Prepletanje 01 by Zdruzenje Manager

Ma j s k i p l e s Z d r u `enja

M ana g e r

Vhod.

Sprejem.

Razstava.

Tisto zadnjo Tisti ve~er, na zadnji vro~i majski dan, je bila Unionska dvorana vsa nali{pana, polna pri~akovanj. Blestela je v sijaju sve~, svetlobnih iger v znaku gerber in kristalnih umetnin. âkala je na prve goste, ki se bodo ~ez nekaj let spominjali edinstvenosti prvega plesa. Usklajena ~eta vrhunskih natakarjev v belih rokavicah, zadnji poskusni takti glasbenikov in natan~ni organizatorji so s pogledi govorili: »Pripravljeni smo«. Dame v sve~anih toaletah so v spremljavi svojih gospodov nasmejane stopale po rde~i preprogi. Varnostniki v protokolarnih uniformah in glasbeniki v preddverju so jim zaèleli dobrodo{lico. Pred dvorano sta goste toplo sprejela predsednik Franjo Bobinac in njegova soproga Polona, nato so se pari pome{ali v mnoìco drugih, pripravljenih na ~udovit ve~er. Preddverje Unionske dvorane so krasile ekskluzivne umetnine, ki so jih za dra`bo podarili zlati pokrovitelji: kristalna va{ka situla in mogo~en stekleni me~, umetni{ko delo kitajske umetnice Huiqin Wang, izbrane fotografije Delovih fotografov in dirigentska pali~ica Davida de Villiersa, draìtelji pa so se lahko potegovali tudi za zabavo na klju~. Ko so se kozarci z eksoti~nim koktejlom izpraznili, so povabljenci vstopili v ~udovito secesijsko dvorano. Pri~akalo jih je na tiso~e svetlobnih gerber, ki so se lesketale na stropu, na mizah pa kristalne vaze, sve~niki in sklede. Vsi predmeti na mizah so bili del dra`be, a ob minevanju ve~era se je izkazalo, da vsako omizje skoraj ljubosumno ~uva prav svojo vazo, svojo skledo, ~e{ da je »prav na{a najlep{a v vsej dvorani«. Te so z njimi od{le tudi domov. Prvo presene~enje ve~era je pri{lo iz zraka. Nad dvorano so se spustili rde~i trakovi in svoj ples je za~ela skupina Fourklor z zra~nim baletom. Pozdrav predsednika Bobinca je bil preprost: »Ta ve~er je ~as za prijetno druènje, predvsem pa zahvala na{im partnerjem, ki nam dajejo podporo in so tudi nocoj z nami.« Ni pa pozabil na pomembno noto ve~era – dobrodelno gesto Zdruènja Manager. »Ves izkupi~ek dra`be bo Zdruènje namenilo mladim managerskim

Smeh.

Pogovor.

Spoznavanje.

Ogled.

Pozdrav.

Koktejl.

majsko soboto upom in glasbenim varovancem ustanove Gallus.« In potem sta se s soprogo zavrtela na otvoritvenem plesu, kjer so se jima kmalu pridruìli {e ostali plesalci. Dvorano je preplavilo gibanje, energija duha se je prepletla z eleganco giba. Zimzelene melodije, ki so jih izvabljali ~lani Classic Evergreen Orchestra, so dopolnjevale okusne dobrote nagrajenih mojstrov Unionske kuhinje in izbrano vino, s katerim so skozi ve~er natakarji v belih rokavicah polnili kozarce plesnih parov. Medtem je v preddverju è potekal pravi draìteljski spopad med Jankom in Stankom. Predmet njunega poèlenja je bila dirigentska pali~ica. Malo za {alo, malo za res sta vi{ala ceno tega dirigentskega pripomo~ka Davida de Villiersa, s katerim je koncertiral pred 30.000 glavo mnoìco Siddhartinih oboèvalcev. Na koncu je zmagal Janko – in s tem prispeval v izkupi~ek pomemben dele`. Stanko pa si je izbral nekaj, kar si je dolgo èlel Marko, pa ga na plesu ni bilo – poldrugi meter dolg kristalni me~. Mu bo Marko lahko to oprostil ali pa bo pokupil vse delnice njegovega podjetja? Ni pomembno. Tega ve~era so managerke in managerji dobre volje s svojimi partnerji zbrali skupno milijon in pol tolarjev za mlade talente. Plesalo se je do druge ure zjutraj: dokler so noge zdràle in se dame zahvaljevale svojim ~evljarjem. Nekateri so zabavo in klepet podalj{ali {e v Unionski kleti. »Prideva tudi naslednje leto?« je vpra{ala. »Seveda, kdaj pa bo?« »26. maja 2007,« mu je odgovorila.

Diana Jecič

Spro{~eno.

Pripravljena.

Ritem.

Preproga.

Glasba.

Sve~ano.

Kristalno.

Zbrano.

Nagovor.

Ve~erja.

Gibanje.

Ples.

Par.

Parfum.

Mladost.

Zrak.

Otvoritev.

Irena.

Midva.

Dru`enje.

Kaplja.

foto: Barbara Reya/Finance; Jurij Vi탑intin

Zakaj smo bili zraven?

poslovnem sistemu Fori verjamemo, da je za rast in razvoj potrebna predvsem raznolikost in pripravljenost na nove izzive, kar se odraà tudi v na{em delovanju. Sodelovanje pri organizaciji dogodka, kot je Majski ples Zdruènja Managerjev, je {e en kamen~ek v mozaiku raznolikosti na{ega delovanja, ki ga vseskozi dopolnjujemo: ne le z novimi poslovnimi cilji in dejavnostmi, temve~ tudi z dejavnostmi, ki sistem ustrezno ume{~ajo v {ir{e dru`beno okolje. Kultura in umetnost, humanitarnost, dru`bena odgovornost - vse to so pojmi, ki jih zdruùje in predstavlja Majski ples, in veseli nas, da lahko tudi sodelujemo pri izvedbi prireditve s tak{no noto.

Zlati pokrovitelji o prvem Majskem plesu

Morda se boste strinjali, da je podobnih bolj »neformalnih« sre~anj mogo~e premalo in da v~asih nov pristop in okolje ustvarita povsem nove ideje in poznanstva. Milan Forštner, generalni direktor podjetja Fori poslovni sistem

eseli nas, da smo bili medijski pokrovitelj gala Majskemu plesu. Vedno znova nas namre~ navdu{ujejo virtuozi z razli~nih podro~ij – od umetni{kega do poslovnega – s svojo sve`ino, ustvarjalnostjo in namenom. Javni zavod ima med mnogo pomembnimi funkcijami, kot so skrb za narodno zavest, manj{ine, informativno, razvedrilno, izobra`evalno, vzgojno, jezikovno–kulturno, tudi zelo pomembno kulturno–umetni{ko funkcijo. Hkrati pa je RTV Slovenija podjetje, ki si pomemben del prihodkov zagotovi tudi od ogla{evanja, zato je tudi del gospodarstva. Na{a spodbuda managerjem in mladim nadarjenim glasbenikom zato ni ni~ presenetljivega. Na gala Majskem plesu so volili dobri plesalci – mi pa smo in podajamo roko za usklajen ritem vseh segmentov, ki vodijo k izbranim ciljem – poslovnim ali kulturnim. Anton Guzej, generalni direktor RTV Slovenija

ako ples kot revija sta dogodka, ki managerje povezujeta in dajeta prilo`nost za spoznanje, da v teh ~asih la`je uspemo, ~e sodelujemo, ustvarjamo skupne projekte in skupaj rastemo – inovativno in zunaj okvirov. Menim, da so tak{ni dogodki odli~na prilo`nost za sre~evanje zunaj poslovnih in formalnih obveznosti. Tako kot je bil Majski ples prilo`nost za druènje, nabito s pozitivno energijo in z èljo po pomo~i tistim, ki so pomo~i potrebni, je revija, ki je pred vami, nadgradnja ideje povezovanja. Majski ples je s svojim poslanstvom nadgradil zgolj druènje in vesela sem, da smo del zgodbe, ki je blizu tudi poslanstvu agencije Imelda Ogilvy. Jadranka Jezeršek Turnes, direktorica Imelde Ogilvy

dru`bi Delo smo ponosni, da smo tudi sami sodelovali pri izvedbi gala Majskega plesa Zdruènja Manager. Druènje, spro{~enost in tkanje novih prijateljskih vezi pomenijo namre~ pomembno dopolnitev na{ega vsakdana. {e posebej pa smo veseli, da smo s sodelovanjem lahko tudi sami prispevali k izobraèvanju mladih ter obetavnih glasbenikov in managerjev. V Delu smo namre~ prepri~ani, da je uspe{nost podjetja precej odvisna ravno od razvoja okolja, v katerem deluje, zato ga posku{amo tudi sami ~im bolj dejavno sooblikovati. Upamo, da bo tudi v prihodnje {e veliko podobnih prilo`nosti za tako sodelovanje. Danilo Slivnik, predsednik uprave Dela

ar je vredno, lepo in koristno, je treba ohraniti. Tako kot je vredno ohraniti skoraj 350-letno tradicijo steklarstva na podro~ju dana{nje Roga{ke Slatine, je vredno ohraniti tudi dobrodelnost vseh nas. Resni~no najbolj{i na~in za to je bil Majski ples Zdruènja Manager, kjer smo zdruìli prijetno s koristnim. V naj`lahtnej{em pomenu te besede, saj dobrodelnost ni le gesta dobre volje, temve~ nekaj, kar managerji nosimo v sebi. In ples prav tako. Zato upam, da bosta tako Majski ples Zdruènja Manager kot njegova dobro-delnost postala na{a tradicija. Ker je tako prav in ker si to zasluìmo. Robert Ličen, predsednik uprave Steklarne Roga{ka

Namesto uvoda

Preplet

»Družbena odgovornost bo papir te revije,« smo zapisali na enem prvih srečanj uredniškega odbora revije, ki je takrat če nosila delovno ime Majska revija. Ideja za njen nastanek je tesno povezana z Majskim plesom Združenja Manager, njegovo dobrodelno noto in željo po poglabljanju dialoga med gospodarstvom in širšim okoljem. Nastala je revija Prepletanje, ki na svojevrsten način prepleta tri družbene stebre: gospodarstvo, politiko in civilno družbo. Z njo želimo združiti glasove posameznikov v močan skupni glas in zagotoviti prostor za odprt demokratični dialog, za soočenje različnih kultur, stališč, področij in konceptov. Tudi s Prepletanjem tkemo kulturo strpnosti, da bi ustvariti kresišče idej, ki lahko poženejo družbo naprej. Gospodarstvo je tako ali drugače vedno pokazatelj širšega družbenega ozračja. Vsi skupaj lahko napredujemo samo tako hitro, kot je temu kos najšibkejši člen. Prepletanje je kamenček, ki ga v družbeni mozaik prispeva management. Uredništvo 10

Majski ples Združenja Manager

Franjo Bobinac Razkošje časa in družbe

Pogovor z Borutom Pahorjem Slovenija v vrhu sveta?

Mojca Drčar Murko Za dobre odnose sta potrebna dva

Dušan Snoj Homo faber slovenicus

Andrej Vizjak Poganja nas vizija blaginje

Kristijan Musek Lešnik Z vrednotami se je treba ukvarjati!

Marta Svetina V doktoratih brez prakse ni dodane vrednosti

Gregor Virant Razbijanje betona

Sonja Klopčič Kako hitro vozi javna uprava?

Mojca Makovec Bren~i~ Drzni, inovativni, brez zavisti?

