime je nastalo glede na značilnost tega območja. 28 NABRIŽNIK [Nәbrižnik] Lega: Severovzhodno od vasi. Nabrižnik leži nad Brižnikom 48 . Ledinsko ime je nastalo glede na lego.

30 NA ZGONU [Nə zguni] Lega: V zgornjem delu vasi. Na tem območju je podgriška mladina še

Na zgonu so pastirji zganjali živino na kup

Primerjaj s prejšnjim ledinskim imenom Mlačice. Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 8 Brižnik. Lokalna cesta skozi Podgrič od leta 1866 povezuje Rebrniško cesto z lokalno loziško cesto.

48 49

29 NADNJIVA [Nәdniva] Lega: V vasi, pod ovinkom Rebrniške ceste. Med lokalno cesto 49 , ki pelje skozi vas in glavno cesto se razteza območje, ki je danes predvsem travnato, v 19. stoletju pa so bile tam same njive. Ležale so ena nad drugo. Verjetno se je ime najprej uporabljalo za eno parcelo, ki je ležala višje od druge in se potem razširilo na celotno območje današnje Nadnjive. Ledinsko ime je tako nastalo glede na lego njive.

Močilo, po katerem teče voda

pred desetimi leti za prvi maj postavljala kres. Območje je danes v lasti države oziroma občine, v preteklosti pa je bil to pašnik v skupni lasti vaščanov. Na zgonu so pastirji zganjali živino na kup in jo peljali na pašo bodisi na Skupnino, ki je bila le par korakov višje bodisi na katere druge pašnike pod Goro. ‘Zgonje’ ali ‘zgonj’ je narečni izraz za pot, po kateri hodi živina na pašo (SSKJ). Tako so menda imenovali še nekatera druga manjša območja v vasi. Ledinsko ime Na zgonu je nastalo v povezavi z dejavnostjo, s katero so se v preteklosti ukvarjali domačini, to je s pašništvom. 31 NOGRADEC [Nuəgrəc] Lega: Zahodno od vasi. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je bil na tem območju manjši vinograd ali sklop manjših vinogradov. Nograd je narečni izraz Zgornje Vipavske doline in pomeni vinograd. Ker gre na tem območju za manjši vinograd, je nastalo ledinsko ime Nogradec. 32 OREŠJE [Urejšje] Lega: V vasi, za Matildnimi50 . Tal sega od Matildne hiše vse do glavne ceste, na desno do Rovnice. Mnogi raziskovalci ledinskih imen pišejo, da imena Orešje, Orehovica ipd. izhajajo iz besede ‘oreh’. V prvi polovici 19. stoletja Hišno ime, Podgrič 1. Vir: Franciscejski kataster.

50 51

Part v Franciscejskem katastru, okrog njega so skupni pašniki je to travnato območje, poraščeno z drevjem51 . Današnje stanje je podobno, med temi drevesi so tudi orehi. Ledinsko ime je nastalo iz rastlinskega imena oreh. 33 PART Lega: Vzhodno od vasi Podgrič, za Gričem. Informator je mnenja, da je to ledinsko ime nastalo, ko so ljudem razdelili, po domače razprtili ali odpartili zemljo na določenem območju. Iz mape Franciscejskega katastra je razvidno, da so bile te štiri parcele, ki se v obliki in velikosti do danes niso nič spremenile, travnato območje, okrog njih pa sami skupni pašniki (Gemeinde

Oreh v Orešju

izročila talov

Weide). Ti pašniki niso bili razparcelirani in razdeljeni med ljudi, kar pa ne velja za Part. Le štiri parcele na območju Parta so odmerili ali odpartili domačinom. Tudi Jarc piše o tem, da ledinsko ime Part izhaja iz razdeljevanja zemljišč (2004: 254). 34 PODBRIŽNIK [Pudbrižnik] Lega: Severovzhodno od vasi. Podbrižnik leži pod Brižnikom. Med drugo svetovno vojno je bil na tem območju napad na italijanski tovornjak. Ledinsko ime je nastalo glede na lego območja. 35 PODCESTA [Pudcejsta] Lega: Podgriško polje. To so tali, ki ležijo pod makadamsko poljsko potjo. Ta pot je bila nekoč pomembna prometnica. Informatorka je pripovedovala, da je bila tam nekoč cesta, ki je povezovala Podnanos in Lozice. Pred melioracijo zemljišč je bil viden ostanek zidu, ki je stal ob cesti. Območje desno od takratne ceste (v smeri proti Lozicam) so poimenovali Podcesta. Ledinsko ime je nastalo po legi talov glede na cesto. 36 PODGRIŠKO POLJE [Pudgrišku pule] Podgriško polje oziroma Polje, kot ga imenujemo Podgričani, se razteza med Podnanosom in Podgričem in sega vse do

Rebrniške ceste na severovzhodni strani in potoka Močilnika na jugozahodni strani polja. Območje Podgriškega polja zajema travnike, njive, polja in pašnike, še pred nekaj leti so bili na Polju tudi vinogradi. Gre za razmeroma raven svet, ki se v smeri proti Rebrniški cesti počasi dviguje. Na razgibanost Polja kažejo tudi imena nekaterih manjših ledinskih enot znotraj območja Podgriškega polja. Podgričani uporabljajo povečini samo ime Polje, medtem ko se izraz Podgriško polje uporablja v povezavi s širšo okolico oziroma ga uporabljali prebivalci sosednjih vasi. Potopisec in poznavalec ‘ljudskega’ terenskega izrazoslovja Badjura meni, da se izraz polje »ne nanaša zgolj na dobro obdelane njive in travnike, (rodovitno, žitorodno polje), temveč v splošnem na bolj ali manj ravna, celo manj pridna tla (kraška polja), odprte planjave ponavadi večjega, včasih pa tudi prav majhnega obsega, in sicer v vseh legah prav do samih pustih snežniških golin« (Badjura 1953: 43). Podgriško polje je z obdelovalnimi površinami skoraj v celoti ravninsko. V 19. stoletju je bila intenzivnost obdelovanja Polja večja, polno je bilo njiv in vinogradov, kar je razvidno tudi iz Franciscejskega katastra.

Podgriško polje

Tirmen iz Polja

37 PODRUŠTVO [Pudruštvu] Lega: V vasi, tik pod dvema hišama. Vilfan razlaga besedo ‘podružnik’ kot »naseljenec na gmajni, vrsta kajžarja. Izraz (nem. Untersass, it. Sottano) je izkazan od 16. stoletja zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji.« Ker so zemljiška gospostva ovirala delitev kmetij ali ker so bile te že preveč razdrobljene, so se ljudje, ki so si hoteli ustvariti lasten dom, naseljevali na sproti odmerjenih ali ograjenih kosih skupnega vaškega sveta (gmajna), za kar je bilo potrebno soglasje soseske in gospodarja zemljišča, praviloma deželskega sodišča. Veliko deželskih sodišč na Kranjskem je bilo pod upravo deželnoknežjega vicedoma, ta pa je podpiral naseljevanje podružnikov, ki so komornemu premoženju dajali dajatve, čeprav skromne. Zemljiški gospodje kmetij, ki so menili, da z zmanjševanjem gmajn in pojavom novih upravičencev izgubljajo površino za živinorejo, so se zato sredi 16. stoletja pritoževali proti naseljevanju podružnikov, v splošnem brez uspeha. Zahtevali so tudi njihovo obdavčenje. Izraz podružnik je ostal v rabi do 20. stoletja (Vilfan 1952: 104–107) . Ledinsko ime Podruštvo je morda nastalo iz besede ‘podružnik’ in je označevalo območje, naseljeno s podružniki oziroma podružnikom. Območje nad parcelo,

ki se danes imenuje Podruštvo, je bilo v 19. in 20. stoletju gmajna, to je skupnina (zemljišče v skupni rabi), zaradi česar bi lahko domnevali, da je bilo tudi Podruštvo prej gmajna, ki jo je naselil podružnik. Med domačini se o tem ni ohranila nobena pripoved. 38 PODSTRNADOVEC [Pudstərnadouc]/POD KLJUČEM [Pud kləčəm] Lega: Pri Brusah, pod Rebrniško cesto. Podstrnadovec leži tik pod Rebrniško cesto, ob njem, pod njim in nad njim so Bruse. Na tem območju je bilo v preteklosti nekaj vinogradov, do danes

Sadovnjak v Podruštvu

Vinograd v Podstrnadovcu

izročila talov

se je obdržal le vinograd v Podstranovcu. Sedanji lastniki namesto Podtsrnadovec uporabijo kdaj tudi ime Pod ključem. Beseda ‘ključ’ je med drugim tudi sinonim za ‘vijugo’, Podstrnadovec pa leži pod ovinkom ceste. Ledinsko ime Pod ključem je nastalo iz lege vinograda glede na ključ. Ime Podstrnadovec morda izhaja iz besede ‘strn’, ki pomeni strmino in je nastalo iz lege Podstrnadovca glede na strn. 39 PODVRT [Pudvrt] Lega: Južno od vasi. Ob tej parceli oziroma iz vasi gledano proti Lozicam pred njo, je Vrt. Podvrt je bila in je še vedno travnata parcela. Ledinsko ime je nastalo po legi Podvrta glede na njivo imenovano Vrt. 40 PRI MOSTU [Pәr muosti] Lega: Južno od Podgriča. Pod Podgričem je čez Polanski potok zgrajen kamnit most. Ta potok predstavlja mejo med katastrskima občinama Podnanos in Lozice. Kot zanimivost so domačini omenili, da je pri tem mostu teden ali dva taborila vojska med prvo svetovno vojno. Ledinsko ime je nastalo iz lege parcel glede na most. 41 PUŠČAVA [Pәščava] Lega: Severno nad vasjo. Na mapi Franciscejskega katastra je

Košnja v Podvrtu iz konca 70-ih let 20. stoletja. V ozadju Sela. razvidno, da so bili v Puščavi pašniki, pod njo vinogradi, nad njo pa senožeti. Puščava pomeni »pust, nerodoviten svet« (SSKJ) oziroma kot meni Snoj izhaja beseda ‘puščava’ iz besede ‘pušča’, ki pomeni »neobdelano, opuščeno zemljišče« (2009: 338). Puščava, ki je bila pašniško območje, je dobila ime glede na rabo tal. 42 ROB [Rwp] Lega: Polje. Rob leži na vznožju Goričice, manjšega griča. Beseda ‘rob’ pomeni »skrajni zunanji del česa« (SSKJ). Ledinsko ime je morda nastalo po legi parcel glede

Baliranje sena Pri mostu

na Goričico, ki ležijo na robu vznožja. Izvor imena pa morda lahko iščemo tudi v obliki ene parcele, ki obroblja ostale tri na tem območju oziroma poteka po njihovem robu. 43 ROVNICA [Rounica] Lega: V vasi, za Ludvikovo hišo52 . Na tem območju so rasli trije veliki in debeli orehi. Informatorka se spominja, da so kot otroci hodili tja kamenčkat53 . Besede ‘rovnica’ je izpeljana iz besede ‘ravnica’, ki pomeni »manjši, raven svet«. Na Rovnici so manjši ravninski deli, ki so nastali s čiščenjem kamenja. Tega so skladali v zidove ob parcelah. Danes se območje zarašča. Na Rovnico spominjajo le še kamniti zidovi. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost zemljišča. 44 SENOŽETI [Snužjəti] Lega: Severno nad vasjo. Na območju Senožet so bile v preteklosti senožeti. To so travniki, zlasti v hribovitem svetu, ki se jih navadno kosi enkrat na leto (SSKJ). Kot pravi Kopač, je beseda ‘senožet’ zloženka iz seno in žeti (kositi) (2003: 57). Danes je območje Senožet skoraj v celoti zaraščeno, senožeti se spreminjajo v gozd. Ledinsko ime, ki je nastalo glede na rabo zemljišč, kljub spremenjeni rabi ostaja isto. 52 53

45 SENOŽETKA [Snužjətka] Lega: Jugovzhodno od vasi. Senožetka je manjša senožet. Ledinsko ime, za katerega se glede na velikost območja uporablja pomanjševalnico besede ‘senožet’ je enakega izvora kot prejšnje ledinsko ime. 46 SKUPKOVKA [Skupkouka] Lega: Severozahodno od vasi. Skupkovka se nahaja tik pod Rebrniško cesto. Zadnja leta se to območje vedno bolj zarašča. V Protokolu Franciscejskega katastra so zapisani trije lastniki parcel na tem območju, ki so se pisali Skupek: Skuppnik Johan54 , Skuppek Andre ter

Kamniti zidovi na Rovnici

Rob na Podgriškem polju, desno od njega Božičke, levo pa Goričica

Podgrič 5a. Kamenčkanje je igra, pri kateri so potrebovali pet kamenčkov. V tleh so naredili jamico. Kamenčke so vrgli v zrak, tisti, čigar kamenček je padel v jamico, je bil zmagovalec. Najbrž gre za pomoto pri zapisovanju, saj ostali arhivski viri, kot je npr. tudi Status animarum (pomeni 'stanje duš', to so knjige župljanov), navajajo priimek Skupek.

izročila talov

Skuppek Joseph, po domače Skupkov55 . Danes se le še eden izmed lastnikov teh parcel piše Skupek. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo zemljišča bodisi iz priimka Skupek, ki je bil v začetku 19. stoletja v Podgriču pogost bodisi iz hišnega imena Skupkovi. 47 SKUPNINA Lega: Vzhodno in severovzhodno od vasi. Informatorka mi je pripovedovala, da so še v prvi polovici 20. stoletja na Skupnini lahko grabili steljo, pasli živino, itd. Če si želel tu pasti živino, si za celo leto plačal 5 lir. Informator še dodaja, da so v šestdesetih letih 20. stoletja v okviru šole na Skupnini posadili bore. Po besedah domačinov je skupnina zemljišče, ki je v skupni lasti vaščanov. Beseda ‘skupnina’ izhaja iz besede ‘gmajna’, ki pomeni »neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov« (SSKJ). ‘Skupnica’ pomeni »nekdaj skupno premoženje soseske, zlasti skupni pašniki« (SSKJ). Na karti Franciscejskega katastra (leta 1822) so na veliki površini zemljišč vrisani skupni pašniki (Gemeinde Weiden), ki zajemajo Grič in se širijo proti Polancam in naprej. Do 20. stoletja se je Skupnina obdržala le na delu od Starca do glavne ceste. Starec je izvir Polanskega potoka, ki so ga leta 1922 zajeli v vodno korito. 55

Hišno ime, Lozice 2c.

Starec z zbiralnikom na Skupnini. Korito je bilo sprva namenjeno živini, ki se je pasla na Skupnini Sprva je bilo namenjeno živini, ki so jo zganjali skupaj Na zgonu (par metrov nižje od Starca) in gnali na pašo na Skupnino in bolj oddaljene pašnike. Leta 1954 je bil h koritu dozidan rezervoar za vodo, ki so jo leto kasneje speljali do vseh hiš v vasi. Na delu Skupnine danes stojita dve hiši in ledinsko ime se zato ne uporablja več. Ledinsko ime Skupnina je nastalo glede na skupno lastništvo zemljišč. 48 SLAMČEVEC [Slamčəuc] Lega: Nad Rebrniško cesto. Nahaja se nad glavno cesto pri kapelici. Na tem talu je bila v preteklosti spodaj

Pogled z Polja na Skupkovko

njiva, zgoraj pa vinograd. Danes je zemljišče opuščeno in se zarašča. Po besedah informatorja je ‘slama’ beseda, ki označuje posušena stebla in liste omlatenega žita, poleg tega pa označuje tudi ‘slabo, staro travo’. Ledinsko ime je verjetno nastalo glede na rabo tal, na katerih je rasla slama ali slaba trava. 49 SOVDANOVA POT [Sudanəsta pwt] Lega: Severno nad vasjo. Ta pot je vodila iz Podgriča v Mejaževec in Puščavo, nadaljevala se je v Senožeti, Lazno in Hlepinovec. Pot se vedno bolj opušča, zadnja leta tudi zaradi avtoceste, ki je del poti presekala. Informatorka se te poti spominja tako: Ženske smo poslušale, ko so moški hodili v gozd in na košnjo in domov. Odmev čevljev se je slišalo. Vedele smo, kdaj kosilo pripravit. Sovdanova pot je namreč takoj nad vasjo. ‘Sovdan’ ali ‘soldan’ je narečni izraz zahodne Slovenije in pomeni »lapornata, flišna zemlja« (SSKJ). Pot je speljana po sovdanu oziroma lapornati zemlji in je zato dobila ime Sovdanova pot. 50 STOPE [Stwpe] Lega: Jugovzhodni del Polja. Informatorka se spominja, da so imeli na tem večjem ključu (ovinku) Močilnika Stoparjevi56 stope za phanje ječmena. Stopa je »navadno lesena priprava, v 56 57 58

Hišno ime, Lozice 36. Hišno ime, Podgrič 6. Hišno ime, Podgrič 10.

kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn« (SSKJ). Druga informatorka je pripovedovala: Tam so tolkli hrastov lubad (op. lubje), da so dobili tenin za strojenje kož. So drobili čreslo. V čreslovini, ki so jo pridobili iz lubja hrastovih ragelj, so namakali živalske kože. Ko ta del Močilnika ni bil več v uporabi za omenjena dela, so se hodili tja kopat otroci, saj je bila voda na tem delu potoka najgloblja. Ledinsko ime Stope je nastalo glede na predmet oziroma dejavnost, ki je bila s tem zemljiščem povezana. 51 TAM ZADAJ [Tәm zat] Lega: Jugovzhodno od vasi Podgrič. Tako so imenovali parcele, ki se izpod vasi spuščajo proti Polanskemu potoku. Na drugi strani potoka je že katastrska občina Lozice. Pred območjem imenovanim Tam zadaj so bile dolge njive, Tam zadaj ob potoku pa manjši travniki. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev parcel, ki ležijo zadaj. 52 TREBEŽI [Trebežə] Lega: Polje, severno od Roba. Nahajajo se ob zgornji poljski poti. Včasih jih domačini imenujejo tudi po lastnikih: Mehačevi 57 Trebeži ali Gregorjevi 58 Trebeži. To je bilo območje njiv, ki postajajo danes travnata območja. Etimolog Bezlaj navaja, da trebiti pomeni

Hoja po Sovdanovi poti je odmevala do Podgriča

V Stopah so imeli Stoparjevi stope

izročila talov

čistiti, krčiti gozd (1961: 270). Pomen trebeža je torej enak pomenu laza in lazne. Badjura dodaja, da se »posekano vejevje požge in zemljo prekoplje, da nastane njiva, ki pa rodi samo dve leti, potem je to zemljo potrebno pognojiti, sicer nastane frata (op. poseka, krčevina) za pašo« (Badjura 1953: 269). Ledinsko ime je nastalo glede na dejavnost na zemljišču. 53 UŠTE Lega: Polje. Ušte ležijo poleg Podceste in tik na meji med katastrskima občinama Podnanos in Lozice. Tudi to območje njiv se danes vedno bolj opušča. Snoj je mnenja, da se ledinsko ime Ustje lahko primerja z imenom Na uštih, ki ga Erjavec opiše kot tako njivo, »ki mejo deli z njivami druge vasi«. Uštica naj bi pomenilo »kar spada zraven, kar je pripisano« (Snoj 2009: 447). Ušte ležijo ob izlivu Polanskega potoka v potok Močilnik. Kraj, kjer se en potok zliva v drugega, se imenuje ustje. Ledinsko ime Ušte je verjetno nastalo zaradi ustja potokov, ki je ob teh parcelah. 54 VRT Lega: Južno od vasi. Vrt je manjša njiva, namenjena vrtninam. Leži na začetku vasi (iz loziške smeri). Ledinsko ime Vrt je nastalo glede na rabo zemljišča.

55 VRTAČA Lega: V vasi. Na tem območju je bil po besedah domačinov nekoč vrt. Vrtača je po mnenju etimologa Snoja prvotno pomenila »velik vrt« (1997: 731), pomeni pa tudi »udrt svet na krasu, na okroglo zasukana udrtina, globel« (Snoj 2009: 471). Ledinsko ime Vrtača je verjetno nastalo glede na rabo zemljišča, morda pa tudi glede na reliefno izoblikovanost parcele. 56 VRTI Lega: Tik pod vasjo. Tam imajo vaščani manjše njivice za pridelovanje vrtnin. Parcele so nekoliko

Del Vrtače

Pobiranje krompirja v Trebežih v 80-ih letih 20. stoletja. V ozadju Podgora in Nanos

oddaljene od hiš, vendar še vedno bližje kot ostale njive na Polju. Tudi to ledinsko ime je nastalo glede na rabo zemljišč.

Lozice, katastrska občina Lozice

57 ZAHRIBOVEC [Zəhribouc] Lega: Polje. Zahribovec se nahaja med potjo, ki pride iz Hribovca59 na Polje in Podgriško poljsko potjo. Ledinsko ime je nastalo glede na lego območja imenovanega Zahribovec.

Lozice so precej raztresena in razložena vas z več zaselki. Središče vasi je tesno pozidano ob Močilniku v razmeroma ozkem dnu doline. Ime so dobile po izviru Lozica, po domače Luosca, ki izvira v Zvirkih in priteče do Poštarjevih 61 , kjer je zajeta v korito. Izvir Lozica je po pripovedovanju sogovornika dobil ime po lozi (gozdu), saj je bilo to območje včasih vse pogozdeno, je bila vse ena sama loza. Potem so se začeli ljudje tu naseljevati in krčiti svet. Na to lozo danes spominja

58 ŽLEB [Žlejp] Lega: V sredini vasi. Žleb je bilo ime korita, ki je bilo postavljeno leta 1922. Pred tem je bil na tem mestu le istoimenski studenec. Kot pravi informatorka, je bila to najbrž prva voda v vasi, zato so baje na tem mestu živeli prvi prebivalci Podgriča. Korito je bilo postavljeno v namene vseh vaščanov. Vodo iz njega so uporabljali za napajanje živine, pranje ter za kaj drugega. Leta 2000 so ga podrli. Po Žlebu so poimenovali tudi družino, ki je živela ob koritu. Nastalo je hišno ime Užlejbovi60 . Žleb je podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode (SSKJ). Takšen videz je najbrž v preteklosti dajal studenec, ki je zaradi njegove pomembnosti za vas dobil ime. To ime se je ohranilo vse do danes in kljub temu, da na tem mestu ni več ne studenca ne korita, je ledinsko ime še vedno v uporabi. Hišno ime, Podbreg 34. Podgrič 7. Hišno ime, Lozice 3.

60 61

Novo naselje, Kolona in Renkovska vas

Pogled na Vrte, v ozadju Podgrič

izročila talov

ledinsko ime Loza, ki se je ohranilo za gozd nad Otoščami. Leta 1988 je bila tudi na nekaterih loziških poljih (Mislejsko polje, Žabelki, Dovšca, Pod Loko, Videm) izvedena melioracija. Glede na to, da so Lozice sestavljene iz več zaselkov, bom vsakemu namenila par besed. Iz severozahoda proti jugovzhodu si sledijo: Loka Loka je danes priključena k Lozicam, v preteklosti pa je bila del vasi Podgrič. V urbarju za Vipavo je omenjena že leta 1499, kjer je zapisana kot Locca. 62 Ime zaselka Loka pomeni »nekoliko močvirnat travnik ob vodi« (SSKJ). Pod zaselkom so namreč bile velike mlake, močvirja, ki so dala ime zaselku. Mislejska vas Po besedah sogovornika so se prvi prebivalci tega dela Lozic pisali Mislej. To so bili bratje, ki so si razdelili posest, zato je bila celotna Mislejska vas povezana s sorodstvenimi vezmi. Lipovška vas Zaselek je dobil ime po priimku Lipovž, ki je bil prisoten v tem zaselku.

Pogled iz Gladežnice na Spodnje Žvanute Stajce V tem delu vasi so bile ovčje staje. Mislejska vas je imela svojega ovčarja, Žerjavska in Lipovška vas pa svojega. Vsi so imeli v Stajcah staje za ovce. Staja je »ograjen prostor, v katerega se zapira živina« (SSKJ). Žerjalska vas Ime zaselka je nastalo po priimku Žerjal ali hišnemu imenu Žerjalovi63 . Hišno ime Žerjalovi je nastalo po priimku Žerjal. Družina s hišnim imenom Žerjalovi živi v Žerjalski vasi. Mislejska, Lipovška in Žerjalska vas, Hrib in Stajce

62 63

Od ene kmetije v Loki gospostvo nima desetine (Kos 1954: 252). Lozice 29.

Hrib Je novejši zaselek, katerega ime je nastalo, ko so se ljudje začeli seliti tudi v hribovitejše predele, tiste, ki so bolj oddaljeni od Močilnika. Novo naselje Kot samo ime pove, gre za novejši del Lozic. Novo naselje je zgrajeno na Ledini64 . Kolona Prek ceste so bile v celotni Kolonski vasi kolone. To pa zato, ker so bile te hiše ob stari cesti na Razdrto. Konjske vprege so zapeljale v kolone pod streho, ko so čakale za furajt – par konj (dva konja) je pripeljal tovor po ravnini do Lozic, tam pa so počakali na še en par konj ali volov, včasih tudi več, kolikor jih je bilo pač potrebno, da so pripeljali tovor do Razdrtega čez strme Rebrnice. Pri Lozejevih 65 je bila zato tudi gostilna.