Duška Vuga Cizelj Kako osvojiti leva

Urban Kordeš Slomerika

TiPovej! IDEJAlizem za kreaKtivizem

Pogovor z Wolfgangom Findeisenom Družba po meri človeka

Z geslom Slovenija v vrhu sveta želimo izraziti ambicijo Slovenije, da se v naslednjih desetih letih zavihti čez povprečno raven razvitosti Evropske unije.

Tujca so po obisku v tedaj pravkar osamosvojeni Sloveniji vprašali, kaj ga je v njej najbolj motilo. Dejal je, da to, da vsi nenehno poudarjajo, kako majhna je Slovenija. Kot da bi se opravičevali, je pristavil.

Poglavitni problem gospodarskega razvoja te države je tisti pridni Slovenec, ki zgodaj zjutraj, preden to naredi večina v Evropski uniji, hiti v službo, kjer od jutra do večera počne napačne stvari na napačnem delovnem mestu.

Vsaka modra vlada se zaveda, da so lahko slaba javna uprava in zapleteni upravni postopki velika ovira pri uspešnem razvoju gospodarstva.

Kolegi po svetu mi zavidajo, ker živim in ustvarjamv državi, ki je mlada in relativno neznana, saj prav tem vidijo njeno prednostarjanja drugačnega.

Razmišljanje »več je bolje« pri majhnih ne deluje. Na srečo to ni edina možna in tudi ne nujno najboljša življenjska strategija. Navsezadnje se po tem principu ravnajo rakaste celice.

Ljudje smo dolžni razmišljati, ukrepati in biti odgovorni za svoja dejanja, namesto da svojo odgovornost prenašamo na druge, kar se najlepše pokaže prav v primeru političnega (ne)dialoga.

Viljem Kova~i~ Red in disciplina. Ali svoboda? Edita Kuhelj Krajnović, Andreja Lajh Od odličnosti k designu Tom Peters: »Design poganja in opredeljuje podjetje in njegovo temeljno ponudbo vrednosti. Skupaj z oblikovalsko naravnanim razmišljanjem predstavlja Mount Everest intelektualnega kapitala.«

50 52

Odgovorna urednica: Sonja Šmuc Izvršna urednica: Polona Pibernik Uredniški svet: Tomaž Bole, Edita Kuhelj Krajnović, Polona Pibernik, Bogo Seme, Sonja Šmuc Oblikovanje: Andreja Lajh

Pogovor z Eduardom Čehovinom Design je povezan z vizionarstvom

Milan Forštner Umetnost je dala jeklu dušo

Temu, kar se je nekoč reklo mecenstvo, danes rečemo družbena odgovornost podjetij.

Janez [krabec Egoizem ali altruizem Kaj me dela sponzorja, pokrovitelja, donatorja kulturi?

Jurij Giacomelli Časopisi v zatonu? Časopisi so se v manj kot desetletju spremenili iz ene najprestižnejših panog prihodnosti v dejavnost nenehnega prilagajanja v strahu pred tem, da bo njihova branost presahnila.

Polona Pibernik Cena brezmejnosti Ne glede na to, kako bogokletno se sliši, znanje občutno izgublja mesta na lestvici vrednot. Postaja udobje, ne več prestiž. In s tem ni, celo, nič narobe.

Violeta Bulc, Mateja Dermastia Inovativni mikrokozmos Brez naprednih lokalnih skupnosti bosta gospodarstvo in družba kot celota kmalu naletela na meje možnega.

Trženje: Zdru`enje Manager in Mediade, d.o.o.

Revija Prepletanje izhaja enkrat letno. Izdaja jo Zdru`enje Manager.

Poslanstvo revije Prepletanje je pisati in govoriti o dru`beno pomembnih temah: v skladu s tem poslanstvom je revija brezpla~na. Posamezniki jo lahko naro~ijo na manager.association≤zdruzenje-manager.si.

Olivera Ba~ovi} Dolin{ek Eko-kultiviranje

Du{an Keber Kakšna dobrina je zdravje?

Gospodarska rast in družbeni razvoj naj ne bi bogatila le družbe v celoti, ampak naj bi bil tega deležen vsak posameznik.

Fotografija na naslovnici: Dragan Arrigler za Steklarno Roga{ka

Tisk: Grafi~no podjetje Schwarz

Matjaž Hanžek Zaposlene pravice

Lektoriranje: Vida Pibernik, Miha Rus

Tibor [imonka Sloni si zapomnijo

Enaka in pravična dostopnost do zdravstvenih storitev, ki zagotavlja občutek varnosti v primeru bolezni, je najpomembnejša socialna vez v družbi. Prepričanje, da te družba ne bo pustila umreti, če boš potreboval zelo drago zdravljenje, ima veliko vrednost.

Prelom: Denis Kjostarov / Imelda Ogilvy

Naklada: 2500 izvodov

Uredni{tvo revije Prepletanje se zahvaljuje vsem avtorjem, ki so s svojimi prispevki obogatili prvo {tevilko. Mnenja avtorjev so njihova osebna in ne izra`ajo nujno tudi stali{~a uredni{tva Prepletanja. Zahvala gre tudi vsem fotografom in podjetjem, ki so nam dovolili uporabo svojih fotografij. Fotografije, ki jih je prispevala Srednja {ola za oblikovanje in fotografijo, so nastale v okviru projekta Vidim nevidno po mentorstvom Sonje Lebedinac. ISSN 1854 - 6439

Natalija Postru`nik Pandemija »Tomo Križnar« v treh korakih Tomaž Bole Naložba v zakladnico naroda

Raziskave kažejo, da ljudje bolj zaupajo organizacijam civilne družbe kot pa državi.

Šah na dražbi Ob bok Billu Clintonu in kralju Juanu Carlosu

Razko{je ~asa in dru`be

UVODNIK

Franjo Bobinac predsednik Zdru`enja Manager

zeti si ~as zase, za svoje bli`nje, je postalo razko{je v tem hitrem `ivljenjskem stampedu, ki smo mu vsi izpostavljeni. V poslu vedno govorimo o postavljanju prednostnih nalog, seznam nujnih in pomembnih opravil pa je vsak dan tako dolg, da vse prepogosto zmanjka prostora in ~asa za tisto, kar nas bogati tudi zunaj poslovnega kroga. Stopiti na drugo stran poslovne kro`nice, kjer ni ne {tevilk, ki jih je treba prese~i, ne tekmecev, ki jih je treba prehiteti, ne sindikatov, ki jih je treba prepri~ati v skupno dobro, je osve`ujo~e. Taki izleti so lahko navdih za nove, druga~ne, bolj{e ideje. Tudi Majski ples je bil izlet ven iz poslovne kro`nice. Nekatere ve~ere moramo zapisati razko{ju ~asa in dru`be. Preplesati zadnjo majsko soboto s partnerjem, ki nas podpira pri na{i managerski poti, ker razume obveznosti, ki smo jih prevzeli, je gibanje, ki nosi v sebi poleg zabave tudi zahvalo na{im najbli`jim in opravi~ilo za vse tiste ve~ere, ko smo hote ali nehote ostali znotraj poslovnega kroga. Tudi zato smo managerji – in managerke – tisti majski ve~er posvetili predvsem njim, na{im drugim polovicam, ki nas ohranjajo v zdravem ravnovesju.

Majski ples pa ima poleg druènja {e eno sporo~ilo. Zdruènje Manager zdruùje najbolj{e slovenske gospodarstvenike. Gospodarstvo pa je tisto, ki sili naprej, ki prina{a in povzro~a razvoj. Kljub temu je v vizijah drugih dveh dru`benih stebrov – politike in kulture – najve~krat razumljeno kot stroj za pokrivanje finan~nih zahtev. Managerji tako delitev vlog zavra~amo. Nismo uslu`benci dru`be, ampak njen najbolj produktiven del. Ko se borimo za poslovne uspehe podjetij, ki jih vodimo, smo v prvih bojnih vrstah – ohranjamo delovna mesta in uveljavljamo ime Slovenije po svetu. Slovenija je odvisna od svojega gospodarstva, zato pri~akujemo, da bo glas managerjev v prihodnje bolj upo{tevan pri snovanju slovenske zgodbe. Ker se zavedamo filigranskega prepletanja interesov in èlja razli~nih dru`benih skupin, smo temu posvetili tudi pri~ujo~o prvo {tevilko Prepletanja. Hitreje kot se bodo razvijali politika, kultura in civilna dru`ba, uspe{nej{e bo slovensko gospodarstvo. In uspe{nej{e kot bo gospodarstvo, bolj drzne projekte bo lahko snovala kultura in ambicioznej{e sanje bo lahko uresni~evala slovenska politika. Misel uspe{ne Slovenije je rde~a nit prvega Prepletanja. Naj vam bo zanimivo branje. 13

Slovenija v vrhu sveta? Slovenija v vrhu sveta. Od kod ambicija, ideja, navdih zanjo? Z geslom Slovenija v vrhu sveta želimo izraziti ambicijo Slovenije, da se v naslednjih desetih letih zavihti čez povprečno raven razvitosti Evropske unije. S tem želimo opredeliti glavni politični cilj Slovencev po vstopu v Evropsko unijo in zvezo NATO. Menili smo, da je nastala z izpolnitvijo teh dveh ciljev politična praznina in bo obstajala nevarnost, da bo politika v primeru, če Slovenci ne bomo osmislili nekega novega velikega cilja, predstavljala samo še teater boja za oblast.

Borut Pahor, uveljavljeni slovenski politik, je po ocenah, ki krožijo o njem, zelo resen možni naslednik dr. Janeza Drnov{ka na mestu predsednika države. Sam se s tem na videz ne obremenjuje. Sprejema odgovornost, ki jo ima do stranke, in pristaja tudi na možnost, da ostane brez službe. V pogovoru je Pahor korekten, ~ustva pokaže le ob retori~nem vpra{anju, ali se je osebno pripravljen u~iti od vrhunskih slovenskih managerjev. »Seveda; kaj ste pa drugega mislili?!« Kot (pre)izku{en politik ve~krat odgovori na tisto, kar se mu zdi pomembno povedati, in ne nujno tega, kar je bil vpra{an. Izto~nica pogovora je bil program Slovenija v vrhu sveta, ki ga je stranka sprejela na kongresu julija letos. 14

Sam slogan nam je na neki način posodil Jože Vilfan (urednik revije Podjetnik, op. ur.), s katerim sva se večkrat srečala v teh prostorih in se pogovarjala o ambicijah Slovenije in potrebi po določitvi skupnega cilja. Ko je izgovoril besede Slovenija v vrhu sveta, so se mi zdele imenitne točno za tisto, kar želim sam in moja stranka izreči skozi program. Navdih, ne le z vidika slogana, temveč za velikopotezne cilje, črpamo prvenstveno iz slovenske tradicije zadnjih petnajstih let. V tem obdobju smo Slovenci z velikimi odločitvami pomembno spremenili svoje življenje. Vir navdiha so tudi sorodne ambicije, ki jih imajo drugi visokorazviti narodi. Kako je nastajal program in zakaj je v njem izpostavljena predvsem ustvarjalnost?

vizijo, povezano z gospodarsko-socialnimi reformami. S tem se je odprlo vprašanje, ali socialni demokrati lahko prevzamemo neko novo politično vlogo, ki je doslej nismo igrali. Bili smo namreč predvsem stranka, ki je nase prevzela dolžnost, da skrbi za socialno državo. Nova vizija je zastavila vprašanje, ali smo kot stranka sposobni ustvariti tudi pogoje za konkurenčnost Slovenije.

Ustvarjalnost je edina naravna surovina, ki jo Slovenci imamo. Ustvarjalnost je postavljena kot ključni sestavni del programa, saj je edina naravna surovina, ki jo Slovenci imamo. Nimamo nafte ali velike vojaške moči, da bi z njo vsiljevali svoja pravila v svetu. Samo če bomo ustvarjalni in bomo znali pravila, ki jih postavljajo drugi, izkoriščati sebi v prid, bomo uspešni. Menim, da potrebujemo veliko domišljije, ustvarjalnosti, zanesti se moramo na ustvarjalnost vsakega posameznika; v ljudeh je potrebno spodbuditi apetit po uspehu, po novem, po dokazovanju! In seveda ob vsem tem paziti na solidarnost, da se nihče od tistih, ki jim ne bo uspelo, ne bo počutil izločenega. V kakšnem odnosu je vizija Slovenije v vrhu sveta do razprav o prihodnosti Slovenije, ki jih je pred tremi leti sprožil dr. Drnovšek, in aktualnim Partnerstvom za razvoj?

Menim, da se krepi nacionalno soglasje, da imamo Slovenci novo zgodovinsko priložnost. Socialni demokrati želimo biti del tega družbenega soglasja, njegov sestavni del morajo biti tako stranke kot tudi gospodarstvo, sindikati itn. Zato v stranki dajemo velik pomen socialnemu dialogu s ciljem, da pride do končnega oblikovanja tega soglasja.

Lahko bi rekli, četudi danes tega nihče ne poudarja na glas, da gre za neko kontinuiteto. To, kar je začel dr. Drnovšek, se je na svoj način uresničilo v podpisu dokumenta Partnerstvo za razvoj. Tu je prišlo do soglasij o prihodnosti Slovenije. Program Slovenija v vrhu sveta samo še bolj ambiciozno izreka nekatera pričakovanja v zvezi s potrebnimi spremembami, da bi dosegli zastavljene cilje.

^e Slovenci ne bomo osmislili nekega novega velikega cilja, bo politika samo {e teater boja za oblast.

Mar nista vrhunskost in ambicioznost Slovencem oddaljeni vrednoti?

Program je zorel leto dni. Na kongresu stranke aprila 2005 sem kot pogoj za svojo izvolitev postavil novo ime stranke in tudi njeno novo

Ne mislim, da smo Slovenci zatohel narod, polni slabih značajskih lastnosti in zato obsojeni na povprečje. Slovenci bomo takšni, kot bomo želeli biti. Če si bomo postavljali nizke cilje in moledovali nad našo domnevno povprečnostjo, ne bomo dosegli ničesar. Če pa si bomo kot

narod zastavljali visoke cilje in vzgojili sedanjo, in predvsem nove generacije, da jih bodo izpolnile, bomo dosegli več. Gre za to, kakšne cilje si bomo zastavili in kako bomo oblikovali našo samozavest ter nato delali, da bomo te cilje dosegli. Ne razumite me narobe. Ne vidim potrebe, da bi spreminjali značaj Slovencev, da bi se politika ukvarjala s tem. To bo v vsakem primeru prinesel čas. Poglejte, kako velike spremembe so se nam zgodile v samo petnajstih letih! Samo desetletje in pol nazaj smo pripadali jugoslovanskemu političnemu in gospodarskemu prostoru, danes pripadamo evropskemu. Takrat smo se borili za uporabo slovenskega jezika v Beogradu, danes je slovenščina uradni jezik v Evropski uniji, ki šteje skoraj pol milijarde ljudi. Spremembe, ki so se nam dogajale, nas same po sebi spreminjajo tudi v smislu vrednot in vrednostnega sistema. Pri mladih generacijah opažam, da razmišljajo bolj individualno in ambiciozno, deloma tudi sebično. Slednje vidim predvsem kot stranski pojav individualizma, ki se poskuša dokazati in ne želim soditi, ali je to dobro ali slabo. Verjetno pa brez tega Slovenija ne more iti naprej, s tem je potrebno živeti. Ne moremo sanjati o veličini, če se zanjo nismo pripravljeni truditi in se čemu tudi odreči. Mislim, da je podjetnost samo sinonim za to, da znamo iz problemov narediti priložnost. Slovenija ima sicer res nekaj problemov, ampak verjamem, da jih lahko spreobrnemo v priložnost. Zato je potrebno spodbuditi samozavest in velikopoteznost, sprostiti ustvarjalni duh, da si bomo to upali storiti. Ne pristajam na zatohlost in obremenjevanje ter domneve, da ne znamo biti velikopotezni. V to ne verjamem.

Tisto, na kar moramo paziti, je, da se pri naših otrocih, generaciji, ki je ambiciozna, sebičnost ne razraste v takšni meri, da bi ogrozila elementarno socialnost. Vprašanje solidarnosti je enako pomembno, kot je bilo pred stotimi leti. Vendar vrednote solidarnosti v današnjem času ne moremo uveljavljati z istimi instrumenti kot v zgodovini. V 20. stoletju sta se zgodila dva grozljiva poskusa uveljavljanja »pravičnosti« in »enakosti,« nacizem in stalinizem, in oba sta propadla. Potrebno je razumeti, da moramo solidarnost postaviti izven okvirjev egalitarizma in v pogojih tržne ekonomije ter politične demokracije vzpostaviti mehanizem iskanja ravnovesja, da se ljudje kot del družbe ne bi čutili izločeni. Če v Sloveniji ne bomo zagotovili socialne povezanosti, bo s tem ogrožena tudi naša nacionalna bit. Za Slovenijo kot majhen narod je socialna povezanost bistvena za nacionalno žilavost. Socialno razkrajanje bi ohromilo narodovo moč.

Ne pristajam na domneve, da državljani Slovenije ne znamo biti velikopotezni.

foto: Željko Stevanić

Ima takšen vidik tudi negativne plati?

Seveda imate tudi drugačen pogled, socialni darwinizem: da smo vsi lastniki svoje lastne usode, da nekateri pač uspejo in drugi ne. Po mojem mnenju zmaga takšnega pogleda za Slovenijo in njeno prihodnost ne bi bila dobra. Slovenija namreč ni Amerika. Hkrati pa je seveda takoj treba povedati, da je Slovenija odprta družba, ki mora znati tudi iz Amerike, in še od kod, vzeti zase dobre rešitve, ki lahko bogatijo naše življenje. Odprtost za novo je izjemnega pomena za slovensko prihodnost. Vzor vam, kot pravite v programu, predstavljata skandinavski razvojni in evropski socialni model. V čem? Tem državam je uspelo zavrniti tradicionalne trditve konzervativnih mislecev in politikov, da se razvoj in solidarnost izključujeta. Da če hočete imeti visoko razvite družbe, morajo biti te surovo

tekmovalne. Skandinavske dežele dokazujejo, da se lahko ljudje tudi v visokorazvitih okoljih počutijo varno. Varnost je ključno vprašanje začetka 21. stoletja in dimenzija socialne varnosti je le ena, sicer pomembna, od njenih razsežnosti. Če se ljudje počutimo varno, smo sposobni razmišljati o svojih ambicijah. Nasprotno, če nimamo tega občutka in nismo samozavestni, se tudi ambicije ne razvijajo. Za socialne demokrate je bistveno, da imajo ljudje v življenju približno enake možnosti. Menimo, da je država dolžna poskrbeti za to. Potem je seveda od talentov, ustvarjalnosti, pridnosti, odrekanj posameznikov odvisno, ali bodo uspešni ali ne. Socialne razlike, ki izhajajo iz tega, so legitimne. Seveda ne gre za goli prenos uspešnih modelov. Čisto posnemanje, kot pravi Rasmussen, oče

DENAR POD NADZOROM.

- INVESTICIJSKO BANCNIŠTVO IN PODJETNIŠKE FINANCE - UPRAVLJANJE PREMOŽENJA ZA STRANKE - INVESTICIJSKO SVETOVANJE - BORZNO POSREDOVANJE LJUBLJANA • MARIBOR • NOVO MESTO • KOPER

danskega čudeža, se ne obnese. Slovensko okolje je drugačno in ga je kot drugačnega tudi potrebno razumeti. Gre predvsem za navdih, zglede, ki obstajajo, v tem smislu govorimo o skandinavskem modelu. Tudi zato, da pokažemo razliko od ameriškega razvojnega modela. Skandinavski model v Sloveniji ima zagovornike; ne le med socialnimi demokrati. Ali to pomeni, da se zavzemate za javno šolstvo, zdravstvo?

Javno šolstvo, zdravstvo; seveda. To sta dve področji, ki morata biti enako dostopni za vse. Seveda ne želim kategorično trditi, da zavračamo zasebni sektor, koncesije, vsekakor smo odprti za te razmisleke. Vse, kar prispeva k boljšemu, naprednejšemu, me ne moti. Ne bi pa želel, da bi zaradi nekih »inovacij« v javnem sistemu določenemu segmentu prebivalstva zaprli dostop do teh storitev. V tem primeru bi ostro nasprotoval. Kakšna je vloga izobraževanja, ki podpira vaš program? Ključna! Mislim, da je potrebno mlade ljudi navdušiti za to, da hrepenijo, hlepijo, začutijo lakoto po znanju, novih spoznanjih. Pomembno jih je spodbujati v radovednosti. Razliko med generacijami že opažam; ko grem po Sloveniji in se pogovarjamo o socialno-gospodarskih reformah, imajo generacije različna mnenja. Mladi veliko bolj samozavestno vidijo spremembo, dojemajo jo kot priložnost za napredek, korak k boljšemu. Starejši pa se sprememb bojijo, ker jih vidijo v smeri na slabše. Odnos do sprememb je ena ključnih nalog. Vzpostaviti moramo odnos zaupanja, da smo vešči ravnanja s spremembami, ki so postale gibalo vsega. Osnova je dobra. Slovenci smo v zadnjih letih dokazali, da znamo spremembe obrniti sebi v prid. Govorim o spremembah ob velikanski politični in gospodarski krizi konec osemdesetih; takrat smo pričeli z oblikovanjem nove države, ki smo jo v nadaljevanju spremenili do te mere, da smo izpolnili pogoje za vstop v Evropsko unijo in NATO. Dokazali smo, da Slovenci nismo zatohel narod, temveč da gremo, razmišljamo naprej. To je potrebno graditi naprej. V programu omenjate poleg ekonomske in politične še potrebo po intelektualni reformi. Na kaj konkretno mislite pri tem?

www.poteza.si POTEZA SKUPINA, holding podjetje, d.d. Železna cesta 18, 1000 Ljubljana tel: 01 30 70 700, fax: 01 30 70 701 16

Verjetno bi vsak izmed snovalcev programa o tem spregovoril drugače, četudi je med nami konsenz glede vsebine. Z intelektualno reformo je mišljena zavest o spremembah vloge tako intelektualca v družbi kot tistega, ki morda lažje reflektira spreminjanje sveta. Morda lahko z večjo avtoriteto in ugledom v javnosti izrazi in podpre potrebo po določeni spremembi.