Ledinska imena na Lozicah po abecednem vrstnem redu 59 ADAMOVŠČE [Ədamoušče]/ DAMOVŠČE [Damoušče] Lega: Zahodno od Kolone. To je manjša parcela, ki leži na drugi strani potoka Močilnika. Ledinsko ime je poznano le še med redkimi domačini, ki si niso edini glede lege in ne glede točne oblike imena. V Kupnem pismu iz leta 1877 je zapisano ledinsko ime Adamovšca. Najverjetneje gre za isto ledinsko ime, ki se je bodisi spremenilo v obliki iz ženskega imena v moško

Renkovska vas Ime zaselka je povezano s hišnim imenom Renkcovi66 , pri katerih je bil mlin. Spodnji Žvanuti in Zgornji Žvanuti Ta dva zaselka sta dobila imeni po priimku Žvanut, ki je v preteklosti na tem območju prevladoval. Zgornji Žvanuti ležijo na zgornji, desni strani Močilnika, Spodnji Žvanuti pa na spodnji, levi strani Močilnika. Glej ledinsko ime št. 128 Ledina. Hišno ime, Lozice. Lozejevih danes ni več. Hišno ime, Lozice 42.

64 65

Zgornji Žvanuti

Stajce so dobile ime po ovčjih stajah

izročila talov

obliko imena Adamovšče ali pa gre le za popačen zapis imena Adamovšče. Kot tako najbrž izhaja iz osebnega imena Adam, ki je bil verjetno lastnik tala. Oblika imena Damovšče pa naj bi, po mnenju sogovornika, dobila takšno ime zato, ker je v bližini doma. Ledinsko ime je torej nastalo bodisi glede na lastništvo parcele iz osebnega imena Adam bodisi glede na prostorsko opredelitev zemljišča, ki leži blizu doma. 60 ANDLOVČOVEC [Andlučouc]/ VANDLOVČOVEC [Vandlučouc] Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. V posestnih listih Franciscejskega katastra sem našla lastnika ene izmed parcel na območju Andlovčovca: Schigur Marko, Lozice 42, iz novejših posestnih listin (iz obdobja od 1891 do 1930) pa sem razbrala, da je bil lastnik iste parcele Andlovic Anton, Lozice 42. Ledinsko ime je nastalo iz priimka osebe, ki je imela v lasti tal na tem območju. Andlovic je najbrž popačeno zapisana oblika priimka Andlovec, saj sem v drugih virih pod isto hišno številko našla priimek Andlovec. Z ozirom na navedene arhivske vire sklepam, da je ledinsko ime Andlovčovec nastalo nekje v drugi polovici devetnajstega ali prvi polovici dvajsetega stoletja, ko je postal lastnik 67

Nemška oblika slovenskega priimka Bratož.

tega tala Andlovec. Oblika imena Vandlovčovec je nastala iz besedne zloženke ‘v Andlovčovec’. 61 ANTONOVEC [Əntuənouc]/ VANTONOVEC [Vəntuənouc] Lega: Nad Renkovsko vasjo. V Franciscejskem katastru je kot lastnik tala na tem območju zapisan: Brottousch 67 Anton, Lozice 54. Ledinsko ime izhaja glede na lastništvo zemljišča iz osebnega imena Anton. Oblika ledinskega imena s predpono van- se na obravnavanem območju večkrat pojavlja. Nastala je iz besedne zloženke ‘v Antonovec’.

Vinogradi in travniki v Andlovčovcu

Bale sena in vinograd v Babni dolini

62 BABNA DOLINA [Babna dulina] Lega: Ob odcepu Loziške ceste v Otošče. O izvoru tega ledinskega imena se vsi domačini najbolj razgovorijo. Z govoricami pa vsi vemo kako je; zgodbo o nastanku ledinskega imena vsak pove malo drugače in tako je pristnost z vsako novo zgodbo manjša. Zato bom opisala kar vse različice o nastanku ledinskega imena Babna dolina. Babna dolina ima zanimivo preteklost, njeno najstarejše izročilo pa govori o ženskem samostanu, kamor je večkrat prišel na obisk grof iz Lož, ki je menda posiljeval nune. Marsikatera je zato tudi zanosila. V tem primeru so jo razglasili za čarovnico in zažgali na grmadi. 68 Kasneje naj bi imeli dve babi (ženski) na istem mestu mlin. Danes pa je tam vinograd, v katerem je menda ena vrsta trt speljana po stari strugi potoka in se zato te trte drugače obnašajo kot trte v drugih vrstah (hitreje zbolijo). Po drugi različici naj bi na tem mestu pred več kot sto leti živele same ženske, ki so imele gostilno in veliko zemlje. Zaradi denarne stiske so morale vse to prodati. Danes so na tem mestu le še ostanki zidu (kamenje). Tretja različica govori o treh ženskah, ki so živele v tej hiši. Kopat so se hodile v jez 69 v Babni dolini, ki so ga zato poimenovali Babji rij. 70

63 BABNI GROB [Babni gruop]/ BABJI GROB [Babji gruop] Lega: Vzhodno od Otošč. Po ustnem izročilu naj bi na tem območju zažigali čarovnice (morda v navezavi na prejšnje ledinsko ime, Babna dolina). To območje so menda poimenovali Babni grob zato, ker naj bi tu umrlo veliko žensk (bab). 64 BAJČEVEC [Bajčouc]/NAD ŽNIDARJEM [Nəd Žnidərjəm] Lega: Lozice, ob cesti v Zgornje Žvanute. Ledinsko ime izvira iz priimka Bajc. Med arhivskimi viri je to območje poimenovano tudi Nad Žnidarjem70 , saj

Babni grob z Rebrniško cesto

Primerjaj z ledinskim imenom št. 62 Babni grob. V Močilniku, desno od mostu v Babni dolini (Pri Žnidarjevih/Pekovih, Lozice 45) je majhen jez za Kovačiskin mlin (Lozice 44), ki je stal par metrov nižje. Žnidarjevi je hišno ime za domačijo Lozice 45. Uporablja se tudi hišno ime Pekovi.

68 69

Pobiranje sena v Antonovcu

izročila talov

se Bajčevec nahaja v neposredni bližini Žnidarjevih. Le-ti so leta 1888 dobili zeta, ki se je pisal Bajc71. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev talov, ki ležijo Nad Žnidarjem, ki so se nekoč pisali Bajec. 65 BARONOVEC [Bəruənouc] Lega: Vzhodno od Renkovske vasi. V Podnanosu so živeli baroni, ki so se pisali Dolenc. Ti so imeli svoje parcele tudi na Lozicah. Za dostop do svojih parcel so si naredili pot.72 Pot so zapirala vrata, zato so morali lastniki ostalih parcel na tistem območju vsakič znova prositi za dovoljenje za uporabo poti. Tudi ko so te parcele odkupili Mihovi73 , so imeli baroni tam še vedno svojega čuvaja. Informatorka se o tem spominja: Ta baron (o.p. ali morda čuvaj) je bil vahmajster, to je poveljnik policije, zato je morda želel, da se ga to sprašuje. Ko si ga vprašal, pa je vedno dal dovoljenje. Vprašat si ga moral samo zato, da se mu je dobro zdelo. V Franciscejskem katastru je kot lastnik parcel na tem območju zapisan Dollenz Mathias, Prevald74 . Ledinsko ime je torej nastalo po baronih, nekdanjih lastnikih Baronovca.

Na območju zaselka Loka sta dva Boršta. Eden se nahaja nad senožetmi, imenovanimi Pod Loko. Na tem območju so rasli debeli hrasti, ki so jih posekali, da so pridobili travnike. Boršt je narečna beseda, ki pomeni gozd (SSKJ). Po besedah sogovornika označuje beseda ‘boršt’ lep, čist gozd, brez grmovja, v katerem raste trava. Ledinsko ime Boršt je nastalo glede na rabo tal. 67 BORŠT [Buoršt] Lega: Vzhodni del Loke. Drugo območje z ledinskim imenom Boršt se nahaja nad Mlako. Izvor tega ledinskega imena je enak zgornjemu.

66 BORŠT [Buoršt] Lega: Severozahodni del Loke. 71

Podatek iz arhivskega vira Status Animarum. Od Žnidarjevih/Pekovih proti Baronovcu.

Boršt nad Mlako - vznožje Loškega hriba

Baronovec je bil v lasti barona, ki je imel verjetno v tej bajti nastanjene delavce in spravljeno orodje Hišno ime, Lozice 49. Prevald je bilo nemško ime za Razdrto

73 74

68 BRAJDE/NA BRAJDI [Nə brajdi] Lega: Pod Žerjavsko vasjo. Jezikoslovci so v glavnem mnenja, da je beseda ‘brajda’ germanskega izvora, v naše kraje pa naj bi prišla z Langobardi. V prvotnem pomenu označuje ‘brajda’ obdelan in ograjen, tudi obzidan svet. Na Slovenskem, zlasti na Primorskem, kjer sodi ime Brajda med zelo pogoste, ima (poleg toponima) tudi pomen občnega imena (Klemše 1997: 154; 1993: 82). Snoj dodaja, da ‘brajda’ izhaja iz italijanske besede ‘braide’, kar pomeni »majhno posestvo« (Snoj 1997: 43). Domačini uporabljajo besedo ‘brajda’ za parcele ali njive, ki ležijo v bližini njihovih hiš. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev Brajde. 69 BRAJDICA [Brajtsa] Lega: Pod Zgornjimi Žvanuti, na Polju. Brajdica je pomanjševalnica besede ‘brajda’. Izvor tega ledinskega imena je enak zgornjemu, pomanjševalnico pa se uporablja, ker gre v tem primeru za manjše območje. 70 BRAJDICA [Brajtsa] Lega: Renkovska vas. Izvor ledinskega imena je enak prejšnjima dvema, gre za posest ali parcelo, ki je v bližini hiše. Ker je 75

Ledinsko ime št. 111 Klanec.

Ročno nakladanje sena na lojtrance ali voz Na brajdi območje manjše, se tudi v tem primeru uporablja pomanjševalnico besede ‘brajda’. 71 BRŽINA [Bəržina] Lega: Zgornji Žvanuti, pod staro potjo proti Spodnjim Žvanutom oziroma Otoščam. ‘Brežina’ je »vzpetina nad ravnino« (SSKJ). Izhaja iz besede ‘breg’, kar pomeni »nekaj, kar se dviguje« (Snoj 1997: 45). Bržina v Zgornjih Žvanutih je nekoliko strmejši svet, ki se iz polja dviguje proti opuščeni poti (imenovani Klanec75) iz Spodnjih v Zgornje Žvanute.

Na brajdi - priprava kolov za vinograd

izročila talov

72 BRŽINA [Bəržina] Lega: Loka. Raven svet se na tem območju začne dvigovat proti hribu. Za razlago besede ‘brežina’ in ‘breg’ glej zgornje ledinsko ime. 73 BUNDOVEC [Bundouc]/ BUNTOVEC [Buntouc] Lega: Jugovzhodno od Lozic. Leži v Pasjem repu, na območju, kjer naj bi bilo po besedah informatorja zelo hladno oziroma hladneje kot na okoliških območjih. Zato je za v Bundovec ali Buntovec potrebna bunda. Če to drži, je ledinsko ime, ki izhaja iz besede ‘bunda’ nastalo glede na značilnost Bundovca, to je mraz. 74 CAPUTINOVEC [Cəputinouc] Lega: Jugozahodno od Loke. Po besedah sogovornika leži Caputinovec tam, kjer se rob iz Solinovca prevesi na drugo stran hriba. Tam je bil nekoč pašnik, potem vinograd, danes pa je območje poraščeno z drevjem in grmovjem. Med lastniki parcel tega območja se pogostokrat pojavlja priimek Kopačin. Ledinsko ime Caputinovec je nastalo glede na lastništvo talov iz priimka Kopačin.

Hišno ime, Lozice 2b.

75 CERJE [Cjrje] Lega: Podgora. Del Cerja spada v k. o. Podnanos, drugi, večji del, pa v k. o. Lozice. Cerje je območje, na katerem raste vrsta hrasta, imenovana cer. Ledinsko ime Cerje je torej rastlinskega izvora. 76 CESARSKA DRČA [Cəsarska dәrča] Lega: Podgora. Na območju Podgore je več drč. Največja oziroma najdaljša izmed njih je Cesarska drča ali kot pravijo domačini sami: ta drča je dobila ime Cesarska drča zaradi svoje velikosti, s cesarji nima nobene povezave.

Tirmen v Cerju

77 CILNA PUŠČAVA [Cilna pəščava] Lega: Loka. Na tem območju, ki je povečini zaraščeno z grmovjem in drevjem je majhen neporaščen del zemlje. Beseda ‘puščava’ izhaja iz besede ‘pušča’, ki pomeni »neobdelano, opuščeno zemljišče« (Snoj 2009: 338). Ker je ta pusta oziroma gola zemlja v lasti Cilnih76 , se imenuje Cilna puščava. 78 ČELEDINICA [Čələdinca]/ ČELEDINICE [Čələdince] Lega: Južno od Žvanutov. Čeledinice ležijo v hribovju nad Žvanuti. Edninsko obliko uporabljajo domačini za

V Čičovcu je prostora samo za se učičat

svojo parcelo v Čeledinicah, množinsko pa za večje ali celotno območje Čeledinic. Po pripovednem izročilu, ki se je ohranilo med redkimi domačini, so bile Čeledinice last Čeledina77 iz Senožeč, ki je dovolil Lozičanom, da so pasli živino na njegovih parcelah. Če je teza pravilna, izhaja ledinsko ime iz priimka oziroma hišnega imena lastnika omenjenih parcel. 79 ČIČOVEC [Čičouc] Lega: Renkovska vas. To so trije zelo majhni tali, kjer so imeli domačini v preteklosti repnike (so sejali repo za seme). Kot pravi informator, je to območje tako majhno, da je prostora samo za se učičat gor. ‘Čičat, učičat se’ pomeni ‘usesti se’. Območje je torej dobilo svoje ime glede na njegovo značilnost, to je majhnost. 80 ČUK [Čuk/Čək] Lega: Rebrnice. Nahaja se pod Rebrniško cesto in nad njo. Na tem območju je bilo polno hrastovih debel, iz katerih so se oglašali čuki, zato je ledinsko ime nastalo iz živalskega imena čuk. 81 ČUKOVKA [Čukouka] Lega: Rebrnice. Nahaja se pod Šojo dolino oziroma 77

To je bilo hišno ime ali pa priimek domnevnega lastnika teh parcel.

nad cestarsko hišo (domačini ji pravijo zogarska bajta), kjer je bil loziški vodovod. Po mnenju informatorja je to ledinsko ime enakega izvora kot ledinsko ime Čuk, ki izvira iz živalskega imena. Med pregledovanjem literature o ledinskih imenih sem naletela še na druge razlage. Ime je lahko nastalo iz besede čukla, kar pomeni »zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota, kjer je trša kamenina; strmina v hribih« (Titl 2000: 232). Morda pa gre za rastlinski izvor imena, saj naj bi bila beseda ‘čukovec’ ljudsko ime za jesenski podlesek (Titl 2000: prav tam). Ledinsko ime Čukovka je lahko nastalo iz živalskega imena čuk, morda glede na sestavo tal ali pa je ime rastlinskega izvora. 82 DEBELA STENA [Dəbjəla stejna] Lega: Podgora. Ledinsko ime je nastalo po skalnati gmoti, ki leži na tem mestu, okrog nje pa je samo kamenje, drča. Kot zanimivost je informator izpostavil, da je v Debeli steni špranja, v katero burja že leta nanaša raznorazne stvari in tako nastaja humus, na katerem rastejo zelo veliki zvončki. V času, ko so na to območje še gnali živino na pašo, je špranja ljudem pomagala pri časovni orientaciji (npr. ko je sonce posijalo v špranjo, so vedeli, da je ura enajst).

Tirmen iz košenice na Čuku

Debela stena

izročila talov

83 DOLGA DOLINA [Douga dulina] Lega: Severno nad Lipovško vasjo. V času, ko še ni bilo Rebrniške ceste, je bila na tem območju zelo dolga dolina. V drugi polovici 19. stoletja pa jo je cesta presekala na pol, pred nekaj leti jo je presekala še avtocesta. Od Dolge doline je tako ostalo samo še ledinsko ime, ki je kljub temu, da je dolina sedaj mnogo krajša in neenotna, še vedno v rabi. 84 DOLGA NJIVA [Douga niva] Lega: Nad Novim naseljem. To ledinsko ime danes ni več prisotno med ljudmi. Našla sem ga med arhivskimi podatki 78 . Zanimivo je, da je bila navedena njiva na območju nad današnjim Novim naseljem med najkrajšimi 79 . Morda je bilo ime v rabi za sosednjo daljšo njivo in so ga potem začeli uporabljati tudi za to njivo ali pa je bila v času pred 19. stoletjem njiva daljša. Možna bi bila tudi razlaga, da je parcela dobila ime Dolga njiva zato, ker je bila to najdaljša njiva istega lastnika. 85 DOLGANOVEC [Douganouc] Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. To je območje, ki se razteza med Lozicami in Rebrniško cesto. Med lastniki štirih parcel na tem območju so v Franciscejskem katastru, kjer je ime napisano kot Duhanovaz, zapisani 78 79

Dolganovec je dobil ime po lastniku Doganu, kar je razvidno iz Franciscejskega katastra sledeči: Dogan Jakob (1 parcela), Dogan Joseph (2 parceli), Dogan Marco (1 parcela). To so bili verjetno bratje iz Dolenje vasi, ki so te parcele podedovali. Ledinsko ime izvira iz priimka Dogan. 86 DOLGANOVEC [Douganouc] Lega: Južno nad Loko. V času Franciscejskega katastra (iz leta 1822) je bil lastnik dveh parcel na območju, ki ga domačini imenujejo Dolganovec, Dogan Jakob, Niederdorf 80 . Izvor tega ledinskega imena je torej enak zgornjemu, ki izhaja iz priimka Dogan.

Zemljiško-posestni listi k. o. Lozice v letih 1891–1930. Razvidno tako iz mape Franciscejskega katastra kot iz novejših katastrskih načrtov. Niederdorf je nemško ime za Dolenjo vas.

Dolga dolina, v ozadju Debela stena in Podgora

87 DOLINICA [Dulinca] Lega: Zgornji Žvanuti, pod glavno Rebrniško cesto. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefne značilnosti območja, kjer se nahaja manjša dolina, sestavljena iz dveh parcel. Zaradi majhne površine se uporablja manjšalnica besede ‘dolina’, to je ‘dolinica’. 88 DOVŠCA [Doušca] Lega: Severozahodno od Loke. Po besedah Ločanov se v smeri iz Podnanosa proti Lozicam Dovšca nahaja na desni strani ceste. V mapah Franciscejskega katastra pa je Dovšca vrisana na drugo stran ceste. 81 Onstran Močilnika, na Podgriškem polju, je v Franciscejskem katastru Dovšca zapisana kot Dacicza, na tej Loški strani pa kot Doshza. Na tem območju je bilo le nekaj dolgih in ozkih njiv, ostale so bile krajše in širše. Pred melioracijo so potekale vzdolž ceste, danes so pravokotne nanjo in vse približno iste oblike. Ledinsko ime Dovšca 82 označuje območje z dolgimi in ozkimi njivami. 89 DRAGE Lega: Jugozahodno nad Žvanuti. Po besedah sogovornika je na tem območju več grabnov in sotesk. Beseda ‘draga’ ima več pomenov. To je lahko »manjša, ožja dolina, dol, kotanja« ali Te dolge njive onstran ceste so domačini imenovali Žabelki. Primerjaj z ledinskim imenom št. 12 Dovšca.

»jarek na travniku«, lahko pomeni tudi samo »dolina, soteska« (Snoj 2009: 120). Snoj nadaljuje še, da je slovanska beseda ‘draga’ verjetno sorodna z »drgniti, odtrgati, razdreti, izkrčiti« (Snoj 2009: prav tam). Na območju Drag ni izkrčenega sveta, enako tudi iz Franciscejskega katastra ni razvidno, da bi tam izkrčili svet. Zato domnevam, da je ledinsko ime nastalo iz reliefnih značilnosti območja. 90 DRENCE [Drjence]/DRENČE [Drjenče] Lega: Reber. Drence ležijo na pobočju, ki se iz Rebra

Drence so dobile ime po drenu, ki tam raste

Dovšca in Pod Loko v Franciscejskem katastru

izročila talov

prevesi v Pasji rep. Ledinsko ime izhaja iz besede dren. To je »grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi« (SSKJ). Po besedah domačinov raste še danes na tem območju veliko drena. 91 ERŽELOVKA [Əržjelouka]/ GERŽELOVKA [Gәržjelouka] Lega: Južno od Mislejske vasi. Nahaja se za Nakovcem. O pomenskem izvoru ledinskega imena je informator dejal: Ta svet so izkrčili. Zrasla je trava. Potem je zrasla rž. Ko je bila dovolj velika, so jo poželi. Tako so na tem talu dobili nov svet. Danes pa najprej ječmen posadimo in potem deteljo. Ledinsko ime torej izvira iz besede ‘rž’ in označuje območje, kjer so domačini v preteklosti sadili rž. Ledinsko ime Gerželovka je verjetno le popačena oblika imena Erželovka.

Furlanov žleb se nahaja pod cerkvijo Sv. Hieronima in sega vse do vrha Gore 83 . Do Furlanovega žleba se pride po Vovkovem kanalu 84 . Od tam se naprej skozi Furlanov žleb nadaljuje steza. Po besedah sogovornika imajo nad Furlanovim žlebom Podražani svoje parcele. V Podragi pa je priimek Furlan pogost. Zato sogovornik meni, da so območje poimenovali po enemu izmed Furlanov, ki je po tej poti, ki se danes imenuje Furlanov žleb, hodil na Goro. Med pregledanimi viri pa se med lastniki zemljišč v Furlanovem žlebu najde tudi lastnik s priimkom Furlan. Ledinsko ime je nastalo iz priimka Furlan bodisi glede

92 FRKATOVEC [Frkatouc] Lega: Zahodno od Loke. To je vinograd na vrhu hriba nad Borštom. Po mnenju sogovornika je Frkatovec tako majhen, da kar frkneš (švrkneš, švigneš) skozenj. Iz te njegove značilnosti naj bi nastalo tudi ledinsko ime. 93 FURLANOV ŽLEB [Fәrlanou žlejp] Lega: Podgora. 83

Frkatovec nad Loko

Ledinsko ime Gora [Guora] uporabljajo domačini kot sinonim za Nanoško pogorje. Glej ledinsko ime št. 239 Vovkov kanal.

Tirmen sredi skrotja v Gabrovi griži

na lastništvo zemljišča bodisi glede na uporabnika zemljišča. 94 GABROVA GRIŽA [Gabrəva griža] Lega: Podgora. Nahaja se pod Zatrepom85 . Ko se je pred mnogimi leti utrgal plaz, se je Zatrep ustalil na območju, kjer je še danes. Na Zatrepu je ravnina, pod to ravnino je Gabrova griža s kamenjem, ki je ostalo od plazu. Kot pravi informator, je na območju Gabrove griže skrotje – niti skalovje, niti trava, je kamnito, poraščeno in težko prehodno. ‘Griža’ namreč pomeni »pust, s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje« (SSKJ). Po razlagi etimologa Bezlaja tudi »peščeni plaz, prod, kršje« (1956: 199). Na tem območju je raslo in še raste veliko gabra. Ledinsko ime Gabrova griža je sestavljeno iz rastlinskega imena gaber in besede ‘griža’, ki predstavlja značilnost zemljišča. 95 GAVCOVA DRČA [Gaucəva drča] Lega: Podgora. Na območju Podgore je zaradi skalnih podorov veliko melišč ali drč. ‘Drčati’ pomeni drsati oziroma drseti. Po drči se lahko drsaš v dolino. Tudi na Gavcovi 86 parceli pod Goro je drča, ki so jo po hišnem imenu lastnikov poimenovali Gavcova drča. Za izvor glej ledinsko ime št. 252 Zatrep. Hišno ime, Lozice 33. Avtorica besedila: Vlasta Mlakar.