Zainteresirani državljani, ki se pojavljajo na spletnih forumih, vam očitajo, da živite v iluzijah. Mislim, da smo Slovenci v zadnjih petnajstih letih dosegli velike stvari prav zato, ker so sprva na zamisli, da bi vse to dosegli, leteli očitki, da so vse to iluzije. Ko se je sredi osemdesetih let govorilo o samostojnosti Slovenije, je vladna politika najprej popljuvala 57. številko Nove revije, češ, da gre za »nevarno fantaziranje brez osnove«. Ko je Demos prvič spregovoril o samostojni Sloveniji in je Tone Pavček leta 1989 prebral Majniško deklaracijo pred Univerzo, so mnogi mislili, da gre sicer za nekaj dobrega, a neuresničljivega. Ko smo rekli, da bomo v prvem krogu širitve v Evropski uniji, so se nekateri muzali. Po mojem mnenju pa je izredno pomembno, da imamo ideje, sanje, vizije. Kdor vanje ne verjame, je to seveda njegova pravica. Enako kot je moja, da verjamem, da so pomembne, če želimo iti naprej. Če bomo Slovenci postali povprečni, lenobni in mislili, da smo dosegli vse, kar je potrebno za življenje in udobno prihodnost, smo se po mojem zmotili. Posamezniki, ki mislijo, da govorim o iluzijah, bodo pač volili tiste, ki jim gre samo za boj za oblast in premagovanje nasprotnika. Na katerih temeljih slonita vaša vizija in program? V zadnjem času večkrat poudarjam, da Janševa vlada dela napako, ki je nedopustna. Namesto da bi zbrala vse najboljše v politiki, gospodarstvu in na drugih področjih, je pričela izključevati ljudi, ki ji niso politično lojalni, ali ima o njih takšen vtis. Mislim, da je to strahovita napaka in v osnovi zgrešen pristop, tudi z vidika do zaupanja ljudi v reforme. Namesto napovedane sproščene Slovenije smo tako dobili okolje, v katerem je čutiti predvsem nekakšno zakrčenost.

Vpra{anje solidarnosti je enako pomembno, kot je bilo pred stotimi leti. Po mojem mnenju politika ni poklicana, da izloča, temveč da združuje, ustvarja sinergijo! Narobe je metati ljudi iz služb, ker niso politično lojalni. Za to smo premajhen narod in to ni igra. Ali ste se o viziji, ki jo predstavlja program Slovenija v vrhu sveta, pogovarjali z gospodarstveniki? V zadnjega pol leta sem obiskal petintrideset mest in vasi. V drugi polovici te turneje, ki je bila v celoti namenjena gospodarsko-socialnim reformam, smo se odločili, da priredimo tudi sprejeme za gospodarstvenike. Ne le v velikem Mariboru, temveč na primer tudi v manjšem

Črnomlju. Pogovori z gospodarstveniki so bili velika dodana vrednost turneje. Povedali so, da v načelu pozdravljajo spremembe, ker pričakujejo, da bo poslovanje lažje, spodbudnejše. Opozarjajo, da se o spremembah veliko govori, malo naredi. Pripravljeni so zastaviti besedo v javnem dialogu za reforme, vendar je z njimi treba iti naprej, koncepte podrobneje razdelati. Za nas je dialog z gospodarstveniki ključnega pomena. Potrebujemo njihovo podporo in zdi se mi, da tudi oni potrebujejo našo. Zato oblikujemo reforme, da damo Sloveniji nov zagon. Mislim, da je klima v Sloveniji ugodna in moramo izkoristiti dejstvo, da imamo na igrišču dobrega igralca, v dobri kondiciji. Potrebno mu je (po)dati žogo, da tekmo odigra zmagovito. O tem, kaj je cilj teh reform, ni dvomov: povečati konkurečnost, narediti biznis bolj konkurenčen. Med drugim je potrebno gospodarstvo razbremeniti velikanskega stroška države. Kako si v prihodnosti predstavljate dialog in konkretno sodelovanje z gospodarstvom? V naslednjih dveh letih načrtujemo pisanje novega alternativnega vladnega programa, ki si ga brez zelo tesnega sodelovanja z gospodarstveniki ne znam predstavljati. Imam sicer krog svetovalcev, vendar želim razširiti razmišljanje tudi na ljudi, ki so neposredno v poslu, v velikem in majhnem podjetništvu, obrti, multinacionalkah, ki razumejo sodobne trende in potrebo po spremembah. Pričakujem, da nam bodo pomagali pri oblikovanju naših vizij za pisanje alternativnega vladnega programa. Ljudje, ki vodijo podjetja in so jih surove preizkušnje na trgu izoblikovale v borce, lahko pri nastajanju konsenza o tem v javnosti veliko prispevajo. Nasveti, besede, spodbude so večjega pomena, kot se morda gospodarstveniki zavedajo. Tudi sami so namreč del naroda, ki mora biti žilav in prilagodljiv, če želi preživeti. Mislim, da uspešni ljudje čutijo odgovornost do svojega naroda v smislu, da mu lahko s svojimi izkušnjami veliko dajo v gradnji samozavesti in identitete Slovenije. Kakšna je vaša osebna ambicija v tej zgodbi? Najprej sem odgovoren, da pripeljem stranko skozi lokalne volitve. Problem naše stranke je, da na lokalnih volitvah izgublja podporo. Za velik uspeh bi štel, če bi trend uspeli obrniti. Po volitvah me čaka priprava novega alternativnega vladnega programa, prihodnje leto – ampak ne prej kot prihodnje leto - pa bo padla tudi odločitev o predsedniških volitvah. Želel bi biti tam, kjer sem lahko najbolj koristen. Morda pa bodo moji kolegi in volivci presodili, da je čas, da me odslovijo in bom ostal brez službe. ■ Edita Kuhelj Krajnović

Za dobre odnose sta potrebna dva S

e je občutek majhnosti, ki je zaradi majhnosti ozemlja in prebivalstva naša objektivna danost, v samostojni Sloveniji še okrepil, ko se je navezal na zgodovinske vzorce manjvrednostnih občutkov do večjih narodov v naši soseščini? Je majhnost le izgovor za udobno pasivno in uslužno mednarodno politiko, ali pa gre kar za stanje duha politične elite, ki vodi Slovenijo po osamosvojitvi?

»Ostaja še zadnja možnost. Da osrednji Slovenec namreč zavoljo tega, ker je prijatelj s sosednjima državama na zahodu in severu, ne more biti odkrit in stoodstoten prijatelj z rojakom, ki živi v teh dveh deželah. To se pravi, da je vse odvisno od našega izrednega čuta za lojalnost. In tako bi lahko imeli hkrati tudi preprosto razlago, zakaj nismo bili in nismo državotvorni.« Tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor je te besede napisal v eni od svojih glos, ki je izšla leta 1966 v tržaški reviji Zaliv (citirano iz knjižne izdaje Odisej ob jamboru, Trst, 1971, str. 17). Štirideset let pozneje je osupljivo, kako aktualna je še vedno ta ugotovitev, zlasti, če upoštevamo, da smo med tem zamenjali družbeni sistem, da imamo samostojno državo in so se močno spremenile zunanje razmere. Je Pahor kot tankočutni in prizadeti opazovalec izza državne meje že davno odkril naravni zakon narodovega značaja, ki ga je mogoče razgrniti s primerjanjem ravnanj v različnih obdobjih zgodovine?

Tujca so po obisku v tedaj pravkar osamosvojeni Sloveniji vpra{ali, kaj ga je v njej najbolj motilo. Dejal je, da to, da vsi nenehno poudarjajo, kako majhna je Slovenija. Kot da bi se opravi~evali, je pristavil. Mojca Dr~ar Murko 18

Prevelika lojalnost zavira državotvornost Opažanje o sedanjem trenutku v Sloveniji in njenem odnosu do sveta bi to podmeno lahko potrdilo. Štirideset let po objavi književnikove »preproste razlage« slovenske (ne)državotvornosti, imamo državo, ki se do večjih sosednjih na zahodu in severu vede tako lojalno, da je v silni zadregi, ko se mora opredeliti do rojakov, ko jo ti kličejo na pomoč pri odporu proti preteči asimilaciji. Seveda država zavrača misel, da naj bi bila do soseščine pretirano lojalna (uslužna), čeprav

rojake v ključnem trenutku pusti na cedilu. Svoje početje ima za pragmatično in ga razlaga kot občutek za realnost. Nič narobe se ji ne zdi, da se je Slovenija po petnajstih letih samostojnosti sprijaznila z bistveno zožitvijo pogajalskega prostora, čeprav smo si poprej obetali, da bo, nasprotno, razširila ta, od razpadle Jugoslavije, prevzeti prostor. Z odločnim posegom bi bilo denimo treba zaščititi pogodbene temelje z obema sosednjima državama, ki jih je podedovala po svoji prejšnji večji državi, a diplomacija se obotavlja in izgovarja, da bi taka poteza pokvarila »dobre odnose«. Dobri odnosi – čeprav so po definiciji dvostransko razmerje – se pokažejo v tej optiki kot nespremenljivi, dani vnaprej, skratka kot taki, ki jih je mogoče z morebitnim bolj državotvornim ravnanjem le pokvariti.

Velikost državnega ozemlja ni nujni pogoj u~inkovitosti oziroma državotvornega vedenja. Podobno, kakor v primeru manjšinske zaščite po 8. členu pogodbe iz Osima, tudi v primeru 7. člena avstrijske državne pogodbe slovenske vlade po letu 1993 niso opazile, da jim uhaja iz rok najpomembnejše mednarodno orodje iz zapuščine nekdanje Jugoslavije. Leta 1994 je v Ogleju manjkalo le za las, da bi se bila Slovenija odrekla pravici matične države do ukrepov v korist njene narodne manjšine; parafirana je že bila izjava zunanjih ministrov, po kateri naj bi bila manjšinska zaščita odtlej v notranji zakonodajni pristojnosti Italije. Podobno ni Slovenija nikoli protestirala zoper mnenja v Avstriji, ki jih je na sestanku s slovenskimi parlamentarci februarja 2005 uradno izrazil predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol, da »Slovenija ni zaščitniška sila slovenske manjšine v Avstriji« (Delo, 9. februarja 2005). Tezo, po kateri ni podedovala nobenih pravic po 7. členu avstrijske državne pogodbe, je Slovenija – skladno z vzorcem lojalnosti – posredno sama podprla tako, da Ruski federaciji, ki je depozitarka

pogodbe iz leta 1955, ni notificirala interesa za nasledstvo statusa, ki ga je imela v tej pogodbi zaveznikom pridružena sila Jugoslavija.

Kakovost odnosov ne sme biti samo skrb majhnih »Dobri odnosi« so torej določeni s pripravljenostjo države, da se odpove kakemu delu življenjskih interesov. (Dne 28. februarja 2005 je denimo zunanji minister tedanje in sedanje vlade v oddaji RTVS dejal, da »si ne moremo privoščiti, da bi prilivali olje na ogenj mednarodnih odnosov«). Poteza, ki bi jo naredila sleherna država v Evropi – namreč poiskala mednarodna jamstva za dvostranski pogodbeni temelj med državama – je za slovensko diplomacijo »prilivanje olja na ogenj«!

Mednarodni odnosi sicer poznajo pojem zadržanosti, ko gre za vprašanje, ali naj države določene adute, ki jih imajo v razmerju do drugih, tudi v resnici uporabijo, a ta se nanaša zlasti na velike države. Teorija le-te poziva, naj v odnosu do majhnih ravnajo plemenito in naj zaradi dolgoročnih »dobrih odnosov« ne uporabijo vseh orodij, ki bi jih lahko.

Na{i državi uhajajo iz rok pomembna mednarodna orodja iz zapu{~ine nekdanje Jugoslavije. V petnajstih letih po osamosvojitvi Slovenije pa ni bilo nobenega primera, ko bi se večji sosednji državi na severu in zahodu plemenito in velikodušno odpovedali kakemu njunemu političnemu ali pravnemu orodju z namenom, da bi postali odnosi z bolj ranljivo Slovenijo »dobri«. Nasprotno. Za »kakovost« odnosov je bila ves časa odgovorna le stran, ki je v slabšem položaju zaradi majhnosti, nižje ravni razvitosti in poznejše priključitve evropskim integracijam.