96 GLADEŽNICA [Gladәžәnca/ Gladežənca] Lega: Severno od Zgornjih Žvanutov, nad cesto Lozice–Zgornji Žvanuti. Gladežnica sega od Bajčevca vse do potočka Šumljak. Gladežnica je najverjetneje dobila ime po gladežu, ki ga je bilo na teh senožetih ogromno. Informator je to rastlino opisal tako: Bodeča rastlina, s trdimi trni, rozaoranžne barve. Danes se jo težko dobi, včasih pa jo je bilo na tem območju polno. Krave niso hotele jesti, dokler se ni pokosilo, saj so jih trni zbadali. Gladež je po besedah etnologinje Mlakar trnat plevel z rožnatimi cvetovi. Uporabljali so ga v ljudskem zdravilstvu za čiščenje krvi, zoper ledvične kamne, vodenico, zlatenico, revmo in protin. Iz korenin so pripravljali čaj ali pa so jih kuhali v vinu. V kisu zavrete korenine so blažile zobobol. Z njim so tudi okajevali obleko (SEL: 141). 87 Po drugi, vendar manj verjetni razlagi bi lahko ledinsko ime izhajalo iz besede ‘gladež’ v smislu stradanja. Tam je namreč slabši, manj rodoviten svet, ki ni bil primeren za pridelovanje hrane. 97 GLOBOKA DOLINA [Gləbuoka dulina] Lega: Podgora. Leži tik pod Rimsko cesto. Ledinsko

Skozi Furlanov žleb vodi steza na Nanos

Gladežnica je dobila ime po gladežu

izročila talov

ime označuje reliefno oblikovanost tal, saj je na tem delu svet močno poglobljen oziroma se strmo spušča v dolino. Ta precejšnja globel je hkrati tudi značilnost tistega območja. 98 GMAJNICA [Gmajnca] Lega: Na Hribu. Okrog Gmajnice so bili pašniki, kjer je več ljudi paslo živino. Lastniki Gmajnice pa so svojo živino pasli na tej parceli. ‘Gmajna’ pomeni slabo, lahko nekoliko poraščeno zemljišče, neprimerno za strojno obdelavo 88 oziroma »neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov« (SSKJ). Snoj pa z besedo ‘gmajna’ razume »prvotno ‘skupnost’, zemljišče v skupni vaški ali srenjski lasti. Ker je bilo tako zemljišče navadno gozd, se je iz tega razvil danes prevladujoč pomen ‘gozd’« (Snoj 2009: 141). Ledinsko ime Gmajnica je nastalo glede na rabo zemljišča, ki je bilo slabo, nekoliko poraščeno in zato primerno le za pašo živine. 99 GORNJA NJIVA [Gurәna niva] Lega: Zgornji Žvanuti. Ledinsko ime prostorsko označuje njivo imenovano Gornja njiva glede na Ta večjo njivo 89 , ki leži pod njo.

88 89 90

To opredelitev gmajne je podal domačin. Glej ledinsko ime št. 231 Ta večja njiva. Glej ledinsko ime št. 111 Klanec.

100 GORNJE NJIVE [Gurəne nive] Lega: Zgornji Žvanuti. Danes na tem območju ni več njiv, zamenjali so jih travniki in senožeti. Ledinsko ime je prostorsko označevalo njive nad potjo, imenovano Klanec90 . Te njive so bile zgoraj, zato zgornje, v našem narečju Gornje njive. 101 HRASTOVCI [Hrәstouci, Hrastouci] Lega: Severovzhodno od Žerjalske vasi. Po besedah informatorja so bili od kar on pomni na tem območju hrastovi gozdički. Zato so območje poimenovali po tej vrsti dreves, po hrastu.

Tirmen v Globoki dolini in pikon za klesanje tirmenov

102 JAČKE Lega: Jugozahodno od Lozic. Ledinsko ime Jačke zajema večje območje, sestavljeno iz več ‘jačk’. O tem, da so ‘jački’ male jamice, je pisal tudi jezikoslovec Tuma (1929: 37). ‘Jačka’ je po besedah informatorja majhna vdolbinica oziroma jamica. Ker se Jačke vrstijo ena za drugo, se to ledinsko ime uporablja za ves hribovit predel jugozahodno nad Lozicami. Informator se spominja, da so na vrhu Jačk pasli živino tisti, ki niso imeli svojih pašnikov, saj je bila tista zemlja v lasti vipavskega gospostva. Na nastanek ledinskega imena Jačke je torej vplivala izoblikovanost pokrajine,

Jakopov part v Franciscejskem katastru

ki je sestavljena iz samih hribov in jačk oziroma jamic, zato je pobočje rebrasto in valovito. 103 JAKOPOV PART [Jakupou part] Lega: Rebrnice. Iz karte Franciscejskega katastra iz leta 1822 je razvidno, da je bil Jakopov part travnata površina sredi gozda in takrat še nerazdeljenih zemljišč. Po besedah sogovornika, je bil tudi ograjen s kamenjem. Kaj pomeni beseda part? ‘Part’ je del nečesa, v tem primeru del zemlje. Parcele na Jakopovem partu so razdelili ali razprtili prej kot območje okrog njega. Beseda part torej izhaja iz razdeljevanja zemljišč (Jarc 2004: 254). Ker so te senožeti, ki se danes zaraščajo, dodelili Jakopovim91, se je tega območja prijelo ledinsko ime Jakopov part. Hišno ime Jakopovi je v tem primeru vplivalo na nastanek ledinskega imena.

Loški hrib, levo od njega Jačke, v dolini Lozice

104 JAMA Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. To je bila majhna jama z drevjem, v lasti Gavcovih 92 . ‘Jama’ je v zemljo narejena vdolbina (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo glede na izoblikovanost zemeljskega površja. Hrastovci so poraščeni s hrastom 91

Hišno ime, Lozice 8. Hišno ime, Lozice 33.

izročila talov

105 JAMSKE PUŠČAVE [Jamske pəščave]/JAMSKI VINOGRADI [Jamski vinuəgrədi] Lega: Zahodno od Žvanutov. Sprva se je uporabljalo ledinsko ime Jamski vinogradi, saj so bili v preteklosti v tem trikotnem grabnu vinogradi. To je razvidno tudi iz mape Franciscejskega katastra (1822). Po besedah informatorja so z besedo ‘puščave’ ponavadi poimenovali območja, kjer so bili včasih vinogradi in so jih kasneje lastniki opustili. Po opustitvi vinogradov na območju poimenovanem Jamski vinogradi so domačini začeli uporabljati ledinsko ime Jamske puščave. To območje je danes v celoti poraščeno z gozdom. 106 JAROVCA [Jarouca] Lega: Jugozahodno od Loke. Če se iz Rebra spustimo do Pasjega repa in prečkamo istoimenski potok, pridemo do loziške skupnine, imenovane Jarovca. V njej so nekoč pastirji pasli ovce in si s pisanjem in risanjem po kamenju krajšali čas. Na teh kamnih, tako večjih kot tudi manjših, najdemo začetnice njihovih imen in priimkov, nekateri so se podpisali kar s celimi imeni, poleg pa so pripisali tudi leto podpisa. Drugi so na kamne risali razne simbole, kot npr: srce, 93

Za pomen ledinskega imena glej ledinsko ime št. 142 Mocver.

preluknjano s puščico, rože, ipd. Beseda ‘jarec’ pomeni ovčji samec, oven, lahko pa tudi ovce na sploh – ovne in ovce skupaj (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo iz živalskega imena jarec, saj so te živali pasli v Jarovci. 107 JELŠEVEC [Joušouc] Lega: Jugozahodno nad Loko. Jelša je po besedah informatorja drevo, ki raste ob vodi. Je podobno hrastu, ima rdeč les. Jelševec leži v žlebu ob Mocverju93 . Na tem območju je polno vode, zato ima jelša, ki jo v Jelševcu še najdemo, vse pogoje za rast.

Letnica in podpis pastirja na kamnu v Jarovci

Ko so pastirji v Jarovci pasli ovce, so si krajšali čas s pisanjem in risanjem po kamnju

108 JENERJOVEC [Jənjərjouc]/ VANERJOVEC [Vənjərjouc] Lega: Vzhodno od Renkovske vasi. Med lastniki talov na tem območju vinogradov in pašnikov so tudi Jernejevi94 . Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo zemljišč iz hišnega imena. Oblika imena Vanerjovec je podobna nekaterim drugim imenom na loziškem, ki izhajajo iz priimka ali osebnega oziroma hišnega imena in se pojavlja zaradi besedne zveze ‘ v Jenerjovec’. 109 JEROVŠČE [Jəroušče]/ JEROVŠČEK [Jərouščk] Lega: Podgora. Pri Presekani cesti95 je bil odcep za pot do Jerovšča. Jerovšče leži ob stari Rimski poti. Po ljudskem izročilu naj bi bilo to ledinsko ime povezano z župani. ‘Jerəb’ (jereb ali jerob) naj bi bila stara narečna beseda, ki pomeni ‘župan’. Potemtakem bi Jerovšče pomenilo ‘županova zemlja’. V SSKJ je beseda ‘jerob’ razložena kot ‘varuh, skrbnik’. Po mnenju enega izmed informatorjev je ledinsko ime Jerovšče nastalo iz osebnega imena (Jernej, Jera, ipd.) ali priimka, torej po lastništvu zemljišča. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo zemljišča iz osebnega imena Jernej ali Jera oziroma iz starega poimenovanja za župana, jereb. 94 95

Hišno ime, Lozice 39. Glej ledinsko ime št. 200 Pri presekani cesti.

110 JURČEVKA [Jurčouka]/ JURČEVA DOLINA [Jәrčәva dulina] Lega: Zgornji Žvanuti, nad staro cesto v Rebrnice. To je srednje veliko travnato, vendar zaraščeno območje, kjer raste veliko jurčkov in je po tem območje tudi najbolj znano. Ledinsko ime je najverjetneje nastalo iz besede ‘jurček’. Uporabljata se obe ledinski imeni, Jurčeva dolina in skrajšano ime Jurčevka. V Posestnih listih zemljiškega katastra iz leta 1901 je Jurčeva dolina zapisana kot Jercova dolina, kar bolj spominja na osebno ime (Jerca, Jerica), vendar menim, da gre za popačen zapis, saj so popisovalci

V Jelševcu raste jelša

Tal Jurčevka je dobil ime po jurčkih

izročila talov

zemljišč precej ledinskih imen zapisali v drugačni obliki, kot jih poznajo domačini. 111 KLANEC [Klanc] Lega: Zgornji Žvanuti. Klanec je bilo ime poti iz Zgornjih Žvanutov proti Otoščam. Ime je dobila po strmem svetu, čez katerega se je vzpenjala. Ime Klanec se uporablja tudi za parcelo nad to potjo. 112 KLENOVE STAJE [Klejnəve staje] Lega: Podgora. Po informacijah sogovornika je na tem območju čez in čez rasel klen. Leta 1927 so ga vsega posekali in posadili akacijo. Klenove staje so v bližini območja, imenovanega Stan96 , kar kaže na morebitno povezavo obeh ledinskih imen z živinorejo oziroma pašništvom (‘staja’ in ‘stan’ pomenita ograjen prostor za živino).

Izvor tega ledinskega imena je lahko enak zgornjemu primeru. Morda pa to ledinsko ime izvira iz drugačne razlage besede ‘korona’, za katero eden izmed domačinov meni, da je star izraz za ‘senožeti’. V obravnavanem primeru sta možni obe razlagi ledinskega imena. 115 KORONA [Kəruəna] Lega: Kolona. Tudi to ledinsko ime je enako prejšnjima in je nastalo glede na rabo tal. 116 KONEC NJIV [Kuonc niu] Lega: Zgornji Žvanuti, tik pod vasjo. Kot samo ledinsko ime pove, je to

113 KORONA [Kәruəna] Lega: Mislejska vas. Po besedah informatorja, je ‘korona’ najboljši prostor pri hiši. To je lep tal v bližini hiše bodisi za vrtnino ali drugačno uporabo. 114 KORONA [Kәruəna] Lega: Zgornji Žvanuti. 96

Glej ledinsko ime št. 221 Stan/Na stanu.

Korona v Mislejski vasi leži med cesto in hišami

Klanec proti Zgornjim Žvanutom

območje dveh majhnih talov na koncu njiv. Od Spodnjih Žvanutov do tam so same njive, ti dve travnati parcelici pa območje njiv zaključujeta. Nad njima so hiše v Zgornjih Žvanutih. 117 KONFIN [Kunfin] Lega: Jugozahodno nad Žvanuti. V narečju zahodne Slovenije pomeni ‘konfin’ mejo (SSKJ). V tem primeru je na območju Konfina katastrska meja med Lozicami in Velikim Poljem. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev zemljišča, ki leži na meji. 118 KOT PRI MOSTU [Kwət pәr muosti] Lega: Zgornji Žvanuti. Gre za manjši tal, ki je ležal v kotu ob kamnitem, velbanem (obokanem) mostu 97. Po legi je dobil svoje ledinsko ime. 119 KOZLOVEC [Kəzlouc] Lega: Južno od Loke, pod Rebrom98 . Po besedah domačinov naj bi to ime nastalo, ko so v tem žlebu kopali vinograde. Sigurno je kdo kozlal 99 , ker je bilo na takem terenu težko kopat, sta izvor tega ledinskega imena komentirala sogovornika. Tretji informator pa je bil mnenja, da so morda na to območje gnali past kozle, da so se ti pasli posebej od koz. 99

120 KRAČE Lega: Zgornji Žvanuti. Od sogovornika sem izvedela, da takšno ledinsko ime označuje območja, kjer njiva (ali več njiv) ni mogla biti enako široka od začetka do konca, saj so parcele ležale v kraku. V tem primeru ležijo v kraku med cesto in potokom. Ledinsko ime torej izhaja iz besede ‘krak’, ki je sorodna z besedo ‘krača’, saj imata isti koren. Območje s takim imenom po obliki spominja na živalski krak.

121 KRAČE Lega: Spodnji Žvanuti. Tudi ta parcela je na enem koncu širša kot na drugem. Nastanek njenega imena je enak zgornjemu. 122 KRAČE Lega: Pod Loko. Parcele na tem območju sestavljajo obliko trikotnika, omejujejo jih tri ceste: loziška cesta ter obe cesti, ki peljeta na Loko. Po besedah informatorja so tam njive bolj kratke. Niso simetrične, ker so v kraku. Niso lepe parcele. Tudi izvor tega ledinskega imena je enak zgornjima.

Več o tem mostu je zapisano pri ledinskem imenu št. 306 Pri podrtem mostu. Ledinsko ime št. 210 Reber. Kozlati , tj. bruhati.

97 98

Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da so bili na tem območju tako vinogradi kot pašniki. Potemtakem sta lahko obe razmišljanji pravilni.

Klenove staje so dobile ime po klenu

izročila talov

123 KRŽAVKA [Kəržauka] Lega: Spodnji Žvanuti. Kot sem že omenila pri ledinskem imenu Kržavka v Podgriču, naj bi beseda ‘kržav’ pomenila grd oziroma beseda ‘kržljav’ »slabo razvit« (SSKJ). To pa najbrž ni pravi pomen Kržavke v Žvanutih, ki je bila v prvi polovici 19. stoletja njiva s trtami, kasneje samo njiva in se je kot taka obdržala do danes. Kaj je vplivalo na nastanek tega ledinskega imena in kaj je njegov pravi pomen, ni znano. 124 LAVTRIJEVEC [Lautәrjouc]/ LAVTRIJEVCA [Lautərjouca] Lega: Zahodno od Loke. Nahaja se na vrhu hriba, ki je nad Borštom, in sicer poleg Frkatovca. Moška oblika ledinskega imena Lavtrijevec, ki se večkrat uporablja, je nastala glede na lastništvo talov. V času Franciscejskega katastra je bil lastnik treh parcel okrog Frkatovca, ki so se potem združile v dve, Lauter Johan, Št. Vid 44. V lasti je imel vinograd in pašnik. Po mnenju informatorja je ženska oblika ledinskega imena Lavtrijevca nastala, ko je katerega izmed teh talov kot zapuščino dobila ženska potomka. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo zemljišča iz priimka Lauter.

125 LAZI Lega: Južno od Renkovske vasi. Po mnenju sogovornika imata besedi ‘trebež’ in ‘laz’ enak pomen in označujeta ‘izkrčen svet za košnjo ali vinograde’. V Franciscejski katastrski mapi iz leta 1822 so na območju Lazov vrisani povečini vinogradi, nekaj je tudi pašnikov. Podobne definicije lazov sem našla tudi med strokovno literaturo. Snoj navaja sledečo definicijo za ‘laz’: »s travo porasel, izkrčen svet v ali ob gozdu« (1997: 294). Jezikoslovec Tuma je leta 1929 zapisal, da je ‘laz’ »složni svet v pobočju ali gozdu, da se obdela« (1929: 28). Tudi publicist Klemše je mnenja, da je ‘laz’ svet,

Sadovnjak v Lazni na Loki

Lastnik Lavtrijevca je bil v času Franciscejskega katastra Lauter Janez iz Podnanosa

pridobljen s krčenjem gozda (1993: 99). Na nastanek ledinskega imena Lazi je torej vplivalo človekovo delo, in sicer trebljenje, krčenje gozda za pridobitev vinogradov in pašnikov ter površin za košnjo. 126 LAZNA Lega: Spodnji Žvanuti, v neposredni bližini Močilnika. Prvi informator se spominja: Ko smo pričakovali mokro leto, smo tam sadili krompir, je bila zemlja bolj prodnata. Drugi informator pa pravi, da so ‘lazne’ vse v nižini, pri vodi. Tretji je mnenja, da je ‘lazna’ samo druga beseda za laz oziroma trebež. Publicist in jezikoslovec Henrik Tuma je v svoji knjigi Imenoslovje Julijskih Alp zapisal, da je Lazna »zlahka hoden svet« (1929: 28). Publicist Klemše pa piše v eni izmed svojih monografij o tem, da sta ‘laz’ in ‘lazna’ sinonima za ‘trebež’, to je svet, pridobljen s krčenjem gozda (1993: 99). Najverjetneje gre za ledinsko ime, ki je nastalo, ko so izkrčili to nižinsko območje. 127 LAZNA Lega: Loka. Gozd, ki je bil na tem območju so izkrčili in s tem pridobili senožeti oziroma 100

Primerjaj s prejšnjim ledinskim imenom Lazna.

Lazna v Spodnjih Žvanutih, v ozadju Pogorišče in Brda travnike100 . Kasneje je bil tu dolga leta sadovnjak. Gre torej za ledinsko ime, ki je nastalo s krčenjem gozda. 128 LEDINA Lega: Novo naselje. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je bila med njivami večja, neobdelana parcela, porasla s travo. To parcelo so poimenovali Ledina. ‘Ledina’ je ‘neobdelana zemlja’ ali s ‘travo porasel svet’ (SSKJ). Na neobdelani zemlji Ledine je nastal nov zaselek Lozic, imenovan Novo naselje. Ledinsko ime Ledina se je kljub temu ohranilo, domačini ga večkrat uporabljajo za imenovanje tega zaselka Lozic.

V Leškovju raste veliko leske

izročila talov

129 LEŠKOVJE [Lejškouje] Lega: Južno nad Loko. Nad tem območjem se je po besedah sogovornika teren krušil, luščil. Iz strmine je zemljo odnašalo na ravnino. Na tej ravnini je zrasla leškovna, to je narečen izraz za leske, ki še danes rastejo na območju Leškovja. 130 LIPOVŽEV BOROVEC [Ləpoužəu bərouc/buorouc] Lega: Na Hribu. Lipovžev borovec je tal v borovem gozdu, ki se razteza od loziškega zaselka Hrib proti glavni Rebrniški cesti. Parcela je bila v lasti Lipovževih 101 in ker je razraščena z borom, je dobila ime Lipovžev borovec. 131 LOGAR [Luogər] Lega: Nekoliko severovzhodno od Loke. To območje leži v kraku med podgriško in loziško cesto. Po pripovedovanju sogovornice naj bi bil prvi prebivalec na tem območju ‘logar’, to je ‘gozdar’. Po besedah druge informatorke je na tem območju včasih raslo hrastovo drevje, zato so mu rekli ‘log’. Z besedo ‘log’ pa prebivalci obravnavanega območja mislijo na ‘lepo polje’ oziroma ‘manjši gozd’. Po pripovedovanju drugih dveh informatorjev so se na tem območju ustavljale vojske. Vojaki so tu ‘logorili’ 101

Hišno ime, Lozice 15.

ali ‘taborili’. To je bilo med prvo svetovno vojno oziroma iz drugih ust že v času Teodozija, ko se je boril z Evgenijem v Vrhpolju leta 394. Beseda ‘logor’ namreč pomeni »tabor, taborišče« (SSKJ). Katera izmed vseh omenjenih razlag je najbližja izvoru ledinskega imena Logar, lahko samo ugibamo. 132 LOŠKI HRIB [Lwəški hrip] Lega: Jugovzhodno od Loke. To je hrib, ki je dobil ime po zaselku Loka, saj leži tik ob njej. Loški hrib se dviga nad Loko in sega vse do Rebra.

Logar je poraščen s travo in trtami

Tirmen v Lipovževem borovcu

133 MAČJI GRAD Lega: Rebrnice. Po besedah sogovornika je v Mačjem gradu ‘školj’, to je »večja skala, ki gleda iz zemlje« (SSKJ) oziroma ‘kup kamenja’. V njem naj bi bile luknje, v katerih so prebivale divje mačke. Ana Peršolja102 je v svoji knjigi pisala o ledinskem imenu Maček. To je »hrib, kjer so živele divje mačke« (Peršolja 2005: 192, 193). Kot vidimo, gre za precejšnjo podobnost obeh ledinskih imen, ki izvirata iz živalskega imena ‘mačka’. Beseda ‘grad’, ki je del ledinskega imena, se nanaša na domovanje v ‘školju’.

Pogled na Loški hrib

134 MARKOVŠČE [Markoušče] Lega: Pod Zgornjimi Žvanuti, na Polju. To je ime dveh manjših njiv. Ledinsko ime je najverjetneje nastalo glede na lastništvo iz osebnega imena Marko. 135 MIRCE [Mjərce/Mjərče] Lega: Vzhodno od Loke. Tudi o izvoru tega ledinskega imena se med domačini pojavljajo različna razmišljanja. Najverjetnejše se zdi sledeče: Na tem mestu so bili zidovi, zato se reče Mirce. Etimolog Snoj piše, da je ‘mir’ narečna beseda za ‘zid’ (2009: 262). Jezikoslovec Tuma je že leta 1929 pisal, da Primorci ločimo med besedama ‘mir’ in ‘zid’. »Mir je brez vezi zložen, zid pa z malto« (1929: 102

Upokojena učiteljica zgodovine in slovenščine.

Markovšče na Polju pod Zgornjimi Žvanuti

izročila talov

14). Po mnenju zgodovinarja Kosa »mir, mirje, mirišče pomenijo zid, staro podrto zidovje, groblje (razvaline) oziroma ‘’mesta starih selišč in obrambnih naprav’’« (Kos 1955: 51). Drugi sogovornik je mnenja, da je to ledinsko ime nastalo, ko je bil pri Novakovih103 nekdo, ki je delil, partil zemljo. Novakovi so imeli lepo punco, ki je bila temu, ki je partil zemljo všeč, zato jim je odpartil dobro zemljo. Mirce naj bi potemtakem izhajale iz besede ‘meriti’ v pomenu ‘meriti zemljo’. Tudi za to ledinsko ime ni čisto jasno, kakšen pomenski izvor ima, saj so vse omenjene razlage sprejemljive. 136 MISLEJSKO POLJE [Mislejsku pule] Lega: Severozahodno od Mislejske vasi. Mislejsko polje se nahaja v bližini loziškega zaselka Mislejska vas. Lastniki talov na njem so predvsem prebivalci tega zaselka. Ledinsko ime je nastalo zaradi prostorske povezanosti Mislejskega polja z zaselkom Mislejska vas. Lastniki zemljišč na tem polju in prebivalci zaselka Mislejska vas so se pisali Mislej. 137 MLAC Lega: Nad Novim naseljem. To območje je po besedah informatorja ves čas na vodi. Pod hribom so 103

Hišno ime, Lozice 2f.

Del Mislejskega polja, v ozadju Mislejska in Lipovška vas sadovnjaki, nižje pa travniki. Iz hriba teče voda v Mlac. Po mnenju enega izmed informatorjev je Mlac morda prostor, kjer so v preteklosti mlatili žito za skupnost. Glede na značilnost območja in podobna ledinska imena na obravnavanem območju, domnevam, da je ledinsko ime nastalo s pomanjševalnico iz besede ‘mlaka’. Mlačica in iz tega Mlac je manjše območje, na katerem se zadržuje voda. Ledinsko ime Mlac je nastalo glede na lastnost zemljišča. 138 MLAČEK [Mlačk] Lega: Severno od Zgornjih Žvanutov. Ledinsko ime označuje manjše

Mir je brez vezi zložen zid

zamočvirjeno območje, saj ti tali ležijo ob potoku Šumljaku. Nastalo je s pomanjševalnico iz besede ‘mlaka’, in sicer glede na to značilnost območja. 139 MLADICE [Mlədice] Lega: Med cestama v Zgornje in Spodnje Žvanute. Po besedah informatorja so Mladice močvirnato območje, kjer se večkrat nabira voda. Nahajajo se na območju, kjer se potok Šumljak skupaj s še enim potočkom zliva v potok Močilnik. Publicist Klemše meni, da pomeni ledinsko ime Mladice »razmehčan in z vodo prepojen svet« (Klemše 1993: 95). Mladice so torej območje, kjer je polno vode in imajo zato tudi takšno ledinsko ime. 140 MLAKA Lega: Spodnji Žvanuti, levo od ceste Otošče–Lozice. To območje je bilo v preteklosti precej močvirnato in vlažno, zato so tu uspevale tiste kulturne rastline, ki so potrebovale več vlage (npr. koruza). Kasneje so na Mlaki naredili kanal, ki je znižal podtalnico in tako spremenil lastnost tega sveta. Beseda ‘mlaka’ izhaja po mnenju Snoja iz indoevropske baze melk- in pomeni ‘mokrota, vlaga’ (1997: 347). Takšen pomen ima ledinsko ime Mlaka. 104

Za pomen ledinskega imena Mlaka glej prejšnje ledinsko ime.

141 MLAKA Lega: Vzhodno od Loke. Območje Mlake je bilo pred melioracijo zemljišč večkrat zamočvirjeno, zato so ga tako poimenovali104 . 142 MOCVER [Mucvjər] Lega: Jugozahodno nad Loko. Po besedah sogovornika je na tem mestu ravnica ali večja ravan, ki zadržuje vodo. Ker ta ne steče v potok, nastaja tam manjše močvirje. Zato rastejo tam vsako pomlad lepi zvončki, dodaja informator. Ledinsko ime odseva naravne značilnosti tega območja, ki je močvirnato.

Košnja trave s kosilnico v Mladicah

Mlaka pod Loko

izročila talov

143 MOČILA [Mučila] Lega: Zgornji Žvanuti, na robu katastrske občine. Po besedah sogovornika izvira na tem mestu veliko vode, ki je zajeta v loziškem vodovodu. Zaradi velike količine vode je to območje namočeno oziroma močvirnato. »Močilo pomeni vir, vodico, ki moči tla. Lahko je to: 1. zdrav, piten studenec, vir, tudi obrh, 2. iz razlitega močila ali zamoka nastala luža, mlaka za napajanje živine, 3. manjša vodica ali celo potok in 4. ime zaselka.« Včasih srečamo močila tudi pod imeni luže (Badjura 1953: 231, 232). Močila so torej dobila ime po naravni značilnosti, to je namočenost zemljišča z vodo. 144 MRHOVČE [Mərhouče] Lega: Nad Lipovško vasjo. Informator se spominja, da so na tem območju pokopavali poginulo živino. Beseda ‘mrhovče’ izhaja iz samostalnika ‘mrhovina’ in pomeni »poginula žival« (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo glede na dejavnost, ki so jo na tem območju izvajali, to je pokopavanje poginule živali. 145 NA DETELJI [Nə djətəli] Lega: Žvanuti, ob stari poti Zgornji Žvanuti–Otošče. 105

Avtorja besedila: Polona Sketelj in Vlasta Mlakar. Glej ledinsko ime št. 103 Jakopov part. Glej ledinsko ime št. 209 Ravnje.

106 107

Metna bajta v Nakovcu Na tem zemljišču raste veliko detelje. To je krmna rastlina, ki so jo kmetje v večjem obsegu uvajali v prvi polovici 19. stoletja (SEL: 86)105 . Ledinsko ime Na detelji je rastlinskega izvora in označuje zemljišče, kjer raste detelja. 146 NADPARTI [Nәdparti] Lega: Podgora. Nadparti so gozdnato območje, ki leži nad Jakopovim partom106 . Glede na lego Nadpartov je nastalo ledinsko ime. 147 NADRAVNJE [Nәdraunje] Lega: Podgora. Nahaja se nad Ravnjami 107. Ravnje

Na pazdevki

in Nadravnje ločuje Rimska cesta. Nadravnje se raztezajo vse do vrha Gore. Ledinsko ime prostorsko opredeljuje lego talov v Nadravnjah glede na Ravnje. 148 NADSTAJCE [Nәdstajce] Lega: Za zaselkom Stajce. V Nadstajcah je vzpenjajoč teren poraščen z gozdom. Ledinsko ime je nastalo glede na lego Nadstajc, saj te ležijo nad zaselkom, imenovanim Stajce108 . 149 NAD STANOM [Nəd stanəm] Lega: Podgora. To je z gozdom zaraščen svet poleg Klenovih staj. Leži nad območjem, imenovanim Stan in je po tem dobilo svoje ime. 150 NA HRIBU [Nə hribi] Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. Ledinsko ime govori o izoblikovanosti zemeljskega površja. Območje imenovano Na hribu leži na vrhu hriba, ki je tik pod glavno cesto Podnanos–Razdrto. 151 NAKOVEC [Nakouc]/ MAKOVEC [Makouc] Lega: Jugozahodno od Stajc in Mislejske vasi. Po besedah informatorja naj bi to ledinsko ime nastalo iz reka domačinov 108 109

gremo na kolc109 , kar bi pomenilo ‘gremo v gozd sekat količke za vinograd’. Območje Nakovca je poraščeno z gozdom. Za to območje se pojavlja tudi ime Makovec, ki je nastalo glede na lastništvo iz priimka Makovec. 152 NA PAZDEVKI [N pəzdeuki] Lega: Zahodno od Renkovske vasi. Kot pravi informator, je to tako majhen tal, da ga daš pod pazdevko, pod pajsko. Pazdevka oziroma pajska je narečni izraz za pazduho. Ledinsko ime je nastalo po značilnosti tega tala, to je majhnost. 81

153 NA RAVNI [Nə rauni]/RAVNI [Rauni] Lega: Zahodno od Spodnjih Žvanut, nad Babno dolino. Iz Babne doline se teren strmo vzpenja proti jugozahodu. Območje imenovano Na ravni leži na tem strmem pobočju, vendar se enakomerno vzpenja in ni valovito. ‘Ravna’ je narečni izraz za ravan ali ravnino. Ime je torej nastalo glede na izoblikovanost površja. Med domačini se pojavljata obe poimenovanji, Na ravni in Ravni. 154 NA ŠIRMU [Nə šjərmi] Lega: Pri Koloni. Beseda ‘širm’ po besedah sogovornika pomeni ‘zajezitev vode za mlin’. Širm

Za pomenski izvor imena zaselka Stajce glej na začetek poglavja Lozice, katastrska občina Lozice, kjer so opisani vsi loziški zaselki. Kolc, tj. ‘količek’.

Detelja, po kateri je nastalo ledinsko ime Na detelji

izročila talov

oziroma Na širmu pa pravijo domačini tudi območju ob jezu. Ledinsko ime Na širmu označuje območje tik ob jezu, v katerem je bila zajezena voda za Malnarjev110 mlin. 155 NA ZGONU [Nə zguni] Lega: Jugovzhodno od Podgriča. To je ravninsko območje v bližini Polanskega potoka. Tam so v preteklosti zganjali skupaj živino, ko so jo gnali na pašo. ‘Zgonje’ ali ‘zgonj’ je narečni izraz za pot, po kateri hodi živina na pašo (SSKJ), torej je ledinsko ime Na zgonu povezano s takrat množično dejavnostjo– pašništvom.

Do melioracije je bila to zelo majhna njivica, tik ob potoku Močilniku. Z melioracijo se je spremenila oblika njiv in te majhne njive ni več. Ledinsko ime zato ni več v uporabi, ostalo je le še v spominu nekaterih Ločanov. 158 OGLJIČEK [Ugličk] Lega: Jugozahodno od Loke. Iz Solinovca 111 se rob prevesi na drugo stran hriba, na Ogljiček. To ledinsko ime izhaja iz besede ‘vogal’. Manjšalnica te besede je v narečju prebivalcev obravnavanega območja ‘ogljiček’, enako je tudi ledinsko ime z istim pomenom.

Ogradica ali Gradica

156 NA ZGONU [Nə zguni]/NA ŠIJI [Nə šii] Lega: Loka. V času, ko so domačini še gnali past živino, je bilo Na zgonu zganjališče živine. Živino so na tem mestu zgnali skupaj in odšli na pašo. Starejše ledinsko ime za isto območje je Na šiji. Bezlaj enači besedo ‘šija’ s ‘poševnino, nagibom’ (1961: 250). Morda je Na šiji pomenilo ‘na strmini’. Na tem območju se namreč začne teren nagibati, saj je to začetek Loškega hriba. 157 NJIVICA [Niuca] Lega: Severno od Loke. Malnarjevi je hišno ime, Lozice 9. Glej ledinsko ime št. 220 Solinovec.

110 111

Na zgonu so zgnali živino na kup in jo od tam peljali na pašo

159 OGRADA [Ugrada]/OGRADE [Ugrade] Lega: Žvanuti. Nekateri domačini to območje imenujejo Ograda, drugi pa Ograde. To je skupek parcel, ki segajo vse do potoka. Edninsko ime se uporablja za parcelo enega lastnika, množinsko pa za celotno območje Ograd. Sogovornik se spominja, da so bile na tem območju ograde za živino oziroma kot pravi sogovornica: Verjetno so bile tu ograde za ovce, saj je bila včasih v Gorenjih Žvanutih (op. Zgornjih Žvanutih) ovčja štala (op. hlev). Beseda ‘ograda’ pomeni »zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja« (SSKJ). 160 OGRADICA [Ugratca]/ GRADICA [Gratca] Lega: Za Renkovsko vasjo. Po besedah sogovornika je to naravna ograda. Potok je včasih tekel pod hribom. Potem si je dobil drugo pot. Tam je ostala ravnica, kjer je bil sadovnjak. V tem primeru torej ne gre za ogrado, ki bi nastala, ko so ljudje iz zemljišč čistili kamenje, temveč je parcelo iz ene strani ogradila voda, na drugi strani pa jo je omejevala brežina. Uporabljata se obe ledinski imeni, Ogradica in Gradica, ki imata isti pomen.

Ledina je ledinsko ime območja, kjer danes stoji Novo naselje. Glej ledinsko ime št. 210 Reber. Škrle so zaselek Podbrega in ležijo pod Okroglico.

112 113 114

Okroglica je dobila ime po svoji okrogli obliki 161 OKROGLICA [Ukruəgәlca] Lega: Severovzhodno od Kolone in Ledine112 . To je velika senožet, obrnjena k soncu. Ledinsko ime priča o njeni izoblikovanosti. Tal je namreč okroglaste oblike. 162 OKROGLICA [Ukruəgәlca] Lega: Jugozahodno nad Loko. To je drugo ime za Reber113 . Ledinsko ime Reber uporabljajo Podgričani, Lozičani in Otoščani, ledinsko ime Okroglica pa prebivalci Podbrega (skupaj s Škrlami114), Podnanosa in okoliških vasi. Izvor imena Okroglica med prebivalci Podgriča, Lozic in Otošč ni znan.

Okroglica je tudi drugo ime za Reber

izročila talov

163 OREHOVA DRAGA [Urejhәva draga] Lega: Jugozahodno od Mislejske vasi. Loški hrib se konča v Orehovi dragi. Po etimologu Snoju je ‘draga’ »manjša dolina« (1997: 100). V tej dolini, Orehovi dragi, so rasli orehi, nekaj jih raste še danes. Ledinsko ime je nastalo glede na drevesno vrsto, ki je rastla v dolini. 164 OREŠJE [Urejšje] Lega: Severovzhodno od Zgornjih Žvanutov. Orešje je na območju potoka Šumljaka. Informator domneva, da je bil v preteklosti na območju Orešja nasad orehov, kar je omogočala bližina vode, ki jo oreh potrebuje za rast. Mnogi raziskovalci ledinskih imen ugotavljajo, da so imena Orešje, Orehovica ipd. rastlinskega izvora in izhajajo iz besede ‘oreh’. Enako velja za to ledinsko ime. 165 OSREDKI [Usrejtki]/SREDKI [Srejtki] Lega: Severno od Zgornjih Žvanutov. To je velika parcela pod Rebrniško cesto. Beseda ‘osredek’ pomeni »nezoran del sredi ogona« (SSKJ). Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da so Osredki pašno območje, okrog katerega so sami vinogradi. Območje je torej neobdelano

oziroma nezorano. Ledinsko ime Osredek je nastalo glede na rabo tal. 166 OSTRI VRH [Wstri vrh] Lega: Podgora. Območje je po pripovedovanju domačina dobilo ime po ostrem vrhu, ki se iz ene strani prevesi na drugo. To območje leži pod Rimsko cesto. Ledinsko ime Ostri vrh je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal. 167 PASJI REP [Pasji rjəp] Lega: Dolina za Rebrom. Glede tega ledinskega imena je informator dejal: Z vrha dol gledano, iz Konfina proti Orehovici zgleda ta dolina kot pasji rep. Je ozka in dolga. Do Orehovice je ves čas enako široka. Ima sončno lego. Pasji rep je bil omenjen leta 1460 v Urbarju za Senožeče, in sicer kot vinska desetina v Šentvidu. Zapisan je kot ‘Huntstzagl’, dobesedni prevod je ‘Pasji rep’. Milko Kos, ki je te urbarje preučeval, dodaja, da je Pasji rep ime za vinograd (Kos 1954: 203). Drugačnega mnenja je etimolog Bezlaj, ki pravi, da je imena tipa Pasji rep (tudi gorsko in ledinsko ime) treba izvajati iz fitonima ‘pasji rep’, ki je vrsta trave (1961: 76). Ledinsko ime Pasji rep je v obravnavanem primeru najverjetneje

Pirčkova bajta v Orehovi dragi

Pasji rep je omenjen že leta 1460

nastalo glede na obliko te doline, katere ožina je dolga in njena oblika spominja na živalski pasji rep. 168 PETROVA DOLINICA [Pjetrəva dulinca] Lega: Severno nad zaselkom Hrib. Na nerodovitnem območju je bila najbolj rodovitna Petrova dolinica in zato primerna za sadovnjak. Ledinsko ime izhaja iz istega hišnega imena kot Petrovec, saj so tudi v tem primeru Petrovi lastniki območja, imenovanega Petrova dolinca. 169 PETROVEC [Pjetrouc] Lega: Jugozahodno od Loke. Petrovec je del Vidma115 . Ime je dobil po hišnem imenu Petrovi 116 glede na lastništvo. Sogovornica se spominja, da je bil v Petrovcu studenec, kamor so hodili po vodo, ko so kosili oziroma spravljali seno na okoliških senožetih ali travnikih. 170 OREŠJE [Urejšje]/PIVŠKO OREŠJE [Piušku urejšje] Lega: Spodnji Žvanuti. To je območje ob vodi, kjer rastejo orehi. Nekateri uporabljajo tudi izraz Pivško orešje. Ledinsko ime je nastalo iz rastlinskega imena oreh in verjetno glede na lastništvo tala, ki je bil morda v lasti nekoga iz Pivškega117. 115

Glej ledinsko ime št. 237 Videm. Lozice 24. Iz zemljiške knjige tega nisem razbrala.

116 117

171 PLEŠA [Plejša] Lega: Jugozahodno nad Mislejsko vasjo. Leži med Loškim hribom in Orehovo drago. To območje je last loziške župnije. Do približno leta 1960 je bil tam cerkveni vinograd. Slovenist Majdič meni, da ledinsko ime Pleša izhaja iz občnega imena pleša v pomenu »golo mesto, neporasel kos tal, neobdelan del zemljišča sredi polja«, lokalno tudi ‘travnik, senožet’ (1994: 108). V obravnavanem primeru je Pleša neporaščena senožet obdana z gozdom. 172 PODBRDO [Pudbərdu] Lega: Spodnji Žvanuti.

Pleša za Mislejsko vasjo

V Petrovec so med poletnimi delovnimi opravili hodili po vodo

izročila talov

Ledinsko ime je nastalo po legi tega območja glede na Brda, saj kot samo ledinsko ime pove, leži Podbrdo pod Brdi. 173 POD CESTO [Pud cejsto] Lega: Pri Stajcah. To je območje njiv, ki ležijo med loziško cesto in Stajcami. Ledinsko ime opredeljuje lego zemljišč glede na cesto. 174 POD CESTO [Pud cejsto] Lega: Zgornji Žvanuti, pod staro cesto v Rebrnice. Danes stara rebrniška cesta je bila v preteklosti državna cesta118 iz Podnanosa na Razdrto in zato tudi precej prevozna. Najnevarnejši del ceste je bil, zaradi strmega pobočja, od Zgornjih Žvanutov do Čuka. Tam se je zgodilo veliko nesreč. Večkrat so se furajtarji119 , predvsem iz bolj oddaljenih krajev, ustavljali, si oddihali, nekateri tudi prenočevali v Lorencovi120 štali (hlevu) v Zgornjih Žvanutih. Cesta je veljala za državno cesto vse do leta 1866 121, ko jo je zamenjala nova Rebrniška cesta, ki je še danes, poleg hitre ceste, glavna prometna povezava med Podnanosom in Razdrtim. Stara cesta je bila od takrat le še za občinsko rabo, danes pa je že precej zapuščena. Območje poimenovano Pod cesto leži tik pod to staro rebrniško cesto in ima zato tako ledinsko ime. 118 119

Postojinsko okrajno glavarstvo, str. 180. Furmani: tisti, ki so prevažali blago in ljudi z vozovi.

Podbrdo leži pod Brdi

Stresanje gnoja na njivo Pod cesto pri Stajcah Hišno ime, Lozice 47. Postojinsko okrajno glavarstvo, str. 181.

120 121

Na talu Pod češnjo je včasih rasla češnja

175 POD CESTO [Pud cejsto] Lega: Vzhodno od Zgornjih Žvanutov, pod Rebrniško cesto (novo). Zemljišče se nahaja pod novejšo Rebrniško cesto. Ledinsko ime označuje prostorsko opredelitev talov glede na to cesto. 176 POD ČEŠNJO [Pud čejšnjo] Lega: Zgornji Žvanuti. Tal Pod češnjo leži tik pod Zgornjimi Žvanuti. Gre za manjšo parcelo, na kateri je po ustnem izročilu včasih rasla češnja, ki je parceli dala ime. 177 POD FRELHOVIM [Pud Frelhəvm] Lega: Jugozahodno nad Loko. Tako so poimenovane nekatere parcele v Rebru oziroma na Okroglici, ki ležijo pod Frelhovo122 parcelo.

grapa za Lekcov125 mlin, ki je nekoč stal nekoliko nižje ob potoku. Ledinsko ime Pod grapo se je prijelo zemljišča, ki leži med grapo za Lekcov mlin in cesto. 180 POD LOKO [Pud Luəko] Lega: Severozahodno od Loke. To so senožeti med Vidmom in zaselkom Loka. Ledinsko ime kaže na prostorsko opredelitev senožeti glede na Loko, saj ležijo tik pod njo. 181 POD MALNOM [Pud malnәm]/ PRED MALNOM [Prəd malnəm] Lega: Spodnji Žvanuti. Območje se nahaja na desni strani

178 PODGRAPA [Pudgrapa] Lega: Pri Mislejskem polju. Nahaja se za Žibernovo 123 hišo. Od Širma124 do Žibernovih je grapa, po kateri je včasih tekla voda na Žibernov mlin. Podgrapa je tal ob potoku oziroma pod grapo, ki je dobil ime glede na lego. 179 POD GRAPO [Pud grapo] Lega: Spodnji Žvanuti, tik ob levem bregu Močilnika. Na tem ključu (vijugi) Močilnika je bila 122 123

Hišno ime, Podbreg 39. Hišno ime, Lozice 1.

Pogled na senožeti Pod Loko, v ozadju Loka Ledinsko ime št. 223 Širm. Hišno ime, Lozice 52.

124 125

Obnovljen del stare rebrniške ceste

izročila talov

Močilnika, na območju imenovanem tudi Pod Žvanuti. Je v neposredni bližini Lekcovih, ki so imeli še v prvi polovici 20. stoletja mlin. Maln je narečni izraz za mlin, ledinsko ime Pod malnom pa označuje lego parcel glede na mlin. Včasih se za isto območje uporablja tudi ledinsko ime Pred malnom, odvisno od kje se gleda na parcelo. 182 POD MLACEM [Pud mlacәm] Lega: Pri Novem naselju. Ti tali ležijo neposredno pod območjem imenovanim Mlac126 in imajo glede na prostorsko opredelitev zemljišč takšno ledinsko ime. 183 PODOKROGLICA [Pudukruəgәlca] Lega: Severovzhodno nad Novim naseljem. Ledinsko ime je odraz prostorske opredelitve Podokroglice glede na parcelo, imenovano Okroglica127, saj leži pod njo. 184 POD POGORIŠČEM [Pud puguriščəm] Lega: Spodnji Žvanuti. Ledinsko ime se nanaša na Pogorišče128 , in sicer označuje prostorsko opredelitev zemljišč Pod pogoriščem glede na Pogorišče. 126 127

Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 137 Mlac. Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 161 Okroglica.

Pod Žvanuti ali Polje, v ozadju Zgornji Žvanuti 185 PODRUŠTVO [Pudruštvu] Lega: Med Lipovško in Žerjavsko vasjo. Po mnenju informatorja je bilo to območje nekdaj skupna lastnina. Ledinsko ime morda izhaja iz besede ‘podružnik’, to je tisti, ki se je naselil na gmajni oziroma na zemljišču, ki je bilo v skupni rabi. Pomenski izvor tega ledinskega imena je verjetno enak kot pri Podruštvu129 v Podgriču. 186 PODSELA [Pudsjela]/ PODSELIH [Pudsjelih] Lega: Ob Podgriškem polju. Območje leži na poti med Podgričem in Lozicami. Ime je dobilo glede na lego, 128 129

Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 189 Pogorišče. Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 37 Podruštvo

Pogled na Podruštvo

saj leži pod Seli130 . Različica ledinskega imena Podselih je verjetno nastala s pogovorom o legi parcele nekega lastnika, npr. moj tal leži v Podselih. 187 PODZATREP [Pudzәtrjp] Lega: Severovzhodno nad Zgornjimi Žvanuti. Ledinsko ime je nastalo po legi Podzatrepa glede na Zatrep131, pod katerim leži. 188 POD ŽVANUTI [Pud Žvənouti]/ POLJE [Pule] Lega: Pod Zgornjimi Žvanuti. Za celotno območje njiv in polja med Zgornjimi in Spodnjimi Žvanuti sta v rabi dve ledinski imeni. Prvo ime, Polje, se uporablja glede na rabo tal, saj je tu polje z več majhnimi, ozkimi njivami. Ledinsko ime Pod Žvanuti, ki je zapisano tudi na karti Franciscejskega katastra, pa je nastalo po legi obdelovalnega območja glede na zaselek Zgornji Žvanuti. Tisti lastniki, ki so imeli v Pod Žvanutih oziroma Polju več parcel, so jih poimenovali še z drugimi ledinskimi imeni, da so jih pomensko ločili med seboj. 189 POGORIŠČE [Pugurišče] Lega: Jugozahodno nad Spodnjimi Žvanuti. Na tem območju so v času, ko je imela 132

Pogled iz Čeledinic na Pogorišče

Travnate površine na Pogorišču, območje okrog njega je poraščeno z drevjem

Ledinsko ime št. 216 Sela. Za pomenski izvor ledinskega imena glej št. 252 Zatrep. Košenica ali košenina je travnik, največkrat v hribovitem svetu, ki se kosi enkrat na leto (Fanči Šarf, v: Slovenski etnološki leksikon, str. 239).

130 131

še vsaka hiša svojega pastirja ali hlapca, pasli živino. Po besedah informatorja sta to območje suša in veter pogostokrat tako uničila, da si s pogledom nanj dobil občutek, kot da je vse pogorelo. Po mnenju drugih dveh sogovornikov gre za požgano območje, saj so ljudje še po drugi svetovni vojni velikokrat požigali drevje in grmovje, da so pridobili košenice 132 . Še danes so na Pogorišču travnate površine, medtem ko je severno in južno od njega gozd. Ledinsko ime Pogorišče je nastalo, ko so se gozdne površine bodisi zaradi požiganja bodisi zaradi vremenskih vplivov spremenile v pašne.

izročila talov

190 POLANCE [PULANCE] Lega: V Rebrnicah. Informatorka se spominja, da so na Polancah v sredini 20. stoletja pasli živino. Ledinsko ime Polance izhaja iz besede ‘poljana’, kar pomeni »’raven svet’, navadno ‘travnik, gorska senožet, planja’, redkeje ‘obdelan raven svet, polje’« (Snoj 2009: 318). »Poljana ali poljane so polju sorodni izraz, vendar redkeje v pomenu vdelanega, obdelovanega polja z njivami. V pretežni večini primerov označuje edninska oblika poljana, kakor tudi poljanica travnike, pašovino, gorske senožeti, najrajši planje, itd.« (Badjura 1953: 44). Ledinsko ime Polance, ki je na karti Franciscejskega katastra zapisano kot Poliazhi, je nastalo glede na rabo teh zemljišč ali reliefno izoblikovanost sveta in hkrati zato, da se je ločilo od ostalih pašnikov in travnikov na območju Podgore. 191 PREMERLIŠČE [Prəmərlišče] Lega: Severno od Novega naselja. Premerlišče je bilo v Franciscejskem katastru zapisano kot Premernishe in zaznamovano predvsem kot travnato območje. Med lastniki tega območja se pojavljata tudi lastnika s priimkom Premrn in Premrl. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo iz priimka Premrn ali Premrl.