Učinek velikodušne zadržanosti Svojim pravicam se država lahko odpove na različne načine. Mednarodno pravo je precej odvisno od politike, zato so ustne ali pisne politi-čne izjave pomembne za učinkovitost pravnih norm. Tudi opustitev dejanj, denimo neukrepanje proti nesprejemljivemu ravnanju drugih držav, lahko proizvede učinek »velikodušne« zadržanosti. Če ne protestirate, druga stran utemeljeno sklepa, da soglašate. Ponavljajoča »neukrepanja« lahko izvotlijo pogodbena določila, ne da bi bila ta formalno razglašena za zastarela oziroma bi bila razveljavljena. Članice EU se odpovedo svojim pravicam tudi tako, da o svojih problemih z drugimi državami, ki presegajo strogo bilateralnost (denimo pri zaščiti narodnih manjšin oziroma pri industrijskih projektih s čezmejnimi posledicami), ne obvestijo organov Unije. Je občutek majhnosti in izpostavljenosti Slovenije preglasil naravno željo po tem, da narod z orodji suverene države (državotvornostjo) doseže več svojih interesov, kakor jih je mogel doseči s pomočjo večjih skupnih držav, ki jim je v zgodovini pripadal? Videti je, da Slovenija išče zaščitnike namesto zaveznikov, in normalno se zdi, da mora za zaščitništvo plačati določeno ceno.

foto: Tomaž Gregorič; stanovanjsko naselje Izola, arhitekturni biro Ofis

»Taki komentarji o ‘dobrih odnosih’ me spominjajo na predvojni čas, ko je klerikalno vodstvo simpatiziralo s fašističnim Rimom; takrat so bili seveda za drugačne ‘dobre odnose’, a značilno je, da so takrat zamejcem odgovarjali: ‘Kaj pa se pritožujete zavoljo svojega položaja, ko pa živite v državi, ki ima papeža in asfaltirane ceste’.« (Boris Pahor je v Tržaških zapiskih iz leta 1967 v reviji Zaliv (po: Odisej ob jamboru, str.86) primerjal način razmišljanja tedanje slovenske politike z izkušnjami z njo izpred tridesetih let 20. sto-

letja. Barve vladajočih in različnost družbenih sistemov očitno na ta način razmišljanja niso vplivale.)

Spoštuj soseda. A ne bolj kot samega sebe. 19

Med pridruževanjem EU je bila Slovenija pod pritiskom dveh sosednjih držav, ki sta ranljivost Slovenije izkoriščali za to, da bi si izborili dvostranske prednosti. Vendar pa Slovenija po tem, ko je postala polnopravna članica EU, svoje objektivne šibkosti ni izboljšala, ko jima je še naprej izkazovala lojalnost.

Ni samo Slovenija majhna Rekli bi, da se je naredila še manjšo, kot je bila v resnici, ko je nekajkrat v ključnih zadevah državne samobitnosti oklevala s sklicevanjem na konti-nuiteto s prejšnjo državo, oziroma je dovolila, da sta ji sosednji državi narekovali, katerih delov te kontinuitete v imenu »dobrih odnosov« ne bi bilo pametno (»produktivno«) uporabiti. Kot majhna država Slovenija v Evropski uniji ni osamljena. Evropa je vzorčna celina majhnih držav in njihove tradicije segajo daleč nazaj v antiko, ko je majhna država veljala za idealno državno obliko. Evropske majhne države so v procesu združevanja Evrope nazorno dokazale, da velikost državnega ozemlja ni nujni pogoj učinkovitosti oziroma državotvornega vedenja. Med najrazvitejšimi državami je več majhnih, samozavestnih držav in iz njih prihajajo vplivni evropski politiki.

Članstvo v EU poleg tega korigira neugodne »statične« značilnosti majhnih držav, kakršni sta majhnost državnega ozemlja in demografija, daje pa tudi priložnost popravkom njihovih omejenih materialnih in človeških virov. Od 25 članic EU je zdaj 19 majhnih držav, in te, upoštevajoč velikost, nadpovprečno obsežno soodločajo o skupni politiki. Imajo celo privilegiran položaj, ki jamči, da se ne more ponoviti zgodovina, ko so bile zvečine žoga v rokah velikih. Med šestimi ustanovnimi članicami se je trem majhnim (Belgiji, Nizozemski in Luksemburgu) za delovanje Evropskih gospodarskih skupnosti posrečilo zapisati taka pravila, da velike države celo teoretično ne morejo vzeti vseh niti političnega odločanja v svoje roke.

Slovenija i{~e za{~itnike namesto zaveznikov, za{~itni{tvo pa ima ceno.

darsko usmeritvijo. Pri tem bi se lahko ozrli po državotvornih prvinah gospodarskega planiranja, ki ga je, v precej slabših, tako rekoč nemogočih razmerah kot oporo slovenski državnosti v sedemdesetih letih minulega stoletja, izdelala skupina ekonomistov okoli Staneta Kavčiča. V tem primeru bi bilo smiselno načrtovati in graditi transportne povezave, ki bi izpostavile prednosti, ki jih ima naša zemljepisna lega za evropske celinske države. Slovenija bi se s tako dosledno aktivno politiko, ne da bi zanemarjala dobrih odnosov s sosednjima državama na severu in zahodu, nemara laže iztrgala zgodovinskim vzorcem, ki so, zlasti če hkrati beremo starejša opažanja Borisa Pahorja izpred štiridesetih let in njegove spomine na dogajanja pred šestdesetimi leti – tako značilni za usmeritev slovenske politike v zelo različnih obdobjih zgodovine. ■

Kot majhni torej nismo sami in ni nujno potrebno, Mag. Mojca Drčar Murko je poslanka v Evropskem parlamentu in publicistka. Po osamosvojitvi Slovenije se je posvetida bi se obnašali tako, kakor da bi bili. V Evropi la zlasti pisanju o mednarodnopravnih temeljih nove države in so zavezniki, ki bi korigirali naše »statične« položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah. danosti, a ne bi ne mogli ne hoteli v zameno od nas zahtevati lojalnosti. Iskanje takih zaveznikov v osrčju evropske celine, ki nimajo dostopa do morja, bi bila ena možna pot, a zahtevala bi izdelavo nacionalne strategije, ki bi povezala B_Mixxo101x130.qxp 9/6/06 12:54 PM Page 1 klasične politične prvine z dolgoročno gospo-

BSH Hišni aparati, Nazarje d.o.o.

Kjerkoli in kadarkoli. Mixxo – svetovna novost!

S paličnim mešalnikom mixxo lahko delate kjerkoli. Tudi tam, kjer ni vtičnice – brez najmanjše izgube zmogljivosti.

STORITVE ZA PODJETJA

Reaktor

info@abanka.si www.abanka.si Abafon 080 1 360

Uporabite vsa orodja, ki so vam na voljo ...

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

... in poslujte z Abanko.

K uspešnemu poslovanju lahko pripomore nekaj preprostih pravil. Eno od njih je gotovo izbor zanesljivega finanËnega partnerja. Drugo pa uporaba enostavnih in uËinkovitih storitev, kot so: • veËvalutni transakcijski raËun za domaËi in mednarodni plaËilni promet, • upravljanje z denarnimi sredstvi na raËunih povezanih podjetij, • elektronska banka Abacom in njena spletna razliËica za hitro, varno in cenovno ugodno finanËno poslovanje, • spletni Pregled poslovnega sodelovanja, s katerim vam je vedno na voljo celovit pregled poslovanja z Abanko. Podrobnejše informacije o naših storitvah lahko najdete na naših spletnih straneh ali v naših poslovalnicah.

Homo faber slovenicus P

o logiki stvari so odnosi med politiko in gospodarstvom področje pragmatične igre moči, kot jo določajo veljavna družbena pravila, in ne prostor za izpovedovanje medsebojne ljubezni. Zanima nas nekaj drugega: kakšne so njune medsebojne stične točke? Kaj ju povezuje?

znanje. V prestrukturiranju zaostajajočih podjetij in v tržni reformi, brez katerih ni visoke stopnje rasti, o kateri govori premier.

Pravi odgovor na zgornje vprašanje se glasi: Več, kot je videti na prvi pogled.

Če ostanemo pri slikovitih primerjavah, bi lahko dejali, da je poglavitni problem gospodarskega razvoja te države - dokler ga reforma ne razreši - tisti pridni Slovenec, ki zgodaj zjutraj, preden to naredi večina v Evropski uniji, hiti v službo, kjer od jutra do večera počne napačne stvari na napačnem delovnem mestu. Ali v jeziku svetovnega prvenstva v košarki: Nihče ne more reči, da tudi on ne trenira enako prizadevno kot Američan Dwyane Wade. Prav tako kot »Flash« do onemoglosti vadi metanje prostih metov. Vendar po svojih pravilih - cilja preko koša. Lahko meče žogo cel dan in vedno bo vrgel mimo table. Tako dobro se je izuril.

Dejali bi, da se je, kar zadeva Slovenijo in nadaljevanje njene zgodbe o uspehu, ta trenutek treba predvsem vprašati o tem, kakšne so možnosti, da se uresničijo ambiciozni cilji, o katerih je ob Dnevu državnosti na Trgu republike govoril premier Janez Janša. Čeprav ni naravnost omenjal rasti dodane vrednosti, inovativnosti in drugih sodobnih kazalnikov uspeha, ampak kakovost življenja (»izpolnjeno življenje«), je imel na svoj način v mislih tudi te, ko je vladni cilj opisal: «Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši«. Roko na srce, razmere v Sloveniji, glede na njene stvarne možnosti, za večino Slovencev niso niti slabe niti idealne. Toda podjetniki, ki razmišljajo drugače kot večina, bi dejali: Toda samo najboljše je dovolj dobro. Ko gre za boj na trgu, je premalo biti samo dober. Iz njihovega zornega kota bi bila prehitra samozadovoljnost nad doseženimi rezultati pretirana, a tudi nevarna. Zakaj?

Lahko bi dejali, da je poglavitni problem gospodarskega razvoja te države tisti pridni Slovenec, ki zgodaj zjutraj, preden to naredi ve~ina v Evropski uniji, hiti v službo, kjer od jutra do ve~era po~ne napa~ne stvari na napa~nem delovnem mestu. Du{an Snoj 22

Naštejmo nekaj razlogov. Po nedavni raziskavi mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete Slovenija po dodani vrednosti na zaposlenega precej zaostaja za Evropsko unijo, vendar ne pri malih in srednjih podjetjih. Slednja po tej raziskavi pri dodani vrednosti sledijo evropski konkurenci. To pa ne velja za velika podjetja, pri katerih je ta razkorak ogromen, saj je tod dodana vrednost na zaposlenega povprečno kar štirikrat nižja. Sloveniji po nedavni oceni Evropske komisije tudi kar zadeva inovacije, ki so najboljša pot do dodane vrednosti in zaradi katerih države prehitevajo druga drugo, ne gre slabo, ker vodi v skupini novink v Evropski Uniji. To je dobro. A slabo je, da bo po isti oceni potrebovala najmanj 20 let, da bo dosegla povprečje unije. Evropska komisija pa pri tem molči o najslabšem. Da bo Evropska unija sama potrebovala od 20 do 50 let, da bo ujela Združene države. Ve se, kje je rešitev. V drugem valu privatizacije, ki bo zanesljivo povečala učinkovitost. V odpiranju tujemu kapitalu, ki mora s seboj prinesti tudi tuje

Dwyane Wade z napako

Nikoli ne bomo najve~ji. Nikoli ne bomo najmo~nej{i. Lahko pa smo najbolj{i. Če se pošalimo: francoski filozof Henri Bergson bi mu dejal »homo faber slovenicus« – izdelovalec, bitje iz Slovenije, ki izdeluje stvari, namesto da bi nosil ime »homo sapiens« – človek, ki misli. Kako razrešiti težavno vprašanje? Kako izvesti reformo s čim manj problemi? Kako ukrepati, da ne bosta prizadeti niti učinkovitost pri odločanju niti občutljiva politična pragmatika?