192 PRESKE [Prejske] Lega: Severovzhodno nad Otoščami, Rebrnice. Ležijo pod Rebrniško cesto in nad njo ter se delijo glede na velikost na Male in Velike preske. Potopisec Badjura meni, da »kjer so presekali gozd zaradi cest ali iz drugih gozdarskih ozirov, je nastala gozdna preseka« (Badjura 1953: 265–266). Beseda ‘preska’ izhaja iz besede ‘preseka’. Na območju Presk je Rebrniška cesta presekala dolge parcele, zato so domačini te, sedaj razpolovljene parcele, poimenovali Preske. Zadnje leto je območje še dodatno presekano zaradi nove hitre ceste. 193 PRI BEKAH [Pәr bjәkh] Lega: Pod Žvanuti. Beka je »grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami« (SSKJ). Šibe tega grma ali drevesa so se in se še uporabljajo za vezanje trt, včasih so iz njih pletli tudi košare. Beke rastejo ob vodi in so rasle tudi na tem območju Pod Žvanuti. Zemljišče ob vodi poleg bek so poimenovali Pri bekah. 194 PRI DEBELEM KAMNU [Pər dəbjəlmu kamni] Lega: Podgora. Na tem območju sta dve večji steni oziroma dva velika kamna. Eden je

Bekove šibe se uporablja ze vezanje trt

velik približno 5 x 8 metrov, drugi pa približno 2 x 3 metre. Ker ta dva kamna vidno izstopata, so ju ljudje uporabili kot pomoč pri orientaciji v prostoru in območje okrog njiju poimenovali Pri debelem kamnu. 195 PRI HRUŠKI [Pər fruški]/NJIVI [Nivi] Lega: Pod Žvanuti. Tal je dobil ime po hruški, po domače fruški, ki je še pred 40 ali 50 leti rasla na njem. V zemljiško-posestnih listih (1891–1930) je ta parcela zapisana z imenom Njivi, kar izhaja iz besede ‘njiva’ in kaže na rabo tal. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je bila ena današnja parcela takrat razdeljena na pet parcel (dve miniaturni, dve malo večji in eno običajne velikosti). Na vseh so bile posajene trte. Obe ledinski imeni sta nastali kot odraz rabe tal. 196 PRI JEZU [Pər jejzi] Lega: Spodnji Žvanuti, na levem bregu Močilnika. Parcela leži ob jezu, ki je bil zgrajen za Lekcov mlin. Glede na prostorsko opredelitev parcele Pri jezu v primerjavi z jezom je nastalo ledinsko ime. 197 PRI KRIŽU [Pәr križi] Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. 133

Križ pomeni v tem primeru križišče ali križanje poti. Ledinsko ime je nastalo glede na lego parcel ob križišču dveh poti. Ime je iz časa, ko so si baroni Dolenc naredili pot do svojih parcel v Baronovcu 133 . Ta pot se je na območju imenovanem Pri križu srečala oziroma križala s tisto starejšo potjo, ki pride iz Renkovske vasi134 . 198 PRI KRIŽU [Pәr križi] Lega: Severozahodno od Loke, na Vidmu. Na desni strani ceste Podnanos–Lozice stoji slopno betonsko znamenje iz leta 1983, na katerem je križ s Križanim. Pred tem je bilo na tem mestu znamenje sv. Vida, ki je zavetnik podnanoške cerkve. Domačin pravi, da ko so še umrle iz Lozic nosili pokopavat v Št. Vid, so pri tem križu v Žabelkih počivali. Ledinsko ime je nastalo glede na predmet, ki stoji na tistem območju. 199 PRI MOSTU [Pər muosti] Lega: Nekoliko severovzhodno pod Loko. Pod Loko je nad potokom Močilnikom kamnit most, po katerem se imenujejo parcele v njegovi bližini. Kamnit most je vrisan tudi na mapi Franciscejskega katastra, območje ob njem pa je bilo že takrat poimenovano Pri most.

Glej ledinsko ime št. 64 Baronovec. Pot gre od Žerjalkinih (hišno ime, Lozice 40) v Žužkovec (ledinsko ime št. 258).

134

Na talu Pri hruški je rasla hruška

Križ na Vidmu

izročila talov

Leta 1995 je bil star most razširjen in obnovljen. 200 PRI PRESEKANI CESTI [Pər prəsejkəni cejsti] Lega: Severovzhodno od Žvanutov. Leta 1866 je bila zgrajena nova Rebrniška cesta. Kasneje so morali na območju, ki ga danes imenujemo Pri presekani cesti zaradi preostrega ovinka nekoliko spremeniti traso ceste. Nov odsek ceste je tako presekal hrib in s tem nekoliko skrajšal pot, presekal pa je tudi cesto. Območje ob tem ovinku so začeli imenovati Pri presekani cesti.

203 PROŠPERJEVEC [Pruəšpәrjouc] Lega: Jugovzhodno od Lozic, za Skirnico. Informator je mnenja, da gre za ledinsko ime, ki je zaradi lastništva zemljišča nastalo iz osebnega imena Prosper. Med arhivskimi viri je to ozemlje zapisano tudi kot Prosperjevo, kar kaže na lastništvo (npr. čigavo? Prosperjevo). Ledinsko ime najverjetneje izhaja iz osebnega imena nekdanjega lastnika, lahko pa tudi iz hišnega imena, ki je nastalo po osebnem imenu. 204 PUŠČAVA [Pәščava] Lega: Južno od Loke. Po besedah informatorja je bilo to

Pri presekani cesti

201 PRI ŠUMLJAKU [Pər Šəmlaki] Lega: Zgornji Žvanuti. To ledinsko ime se uporablja za večje število parcel na različnih območjih, vendar vedno ob potoku Šumljaku. Ime potoka Šumljak je nastalo zaradi šumenja vode ob izviru potoka. V Mladicah135 se izliva v potok Močilnik. 202 PRI VRTU [Pər vrti] Lega: Spodnji Žvanuti. Leži na levi strani Močilnika. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev zemljišča, ki leži ob vrtu. Leta 1995 obnovljen most, območje ob njem imenovano Pri mostu 135

Glej ledinsko ime št. 139 Mladice.

območje polno sovdana136 in je bilo zato nerodovitno, opuščeno. Ko so sovdan skopali, so pridobili rodovitno zemljo. Beseda ‘puščava’ izhaja iz besede ‘pušča’, ki pomeni »neobdelano, opuščeno zemljišče« (Snoj 2009: 338). Ko so zemljišče na Puščavi obdelali, so ga izrabili za vinograd. Ta je danes opuščen in se zarašča. Ledinsko ime Puščava je lahko nastalo glede na rabo zemljišča, ki je bilo pusto oziroma opuščeno. Če je ime novejšega nastanka, pa je morda nastalo zaradi opustitve vinograda. 205 PUŠČAVE [Pәščave] Lega: Žvanuti, na robu katastrske občine Lozice. Po besedah informatorja so bili na območju Puščav nekoč vinogradi. Kamor so trte vrgli ven, so rekli puščave. Ko so domačini opustili vinograd oziroma vinograde, so tista območja poimenovali Puščava oziroma Puščave. Iz Franciscejskega katastra iz leta 1822 sem razbrala, da so bili na območju Puščav vinogradi. V Zemljiško-posestnih listih iz obdobja 1891–1930 pa te parcele niso več vinogradi, temveč travniki. Glede na ustne in pisne vire sklepam, da ledinsko ime izvira iz glagola ‘pustiti, opustiti nekaj’, v tem primeru opustiti vinograd.

136 137

Opuščen vinograd Na puščavah nad Novim naseljem 206 PUŠČAVE [Pəščave]/NA PUŠČAVE [Nə pəščave] Lega: Nad Novim naseljem. Območje je opuščeno in zaraščeno z drevjem in grmovjem. V času Franciscejskega katastra je bilo to pašno območje med travniki, njivami in vinogradi. Ledinsko ime je verjetno nastalo glede na opuščenost zemljišča, torej iz besede ‘pušča’137. 207 RAVENCE [Ravәnce] Lega: Podgora. Po mnenju informatorja so na tem območju lepe manjše ravnine. Beseda ‘ravence’ izhaja iz besede ‘ravnica’,

Soldan ali sovdan je narečna beseda zahodne Slovenije in pomeni »lapornata, flišna zemlja« (SSKJ). Primerjaj s prejšnjimi ledinskimi imeni Puščava ali Puščave.

Vrtiček pri potoku Šumljaku

izročila talov

kar pomeni manjši raven svet (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno oblikovanost površja, z manjšalnico pa se poudarja, da gre za manjše območje. 208 RAVNA NJIVA [Rauna niva] Lega: Vzhodno od Zgornjih Žvanutov. Informator je pripovedoval, da so na tej veliki ravni senožeti večkrat igrali nogomet. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno oblikovanost površja, saj predstavlja v vzpenjajočem svetu ta tal obsežno ravnino. Zanimivo pa je, da se imenuje Ravna njiva, čeprav ni nobenega podatka o tem, da bi bila ta parcela kdaj njiva. V vseh katastrih je zabeležena kot travnik. 209 RAVNJE [Raunje] Lega: Podgora. Nahajajo se nad Mačjim gradom in se raztezajo vse do Rimske ceste. Ledinsko ime Ravnje izhaja iz besede ‘ravna’, kar pomeni ravnino. Na tem območju so velike in dolge ravnine, ostali svet je strm ali neraven. Kot pravi Snoj, ime Ravne »navadno označuje kraj na obdelani polici podolgovate oblike manjšega obsega« (2009: 348). Ime parcel kaže na njihovo reliefno izoblikovanost. 210 REBER [Rjәbәr] Lega: Južno nad Loko. Iz zaselka Loka se pot povzpne v Reber,

od tam pa se spusti v Pasji rep. Že v času Franciscejskega katastra (prva polovica 19. stoletja) je bil Reber vinogradniško območje. Lastniki vinogradov so si v njih postavili tudi bajte, to so iz kamna zložene (brez veziva) preproste koče, navadno brez vrat. Kamen, ki so ga uporabili pri gradnji, je bil avtohton soldan. V bajtah so si spravili vinogradniško orodje, hkrati pa so jim služile kot zatočišče v primeru slabih vremenskih razmer. Kot je dejal informator, je bilo treba iti v reber (o.p. v hrib, v strmino). Smo imeli vinograde tam, smo morali nest gnoj tja gor. Beseda ‘reber’ pomeni »del pobočja med znožjem in vršino«, je sorodna besedi ‘rebro’, ki pomeni tudi »gorsko pobočje, strmina, grič« (Snoj 2009: 350). Ledinsko ime je torej nastalo glede na reliefne značilnosti območja, ki je rebrasto ali valovito in je na pobočju griča. V zadnjih letih je Reber ponovno postal zanimiv za domačine, ki so začeli na njegovem območju oživljati vinogradništvo in prirejati pohode. Marsikateri lastnik vinograda si je ob njem postavil tudi vikend hišico. Reber torej v zadnjih letih postaja vse bolj družaben prostor. 211 REBRCA [Rjəbәrca]/REBRCE [Rjəbərce] Lega: Zgornji Žvanuti, nad staro rebrniško cesto. Na območju Rebrce oziroma Rebrc je svet valovit ali rebrast. Izvor tega ledinskega

Rebrski vinogradi

Poseka na Ravnjah

imena je enak prejšnjemu (Reber), ker pa gre za manjše območje se uporablja manjšalnica besede ‘reber’, to je ‘rebrca’. Ledinsko ime se pojavlja v edninski in množinski obliki, odvisno od števila parcel, ki je z njim mišljeno. 212 RENJAKI [Rənjaki] Lega: Podgora. Na tem območju je po besedah sogovornika čez in čez školj, polno velikih skal, zato so ti tali grdi in neuporabni. Renjaki segajo do vrha Gore, do nanoške planote. V času nastanka Franciscejskega katastra je bilo to območje še v lasti vipavskega gospostva. Če je ledinsko ime nastalo kasneje z razdelitvijo tega območja, morda izvira iz lastništva zemljišča. Lahko izhaja iz imena, priimka ali hišnega imena. Med lastniki teh zemljišč se pojavljajo lastniki s priimkom Renko, lastniki s hišnim imenom Renko ter prebivalci loziškega zaselka Renkovska vas. Kateri izmed teh je bil odločilen pri nastanku ledinskega imena, pa ni znano. 213 RENKOVI Lega: Lozice, nad Renkovsko vasjo. To je območje nad Renkovsko vasjo. Ledinsko ime je nastalo glede na lego Renkovov v primerjavi z zaselkom Renkovska vas, katere ime je nastalo iz priimka Renko. 138

Barigla je sod, ki drži približno 600 litrov.

214 RJAVA DRČA Lega: Pri Brižniku. To je manjša drča pod ovinkom ceste na Nanos. Ta drča je v primerjavi z ostalimi na pobočju Nanosa bolj rjavkaste barve. Po besedah sogovornika naj bi bila polna železa, zato je dobila tako barvo. Ledinsko ime je nastalo glede na lastnost drče, to je obarvanost. 215 ROBIDNICA [Rəbidənca] Lega: Južno nad Stajcami. Kot zanimivost mi je sogovornik omenil, kako se mu je nekdo v šali pohvalil: Sam iz ene robidnice sem naredil bariglo138 vina. V šali je govoril o robidnici, ki

Robidnica je poraščena z robidovjem

Vezanje trt z bekami v Rebru

izročila talov

je jagoda robide, v resnici pa se je šlo za tal v Robidnici, kjer je imel vinograd. Zemljišče je danes, ko so vsi tamkajšnji vinogradi opuščeni, precej razraščeno z robido. Sadeži robide se imenujejo robidnice, te pa so vplivale na nastanek ledinskega imena Robidnica. 216 SELA [Sjela] Lega: Jugovzhodno od Podgriča. Sela so hrib med Podgričem in Lozicami. Po pripovedovanju informatorja je bilo na vrhu Sel v davni preteklosti naselje, vas. To dokazuje tudi del kamnite sekire kladivastega tipa, ki so jo našli na tem območju. Ta je dokaz zelo zgodnje, morda še neolitske poselitve območja ob Močilniku. Med drugim pa velja, da naj bi bilo pri Berakovih139 , ki živijo ob Selih, prvo barakarsko naselje. To še dodatno kaže na prvo naselitev na tem območju, kjer je še danes veliko vode. Kar trije izviri iz Zvirkov se stekajo na to območje. ‘Selo’ je zastarela beseda, ki pomeni vas, naselje (SSKJ). Delijo se na Dolnja in Gornja Sela. Gornja se vzpenjajo proti Rebrniški cesti, Dolnja pa se spuščajo proti loziški lokalni cesti140 . Ločijo se glede na lego. Ledinski imeni sta nastali iz potrebe po natančnejši prostorski opredelitvi parcel v Selih.

217 SKIRNICA [Skjərәnca] Lega: Jugozahodno za Renkovsko vasjo in Kolono. To je hrib na levi strani Močilnika, kjer so imeli nekoč Lozičani svoje vinograde. Po besedah informatorja naj bi bil tu ob močnem nalivu hudournik (slap). Nadaljeval je še, da so to povečini majhni tali, ena parcela pa je velika in ima obliko toporišča sekire. Po mnenju drugega informatorja je to ledinsko ime nastalo, ko so hodili ljudje v ta gozd sekat drva. Iz Franciscejske katastrske mape iz leta 1822 je razvidno, da je bila Skirnica, ki je v mapi napisana kot Zikirinza, območje vinogradov in pašnikov, torej izkrčeno

Skirnica

Pogled na travnato vinogradniška Sela, ki jih obdaja gozd 139

Hišno ime, Lozice 11. Ta cesta povezuje Podnanos z Lozicami in se nadaljuje proti Žvanutom.

140

območje, obdano z gozdom, v katerem so domačini našli pomembno surovino, les. Ledinsko ime je kot kaže nastalo glede na predmet, ki je bil povezan s tem območjem. 218 SKUPNINA Lega: Zgornji Žvanuti. Tam so se velikokrat ustavljali furajtarji, se oddihali in tudi prenočevali v Lorencovi štali.141 Skupnina je zemljišče, ki je nekdaj pripadalo celotni skupnosti. Vaščani so to zemljišče uporabljali za pašo, košnjo, sečnjo, grabljenje stelje ipd. Ledinsko ime izvira iz lastništva zemljišč, ki so bila v skupni rabi. 219 SOLINE [Suline]/NA SOLINAH [Nə sulinəh] Lega: Zgornji Žvanuti. Ledinsko ime z osnovo ‘sol’ se v obravnavanih treh vaseh večkrat pojavi v različnih oblikah, vendar vedno pomeni isto. Gre za območje, kjer so živini polagali sol za lizanje.142 Ker se tovrstno ledinsko ime v vseh primerih pojavi na območju, kjer so bili v preteklosti pašniki, je teza še bolj verjetna. Po besedah sogovornika potrebuje živina sol, če jé pusto, suho hrano. 220 SOLINOVEC [Sulinouc] Lega: Nekoliko jugozahodno nad Loko. Glej ledinsko ime št. 174 Pod cesto. Primerjaj z ledinskima imenoma št. 315 Soline in št. 220 Solinovec.

141

142

Korito na Skupnini v Zgornjih Žvanutih Tudi na tem območju so bili v preteklosti pašniki in prostor za polaganje soli živini, drobnici. Domačini sicer za tovrstna ledinska imena ne poznajo pravega pomena, vendar pa jih vsi avtorji, ki so se z ledinskimi imeni ukvarjali, razlagajo na tak način. 221 STAN/NA STANU [Nə stani] Lega: Podgora. Stan je druga beseda za staje. To je »ograjen prostor, v katerega se zapira živina« (SSKJ). Na območju Podgore je bilo v preteklosti precej pašnih površin. Pastirji so živino najbrž pasli tudi na območju imenovanem Stan, ki je dobil

Pogled na Mocver in Solinovec

izročila talov

ime po stanovih ali stajah za živino. Po besedah informatorja je na tem območju voda, ki je omogočala živini preživetje na gorskih pašnikih. 222 STOPČE [Stuopče] Lega: Severovzhodno od Loke. Ledinsko ime Stopče je izpeljano iz besede ‘stopa’, to je »priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn« (Snoj 2009: 396). Pri katastrski občini Podnanos je bilo omenjeno ledinsko ime Stope143 . Območji Stope in Stopče se razlikujeta le po legi glede na Močilnik. Stopče so na levem bregu Močilnika, Stope pa na desnem. Obe ledinski imeni pa sta nastali glede na dejavnosti. 223 ŠIRM [Šjrəm] Lega: Severozahodno od Mislejske vasi. Širm leži ob Žibernovem144 jezu, ki je bil zgrajen za Žibernov mlin. Ledinsko ime Širm bi lahko bilo izpeljano iz besede ‘šir’, ki pomeni »v širino, na široko« (SSKJ). Jez je navadno širši del potoka. Po razlagi enega izmed informatorjev pa beseda ‘širm’ pomeni ‘zapornice za jez’. Ledinsko ime Širm je nastalo glede na lastnost tistega območja, ki je širše ali pa glede na predmet, ki se je tam nahajal – po zapornicah.

Za pomenski izvor ledinskega imena glej ime št. 50 Stope. Hišno ime, Lozice 1. Škrle so zaselek vasi Podbreg.

143

144 145

224 ŠKRLSKI ROB [Škərlski ruəp] Lega: Jugozahodno nad Loko. Območje imenovano Škrlski rob se nahaja v bližini Rebra. Od Škrlskega roba segajo na eno stran parcele, ki so v lasti Lozičanov, na drugo pa Škrlske145 parcele. Od tod ledinsko ime Škrlski rob – to je rob, ki ločuje škrlske od loziških parcel. 225 ŠKRLSKI VIDEM [Škərlski Vidəm] Lega: Severozahodno od Loke, v bližini Škrl. Kot ledinsko ime samo pove, gre za tisti del Vidma, ki leži v bližini zaselka Škrle.

Žibernov jez ali Širm je bil zgrajen za Žibrnov mlin

Pogled proti Šoji dolini

226 ŠOJA DOLINA [Šuəja dulina] Lega: Podgora. Nahaja se ob Globoki dolini, pod Rimsko cesto. Je eden od zatrepov, vendar ta za razliko od ostalih ni raven, temveč se spušča v dolino. Na spodnji strani je rob, kjer se teren prevesi. V Šoji dolini je bilo po besedah informatorjev veliko šoj, ki so jih hodili lovit. Z drobljenjem bele omele (zajedavec hrasta) so delali lepilo, s katerim so lovili ptice, šoje. Kot zanimivost so nekateri domačini omenili, da so to lepilo drago prodajali Italijanom. Ledinsko ime je zloženka dveh besed. Prvi del imena je nastal iz živalskega imena ‘šoja’ (vrsta gozdne ptice), drugi del pa iz besede ‘dolina’, ki pove, za kakšno reliefno območje gre. 227 ŠOTORJEVŠČE [Šotorjəušče] Lega: Pri Stajcah. Po mnenju sogovornika je ledinsko ime morda nastalo v času prve svetovne vojne, ko so po Lozicah šotorili oziroma taborili vojaki in so morda imeli tudi v Šotorjevšču svoj tabor. Po drugi razlagi pa so morda gozdarski delavci, ko so opravljali gozdarska dela, spali tam v šotorih. Podoben je primer izvora ledinskega imena Šator pri Štorjah (globok dol), za katerega meni Snoj, da »utegne kazati na nekdanji šotorski tabor, ki je morda služil kot naselbina

V 90-ih letih 20. stoletja so v Špetniku delali vinograd vojakov, ki so stražili mejo na bližnjem vrhu Straža« (2009: 419). Izvor ledinskega imena Šotorjevšče lahko izhaja tudi iz besede ‘štor’. Ko so drevje posekali, so izruvali njihove štore, da so pridobili košenice, travnike. Nastanek ledinskega imena Šotorjevšče je lahko povezan s ‘štori’ ali ‘šotori’, saj se obe razlagi zdita verjetni. 228 ŠPETNIK [Špjətnik] Lega: Severno od Žvanutov. Po besedah sogovornice je bila v Šmihelu na Pivškem cerkev sv. Špele. Območje Špetnika je pripadalo tej cerkvi. Ko so parcelo kupili domačini, so jo

Škrlski videm je v bližini Škrl

izročila talov

poimenovali po prejšnjemu lastništvu, in sicer po sv. Špeli. Tako je nastalo ledinsko ime Špetnik. To dejstvo je podprto s pisnimi viri, saj je v Franciscejskem katastru za to parcelo zapisan lastnik: Beneficient St. Elisabetha, Ottok. Torej gre za posest cerkve sv. Elizabete (oblika imena Špela) v Malem Otoku. Ledinsko ime je nastalo iz osebnega imena Špela. 229 ŠTRUKLOVEC [Štruklouc] Lega: Reber. Štruklovec je ime vinograda v Rebru. Izvor imena in njegov pomen nista znana. 230 TAVČARJEV BOR [Taučərjou buor] Lega: Podgora. To je velika parcela pod Goro, poraščena z bori. Lastniki parcele so Tavčarjevi iz Podnanosa. Ledinsko ime je sestavljeno iz dveh besed. Ledinsko ime, ki nam pove čigavo je zemljišče in kaj na njem raste, je nastalo iz priimka lastnika parcele in iz rastlinskega imena ‘bor’. 231 TA VEČJA NJIVA [Tə vjəč niva] Lega: Pod Zgornjimi Žvanuti. Na tem območju so vse njive majhne oziroma ozke, Ta večja njiva pa je precej večja od ostalih. Nastala je z združitvijo treh parcel po letu 1822, saj so v Franciscejskem katastru vrisane še vsaka 146

Hišno ime, Lozice 33.

zase. Ledinsko ime, ki ni starejše od petdesetih let 19. stoletja, je nastalo glede na lastnost tega tala, in sicer velikost. 232 TIČNICA [Tičənca] Lega: Zahodno od Žvanutov. Tičnica je bila last Gavcovih 146 . Po besedah informatorja so bili ti nekoliko bogatejši in so menda večkrat organizirali tudi lov. Verjetno so hodili na območje Tičnice lovit ptice. Po besedah drugega informatorja, je ime nastalo zaradi ptic, ki so pele v borih v Tičnici. O ledinskem imenu Tičnica je pisal Badjura že leta 1953: »Koj nad vasmi vzpenjajoči se gozdovi po deželi in v

V Tavčarjevem boru je razraščen bor

Tičnica je dobila ime po pticah, ki so pele v borih

hribih se radi imenujejo Tičnica, v narečju Tičenca« (1953: 263). Na območju Tičnice na Lozicah je vzpenjajoč teren, poraščen z gozdom. Ledinsko ime je nastalo bodisi iz živalskega imena ‘ptič’, ki se ga v narečju izgovarja ‘tič’ bodisi po vzpenjajočem se gozdu. 233 TREBEŽ [Trejbəš] Lega: Severozahodno od Spodnjih Žvanutov. ‘Trebež’ je »zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje« (Titl 2000: 244). Označuje obdelan svet, poseko, kjer so s trebljenjem gozda pridobili obdelovalno površino ali krčevino (Klemše1993: 91, 2005: 141; Bezlaj 1961: 270). Pred leti je bil to gol hrib, danes pa je območje poraščeno z drevjem. Poleg te razlage o izvoru ledinskega imena, ki je povezana z intenzivnim delom človeških rok, se med nekaj domačini pojavlja popolnoma drugačna razlaga, ki je povezana tudi z Babno dolino147. Tam so po besedah mnogih domačinov živele tri babe, ženske, pri katerih se je po domače reklo Pri hišnih. V bližini njihove hiše je bil jez, v katerega naj bi se te ženske hodile kopat in so ga zato poimenovali Babji rij. Na drugi strani mostu je zaradi temnega dna v potoku Črn rij. Trebit, kar po besedah sogovornice pomeni čistit, naj bi se hodile na hrib, ki so ga zato poimenovali Trebež. 147

Ledinsko ime št. 61 Babna dolina.

101

Trebež nad Babno dolino, nad njim je Tičnica Verjetnejša se zdi prva razlaga o izvoru ledinskega imena, čeprav tudi druge ne gre popolnoma izključit. 234 TRKOVEC [Trkouc] Lega: Severovzhodno od Renkovske vasi. Kot pravi informator, je to grd kraj. Na eni strani tega območja je potok, soteska, na drugi pa slaba pot, kolovoz. Drugi informator pa meni, da je ledinsko ime povezano s Turki, ki so leta 1478 opustošili vse vasi okrog Vipave. Ledinsko ime je verjetno povezano z zgodovinskim dogodkom, o katerem so domačini seznanjeni po ustnem izročilu.

Ta večja njiva, levo od nje Korona

izročila talov

235 V DOLINI [U dolini] Lega: Pod Loko. V tej majhni dolini pri Močilniku je bila ena njivica, ki je imela dobro zemljo, primerno za gojenje vrtnine in flanc148 . To ledinsko ime je nastalo glede na lego njive in reliefno oblikovanost parcele. 236 V DRČAH [U Dərčəh] Lega: Podgora. To je večje območje samih drč. Drče so območja s kamenjem, po katerem lahko drsiš v dolino. Nastale so z odkrušitvijo skal na nanoškem pogorju. Območje je zaradi kamnitega terena neuporabno. 237 VIDEM [Vidəm] Lega: Severozahodno od Loke. V smeri iz Podnanosa proti Lozicam so to prve parcele, ki spadajo v loziško katastrsko občino. Informator se spominja, da so uporabljali studenec na Vidmu, ko so pasli živino, grabili seno itd. Ledinsko ime Videm naj bi po mnenju sogovornika nastalo zaradi preglednosti območja. Videži149 oziroma Vidmi so bili tam, kjer je bilo videti precej daleč. To tezo lahko podpremo z dejstvom, da je Videm popolnoma ravno, obsežno polje. Nadalje me je informiral, da je grof podaril vas Lozice samostanu iz Rožaca pri Čedadu. To Sadika okopavin in vrtnin. Videž v pomenu ‘vidno mesto’ (SSKJ).

148 149

naj bi se zgodilo že okrog leta 1077. Po preverjanju informacij sem ugotovila, da je bilo kar nekaj slovenskega ozemlja v lasti tega samostana. Po besedah tretjega sogovornika pa je Videm dobil ime po znamenju, ki stoji na njem. Sedanji križ je bil postavljen leta 1983. Pred tem je bilo na tem mestu znamenje sv. Vida, ki je zavetnik podnanoške cerkve. ‘Videm’ pomeni tudi cerkveno posestvo (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo bodisi iz svetniškega imena Vid bodisi iz besede ‘videm’, ki pomeni cerkveno posestvo.

Videm s travniki in lovsko opazovalnico

Po drčah se lahko oddrsaš v dolino

238 V OGRADI [U ugradi]/ OGRADA [Ugrada] Lega: Lipovška vas. V ogradi se imenuje ograjeno območje v Lipovški vasi, kjer je bila v preteklosti njiva. V ogradi oziroma Ograda je nastala s čiščenjem kamenja iz zemljišča za pridobitev njive oziroma lepega kosa zemlje brez kamenja ali pa zaradi drevja, ki parcelo ograjuje. Območje V ogradi je danes travnato, obkroža ga drevje, ki s tem daje videz ograde. Ledinsko ime je nastalo glede na značilnost zemljišča. 239 VOVKOV KANAL [Voukou kənau] Lega: Podgora. Vovkov kanal je pot oziroma, kot pravi informator, najbolj visoko speljan kolovoz na Nanos. Vovkov kanal gre tudi skozi Vovkov150 tal. Kjer se ta kolovoz konča, je bilo obračališče za vozove, za nakladat na vozove. Vovkov kanal gre skozi Klenove staje vse do Furlanovega žleba. Ledinsko ime Vovkov kanal je nastalo glede na lastništvo tala, iz hišnega imena in po oblikovanosti zemeljskega površja (kanal). Vovkovi so kolovoz, imenovan Vovkov kanal, uporabljali za dostop do svojega tala.

150

Vovkovi je hišno ime, Lozice 21.

240 VRBOVINA [Vrbouna] Lega: Žvanuti, na robu katastrske občine Lozice. Tal je ob neposredni bližini vode. Informator pravi, da je tam včasih vrbje raslo. Ledinsko ime je nastalo iz rastlinskega imena ‘vrba’ oziroma iz besede ‘vrbovina’, to je »vrbov les« (SSKJ), ki se ga je včasih našlo na tej parceli. 241 V ROBU [U ruəbi]/NA ROBU [Nə ruəbi] Lega: Zgornji Žvanuti, nad staro cesto v Rebrnice. Ledinsko ime V robu izhaja iz besede ‘rob’, kar pomeni ‘skrajni del nečesa’. Parcela leži v robu med Rebrcami in Jurčevko. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev zemljišča. 242 VRŠIČI/VRŠIČE Lega: Severno od Loke. Pred melioracijo je bil na tem mestu močan studenec, v katerega so hodili pit vodo, ko so imeli kakšna opravila na okoliških njivah oziroma poljih. Ob njem je bilo vedno veliko vrbe, ki naj bi, po mnenju sogovornika, vplivala na nastanek ledinskega imena. Danes je studenec preusmerjen v potok, ki teče pod Loko. Ledinsko ime naj bi nastalo iz besede ‘vrba’, ‘vrbiči’, zaradi spremembe v izgovorjavi se ime izgovarja kot Vršiči oziroma Vršiče.

103

Vrba iz Vrbovine

izročila talov

243 VRTAČA Lega: Spodnji Žvanuti, na robu katastrske občine Lozice. Po besedah informatorja ima teren obliko ‘kraške vrtače’, to je »podolgovat ali okroglast udrt svet« (SSKJ). Po tej naravni reliefni oblikovanosti terena je zemljišče dobilo ime. 244 VRTI Lega: Zgornji Žvanuti. Prebivalci Zgornjih Žvanutov so imeli včasih svoje vrtove ali manjše njivice za povrtnino na koncu zaselka. Čeprav danes tam ni več vrtov, domačini območje še vedno imenujejo Vrti. Tako je iz občnega imena glede na rabo zemljišča nastalo ledinsko ime. 245 V TA DOLGI [U tə dougi]/ DOLGA NJIVA [Douga niva] Lega: Severno pod Loko. Ker je imela ena družina na istem območju v lasti dve njivi, eno izredno dolgo, drugo pa izrazito kratko, so daljšo njivo poimenovali V ta dolgi oziroma Dolga njiva (bolj je bil v rabi prvi izraz, ki odgovarja na vprašanje kje). Kot pravi publicist Klemše, je ledinsko ime Dolga njiva »tlopisni pojem, v odnosu na značilnost zemljišča ali parcele« (1997: 158). Melioracija zemljišč je prinesla drugačno razporeditev parcel. Ledinsko

ime je zato izgubilo svoj prvotni pomen in začelo izginjati iz uporabe. Do danes se je ohranilo le še med nekaterimi domačini. 246 V VRTU [U vrti]/PRI ŽEGNU [Pər žjəgni] Lega: Severno do Mislejske vasi. Parcele V vrtu ali Pri žegnu so del hriba, imenovanega Sela. Nekateri prebivalci Žerjalske in Lipovške vasi imajo na tem območju svoje vrtove oziroma manjše njive, kjer sadijo vrtnino, zato ta predel Sel imenujejo V vrtu. Ker je to območje ob pokopališču, po domače žegnu, se zanj uporablja tudi ledinsko ime Pri žegnu. Prvo ime je nastalo glede na rabo

Vrtača v Spodnjih Žvanutih

Travniki, vinogradi in njive imenovane V vrtu ali Pri žegnu

zemljišča, drugo pa po objektu, ki stoji ob teh zemljiščih. 247 ZAČUK [Zәčuk] Lega: Rebrnice. Območje je dobilo svoje ledinsko ime po prostorski opredelitvi glede na območje imenovano Čuk 151 . Leži za Čukom oziroma nad njim. 248 ZAJČEVEC [Zajčouc/Zajčəuc] Lega: Severovzhodno od Novega naselja. Po besedah informatorja je lastnik Zajčevca tja hodil lovit zajce. Lovili pa so jih tudi drugi. Včasih je bilo veliko zajcev. Med drugim jih je po pripovedovanju sogovornice lovil tudi oče Ježev. Enkrat ga je čuvaj dobil in dal na sodišče. V tisti hiši sta se oče in sin enako imenovala. Oče je rekel sinu naj gre raje on na sodišče. Na sodišču so rekli: Gospod Jež, obsojeni ste, ker ste lovili zajce. Ježev sin pa je odgovoril: Gospod sodnik, lepo vas prosim, kdaj ste pa še slišali, da bi jež zajca lovil. Vse kaže, da je bilo na območju Zajčevca v preteklosti veliko zajcev. Ledinsko ime je nastalo iz živalskega imena zajec. 249 ZAJČJE STAJE Lega: Podgora. Kot pravi sogovornik, so na tem mestu zajci tekli ven iz lukenj. To območje so pred leti kosili, del zemljišča pa je 151

Za pomenski izvor glej ledinsko ime št. 79 Čuk. Glej ledinsko ime št. 181 Pod malnom/Pred malnom.

152

poraščen z gozdom, v katerem so se skrivali zajci. Zajčje staje so ograjene s kamenjem. Takšne ograde so nastajale, ko so ljudje čistili kamenje iz parcel. Tako ograjenemu prostoru pa se reče ‘staje’. Ledinsko ime je sestavljeno iz živalskega imena zajec in iz predmeta na zemljišču, to je ograde. 250 ZA MALNOM [Zə malnәm] Lega: Spodnji Žvanuti. To je sklop nekaj njiv, ki so v neposredni bližini nekdanjega Lekcovega mlina 152 . Gledano iz Zgornjih Žvanutov se nahajajo za nekdanjim mlinom in čeprav mlina ni več, se ledinsko ime še vedno uporablja. 251 ZATREP [Zətrjəp] Lega: Rebrnice. Zatrep, nekateri mu pravijo tudi Lekcov zatrep, saj je v lasti Lekcovih, leži na ravnini v strmem pobočju. To je značilnost vseh Zatrepov raziskanega območja. Vrisan je tudi na karti Franciscejskega katastra, kjer je zapisan kot Satrep in prestavlja travnato območje z drevjem sredi gozdnatega in opuščenega oziroma še nerazdeljenega sveta. Pomenski izvor ledinskega imena Zatrep je opisan pri spodnjem ledinskem imenu (št. 253 Zatrep).

Zajčevec je dobil ime po zajcih

Zatrep, nekateri ga imenujejo tudi Lekcov zatrep

105

izročila talov

252 ZATREP [Zətrjəp] Lega: Severno nad Žvanuti, pri Presekani cesti. Tudi v tem primeru je Zatrep ravno območje na nagnjenem svetu, je velika ravna senožet. V primerjavi z ostalimi Zatrepi leži ta nekoliko nižje, na nižji nadmorski višini in je edini ki sega pod Rebrniško cesto. Na tem območju je bilo odkrito prazgodovinsko naselje, ki je na dnu terase skoraj v celoti uničeno (Internetni vir: RKD). Pomenski izvor ledinskega imena Zatrep je opisan pri naslednjem ledinskem imenu. 253 ZATREP [Zətrjəp] Lega: Severovzhodno nad Hribom. Informatorka se spominja, da so imeli v Zatrepu okrog leta 1930 jәpljәnco (apnenico) za 800 kvantalov153 japna (apna), kar kaže na to, da Zatrep leži na območju apnenčaste kamnine. Po besedah domačinov, so vsi Zatrepi povezani s plazovi in podori. Teh je na območju pod Goro veliko. Gre za večja območja, kjer se je podor ustavil in zatrpal ter tako zasul območje. Za zatrepe nasploh je značilno, da so na ravnini, kjer je košenica ali pašnik, okrog njih pa so skale. Območje tega Zatrepa je na ravnini, nad njim je drča, pod njim pa griža, kar še dodatno podpira tezo domačinov o Zatrepih. 1 kvantal je 100 kilogramov. Hišno ime, Otošče 7. Hišno ime, Lozice 1.

153

154 155

Ledinsko ime Žabelki je ime dobilo po žabah 254 ZAŽAGARJEVEC [Zәžagәrjәuc] Lega: Južno od Stajc. Na eni strani žleba je Zažagarjevec, na drugi pa Robidnica. Po mnenju informatorja je Zažagarjevec ledinsko ime, ki označuje prostorsko opredelitev parcel, ki ležijo za Žagarjevim154 talom. Lastniki ene izmed parcel so bili (in so še) tudi Žibernovi155 , ki so imeli v preteklosti poleg mlina tudi žago. Zato je verjetneje, da ledinsko ime ne izhaja iz hišnega imena Žagarjevi ali iz priimka Žagar, temveč iz besede ‘žagar’ v pomenu ‘delavca, ki žaga oziroma ima žago’. Ime označuje lego parcel glede na parcelo žagarja.

Tirmen iz Žabelkov pred melioracijo

255 ZELNIK [Zjəlnik) Lega: Spodnji Žvanuti, levo od ceste Lozice–Otošče. Domačin se spominja, da so na tej njivi vsako drugo leto posadili zelje. Glede na rabo zemljišča oziroma vrsto rastline, ki je na njem rasla, je nastalo ledinsko ime Zelnik.

258 ŽUŽKOVEC [Žuškouc] Lega: Zahodno od Renkovske vasi. V preteklosti je bilo to območje njiv, vinogradov in travnikov. Danes je Žužkovec travnato območje, ki se nekoliko zarašča z grmovjem. Ledinsko ime je nastalo iz živalskega imena ‘žužek’, verjetno zaradi pogostega pojavljanja žužkov na tem mestu.

256 ZVIRKI [Zvjərki] Lega: Severovzhodno nad Hribom. Po besedah sogovornika na tem območju v več krajih curlja voda na površje. Šest izvirov je teklo skozi več loziških zaselkov. Beseda ‘zvirek’ je »reducirana iz izvir« (Bezlaj 1961: 343) in ima enak pomen, torej »kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje« (SSKJ). Ledinsko ime Zvirki označuje območje z večjim številom izvirov in je glede na to lastnost zemljišča dobilo ime. 257 ŽABELKI [Žablki] Lega: Severozahodno od Loke. To območje leži pod Loko, desno od ceste Lozice–Podnanos. Po besedah informatorja je bilo na tem območju včasih polno mlak, kjer so živele žabe. Glede na lego domačini ločijo Gornje od Dolnjih Žabelkov. Kot kaže ledinsko ime izvira iz živalskega imena žaba, ki je zaradi svoje prisotnosti dala območju ime.

Žužki so pogosti v Žužkovcu

Na Zelniku je vsako drugo leto raslo zelje

107

izročila talov

Otošče, katastrska občina Dolenja vas Majhna vasica na skrajnem jugovzhodnem delu Vipavske doline leži v globoki soteski, zato se namesto imena Otošče med prebivalci sosednjih vasi velikokrat uporablja ime Graben. Vas tvorijo hiše, raztresene po flišnih tleh v ozki dolini potoka Močilnika. V 19. in začetku 20. stoletja so jo sestavljali skoraj sami mlini ter ena žaga. Kot zanimivost omenimo, da so v otoščanske mline nosili mlet žito Pivčani in Kraševci, saj sami niso imeli mlinov. Staro ime vasi Otošče je Vitovše. Tako sta se namreč imenovala grad in dvorec v Otoščah. V delu Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku sem zasledila zapis, da sta pred letom 1147 grof Bernard in njegova soproga Kunigunda podelila Rožaškemu samostanu 20 kmetij v vaseh Sela, Utovlje, Vitovše in Šepulje (Kos 1915: 127). To je verjetno tudi prva omemba vasi Vitovše. Nadalje pričajo arhivski viri o tem, da je vas Vitovše leta 1380 kupil Hugo Devinski in jo priključil Senožečam. V Urbarju za Senožeče iz leta 1460 najdemo zapis imena Vitovše kot ‘Witobitschach’, poleg imena pa je zapisano sledeče: »Obdelana kmetija, od katere služi Bratosch. Druga

tamkaj je pusta« (Kos 1954: 203). Ime Vitovše izhaja, po besedah sogovornika, iz besede vitez. Uporabljalo se je vse do začetka 20. stoletja. Po ljudskem izročilu so na gradu Vitovše gospodovali roparski vitezi, zato ga domačini imenujejo Ravbarski grad, ker je starejši od dvorca Vitovše pa tudi Stari grad. Ravbarski grad je stal na strmem grebenu hriba Stari grad v Brdih. Ta manjša utrdba je bila del niza utrdb, ki so jih oglejski patriarhi postavili za obrambo pred goriškimi grofi. V virih se prvič omenja leta 1275 oziroma 1283 (Internetni vir: RKD). Mimo Ravbarskega gradu je potekala zelo pomembna prometna oziroma tovorna pot iz Vipavske doline na Kras in naprej na morje. V zapuščinskem inventarju Henrika Ellacherja iz leta 1551 je navedeno razveljavitveno pismo, ki ga je dal Albert Zobelsberger leta 1467 Tomažu Ellacherju. Naslednji lastnik gradu je bil senožeški graščak Janez Lamberg (Smole 1982: 546). Danes so na tem mestu ohranjene ruševine utrdbe z obzidjem in obrambnim jarkom. V začetku 17. stoletja so knezi Porzia v Otoščah, natančneje na območju, ki ga danes imenujemo Pristava, pozidali letni dvorec. Pristavo, letni dvorec so opustili leta 1908, ko so pobrali strešnike iz vseh stavb, saj je bil takrat visok davek na

Katastrska občina Dolenja vas izrisana v času Franciscejskega katastra

površino strehe. Otoščani pravijo, da je bil dvorec naseljen še po prvi svetovni vojni. Zadnji oskrbniki so bili doma iz Lož pri Vipavi. Danes so na tem območju le še skromne razvaline, ki so poraščene z bršljanom in grmičevjem.

Ledinska imena v Otoščah po abecednem vrstnem redu 259 BEŽAJEVI VRTI [Bəžajəvi vrti] Lega: Pri Bežajevi156 hiši. Kot ledinsko ime samo pove, so imeli tam Bežajevi svoje vrtove oziroma več manjših njiv, ki so vrisane tudi v mapi Franciscejskega katastra. Danes je območje že skoraj v celoti zaraščeno. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo zemljišča po hišnem imenu Bežajevi. 260 BEŽAJEV LAZ Lega: Pri Bežajevih. Bežajev laz leži v bližini Bežajeve hiše. Gre za območje, ki je bilo že zelo zgodaj izkrčeno157, medtem ko so bila okrog njega zarasla, neizrabljena območja. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo laza po hišnem imenu Bežajevi. 261 BRAJDA Lega: Za Bežajevimi. Po besedah informatorke so imeli 156 157

Pogled z Nanosa na Brda

109

Bežajevi v preteklosti na Brajdi trte. Sam izraz ‘brajda’ pomeni med drugim tudi območje posajeno s trtami. S pomočjo Franciscejskega katastra lahko ugotovimo, da so bile na območju Brajde leta 1822 posajene trte. Danes je to območje popolnoma zaraščeno z gozdom. Ledinsko ime je nastalo glede na rabo tal. 262 BRDA Lega: Jugozahodno nad Otoščami. Brda so podolgovate vzpetine (SSKJ), ki segajo od vasi Otošče proti Krasu. Te vzpetine si sledijo ena za drugo od začetka do konca Otošč. Na tem obsežnem območju Brd najdemo še številna druga

Hišno ime, Otošče 1. Primerjaj s podobnimi ledinskimi imeni. Za pomen besede ‘laz’ glej ledinsko ime št. 268 Francinov laz.

Brajda v Franciscejskem katastru

izročila talov

ledinska imena, ki označujejo posamezne parcele ali manjše območje Brd. Ledinsko ime Brda je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal. 263 BUNDOVEC [Bundouc] Lega: Nad Grumovcem. Območje je poraščeno z grmovjem in drevjem. Izvor ledinskega imena ni znan. 264 CERKVENICA [Crkvenica] Lega: Otošče, nad cerkvijo Marije Magdalene, pod staro rebrniško cesto. Cerkvenica leži v dolini pod Čukom. Tal je v lasti cerkve oziroma loziške župnije, od tod tudi takšno poimenovanje. V preteklosti so bile tam senožeti, kamor so Otoščani gnali živino na pašo. Danes je že vse bolj ali manj zaraščeno. Ledinsko ime je nastalo glede na cerkveno lastništvo.

dolina, saj med hribovjem (med Stenami in Solinami) leži nižji svet imenovan Dolina. 267 DRAŠCA [Drašca/Drasca] Lega: Nad Pristavo. Drašca leži v bližini Pristave ob ruševinah nekdanjega gradu Vitovše. Je deloma travnato območje z grmovjem in drevjem. Ledinsko ime Drašca je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal iz besede ‘dražica’, ki je manjšalnica samostalnika ‘draga’ in pomeni »manjša dolina« (Snoj 1997: 100). O izvoru ledinskega imena Dražki vrh ali Dražkovec piše Tuma, ki pravi, da je ledinsko ime nastalo, »ker

265 DOLINA [Dulina] Lega: Nad Mlako. Nad Mlako, in sicer med območjem imenovanim Na robu in Tičnico, leži travnata dolina. Ledinsko ime Dolina je nastalo iz občnega imena glede na reliefno izoblikovanost terena. 266 DOLINA [Dulina] Lega: Severno od Mlačevih158 . Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost terena iz občnega imena 158

Hišno ime, Otošče 3.

Dolina nad Mlako, levo od nje Tičnica

Dolina severno od Mlačevih

ima na levem in desnem pobočju globoke drage« (2000: 67). 268 FRANCINOV LAZ [Frəncinou las] Lega: Otošče, nad potjo k cerkvi Marije Magdalene. Skoraj vsaka hiša v Otoščah je imela svoj laz, zato uporabljajo domačini ponavadi pred ledinskim imenom Laz še hišno ime. Francinov159 laz je danes deloma pašniško deloma travnato območje, v preteklosti pa je bilo, kot tudi samo ime pove, izkrčeno območje. Jezikoslovec Tuma je v prvi polovici 20. stoletja zapisal, da je laz »složni svet v pobočju ali gozdu, da se obdela« (Tuma 1929: 28). Iz vidika primerjalnega indoevropskega jezikoslovja je laz s travo poraščen izkrčen svet v gozdu ali ob njem, je poseka ali pašnik ob gozdu (Snoj 1997: 294). Laz je torej območje, ki so ga v preteklosti posekali ali požgali, da so izkrčili gozd in s tem pridobili nove obdelovalne površine oziroma pašnike. Ledinsko ime Francinov laz je nastalo glede na lastništvo laza po hišnem imenu Francinovi. 269 GABROVINA [Gabrouna] Lega: V Brdih, v bližini Ponevičarjevih160 . Informator se spominja, da je na tem področju raslo veliko gabra. Les gabra 159

Iz hišnega imena Francinovi, Otošče 4. Hišno ime, Otošče 9. Hišno ime, Otošče 7.

160 161

so zaradi slabe gorljivosti večinoma prodajali. Danes je območje bolj poraščeno s hrastom. Ledinsko ime Gabrovina je rastlinskega izvora in izhaja iz samostalnika ‘gabrovina’, kar pomeni gabrov les (SSKJ). 270 GLOBOK GRABEN [Gləbuok grabən] Lega: V Brdih, zahodno nad Otoščami. Iz Šije in Sedla se teren strmo spušča v dolino, na dnu katere teče potok. Ta dolina sega od Žagarjevih 161 proti Dolenji vasi. Domačini jo zaradi oblike imenujejo Globok graben. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal iz občnega imena graben. Zaradi njegove lastnosti je dobilo še pridevnik ‘globok’.

Gaber je dal ime Gabrovini

271 GOLAK [Gulak] Lega: Vzhodno nad Otoščami, do stare rebrniške ceste. Včasih je bilo to območje golo in neporaščeno, danes pa ga deloma prekriva gozd. Ledinsko ime izhaja iz besede ‘gol’, kar je (bila) lastnost Golaka. 272 GOLI VRH [Guoli vrh] Lega: Jugovzhodno nad Otoščami. Po besedah informatorja je bilo območje Golega vrha v preteklosti golo, neporaščeno, a se je do danes že zaraslo.

Goli vrh tik pred nevihto

111

izročila talov

Ledinsko ime je nastalo glede na lastnost, neporaščenost, Golega vrha. 273 GORŠKOV LAZ [Guorškou las] Lega: Za Gorškovimi162 . Izvor ledinskih imen, ki vsebujejo besedo ‘laz’ je opisan pri ledinskem imenu Francinov laz163 in velja tudi za Gorškov laz, le da je bil slednji v lasti Gorškovih. 274 GRUMOVEC [Grumouc] Lega: Otošče, nasproti Ponevičarjevih. To je velika parcela, ki je po besedah informatorja porasla z grmovjem. Ledinsko ime Grumovec je rastlinskega izvora in je nastalo iz besede ‘grm’. 275 HRBEC [Hərpc] Lega: Severovzhodno od Gorškovih. Po besedah sogovornika je ledinsko ime nastalo zato, ker se na tem območju svet prevesi oziroma, kot pravi sogovornik, greš čez hrib. Izhaja iz besede ‘hribec’, v narečju hrbəc (nemško kleiner Hügel) (Pleteršnik 1894: 279), kar pomeni ‘manjši hrib’. To ledinsko ime je pogosto na slovenskem zahodu (Merkù 2006: 86). Nastalo je glede na reliefno izoblikovanost tal. 276 HRIB [Hrip] Lega: Med Kuntovimi164 in Bežajevimi. To je manjši hrib na desni strani potoka 162 163

Hišno ime, Otošče 8. Ledinsko ime št. 268 Francinov laz. Hišno ime, Otošče 2.