Pogače ne moreš podaljšati Na Harvardski poslovni šoli je te dni izšla knjiga »Pogače ne moreš podaljšati«, v kateri profesor Max Bazerman s soavtorji razmišlja o klasičnem vprašanju, ki velja za vse države in vse čase, tudi za današnjo Slovenijo: kako nastajajo dobre in slabe odločitve? Poglavitna ugotovitev se glasi, da je pri uspešnosti odločanja management podjetij v prednosti pred vladami in da bi se vlade morale razreševanja konfliktov učiti pri uspešnih poslovnežih. Po Bazermanovem mnenju bi vprašanje lahko razrešili brez večjih težav že samo s tehnikami odločanja, ki jih učijo na poslovnih šolah in s katerimi managerji poiščejo, opredelijo in odstranijo motnje, ki ovirajo razumno odločanje.

Če bi vlade želele povečati »pogačo« virov, ki jo delijo ljudstvu, bi morale upoštevati načelo, da nekaj dobiš šele, če se nečemu drugemu odpoveš in če imaš pri tem pred očmi koristi celotne organizacije, ne samo ene strani. Ker bo v tem primeru »pogača« večja, bodo imeli korist od tega vsi posamezniki, naj gre za državo ali podjetje. Če se odrečemo manjši, manj pomembni stvari, lahko za nagrado dobimo večjo in pomembnejšo za vse skupaj. Med viri, ki sestavljajo »pogačo«, pa ni le proračunski denar, ampak tudi dragocen čas premiera in ministrov, ali na primer naravna bogastva, kot so: rudna nahajališča, gozdovi in podobni neobnovljivi viri.

Stiglitzevo priporočilo

Harvardski profesor priznava, da so v resničnem življenju stvari silno subtilne, še posebno če so vprašanja obarvana ideološko, moralno ali versko, kot denimo diskusije o prekinitvi nosečnosti ali smrtni kazni. Ko nasprotujoči si strani druga drugo obtožujeta moralne zmote ali prestopka, postane kompromis skorajda nemogoč. A takšnih primerov je malo, trdi Bazerman. Mirovni sporazum na Severnem Irskem po njegovem mnenju dokazuje, da lahko dobro vodena pogajanja o »modrem kompromisu« prinesejo uspeh tudi, ko ga zaradi dolgotrajnosti konflikta in grenkih izkušenj nihče več ne pričakuje. Če bi bil Bazerman Evropejec, bi nemara primerom »modrih kompromisov« dodal tudi pogajanja o širitvi Evropske unije, katerih uspeh

- poglejmo težave s sprejemanjem evropske ustave – nikakor ni bil tako samoumeven, kot nekateri menijo. »Modri kompromis« bi prav lahko bilo tudi dovoljenje Evropske unije, da Slovenija čez štiri mesece dobi pravico do uvedbe eura, ki je ne le privilegij za eno stran, ampak tudi sporočilo dvomljivcem na drugi strani, da se evropska ideja kljub vsemu krepi in širi.

Zakon pozitivne nuje Naslednja skupna točka vodenja vlad in podjetij je v tem, da za obe strani velja nekoliko cinično načelo, da je slabše boljše. V stereotipu, da je človek najbolj inovativen, ko je stisnjen v kot, je debelo zrno soli. Izkušnje kažejo, da to velja v enaki meri tako za podjetja kot države. Ali ni Finska postala to, kar je zdaj, predvsem zaradi razpada Sovjetske zveze in izgube enega najpomembnejših trgov v devetdesetih letih? Podobno dokazuje preporod Irske v minulem desetletju in sedanji silovit razvojni zamah baltske trojke. Premieri, gospodarski ministri in parlamentarni odbori za gospodarstvo so očitno najbolj iznajdljivi pri ustvarjanju gospodarstvu prijaznega ekosistema takrat, ko se znajdejo v sili. Lahko bi dejali, da je tu Slovenija hkrati v dobrem in slabem položaju.

foto: Janez Pukšič; iz knjige Kuhinja Slovenije, Založbe Rokus

Med privrženci ideje je tudi nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz, ki politikom priporoča t.i. »skoraj-Paretovo« izboljšavo ali »modri kompromis«, ki se mu zdi stvarnejši od ekonomistom dobro znane »Paretove izboljšave«, takšne spremembe politike, pri katerih nekateri ljudje pridobijo, hkrati pa nihče ne izgubi. »Paretova izboljšava« naj bi bila po Stiglitzovem mnenju za sedanje razmere neustrezna.

Stiglitz k »modremu kompromisu« prišteva takšne spremembe politike, ki ustvarijo ogromne koristi na eni strani, vendar le sorazmerno trivialne izgube na drugi, ter denimo takšne spremembe, ki prizadenejo samo ozko opredeljeno interesno skupino – največkrat tisto, ki si je svoj privilegiran položaj ustvarila s političnimi manipulacijami. Stiglitz daje politikom naslednje priporočilo: »Ne oklevajte s spremembo in vsekakor ukrepajte, če menite, da lahko zaradi nje pridobijo vsi razen ozke interesne skupine«.

Kako povečati pogačo? Navadno je žal tako, da se je treba nečemu najprej odpovedati. 23

Slab je vtis, ki ga je londonski Financial Times zapisal v eni od svojih prilog o Sloveniji: »Življenje v lepih slovenski dolinah teče precej udobno.« Ali drugače: želeli bi si, da bi bila Slovenija, kar zadeva ambicioznost in podjetniško pripravljenost na tveganje, bližje Estoniji kot Nemčiji. Želimo si biti bogati kot Nemci, toda to bomo postali šele, če bomo najprej Estonci. Dobro pa je na drugi strani, da za Slovenijo zakon pozitivne nuje v določeni meri vseeno velja že zato, ker je majhna. Male države so v Evropi praviloma gospodarsko uspešnejše od velikih prav zato, ker so majhne. Malo namreč niti zdaleč ni lepo. Malo pomeni: pomanjkanje virov, zaradi česar je treba biti bolj domiseln, delati trše, se hitreje prilagajati in prevzemati sorazmerno več neprijetnih obveznosti ter v mednarodnih odnosih večje število neprijetnih kompromisov. Male države živijo manj udobno, a zato, kar se blaginje tiče, nekaj boljše življenje.

Tudi države tekmujejo Še o eni skupni točki vodenja podjetja in vodenja države. Reformiranje in restrukturiranje sta zapletena, vendar ne tako težka, kot je

videti na prvi pogled. Vse smo že doživeli. Vse poznamo. V resnici smo podobna prestrukturiranja, reševanje iz krize, preboj iz tranzicijskih problemov, notranje reformiranje in na koncu zmagovanje na svetovnem prizorišču že kar nekajkrat videli. Oglejmo si stvari podrobneje. Štart je bil enako neugoden. Čez noč je bilo treba ob zmanjšanju notranjega trga z 22 milijonov na dva milijona kupcev sprejeti tvegano odločitev in preusmeriti zmogljivosti na povsem druge, v večini primerov mnogo zahtevnejše in nevarnejše, zunanje trge. Potem se je bilo treba prilagoditi najboljšim v panogi na svetu. A to je seveda samo začetek. Zdaj je treba ugled blagovne znamke vsak dan braniti, nenehno presenečati trg z novimi inovacijami, načrtovati povečanje proizvodnje in obsega prodaje do leta 2010 na primer za polovico, pri tem pa s prožnim manevriranjem sproti premagovati težave zaradi dražje energije in redkejših surovin, nizke gospodarske rasti v Evropi in konkuriranja azijskih tekmecev. In vse to ne vpliva na to, da ne bi tu in tam kdo za boljšo mednarodno vidnost vrgel male petarde:

slovesno otvoril tovarno zdravil na najtežjem trgu, najel italijanskega oblikovalca Pininfarino za svoje izdelke in jih razstavil med eksponati kakšnega svetovnega muzeja sodobnih umetnosti ali pa za najbolj zapravljive kupce na svetu oblekel svoj hladilnik v kristale Swarovski. Ali na primer, kot je omenjal Janez Janša, prodal računalniško storitev vesoljskemu centru Nase, prvi naredil evropsko barko leta iz ogljikovih vlaken ali premaknil meje možnega v nanotehnologiji. Vse številnejša slovenska podjetja so že mednarodno konkurenčna in nekatera med najboljšimi na svetu. Toda na svetovnem prizorišču ne tekmujejo samo podjetja, ampak tudi države. Ne z elektromotorji, ampak z najbolj konkurenčnimi davčnimi politikami in drugimi načini ustvarjanja podjetništvu in inovativnosti prijaznega okolja. Ne z belo tehniko, ampak z vitko in visoko usposobljeno administracijo brez balasta, ki je dobro plačana, a ne iz dodatnih virov, ampak z zmanjševanjem števila zaposlenih. Kapitalizem obljublja ljudem le blaginjo in kakovost življenja, ne pa idiličnega udobja in enakosti. To smo že imeli. ■ Dušan Snoj je bivši veleposlanik RS v Ruski Federaciji, publicist in eden od pobudnikov uveljavitve inovacijskega novinarstva v Sloveniji.

Sodelavci v okviru podjetja Medicopharmacia Adriatic Group ustvarjamo sinergijo osebnih talentov in individualnih interesov v različnih poslovnih izzivih. Divizija PHARMA zastopa proizvajalce zdravil in medicinskih pripomočkov Ebewe Arzneimittel Gmbh, Gilead Sciences Ltd in Glynn Brothers Chemical Ag, Fidia in Montavid. Divizija CONSUMER potrošnikom nudi širok asortiman izdelkov svetovno priznanih blagovnih znamk: Durex, Fenjal, naravni deodoranti Kristal, Pernaton, Dikla, Diana in Dr. Scholl. Divizija SELEKTIVA uresničuje vaše sanje o lepoti s proizvodi Sans Soucis, Darphin, Aramis, Donna Karan, Tommy Hilfiger, Clinique in Estee Lauder. 24

SLOVENIJA: TOPNIŠKA ULICA 4a, LJUBLJANA Tel: 00 386 1 47 55 300 HRVAŠKA: BUDMANIJEVA 5, ZAGREB Tel: 00 385 1 60 55 800 SRBIJA: RESAVSKA 12, BEOGRAD Tel: 00 381 11 30 34 951 BOSNA IN HERCEGOVINA: UL. ALIPAŠINA B.B. (ZETRA), SARAJEVO Tel: 00 387 33 55 1000

info@medicoph.com

foto: J. Skok, ZTL

Poganja nas vizija blaginje

Napoved: 1200 novih podjetij do leta 2013; od obrti do visokotehnoloških gazel.

lovenija je danes relativno gospodarsko uspešna država. Čeprav nas primerjave glede gospodarske rasti uvrščajo v evropsko sredino, ali gornjo polovico, čeprav veljamo za gospodarsko stabilno državo, to še ni zagotovilo, da bi Slovenija lahko v kratkem ujela razvitost starih članic. Je pa to naš cilj. Postati želimo ustvarjalna, uspešna in v svetu uveljavljena država! Pri tem se zavedamo svojih pomanjkljivosti, a za razpravo o tem sedaj ni časa; govoriti je treba o ukrepih za njihovo odpravo, o ustvarjanju ugodnih pogojev, ki bodo spodbujali k podjetnosti, inovativnosti, povezovanju znanja in izkušenj. V tem duhu je vlada julija letos potrdila Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, ki bo osnova za usmerjanje dejavnosti in porabo proračunskih sredstev, tudi državnih pomoči, na obeh področjih. Sam program ukrepov zajema štiri glavna področja: spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja, znanje za gospodarstvo, razvoj in inovacije v gospodarstvu ter spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z lastniškimi in dolžniškimi viri.

Ocenjujemo, da se bo delež inovacijsko aktivnih velikih podjetij povečal na 75 odstotkov, srednje velikih podjetij na 60 odstotkov in malih podjetij na 40 odstotkov. Zahteven, a nujen, cilj je tudi povečati delež izvoza izdelkov visoke tehnologije v celotnem nacionalnem izvozu s 5,8 na 15 odstotkov, pri čemer bi se moralo tudi letno število evropskih patentov na milijon prebivalcev dvigniti na sto. Program bo omogočil razvoj in delovanje vsaj petim gospodarsko-razvojno-logističnim platformam (povprečna dodana vrednost v podprtih podjetjih bo v primerjavi s panogo za tri odstotke višja) in omilil probleme financiranja podjetij z visokim potencialom rasti ter razvoja. Naj omenim še, da nam je vsem jasno, da so za spodbujanje podjetništva ključni izobraženi, usposobljeni in motivirani ljudje, zato bo letos do oktobra pripravljena Strategija za vključitev podjetniških vsebin v redni šolski sistem.

Delež inovacijsko aktivnih podjetij se bo izjemno pove~al, najve~ pri velikih podjetjih.

Na{ namen: popeljati slovensko gospodarstvo v sam vrh najbolj konkuren~nih in razvitih 15.000 delovnih mest do 2013 Znanost, razvoj in inovacije evropskih gospodarstev. Toda visoka gospodarska rast ni Uresničitev tega programa bo imela izjemne Pogosta pritožba gospodarstva je, da je preokrog 15.000 novih, kakovostnih delovnih malo povezav s slovensko znanostjo. To pritožbo kon~ni cilj. učinke: mest do leta 2013; ustanovitev vsaj 1200 novih rešujemo znotraj omenjenega programa z ukrepi Andrej Vizjak 26

podjetij, od tega 20 visokotehnoloških gazel, in podvojeno število vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu.

sofinanciranja stroškov delodajalcev v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakov oziroma vajencev ter podprogramom »Razvojniki

za gospodarstvoÂŤ. Za to so predvidena letna sredstva v viĹĄini 3.634 milijonov tolarjev (15,16 milijonov evrov) v obdobju 2007-2013. Vse to z namenom poveÄ?ati kakovost in uporabnost znanstvenega ter razvojnega dela, pretok znanja in sodelovanje med poslovnim sektorjem in raziskovalno ter razvojno sfero. Poleg tega je Vlada RS v letih 2005/06 finanÄ?no podprla tudi ustanovitev in infrastrukturo ĹĄtirim univerzitetnim inkubatorjem ter trem tehnoloĹĄkim parkom. V okviru teh omogoÄ?a â&#x20AC;&#x2DC;spin-offâ&#x20AC;&#x2122; podjetjem zagonska sredstva za delovanje ter v okviru podpornega okolja storitve in ustrezno infrastrukturo. Do leta 2006 je bilo podprtih 21 poslovnih con v fazi komunalnega opremljanja in 14 poslovnih con v fazi vzpostavitve ali razĹĄiritve. Poleg tega se bo razvoj inovacijskega okolja v obdobju do 2007 pospeĹĄeval tudi skozi strukturne sklade s podporo tehnoloĹĄkim centrom, grozdom in tehnoloĹĄkim parkom.

Kako do sveĹžih lastniĹĄkih in dolĹžniĹĄkih virov? Znotraj programa ukrepov Ĺželim ĹĄe posebej izpostaviti naÄ?rte za izboljĹĄanje dostopa do zaÄ?etnega in tveganega kapitala ter poenostavitev banÄ?nih postopkov kreditiranja. V letoĹĄnjem letu je prek Slovenskega podjetniĹĄkega sklada v okviru finanÄ?ne pomoÄ?i podjetjem - ĹĄe posebej malim in srednjim - za podroÄ?je razvoja ter naloĹžb v novo tehnoloĹĄko opremo in stroje na voljo 6,5 milijard tolarjev (27,12 milijonov evrov). Prav tako je bil prek Slovenskega podjetniĹĄkega sklada, ki je letos Ĺže izboljĹĄal dosedanje pogoje v okviru dolĹžniĹĄkega financiranja, izveden pilotni projekt zagonskega kapitala za podjetja-inkubirance.

Sedanji deleĹž izvoza izdelkov visoke tehnologije bi se moral dvigniti s slabih {est na 15 odstotkov. V Sloveniji Ĺželimo zagotoviti ugodne lastniĹĄke finanÄ?ne vire, to je tvegani kapital. Zato se bo vzpostavil sklad tveganega kapitala, ki bo deloval po principu javno-zasebnega partnerstva. Sklad bo financiran z javnimi sredstvi, naloĹžbe tveganega kapitala v mala in srednje velika podjetja s potencialom hitre rasti pa se bodo izvajale v kombinaciji z drugimi zasebnimi skladi in posameznimi vlagatelji. Predlog Zakona o druĹžbah tveganega kapitala je Ĺže pripravljen, tako da priÄ?akujemo, da bodo skladi tveganega kapitala v Sloveniji zaĹživeli v letu 2007. Poleg tega bo ĹĄe letos sprejet tudi Zakon o podpornem okolju podjetniĹĄtvu, ki govori tudi o tveganem kapitalu.

Odprtost in privlaÄ?nost PrepriÄ?an sem, da ustvarjamo priloĹžnosti, ki jih gospodarstvo potrebuje, da se bo hitreje in uspeĹĄneje razvijalo. V Sloveniji pa s(m)o ljudje, ki bodo te priloĹžnosti znali izkoristiti in soustvariti nove. Ministrstvo za gospodarstvo ima v strategiji razvoja Slovenije pomembno izvedbeno vlogo. NaĹĄ temeljni cilj je popeljati slovensko gospodarstvo v sam vrh najbolj konkurenÄ?nih in razvitih gospodarstev v Evropi. A vendar: visoka gospodarska rast ni konÄ?ni cilj. Vizija, ki ga poganja, je blaginja drĹžavljank in drĹžavljanov Slovenije; Slovenije, odprte in privlaÄ?ne za tuje vlagatelje, in Slovenije, druĹžbe ustvarjalnih in uspeĹĄnih ljudi, ljudi z Ĺželjo po uveljavitvi. Jutri bo Slovenija ustvarjalna, uspeĹĄna in uveljavljena. â&#x2013;

Mag. Andrej Vizjak je minister za gospodarstvo Republike Slovenije

< KFLMFOF NPOUBqOF [HSBECF > < TUSFIF JO GBTBEF > < KFLMFOF LPOTUSVLDJKF > < LPOUFKOFSKJ > XXX USJNP TJ 27

IMAGE OGLAS_AVG06.indd 1

7.9.2006 8:47:32

foto: arhiv Miha Klinar; Ptičnica

Z vrednotami se je treba ukvarjati!

Povpre~na življenjska doba podjetja v Evropi in na Japonskem je 12,5 let. Velika multinacionalna podjetja v povpre~ju »živijo« 40 do 50 let. Tretjina podjetij z lestvice Fortune 500 za leto 1970 ni do~akala novega leta 1983. Koliko od preostalih dveh tretjin podjetij z lestvice Fortune 500 iz leta 1970 deluje {e danes? Koliko drugih podjetij, ki so {e pred desetletjem vzbujala spo{tovanje v svetu in pri nas, je izginilo v zadnjih petih ali desetih letih? Kristijan Musek Le{nik 28

Prava umetnost je najti ravnovesje med vrednotami različnih deležnikov podjetja.

akaj nekatera podjetja uspešno rešijo krize na svoji poti, druga pa ne? Zakaj nekatera podjetja kljubujejo vsem viharjem, druge pa zlomi naslednja sapa na tržišču? Zakaj nekateri svetilniki uspešnosti, ki postavljajo standarde drugim, nenadoma ugasnejo? In zakaj nekateri »palčki« postanejo mogočni?

Eden izmed najpomembnejših skupnih imenovalcev, ki uspešnim in učinkovitim podjetjem pomagajo prebroditi krize in razburkane vode divje spreminjajočega se okolja, je prisotnost jasne identitete in predstav o prihodnosti. Že Darwin je opozoril, da ne preživijo najmočnejši, ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam.

Učinkovito prilagajanje okoliščinam pa se najlaže zgodi v podjetju, ki se zna spreminjati, a hkrati obdržati notranji kompas. V podjetju z jasno identiteto. V podjetju, ki pozna vrednote, ki usmerjajo in vodijo dejanja samega podjetja, njegovih ljudi (zaposlenih), potrošnikov in okolja. V podjetju, ki se jasno zaveda svojega poslanstva. In v podjetju, ki ima učinkovito vizijo razvoja. Če so jasen občutek poslanstva, jasne osrednje (organizacijske) vrednote in jasna vizija ključna orodja za ohranjanje smeri na poti proti odličnosti, je treba opozoriti, da nobena izmed stranic tega trikotnika ni manj pomembna od drugih dveh. Še tako jasen občutek poslanstva in še tako privlačna vizija razvoja sta brez jasnih organizacijskih vrednot kot ladja brez kompasa: pluje sicer lahko, tudi ciljno pristanišče pozna, le načina, kako pripluti vanj, ne.

Organizacijske vrednote niso izum zadnje petine 20. stoletja, čeprav se je razpravljanje o njih in moda opredeljevanja res razmahnila po reševanju afere Tylenol v podjetju Johnson&Johnson.

lahko upravlja z njimi, in več lahko doseže z njihovo pomočjo. Šele to razumevanje omogoča najti sinergije, ki vodijo naprej in navzgor; in zavreči maligne elemente, ki igrajo nasprotno vlogo.

Podjetje se ne more pretvarjati, da nima vrednot; ima jih in občutijo jih vsi: od zaposlenih do potrošnikov in drugih deležnikov. Podjetje ljudem (potrošnikom, uporabnikom, zaposlenim) ne ponuja golih izdelkov, storitev in delovnih mest; skupaj z njimi jim, hote ali nehote, ponuja določene vrednote, določene identitete, določene zgodbe. Te identitete ali zgodbe podjetje včasih celo bolj opredelijo kot procesi, izdelki, storitve; pri (vedno bolj) zahtevnih in izbirčnih ljudeh pa lahko pomenijo ključni dejavnik, ki pri odločanju med bolj ali manj podobno ponudbo, ali pri izbiri med različnimi možnimi ravnanji, prevesi tehtnico na eno ali drugo stran.

Za konec še opozorilo: odločitev za zapisovanje vrednot ni dovolj. Množica slovenskih podjetij ima zapisane vrednote: nekateri od teh zapisov so učinkovita orodja, veliko med njimi je praznih fraz. Zapisovanje ni dovolj, pomembno je, katere vrednote živijo v podjetju in s katerimi vrednotami zaživi podjetje.

Ljudje niso logična bitja

Organizacijske vrednote torej niso nekaj, kar je treba pripeljati v podjetje. Vedno so že tukaj in že prisotne, zato pri razpravi o vrednotah ne gre za izumljanje novih. Nasprotno! Cilj podjetja mora biti odkrivanje, prepoznavanje in opredeljevanje obstoječih vrednot-in seveda spreminjanje vloge tistih, ki so nekonstruktivne. Kakršnakoli želja, da bi jih na hitro zamenjali z boljšimi ali da bi nekdo podjetju ali njegovim ljudem na novo določal temeljne vrednote, je obsojena na neuspeh.