164

Močilnika in ceste Razdrto–Otošče– Lozice. Vzpenjati se začne pri Bežajevih in se konča pri Kuntovih. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal iz občnega imena ‘hrib’. 277 KALINOVEC [Kəlinouc] Lega: Jugozahodno od Mlačevih, v Brdih. Kalinovec je hrib, ki po besedah sogovornika predstavlja prehodno območje med Otoščami in Dolenjo vasjo. Izvor ledinskega imena med domačini ni poznan. Morda izvira iz besede ‘kalinovec’ v pomenu »vrsta drevesa, kostenika, kalina« (Inetrnetni vir: Slovarji) ali iz besede ‘kalina’, to je »grm s suličastimi listi in belimi cveti« (Titl 2000: 236). Morebiti bi bilo smiselno iskati povezavo tudi med živalskimi imeni, saj je kalin »ptica pevka s kratkim, debelim kljunom« (SSKJ). Vendar glede na zbrane informacije nobene teze ne morem potrditi. 278 KOLOPNIK [Kələupnik]/ GOLOBNIK [Gəluəbnik] Lega: V Brdih. Golobnik oziroma Kolopnik leži na vrhu hriba, ki je med Ponevičarjevimi in Žagarjevimi. Nekateri pravijo temu območju, ki je bilo izkrčeno, očiščeno za košnjo, Kolopnik, drugi pa Golobnik. Okrog njega je vse poraščeno z gozdom.

Grumovec poraščen z grmovjem

Hrib mad Mlačevimi in Bežajevimi

Po besedah sogovornika naj bi bili na tem območju golobi, iz česar morda izhaja ime tala. Beseda ‘golobnjak’ je tudi »ljudsko ime za jesenski podlesek« (Titl 2000: 234). Od kod izvira ime Kolopnik in kakšen pomen ima, mi ni uspelo ugotoviti, domnevam pa, da je morda le popačenka imena Golobnik, ki je bodisi rastlinskega bodisi živalskega izvora. 279 KRIV POTOK [Kriu puotək]/ KRVAVI POTOK [Kərvavi puotək] Lega: Na meji med tremi katastrskimi občinami: Dolenja vas, Lozice in Razdrto. Kriv oziroma Krvavi potok predstavlja mejo med Vipavsko dolino in pivškim območjem, v preteklosti naj bi po njem potekala tudi meja med Benečani in Habsburžani. Zaradi tega so bili, po besedah domačinov, na tem območju velikokrat krvavi boji med vojskami, s čemer lahko razložimo izvor imena Krvavi potok. Kasneje so ime Krvavi potok spremenili v Kriv potok, kot tak je zapisan tudi v mapi Franciscejskega katastra. Ledinsko ime Krvavi potok je nastalo glede na zgodovinski dogodek, ohranilo pa se je z ustim izročilom. 280 KUNTOV LAZ [Kuntou las] Lega: Za Kuntovimi. Izkrčeno območje imenovano Kuntov 165

Za pomen besede ‘laz’ glej ledinsko ime št. 268 Francinov laz.

113

Kuntov laz leži za Kuntovo domačijo laz leži za Kuntovo hišo in je v lasti Kuntovih. Tal je dobil ime glede na lastništvo po hišnem imenu lastnika.165 281 KURET Lega: Pod Rebrniško cesto (novo). Otoščani in Lozičani o tej parceli menijo, da je grda ku ret, kar pomeni, da je ‘grda kot rit’. Zato jo tudi imenujejo Kuret. Ledinsko ime je nastalo glede na lastnost zemljišča, ki je menda grdo. 282 LOZA [Luoza] Lega: Hrib nad Francinovimi. Loza je narečni izraz za gozd. Lozi je bilo posvečenih par besed med leti 1763 in

Pogled na Lozo

izročila talov

1787: »V bližini (op. v bližini Žvanut) je srednje visok, z grmovjem poraščen gozd Loza« (Rajšp 1997: 119–123). Ledinsko ime je nastalo glede na rabo tal, saj je hribovit del zahodno od Otošč v večini poraščen z gozdom. 283 MALA REBER [Mala rjəbər] Lega: Za Francinovimi. Mala reber se od Velike166 loči po velikosti. Med njima leži Kalinovec. Ledinsko ime Mala reber je nastalo glede na njeno lastnost, saj je manjša od Velike rebri, z besedo ‘reber’ pa pove, da gre za valovito območje. Mala in Velika reber sta namreč del Brd.

286 MEJICA Lega: Jugovzhodno od Ponevičarjevih. Od ceste Razdrto–Otošče–Lozice do potoka Močilnika je nezaraščen del, od potoka proti Brdom pa je svet poraščen z gozdom ali, kot bi rekli domačini, je vse meja. Izraz ‘meja’ se med domačini uporablja med drugim tudi za gozd oziroma območje poraščeno z drevesi in grmovjem. Ledinsko ime Mejica je nastalo s pomanjševalnico besede ‘meja’ glede na rabo zemljišča. 287 MLAC Lega: Severovzhodno od Žagarjevih in Gorškovih.

Mlac ob potoku

284 MALA ŽINGARCA [Mala žingərca] Lega: Vzhodno od Kuntovih. Ledinsko ime se nanaša na Žingarco167. Nastalo je glede na lastnost Male žingarce, tam namreč ležijo sami majhni tali. 285 MALNARŠČE [Malnəršče] Lega: Otošče, nad potjo proti cerkvi Marije Magdalene. Ledinsko ime spominja na mlin, ki se v vipavskem narečju izgovarja maln. Vendar glede na dejstvo, da na območju Malnaršča ni vode in tudi ni bilo nobenega mlina, to njabrž ni vplivalo na nastanek ledinskega imena. Pomenski izvor imena ni znan. 166 167

Primerjaj z ledinskim imenom št. 325 Velika reber/Veliko rebro. Ledinsko ime št. 332 Žingarca.

Na Mlaki se zadržuje voda. V ozadju Žagarjeva in Gorškova domačija

Sega do manjšega potoka, ki se poleti navadno posuši. Polno apnenca ima tista voda, vedno so bili v njej raki, se spominja sogovornica. V Protokolu Franciscejskega katastra168 je ledinsko ime Mlatz zapisano za mnogo večje območje kot danes, ko se ime Mlac uporablja le še za nekaj parcel. Zemljišče leži ob vodi in je zato večkrat namočeno. Iz te lastnosti zemljišča je nastalo tudi ledinsko ime. 288 MLAKA Lega: Otošče, na desni strani Močilnika. Območje leži ob Močilniku in manjšem potoku, ki se zliva v Močilnik. Zaradi vode je zamočvirjeno. Beseda ‘mlaka’ izhaja po mnenju Snoja iz indoevropske baze melk- in pomeni ‘mokrota, vlaga’ (1997: 347) oziroma »lokev, kal, plitvejša in bolj zanikrna stoječa voda« (Snoj 2009: 265). Ledinsko ime Mlaka je nastalo glede na lastnost zemljišča. 289 MRAVE/NA MRAVAH [N mravəh] Lega: Severovzhodno od Otošč. Območje Mrav je položno in ravno. Sega do katastrske meje med Dolenjo vasjo in Lozicami. V preteklosti so imeli tam Otoščani svoje vinograde. Ime najdemo večkrat zapisano tudi kot Morava169 . V tem primeru ime morda izhaja iz korena mor- v pomenu voda

290 NA BRODU [N bruodi] Lega: Pod Brdi. Na tem delu naredi potok Močilnik večji ovinek ter tja nanaša prod. Ledinsko ime Na brodu po besedah sogovornikov izhaja iz besede ‘prod’, ki se je s prenašanjem spremenila v ‘brod’. Nastalo je glede na sestavo in kakovost tal.

Mapa Franciscejskega katastra za večji del Otošč ni ohranjena v Arhivu Republike Slovenije, ker je po besedah domačinov zgorela. V Franciscejskem katastru ter v novejših katastrskih načrtih.

168 169

(Bezlaj 1961: 33). Kot pravi informator, je območje Mrav precej močvirnato. V Preskah, to je nad Mravami, je veliko izvirov, katerih voda teče po Mravah. O povezavi besede ‘morava’ z vodo govori tudi geograf in gospodarski zgodovinar Titl, ki v svoji knjigi piše, da se večina tekočih voda v slovenski Istri imenuje Morava (2000: 239). Snoj razlaga besedo ‘morava’ kot »(vlažen) travnik«, lahko pa izhaja tudi iz bolgarskega pomena besede ‘morava’, ki pomeni »log, travnik z mlado zeleno travo« (Snoj 2009: 269). Besedo ‘mrava’ uporabljajo domačini tudi za ‘dobro košnjo’ ali kot pravi eden izmed njih, ta trava je dobra za živinsko krmo. O tem govori tudi Badjura, ki pravi, da je to »ime za slabo, trdo in ostro travo« (1953: 234). Slovar razlaga besedo ‘murava’, ki pomeni »nizko, mehko travo« (SSKJ). Izvor ledinskega imena Mrave lahko v tem primeru iščemo v obeh razlagah, katera je vplivala na nastanek imena, pa še ni razkrito.

Mrave v Franciscejskem katastru

Vinograd v Mravah

115

izročila talov

291 NAD BAJTO [Nəd bajto] Lega: Nad Dolino. Vzhodno od Otošč je bilo nekoč veliko bajt, manjših kamnitih hiš, ki so jih imeli domačini bodisi za zavetišča pred slabim vremenom bodisi za spravilo orodja. Ledinsko ime Nad bajto se je ohranilo za območje, ki leži nad zemljiščem, kjer je včasih stala Žagarjeva bajta. Danes so od nje ostale le še razvaline. Ime tega tala je torej nastalo v času, ko je na tem mestu stala bajta in sicer glede na prostorsko opredelitev. 292 NADNJIVA [Nədniva] Lega: Med Francinovimi in cesto Razdrto–Otošče–Lozice. Nadnjiva je njiva, ki leži nad Njivico170 . Ledinsko ime je torej nastalo po prostorski opredelitvi Nadnjive glede na prvo, spodnjo njivo.

294 NJIVICA [Njiuca] Lega: Nad Francinovimi. Na tej parceli je bila, v primerjavi s sosednjimi, manjša njiva. Ledinsko ime je nastalo s pomanjševalnico besede ‘njiva’ glede na rabo tal. 295 OREŠJE [Urejšje] Lega: Pod Žingarco, pri Krivem potoku. Mnogi raziskovalci ledinskih imen ugotavljajo, da so imena Orešje, Orehovica ipd. rastlinskega izvora in izhajajo iz besede ‘oreh’. Orešje leži ob Krivem potoku, saj je voda pogoj za uspešno rast orehov. Ledinsko ime je nastalo iz rastlinskega imena oreh.

293 NA ROBU [N ruəbi] Lega: Nad Dolino. Kot samo ime pove, leži obravnavano območje na robu, pod njim je dolina, nad njim pa strmejši teren. Na eni strani je travnik, na drugi pa gozdiček. Nastalo je glede na prostorsko opredelitev zemljišča. Pogled na območje imenovano Na robu 170

Ledinsko ime št. 294 Njivica.

Žagarjeva bajta

296 PODČUK [Putčuk] Lega: Med Pristavo in staro rebrniško cesto. Podčuk je gozdnato območje, ki leži pod Čukom171 . Območje je torej dobilo ime glede na lego. 297 POD GOLIM VRHOM [Pud Guolim vrhəm] Lega: Jugovzhodno od Otošč. Ledinsko ime označuje lego tega območja glede na Goli vrh172 . 298 POD RAVNO [Pud Rauno]/ PODRAVNA [Pudrauna] Lega: Brda, za Francinovimi. Nad tem območjem je velika ravnina oziroma ravna. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev območja Pod ravno. 299 PODŽINGARCA [Pudžingərca] Lega: Vzhodno od Otošč, proti Razdrtemu. To je gozdnato območje, ki leži pod Žingarco173 . Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev zemljišča. 300 POLŠNJA [Poušna] Lega: Severovzhodno od Bežajevih. Po pripovedovanju sogovornikov, je na tem območju polno jam, votlin in votlih dreves, v katerih živijo polhi. Tam izvira 171

Ledinsko ime št. 79 Čuk. Izvor imena Goli vrh pri ledinskem imenu št. 272 Goli vrh.

172

tudi potok Močilnik. Ledinsko ime je nastalo iz samostalnika ‘polšina’, kar pomeni ‘’polšja luknja’’ (SSKJ). 301 PONEVICA [Punəvica] Lega: Otošče, pri Ponevičarjevih. Ponevičarjeva hiša stoji na Ponevici. Hišno ime Ponevičarjevi izhaja iz ledinskega imena. Po besedah informatorja je ledinsko ime nastalo glede na obliko ledine, ki je nekoliko zaokrožena in spominja na ponvico, ponev. Drugi sogovornik pa je omenil možnost, da je bilo prvo ledinsko ime Polovica, saj je bil menda grunt v preteklosti razdeljen na pol. Sčasoma naj bi se ime s prenašanjem iz roda v rod v izgovorjavi spremenilo v Ponevica.

Tirmen iz Podčuka

302 PONEVIČARJEV LAZ [Punəvičrjou las] Lega: V Brdih, jugozahodno od Ponevičarjevih. Kot samo ledinsko ime pove, je to laz, ki je v lasti Ponevičarjevih. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo laza.174 303 PRESKE [Prejske]/PRESKA [Prejska] Lega: Severovzhodno nad Ponevičarjevimi. Preske ležijo pod staro rebrniško cesto in nad njo, kjer poteka tudi katastrska meja med Dolenjo vasjo in Lozicami. Cesta Več o Žingarci glej pod razlago ledinskega imena št. 332 Žingarca. Za pomen besede ‘laz’ glej ledinsko ime št. 268 Francinov laz.

173 174

Ovce se pasejo na Ponevici

117

izročila talov

in katastrska meja delita območje Presk na dva dela. Za območje ene parcele v Preskah se uporablja edninsko obliko imena Preska, za več parcel ali celotno območje pa se uporablja množinski izraz Preske. Informatorka se spominja, da so pred več kot petdesetimi leti v Preski delali oglje, žgali apno. Za to so potrebovali les, kar pomeni, da so posekali drevje. Informator še dodaja, da so se gozdnata območja v preteklosti imenovala tudi ‘preske’ oziroma kot meni drug sogovornik, so preske nastale, ko so v gozdu naredili nove senožeti. Beseda ‘preska’ izhaja iz besede ‘preseka’ in pomeni »poseka v gozdu« (Snoj 2009: 331). Ker so bili v bližini Presk vinogradi, so domačini hodili v gozd v Preske sekat paladiče175 za trte. Ledinsko ime je nastalo glede na rabo zemljišča oziroma dejavnost na njem. 304 PRI DEBELI BUKVI [Pər dbjəli bukvi] Lega: V Brdih, jugovzhodno nad Ponevičarjevimi. Na tem talu raste debela bukev. Ledinsko ime je nastalo iz rastlinskega imena bukev. 305 PRI LAJŠTI [Pər lajšti] Lega: Zahodno nad Otoščami, v Brdih. Na robu katastrske občine Dolenja vas leži tal z imenom Pri lajšti. ‘Lajšta’ je »Paladič je kolec za oporo trti« (Premrl 2000: 203).

175

narečna beseda za ‘letev’, ki je, kot pravi informator, prišla prav za marsikaj. Informator govori o uporabnosti tega predmeta v naravi. Kot zanimivost pa naj omenim, da je, po pripovedovanju domačina, na tem delu gozda vsak hrast prizadela strela. Ledinsko ime je nastalo glede na predmet na zemljišču. 306 PRI PODRTEM MOSTU [Pər pudrtəm muosti]/PRI MOSTU [Pər muosti] Lega: Spodnji Žvanuti, Otošče. Na tej točki je katastrska meja med Lozicami in Dolenjo vasjo. Na tem mestu je stal kamnit velban (obokan) most, ki ga je leta 1932 odnesel Močilnik. Zatem so čez potok postavili brv, vendar je tudi to odnesel Močilnik. Most je povezoval Zgornje Žvanute s Spodnjimi oziroma cesto iz Otošč s staro rebrniško cesto v Zgornjih Žvanutih, ki je bila do leta 1866 glavna povezava skozi Vipavsko dolino. Uporabljata se obe imeni. Prvo, Pri mostu, je verjetno starejše, saj sega v čas, ko je most še stal, drugo ledinsko ime, Pri podrtem mostu, pa je mlajšega nastanka, uporabljati se ga je začelo po tem, ko se je most podrl. 307 PRISTAVA [Pərstava] Lega: Desna stran Močilnika in ceste Razdrto–Otošče–Lozice, od križišča za

Ostanki velbanega mostu

Zapuščene razvaline Pristave

cerkev sv. Magdalene proti Gorškovim. Pristava je večje območje v okolici nekdanjega dvorca Vitovše, ki je pripadalo knezom Porzia. Podatki o lastništvu v začetku 19. stoletja so ohranjeni v Protokolu Franciscejskega katastra. Leta 1822 je bil lastnik teh parcel Porzia Franz Fürst. Razlago pomena besede ‘pristava’ najdemo v slovarju: »nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini« (SSKJ). Ledinsko ime Pristava pomensko izvira iz samostalnika ‘pristava’, to je zemlja, ki je postavljena (pristavljena) pri dvoru.

označuje obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva. Snoj domneva, da je njegov prvotni pomen podoben razlagi besede ‘pušča’, ki pomeni »neobdelano, opuščeno zemljišče« (isti: prav tam). 310 REPNIKI [Rejpniki] Lega: Nad cesto Razdrto–Otošče– Lozice, za Mlačevimi. Repnik je njiva, na kateri so sadili repo (in zelje) za seme. Na tem območju je bilo deset repnikov, eden zraven drugega, ki so bili ograjeni s kamenjem. Imeli so jih vsi Otoščani. Ledinsko ime Repnik je nastalo glede na rabo zemljišča.

308 PRISTAVSKO [Pərstavsku] Lega: Pri Gorškovih. Tudi to območje je bilo v lasti knezov Porzia, vendar ne neposredno ob dvoru. Ledinsko ime je nastalo glede na lastništvo oziroma uživanje talov. 309 PUŠČAVE [Pščave] Lega: Vzhodno od Ponevičarjevih. Na tem območju so imeli Kuntovi v preteklosti vinograd. Kot sem že omenila, so puščave območja, kjer so bili vinogradi, ki so jih kasneje opustili. Ledinsko ime Puščave je izpeljanka iz pridevnika ‘pust’, ki pomeni »neobdelan, neobljuden« (Snoj 2009: 338). Puščava danes splošno

Območje opuščenih vinogradov v Puščavah

Seznam zemljišč v lasti Porcie Franciscejski kataster

119

izročila talov

311 ROBUTNICA [Rəbutənca] Lega: Nad Pristavo. Informator se spominja pripovedovanja starejših ljudi, kako so v času dvorca hodili na robuto za kneze. ‘Rabota’ ali ‘robota’ je bila tlaka, obveznost opravljanja dela brez plačila, značilna predvsem za fevdalno ureditev (SEL: 486)176 . Vaščani so morali na Robutnici opravljati brezplačno delo za kneze Porzia. Ledinsko ime je nastalo glede na dejavnost, ki se je opravljala na opisanem talu. 312 ROVENCE [Rovənce] Lega: Vzhodno nad Bežajevimi, ob poti iz Otošč proti Razdrtemu. Rovence so manjša ravnina sredi vzpenjajočega se sveta. Narečna beseda rovence izhaja iz besede ‘rovan’ oziroma ‘ravan’, ki pomeni ‘ravnina’ (SSKJ). Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost sveta. 313 SEDLO [Sjedlu]/STARI GRAD [Stər grat] Lega: V Brdih. Sedlo se nahaja v Brdih nad Žagarjevo domačijo. Tam je stal v preteklosti Ravbarski grad. Poleg tega imena uporabljajo domačini še ime Stari grad, v literaturi pa je zapisan tudi kot Grad Vitovše. Danes je od njega ostal le kup kamenja. 176

Avtorica besedila: Mojca Ravnik.

Pogled na Robutnico in pot v Pristavo Od kod izhaja ledinsko ime Sedlo Otoščanom ni znano. V slovarju najdemo razlago za besedo ‘sedlo’ kot »širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo«. Glede na to, da Sedlo leži sredi Brd, kjer se podolgovate vzpetine razprostirajo ena za drugo, bi to razlago lahko upoštevali tudi za otoščansko Sedlo. Snoj dodaja, da je ‘sedlo’ lahko tudi »pastirsko bivališče v snežnikih« (2009: 370). Ledinsko ime je nastalo glede na izoblikovanost tal. 314 SENOŽET [Snuožət] Lega: Pod Rebrniško cesto. Ledinsko ime izhaja iz besede ‘senožet’.

Pogled proti Sedlu

To je travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se ga navadno kosi enkrat na leto (SSKJ). Beseda ‘senožet’ je po mnenju Kopača zloženka iz seno in žeti (kositi) (2003: 57). Danes se območje zarašča in ledinsko ime, ki je nastalo glede na rabo tal, izgublja svoj prvotni pomen. 315 SOLINE [Suline] Lega: Severovzhodno nad Mlačevimi. To je hrib, na katerem so po mnenju informatorke najverjetneje živini sol dajali. Cerovšek je za Soline na Nanosu napisal: »Tam so ovcam dajali lizati sol na škrle (kamnite plošče) in po tem je nastalo ime hriba« (2000: 8). Badjura razlaga, da se takim kamnitim ploščam reče »solišče, soline, slanik, slanica itd.« (1953: 219). O ledinskem imenu Soline je pisalo sicer še več avtorjev177, vendar so vsi podobnega mnenja, da je to ime nastalo zaradi soli za živino. Ko so v Otoščah domačini pasli živino in drobnico, so jim domnevno stresli sol na kamnite plošče ali korce. Hrib, na katerem so to počeli, so poimenovali Soline. 316 SPEZDELOVEC [Spəzdejlouc] Lega: Na robu katastrske občine Dolenja vas, pri Žvanutih. Po besedah informatorja je to območje težke ilovnate zemlje, kjer je bil v preteklosti Bezlaj (1961: 207), Titl (2000:242), Tuma (1929: 20). Hišno ime, Otošče 6.

177 178

vinograd. Na tem zemljišču je studenec, iz katerega ob dežju priteče veliko vode. V Franciscejskem katastru je ime zapisano kot Pisddovaz. Titl, ki je raziskoval toponime Koprskega primorja z zaledjem, med najpogostejšimi in najbolj tipičnimi imeni navaja tudi ledinsko ime Pizdica, ki pomeni »izvir« (2000: 240). Na podlagi podobnosti imena in značilnosti zemljišča domnevam, da je tudi ledinsko imena Spezdelovec nastalo glede na studenec oziroma izvir vode na zemljišču. 317 STENE [Stejne] Lega: Severovzhodno nad Otoščami, vse do Čuka. Območje je precej kamnito, saj je tam griža Čukovega zatrepa. Gre za naravne stene iz belega kamna, po katerih je območje dobilo ime. 318 ŠIJA Lega: V Brdih, med Žagarjevimi in Pirčkovimi178 . To je ime hriba, poraščenega z gozdom. ‘Šija’ je »greben, hrbet od sedla do vrha« (SSKJ) oziroma, kot piše Bezlaj, je šija »poševnina, nagib« (1961: 250). Šija v Otoščah leži na vrhu hriba, nad Sedlom, to pa ustreza definiciji ‘šije’. Je poševen in nagnjen svet, ki se iz Sedla dviga na vrh hriba. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost sveta.

Tirmen, HS pomeni Haasberg (Planina)

Tirmen pod Stenami

121

izročila talov

319 ŠIRM [Šjərəm] Lega: Pri Ponevičarjevih. Kot sem že omenila v prejšnjem poglavju, so zapornice za vodo, ki so jih imeli mlinarji za svoje mline, domačini imenovali širm. Po njih pa je dobilo ime tudi območje ob zajezitvi vode. Na tem mestu so bile zapornice za zajetje vode za Lekcov mlin, ki je stal nekaj sto metrov nižje. 320 ŠKAPINSKO [Škəpinsku] Lega: V Brdih, za Ponevičarjevimi. Kot sta povedala informatorja, je ledinsko ime nastalo po prejšnjem lastniku teh parcel. Škapin naj bi živel v Spodnjih Žvanutih, ker pa je precej pil, je kasneje prodal vse svoje premoženje. Novi lastniki so parcele poimenovali kar po njem, torej je ledinsko ime nastalo glede na lastništvo talov. 321 ŠUŠET [Šəšet] Lega: Tik pod glavno Rebrniško cesto (na vrhu Rebrnic). Šušet je bilo hišno ime za domačijo Otošče 1. Pri tej hiši so imeli mlin. Oskrbniki so živeli v Trstu, vendar so bili po rodu Angleži. Pisali so se Suša. Hišo so Nemci med drugo svetovno vojno, leta 1943, popolnoma porušili. Območje Šušeta sega v obe katastrski občini, in sicer Dolenjo vas in Lozice.

Šija se dviga nad potokom Močilnikom

V Tičnici so iz bele omele delali lepilo, s katerim so lovili ptice

To je pretežno gozdnato območje, ki zajema območje v okolici nekdanjega Šušetovega mlina in je zato ledinsko ime nastalo glede na lastništvo iz hišnega imena. 322 TA VEČJA NJIVA [T vjč njiva] Lega: Nad Francinovimi, pod cesto Otošče–Razdrto. Na tem območju je več njiv, njihova ledinska imena pa se razlikujejo glede na velikost oziroma lego. Ta večja njiva je na vrhu, neposredno pod cesto. Ime je dobila po svoji lastnosti, saj je večja od ostalih njiv na tem območju. 323 TIČNICA [Tičənca] Lega: Nad Mlako. V Tičnici je bil pred leti vinograd, na območju katerega so po besedah sogovornika, z drobljenjem bele omele (zajedavec hrasta) delali lepilo, s katerim so lovili ptice, šoje. Ime je živalskega izvora, nastalo je iz besede tič, ki je narečna beseda za ptico ali ptiča. 324 TREBEŽ [Trejbəš] Lega: Zahodno nad Spodnjimi Žvanuti, na začetku katastrske občine Dolenja vas. Po mnenju informatorjev je ime parcele najverjetneje nastalo, ko so na tem mestu iztrebili gozd, da so pridobili travnike. Sama beseda ‘trebež’ označuje

123

Tirmen iz Šušeta, na katerem je napis: Suša Anica 1827 krčevino, to je »drevja, štorov in korenin očiščeno zemljišče« (Snoj 2009: 436). Danes je na tem območju travnik, okrog pa gozd. 325 VELIKA REBER [Vəlika rjəbr]/ VELIKO REBRO [Vəliku rjebru] Lega: Jugovzhodno od Kuntovih. Območje jugozahodno nad Otoščami je v celoti hribovito in rebrasto. Velika reber je od vseh rebri največja, zato ima tako ime. Uporablja se tudi ledinsko ime Veliko rebro. Trebež ob Pogorišču

izročila talov

326 VRT Lega: Pri Kuntovih. Na začetku tega tala, ki leži ob hiši, so imeli Kuntovi svoj vrt. Je bila ena majhna lehca, vse ostalo je bilo slabo, pa smo vseeno kar celi parceli rekli Vrt, je informator razlagal pomen ledinskega imena, ki je nastalo glede na rabo tal. 327 V VRTU [U vrti] Lega: Za Žagarjevimi. To območje je last Gorškovih. Besedo ‘vrt’ domačini uporabljajo tudi za manjše njive v bližini hiše, kjer se navadno sadi vrtnine. Ledinsko ime je nastalo glede na rabo tal.

Pogled na Žingarco in Podžingarco

328 ZAMLAKE [Zəmlake] Lega: Severovzhodno od Bežajevih. Ležijo za potokom na vodnatem področju. Ledinsko ime je nastalo glede na prostorsko opredelitev zemljišča, ki leži za mlako. 329 ZA STARIM GRADOM [Z starəm gradəm] Lega: V Brdih, za Ravbarskim gradom. To območje leži za hribom, na katerem je v davni preteklosti (13. in 14. stoletje) stal grad, ki ga domačini imenujejo Ravbarski ali Stari grad. Ledinsko ime je tako nastalo po prostorski opredelitvi zemljišča glede na grad.

Tudi ledinsko ime Zamlake je povezano z vodo, ki se zadržuje na območju Zamlak

330 ZGON [Zgun] Lega: Severovzhodno od Bežajevih. Po besedah sogovornika so nekoč na tem mestu zganjali skupaj živino in jo potem gnali na pašo. ‘Zgonje’ ali ‘zgonj’ je »pot, po kateri hodi živina na pašo« (SSKJ). Zgon leži nad Solinami, kar kaže na povezavo obeh ledinskih imen z nekoč prevladujočo dejavnostjo Zgornje Vipavske doline, z živinorejo.

predel. Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal. 333 ŽLEBIČI [Žləbiči] Lega: Otošče, v Brdih. Območje leži v žlebu Brd, med dvema hriboma. Beseda ‘žlebič’ je manjšalnica od besede ‘žleb’, ki pomeni »grapa, roja, jarek, suho ali z vodo napolnjeno korito« (Snoj 2009: 492). Ledinsko ime je nastalo glede na reliefno izoblikovanost tal.

331 ŽAGARJEV LAZ [Žagərjou las] Lega: V Brdih, nad Žagarjevimi. Žagarjev laz je izkrčeno območje v gozdu179 , ki je v lasti Žagarjevih, po čemer je tudi dobilo ime. 332 ŽINGARCA [Žingərca] Lega: Na vrhu Rebrnic. Nahaja se za Šušetom in Krivim potokom. Žingarca je preval na vrhu Rebrnic, ki ločuje Vipavsko dolino od pivške strani. Na Žingarci so Avstrijci ustavili Francoze. Informator se spominja zanimive prigode dveh Otoščanov na Žingarci. Čez mejo so ljudje švercali šnopc na pivško. Ko sta na mejo prišla Kuntov in Bežajev, so rekli: »Škonto bižonjo«. Ta dva nista vedela kaj bi to pomenilo in sta mislila, da so rekli Kuntov in Bežajev. Zato sta rekla: »Bejžva, nas že poznajo«. Po besedah sogovornikov pomeni Žingarca prehod, preval iz nižjega v višji 179

Za razlago besede ‘laz’ glej ledinsko ime št. 268 Francinov laz.

125

Žagarjev laz za Žagarjevo in Gorškovo domačijo

konec

Slam Ä?

e ve

Namen raziskave in s tem knjige je bil zbrati čim več ledinskih imen na območju vasi Podgrič, Lozice in Otošče. Poleg tega, da ledinska imena zberem, sem si zadala, da o njim izvem čim več. Pri tem me je v prvi vrsti zanimalo, zakaj so tali dobili tako raznovrstna imena. Zato sem med domačini zbirala pripovedi, zgodbe posameznih talov in večjih območij. Ravno s pomočjo teh pripovedi in kolektivnim spominom domačinov, sem razkrila, kakšen pomenski izvor imajo posamezna ledinska imena. Glede na število imen, ki sem jih uspela zbrati, zapisati in pri večini razbrati pomenski izvor, mislim, da je bila zadana naloga izpolnjena. Nekaterim ledinskim imenom je zaradi starosti težko določiti pomenski izvor, vendar je bilo teh v primerjavi z vsemi zbranimi imeni zelo malo. O nekaterih ledinskih imenih živi med ljudmi več različnih pripovedi glede njihovega nastanka. V takšnih primerih sem poskušala upoštevati vse različice, v katerih se kaže védenje ljudi o prostoru, v katerem živijo, saj je vsaka pripoved in vsak spomin, ki se prenaša iz roda v rod pomemben za spoznavanje načina življenja ljudi. Ugotovila sem, da so nekatera starejša ledinska imena med domačini že 'izumrla', domačini jih ne poznajo in ne uporabljajo več. Potem so tu ledinska imena, ki jih domačini poznajo, vendar so zaradi sprememb okolja, lastništva, obdelovanja ipd. izgubila svoj smisel in jih zato ne uporabljajo več. Da je število takih imen večje, je imela vpliv tudi melioracija zemljišč na poljih.

Poznavanje ledinskih imen je povezano s poznavanjem narave. Naravo pa najbolje poznajo tisti, ki jo tudi največ uporabljajo oziroma, ki z njo najbolj živijo. To so predvsem kmetje, lovci, planinci, sprehajalci in vsi tisti, ki jih narava in okolje kakorkoli zanima in zato v njej preživijo veliko časa. Zbiranje ledinskih imen in njihovih pripovedi je zelo zanimivo in prijetno delo, vendar dolgotrajno. Moja prednost je bila pri tem poznavanje raziskovalnega okolja ter predhodne raziskave na omenjenem območju. V veliko pomoč pri zbiranju informacij o zemljiščih je bil Franciscejski kataster, zemljiško-posestni listi k. o. Lozice iz let 1981–1930 ter podatki iz zemljiške knjige. Ti podatki so pripomogli k odkritju pomenskega izvora velikega števila ledinskih imen. Ledinska imena, s katerimi so se domačini orientirali v svojem najbližjem prostoru, se v zadnjem času zaradi spremenjenega načina življenja bliskovito izgubljajo. Spreminja se kulturna krajina, gradijo se nove ceste, avtoceste, na uporabo določenih imen je precej vplivala tudi že prej omenjena melioracija in komasacija. Zaradi naštetega so ledinska imena na poti odmiranja besed, ki vodijo v odmrle mikrotoponime in teh se ne uporablja več. Procesa odmiranja ledinskih imen ni mogoče zaustaviti, saj je jezik živ sestav, stalno prilagajajoč dobi in razmeram. Kar lahko storimo je, da jih zberemo in zapišemo. Smatram, da sem sama naredila korak v tej smeri.

127

seznam informatorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja, 1993–2002. Ljubljana: ASP32 – pregledovalnik podatkovnih zbirk. Amebis d. o. o. Badjura, Rudolf, 1953: Ljudska geografija: terensko izrazoslovje. Ljubljana: DZS. Baš, Angelos (ur.) s sodelavci, 2004: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bavčer, Martin, 1991: Zgodovina Norika in Furlanije. Ljubljana: Slovensko bibliografsko društvo. Bezlaj, France, 1956, 1961: Slovenska vodna imena 1, 2. Ljubljana: SAZU. Bezlaj, France, 1967: Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga. Cerovšek, Franc, 2000: 'Izvor imen za Nanos in njegove vrhove'. Vipavski glas 15, št. 55: str. 7–8. Čarga, Dolores, 2006: 'Etnološka interpretacija sporočilnosti gorskih, vodnih in ledinskih imen na območju lovske družine Tolmin'. Neobjavljena diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Čop, Dušan, 2002: 'Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji'. Jezikoslovni zapiski 8, št. 2: str. 93–108. Fabčič, Tea, 2005: Hišna imena v vaseh Otošče, Lozice in Podgrič. Lozice: Društvo Zdravljica. Franciscejski kataster, 1822: Mape in posestni listi. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana.

Geodetska uprava republike Slovenije, Območna geodetska uprava Nova Gorica, Geodetska pisarna Ajdovščina. Halbwachs, Maurice, 2001: Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis. Hazler, Vito, 2005: 'Znanje in védenje o prostoru: Izvirno znanje o življenjskem okolju'. V: Nesnovna kulturna dediščina. Prešeren, Damjana in Godec, Nataša (ur.) Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Str. 191–192. Internetni vir: Geodetska uprava Republike Slovenije. http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/podatki_ gu/topografsko_kartografski_podatki/ortofoto/ Internetni vir: Državni zbor Republike Slovenije: Zakoni in akti. http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&unid=ZKP%7C C12565D400354E68C12573B700328A4E&showdoc=1 Internetni vir: Slovarji. <http://www.slovarji.com/slovarji/slovarji-09/9k.html> Internetni vir: Register nepremične kulturne dediščine. http://giskds.situla.org/giskd/ Ivančič Kutin, Barbara, 2006: 'Ledinska in hišna imena v vasi Čadrg – del kulturnega izročila'. Traditiones 35, št. 1: str. 135–158. Jakič, Ivan, 1997: Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana: DZS. Jarc, Tine, 2004: Starodavne poti pod Karavankami.

129

in literatura

Žirovnica: Medium; Radovljica: samozaložba V. Jarc. Katastrski urad Ajdovščina, 1891–1930: Zemljiško posestni listi k. o. Lozice. Arhivska enota 22, tehnična enota 16. Pokrajinski arhiv. Nova Gorica. Kejžar, Ivan, 2002: 'Soriška ledinska imena.' Loški razgledi 49. Klemše, Vlado, 1988: 'Ledinska imena na Doberdobskem Krasu'. V: Doberdob včeraj in danes. Waltritsch, Marko (ur.) 431–435. Klemše, Vlado, 1993: Krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu. Gorica: Slovensko planinsko društvo, 1993. Klemše, Vlado, 1997: S Poklona do Toplice: krajevna, ledinska, vodna in druga imena v Štmavru, Pevmi in na Oslavju. Štmaver : Kulturno društvo "Sabotin" in Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Klemše, Vlado, 2005: Lucinis, Podgora, Štandrež: krajevna, ledinska, vodna in druga imena v katastrskih listinah. Za Podgoro, Ločnik, Štandrež: Rajonski sveti. Koletnik, Mihaela, 2006: 'Ledinska imena v Ivanjcih'. Časopis za zgodovino in narodopisje letnik 77 (nova vrsta 42), št. 1. Str. 132–142. Kopač, Janez, 2003: Medno in Medanci skozi čas. Medno: samozaložba. Kos, Franc, 1915: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. 4. knjiga (1101–1200). Ljubljana: Leonova družba. Kos, Milko, 1954: Srednjeveški urbarji za Slovenijo: Urbarji slovenskega Primorja 3. zvezek, 2. del. Ljubljana: SAZU. Kos, Milko, 1955: Zgodovina Slovencev: od naselitve do 15. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica. Krajevni ljudski odbor Lozice, 1944–1952: Organizacija in poslovanje. Arhivska enota 1, tehnična enota 1. Pokrajinski arhiv. Nova Gorica.

Majdič, Viktor, 1994: 'Pomenski izvor slovenskih krajevnih imen'. Geografski vestnik 66. Str. 99–123. Merkù Pavle, 2006: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Orožen, Janko, 1969: 'Lastna imena v severnem pasu celjske okolice'. Časopis za zgodovino in narodopisje Nova vrsta 5. Str. 472–478. Penko Seidl, Nadja, 2002: 'Kaj nam pove ledinsko ime'. Park Snežnik maj, št. 16: str. 4. Peršolja, Borut, 2003: 'Pot zemljepisnega imena od nastanka do uporabe'. Geografski vestnik letnik 75, št. 2. Peršolja, Jasna Majda, 2005: Ti povem ano pravco. Gropada in Padriče. Bazovica, Gropada, Padriče: Združenje staršev vrtca in šol. Pleteršnik, Maks, 1895: Slovensko-nemški slovar I–II. Ljubljana: Knezoškofijstvo. Pogorelčnik Ema, 1999: 'Zemljepisna imena – od zajema do standarizacije'. Geodetski vestnik letnik 43, št. 2. Postojinsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski opis. Vrhnika: Galerija 2; Postojna: Občina, 2003. Premrl, Božidar, 2000: 'Slovarček narečnih in drugih bolj lokalnih izrazov in rečenic'. V: Življenje ob trti in kršinu: Življenjska pričevanja krajanov iz Vipave in okolice. Rodman, Magda in Makarovič, Marija (ur.) Vipava: Občina. Str. 201–205. Rajšp, Vincenc, 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804). Zvezek 3. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije. Republika Slovenija, Okrajno sodišče v Ajdovščini, Zemljiška knjiga. Ribnikar, Peter, 1982: 'Zemljiški kataster kot vir za zgodovino'. Zgodovinski časopis 36, št. 4. Str. 321–337. Roblek, Polona, 1999: 'Imenoslovje v katastrski občini

Bela'. V: Preddvor v času in prostoru: Zbornik občine Preddvor. Roblek, Tone (ur.) Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 257–272. Savnik, Roman, ur.,1968: Krajevni leksikon Slovenije I. Ljubljana: DZS. Smole, Majda, 1982: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS. Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Snoj, Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan: Založba ZRC. Titl, Julij, 1998: Geografska imena v severozahodni Istri. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije. Titl, Julij, 2000: Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije. Titl, Julij, 2006: Kraški toponimi. Koper: Libris. Tuma, Henrik , 2000: Imenoslovje Julijskih Alp, ponatis iz leta 1929. Ljubljana: Tuma. Tuma, Henrik, 1925: 'Toponomastika'. Geografski vestnik letnik 1, št. 2. Str. 86–97. Tuma, Henrik, 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana: Slovensko planinsko društvo. Unuk, Drago, 1996: 'Ledinska imena na Gomili pri Kogu'. V: Borkov zbornik. Marko Jesenšek in Vrbjak, Viktor (ur.) Maribor: Slavistično društvo. Str. 105–112. Vilfan, Sergej, 1952: 'Od vinskega hrama do bajte'. Slovenski etnograf 5: str. 107–142.

Seznam informatorjev Andlovec Frančiška (Peliconova), Lozice 1b, rojena 1923. Andlovec Ivan (Peliconov), Lozice 1b, rojen 1953. Fabčič Alojz (Fricetov), Podgrič 17, rojen 1951. Fabčič Antonija (Ponevičarjeva), Otošče 9, rojena 1923. Fabčič Ivana (Fricetova), Podgrič 13, rojena 1919. Furlan Albin (Gorškov), Lozice 34c, rojen 1945. Furlan Božidara, Lozice 34c, rojena 1947. Furlan Pavel (Majarjev), Lozice 26, rojen 1932. Koritnik Karolina Marija (Vrhovcova), Podgrič 12, rojena 1926, umrla 2010. Koritnik Mirko (Stajčarjev), Lozice 18, rojen 1937. Koritnik Stane (Kuntov), Lozice 24c, rojen 1957. Kovačič Pavla (Mlačeva), Otošče 3, rojena 1937. Meden Francka (Pirčkova), Podgrič 4, rojena 1919. Meden Ljubo (Žerjalkin), Lozice 40, rojen 1949. Mislej Anton (Marinčen), Lozice 5, rojen 1945. Mislej Edvin (Žibernov), Lozice 1, rojen 1952. Mislej Grozdana, Lozice 1a, rojena 1943. Mislej Ivana Frančiška (Žibernova), Lozice 1, rojena 1921. Nabergoj Ana (Frelhova), Lozice 20, rojena 1927. Nabergoj Ana, Lozice 34č, rojena 1942. Nabergoj Pavel, Lozice 34č, rojen 1939. Nabergoj Stanislav (Žerjalov), Lozice 29, rojen 1943. Skupek Branko (Andrejčetov), Lozice 2e, rojen 1959. Skupek Jožef (Andrejčetov), Lozice 2d, rojen 1923. Žgur Marija (Lovrencova), Lozice 47, rojena 1923. Žvanut Ivan (Poletov), Lozice 34d, rojen 1936. Žvanut Zmaga, Lozice 34d, rojena 1947.

131

knjige

Pripoved izročila talov: ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče V rokah držite knjigo, ki je nastala predvsem iz želje, da znanje in védenje domačinov o prostoru ne bi šlo v pozabo. Knjiga Pripoved izročila talov: ledinska imena v vaseh Podgrič Lozice in Otošče vsebuje 333 zbranih ledinskih imen. Območje, ki ga pričujoče delo zajema, so omenjene tri vasi na skrajnem jugovzhodnem delu Zgornje Vipavske doline. Zajete so parcele, ki so bile predvsem v lasti domačinov in se je zato med njimi razvila in ohranila bogata zakladnica ledinskih imen. Ta so služila za orientacijo v prostoru, saj so z njimi ljudje določali dele vasi, hribov, dolin, gozdov, poimenovali so svoja polja, njive, vinograde, sadovnjake, itd., da so v medsebojnem sporazumevanju lažje določali, kje se nahajajo. Ravno tu je tudi vzrok za vedno večje izginjanje ledinskih imen, saj ljudje niso več v tolikšni meri vezani na naravo. Spreminja se način življenja. Ljudje vedno več časa porabijo za službo, ki je v večini primerov izven domačega kraja. Zato imajo vedno manj časa za delo po gozdovih, njivah ipd. Vedno gostejši promet narekuje vedno večje število cest, ki spreminjajo videz pokrajine. Cilj knjige je bil zato zapisati vsa zbrana ledinska imena

– tista, ki so še danes prisotna v pogovoru med ljudmi, tista, ki ostajajo samo še v spominu nekaterih domačinov, kot tudi ledinska imena, ki so omenjena v arhivskih virih, vendar so danes domačinom tuja. Začetni del knjige vsebuje razlage o tem, kaj je ledinsko ime, zakaj so ta imena nastala, kakšen je njihov pomen in kaj je zanje značilno. Kako so se skozi vrsto let obstoja ohranjala in širila med ljudmi ter tako preživela vse do današnjih dni. Nadalje sledi pregled popisov ledin v zemljiških katastrih nasploh ter konkretno na primeru treh vasi skrajnega dela Zgornje Vipavske doline. Za te vasi sem se med arhivskimi viri oprla zlasti na Franciscejski kataster ter na Zemljiško-posestne liste iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Za primerjavo z današnjim stanjem sem uporabila še Pregledne katastrske načrte (PKN) iz let 1983–1984. Prvi, iz leta 1983 je bil zaradi melioracije na določenih območjih reambuliran leta 1989. Zbrana ledinska imena so razvrščena po sklopih glede na njihov pomenski izvor. Za vsako ime sem navedla, kje se nahaja, poskušala ugotoviti njegov izvor in o njem povedati vsakršno zanimivost, ki v povezavi s posameznim imenom živi med domačini. Vsa imena so prikaza tudi na priloženem zemljevidu. Mnoga izmed njih so zelo stara in je zato težko določiti oziroma ugotoviti njihov izvor in pomen. Nekatera imena zlasti voda, vzpetin in gozdov so zagotovo določali v svojem jeziku že predniki

133

Lore of the Land Plots:

Slovanov in Slovencev. To je tudi vzrok, da ne znamo več razbrati njihovega prvotnega pomena. Pri ugotavljanju pomenskega izvora zbranih ledinskih imen sem uporabila literaturo, arhivske vire, predvsem pa pripoved izročila omenjenih treh vasi, ki se še ohranja v spominu nekaterih domačinov. V knjigi se torej prepletata ljudska in strokovna etimologija. S podrobno analizo ledinskih imen obravnavanega območja je moč razbrati zgodovinsko in kulturno izročilo. Razkrije se nam preteklost domače okolice. Ledinska imena so tudi prenašalci zgodovine v sedanjost, saj nam lahko povedo, kako so ljudje živeli v preteklosti, s čim so se ukvarjali, kaj so pridelovali in kje so zemljo obdelovali ipd. Da se to izročilo ne bi izgubilo, je ledinska imena potrebno zbirati, zapisovati, ohranjati ter jih analizirati. Potrebno je sistematično, interdisciplinarno preučevanje in nato združitev vseh strokovnih ugotovitev.

Microtoponyms in the Villages of Podgrič, Lozice and Otošče The book you are holding in your hands was created in the wish to keep the geographical wisdom and knowledge of local people alive. Lore of the Land Plots: Microtoponyms in the Villages of Podgrič, Lozice and Otošče contains a collection of 333 microtoponyms. The book deals with the area of the three aforementioned villages in the far south-eastern part of the Upper Vipava Valley, focusing mainly on parcels of land owned by the locals where a rich treasury of microtoponyms was developed and preserved throughout the ages. These names served as orientation markers in space assigned by locals to parts of the villages, hills, valleys and forests, and given to their fields, vineyards, orchards and the like, so that they could easily tell one another where they are located. Because the locals are no longer connected with nature to such an extensive degree, the circumstance of their emergence is also the reason behind the ongoing disappearance of the names. Their

way of life is changing: people spend increasing amounts of time at their workplace, which is usually located outside of their home village. This leaves them less and less time to work in the fields and the woods. The increasing traffic density brings new roads that change the appearance of the landscape. The goal of the book was to put down all the collected microtoponyms – those still present in everyday conversation, those remaining only in the memory of some people as well as those that appear in archives but are no longer familiar to the locals. The first part of the book explains what a microtoponym is and why these names developed, their meaning and their characteristics, as well as how these names have persevered and spread among people throughout the years, surviving till present day. The next part contains records of fallows in land registers in general and in the concrete case of the three villages in the far region of the Upper Vipava Valley. For these villages, the main archive sources used were the land cadastre of Franz I and landholding records from the late 19th and early 20th century. For the purposes of comparison to the

current state, I also used the Cadastral Plans (PKN) from the years 1983 and 1984. The former was revised in 1989 due to land reclamation by drainage in certain areas. The microtoponyms are arranged into sections according to their semantic origin. I state the location of each name and attempt to ascertain its origin, adding any interesting information the locals remember in relation to individual names. All the names are also shown on an enclosed map. Quite a few of the names in question are very old and it is difficult to discover their exact origin and meaning. Some names, particularly those of bodies of water, hills and forests, most likely already existed in the language of the ancestors of the Slavic peoples and Slovenians. This further complicates the understanding of their original meaning. In my research of the semantic origin of collected microtoponyms, I used literature, archive sources and the lore of the three villages in question, which is still alive in the minds of some of the locals. The book thus combines folklore and expert etymology. A detailed analysis of microtoponyms in the treated region allows a glimpse into the local historic and cultural lore and helps reveal the past of these parts. Microtoponyms are also the carriers

through which history passes into the present, as they enable us to understand how people lived in days of old, what they lived off of, the produce and lands they cultivated etc. In order to preserve this heritage, fallow names should be collected, written down, kept and analysed. A systematic interdisciplinary research is needed in this field, the findings of which should be presented in a consolidated scientific manner.

Košenje trave Na brajdi

Klepanje kose

135

Za vsebino te knjige je izključno odgovorno Društvo Zdravljica Lozice. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tea Fabčič Pripoved izročila talov Ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče Lektoriranje: Neva Jež Fotografije so prispevali: Arhiv Republike Slovenije, Alojz Fabčič, Ivanka Fabčič, Silvana Fabčič, Tea Fabčič, Francka Meden, Ljubo Meden, Dejan Mohorčič, Nataša Mohorčič, Boštjan Nabergoj, Marko Nabergoj, Maruša Novak, Božidar Premrl, Blaž Rosa Prevod povzetka: Marko Ipavec Ocena knjige: Izr. prof. dr. Vito Hazler Oblikovanje: Markacija d.o.o. Izdalo: Kulturno turistično športno društvo Zdravljica Lozice Tisk: Tiskarna Pleško Naklada: 500 izvodov Lozice, junij 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’373.21(497.473) FABČIČ, Tea Pripoved izročila talov : ledinska imena v vaseh Podgrič, Lozice in Otošče / Tea Fabčič ; [fotografije prispevali Arhiv Republike Slovenije ... [et al.] ; prevod povzetka Marko Ipavec]. - Lozice : Kulturno turistično športno društvo Zdravljica, 2010 ISBN 978-961-92866-0-9 251178752

Markacija