Vemo, da vsako odločanje kateregakoli človeka vedno poteka na dveh ravneh: racionalni in čustveni. Končna odločitev je odvisna od ravnovesja med obema, vendar čustvena raven velikokrat preglasi racionalno. Zaradi tega prihaja do zanimivega paradoksa. V mnogih podjetjih tiste skupine deležnikov, ki imajo formalno moč in večji vpliv na sprejemanje strateških in vsebinskih odločitev (management, lastniki ipd.) v ospredje postavljajo »trde« dejavnike. Na drugi strani pa so lahko za skupine, ki so tradicionalno manj vključene v neposredno odločanje (zaposleni, potrošniki, partnerji ipd.), velikokrat pomembnejši »mehki« dejavniki, ki bolj vplivajo na njihovo zadovoljstvo, zvestobo, občutek pripadnosti, zavezanosti in predvsem na željo ter pripravljenost za vztrajanje v odnosu, od katerega so močno odvisni uspešnost in učinkovitost, različni »trdi« dejavniki in, ne nazadnje, usoda podjetja.

Nekatera podjetja vidijo v zapisanih vrednotah pomembna orodja, drugje jih zapi{ejo zato, ker to pa~ po~nejo tudi drugi. Razlika med enim in drugim razumevanjem je lahko navidez majhna, razlika med posledicami, ki jih imata za podjetje, pa ogromna! Takšno »razumsko vedenje« podjetij je po svoje logično: racionalna raven je jasnejša, razumljiva in preprosta: primerjanje, tehtanje, presojanje argumentov. Na čustveni ravni se na zapleten, celo nerazumljiv način prepletajo manj oprijemljivi in otipljivi dejavniki. Med katerimi igrajo pomembno, če ne kar odločilno vlogo, vrednote.

Cilj razmi{ljanja o vrednotah je odkrivanje, prepoznavanje in opredeljevanje obstoje~ih vrednot, ne izumljanje novih. Moč vrednot je treba razumeti Prav tako razmišljanje o organizacijskih vrednotah ne sme postati priložnost za spodbujanje enoumja in za preprečevanje drugačnosti ter ustvarjalnosti. Podjetje je pač prostor, v katerem se nujno srečuje več različnih sistemov vrednot. V takšnih okoliščinah so skupne vrednote, ki jih opredeli podjetje kot osrednja vodila, pomemben kažipot za vedenja in ravnanja. Vendar pa lahko tudi konflikti vrednot odigrajo pomembno vlogo kot povezovalni element močne organizacijske kulture. Mnogi vzponi ter padci podjetij in blagovnih znamk so nerazdružljivo povezani z identiteto in vrednotami, ki jih predstavljajo. Zato sploh ne gre za vprašanje, ali v podjetju razmišljati o vrednotah ali ne. Za tiste, ki razumejo, kaj prispeva k odličnosti in vrhunskosti, je odgovor povsem jasen DA. Organizacijske vrednote so izjemno močno in uporabno orodje: podjetje, ki hoče izkoristiti njihovo moč, mora dobro poznati in razumeti svojo identiteto in identiteto svojih znamk, poznati mora vrednote, ki jih izražajo in se prepletajo v vseh notranjih procesih. Bolje kot jih razume, bolje

Enako velja za državo in družbo, v kateri živimo. Z vrednotami se je potrebno ukvarjati. ■ Dr. Kristijan Musek Lešnik je direktor Inštituta za psihologijo osebnosti, ki razvija dejavnost širjenja izkušenj in znanj s področja psiholoških vidikov življenja podjetij in organizacij.

Namesto pike na i...

Pred davnimi časi, za več kot devetimi gorami in precej vodami, je neko podjetje zapisalo: »Naše podjetje ... od vsakega zaposlenega pričakuje, da bo pri poslovanju s sodelavci, partnerji, pogodbeniki, z dobavitelji, s trgovci in strankami vedno imel v mislih spoštovanje, integriteto, komunikacijo in odličnost. Vse kar počnemo, izvira iz naše izjave o viziji in vrednotah. Spoštovanje: Do drugih se obnašamo tako, kot bi si želeli, da se drugi obnašajo do nas. Ne dopuščamo nespoštljivega odnosa. Neusmiljenost, brezobzirnost in domišljavost ne sodijo k nam. Integriteta: S strankami in z drugimi kupci imamo odprt, pošten in iskren odnos. Ko rečemo, da bomo nekaj naredili, to tudi naredimo. Ko rečemo, da česa ne moremo, ali ne bomo naredili, tega ne naredimo. Komunikacija: Komuniciranje je naša obveza. Vzamemo si čas za pogovor drug z drugim … in za poslušanje. Verjamemo, da je informacija namenjena temu, da se giblje in da jo premikajo ljudje. Odličnost: Zadovoljni smo z nič manj kot z najboljšim pri vsem, kar počnemo. Še naprej bomo zviševali kriterije za vsakogar. Najboljša zabava za vse nas bo spoznanje, kako zelo dobri smo lahko v resnici.« Podjetje se imenuje ..., pardon, se je imenovalo ... Enron. 29

foto: arhiv arhitekturni biro Ofis; scenografija iz predstave Paracelsus in Frankenstein

V doktoratih brez prakse ni dodane vrednosti

Znanstveniki, ujeti v svoj svet, izgubijo stik s stvarnimi problemi. V podjetjih pa jih potrebujejo.

N Eno pomembnih meril konkuren~nosti in vrednosti gospodarskega sistema države je proces prenosa znanja v prakso oziroma povezovanje akademske in podjetni{ke sfere. V zadnjem ~asu ta dogajanja nekateri imenujejo tudi »ustvarjalnost družbe«. 30

Marta Svetina

e moremo trditi, da se ta proces v Sloveniji ne dogaja. A vendar: pri globalnih podjetniških ocenah v zadnjih letih (GEM) Slovenija po vseh kriterijih, ki zadevajo prenos znanja in raziskav v prakso, občutno zaostaja za svetovnim povprečjem, še zlasti za vrsto razvitih držav. Najbolj boleč je podatek, da je Slovenija po številu znanstvenih publikacij na prebivalca pred ZDA, Francijo, Nemčijo, Irsko, EU-25, Italijo, Španijo, Japonsko, Luksemburgom in pred vsemi novimi članicami EU. Vendar pa po deležu zaščitenih patentov v EU, ZDA in na Japonskem zaostajamo za večino EU držav, z izjemo Grčije, Slovaške, Latvije, Estonije, Litve, Cipra in Malte (Kevorkijan, 2006). Na splošno za bivše socialistične države, torej tudi Slovenijo, velja, da so z vlaganji države razvile kvalitetno izobraževanje in močno raziskovalno dejavnost, ne pa tudi uporabnega znanja.

Pri tem seveda izvzamem konkretne tehnične poklice, ki so bili praviloma praktično usmerjeni, večkrat izključno za potrebe točno določenega industrijskega odjemalca ali pa za državne (vojaške) namene.

Slovenija pri prenosu znanja in raziskav ob~utno zaostaja za svetovnim povpre~jem. Po obdobju politične tranzicije teh držav in posledično izrazitih gospodarskih sprememb je prišlo v institucijah znanja do prepočasnih sprememb pri izobraževanju in raziskavah. Izobraževalni sistem je še vedno v preveliki meri zgolj akademsko naravnan in se le počasi ter okorno prilagaja hitrim spremembam gospodarstva, ki je postalo v 10 letih globalno in zahteva kruto konkurenčnost.

Prav na tem področju je, poleg samih univerz in njenega partnerja – podjetij - izredno pomembna vloga države. Državne institucije morajo pri tem procesu odigrati vlogo katalizatorja in spodbujevalca. Zaradi izrednih rezultatov na tem področju so zagotovo ZDA in skandinavske dežele tiste, od katerih se velja učiti.

27.000 patentov rojenih v Silicijevi dolini Silicijeva dolina, ki leži južno od San Francisca s središčem v San Hoseju, je geografska regija ali industrijska četrt, v kateri živi dva milijona prebivalcev. Je prostor, ki je vir visoko tehnološkega podjetništva, saj nudi idealne pogoje za rojstvo, preživetje in rast novih, visoko tehnoloških, podjetij z globalnimi razsežnostmi. Zato velja za svetovni habitat inovativnosti in podjetništva. Nikjer na svetu ni mogoče najti tako univerzalne kombinacije svetovno znanih zasebnih in javnih raziskovalnih institucij (NASA, SRI, Univerza Stanford, ...), visoko izobražene in izjemno produktivne delovne sile ter tako intenzivne infrastrukture za spodbujanje podjetništva. Tisoče podjetij je usmerjeno predvsem v bio-, info- in nano tehnologijo. Od leta 1990 so prebivalci Silicijeve doline pridobili več kot 27.000 patentov. Silicijeva dolina je specializirana predvsem za komercializacijo novih idej. Na svojem področju se pohvalijo tudi z eno tretjino investicij vsega nacionalnega tveganega kapitala. V dolini je interakcija med univerzami, raziskovalnimi instituti ter gospodarstvom gibalo razvoja ter nekaj samoumevnega; industrija vidi v univerzitetnem okolju neskončen vir idej, univerza pa išče v industriji partnerja, ki bo sposoben njene ideje uresničiti. Univerze so za podjetja ne le vir idej, temveč tudi znanja.

V ustvarjalni družbi ne sme biti ovir za delo, za kreativnost mladih, predvsem pa ne bi smela biti ovira osnovna izobrazba ali tematika {tudija. Dolina privlači visoko usposobljeno delovno silo iz celega sveta. Visoko kvalificiran in strokoven kader se hitro zaposluje in je izredno mobilen zaradi velike ponudbe in povpraševanja v tamkajšnjih institucijah. Sistem naravnega »upravljanja in trženja talentov« omogoča neprestano kroženje znanja med podjetji in institucijami znanja ter prispeva k vse življenjskemu učenju delovne sile. Veliko bivših študentov ustanovi lastno podjetje, industrija pa celo podpira podjetniški duh svojih uslužbencev ter jih sprejme nazaj, če ne uspejo v zunanjem svetu.

Država intenzivno pospešuje donatorstvo podjetij univerzam na način, da so podjetja z vlaganji oproščena davkov od dobička pri poslovanj. Microsoft in Hewlett-Packard sta na primer na Stanfordu zgradila več objektov.

Skandinavija: nagrajevanje po podjetniških načelih Pri spodbujanju povezave med univerzami in gospodarstvom so izredno uspešne tudi skandinavske države. Izkušnje, ki jih imajo te gospodarsko uspešne države na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in inovativnosti, nikakor niso povsem enoznačne in tudi niso neposredno prenosljive v Slovenijo. Skupna pa jim je naslednja politika države: visoka vlaganja v raziskave in razvoj, enotna nacionalna tehnološko-inovativna politika, močne high-tech multinacionalke, poudarjena podpora srednjim in malim podjetjem, nebirokratski pristop države (agencij), neodvisnost paradržavnih izvajalskih institucij pri pripravi in izvajanju programov ter visoka strokovnost kadra v njih, ki ga nagrajujejo po principu podjetništva.

Slovenija po {tevilu znanstvenih publikacij na prebivalca prednja~i pred vrsto razvitih držav. Na drugi strani po deležu za{~itenih patentov zaostajamo za ve~ino držav EU. Norveška je od skandinavskih držav najbogatejša in najproduktivnejša. Vendar ravno Norveška najbolj odstopa od splošno znanega skandinavskega koncepta spodbujanja znanosti in razvoja. Njihova vlaganja v raziskave in razvoj so za faktor dva nižja od ostalih držav in so na ravni Slovenije. Večina teh sredstev pa izvira le iz državnega proračuna. Norveški pristop je spodbujanje aplikativnosti z velikim institucijskim sektorjem, ki je integralno povezan s podjetji. Švedska je za Izraelom druga pred ZDA po vlaganjih v raziskave in razvoj. V strukturi teh vlaganj je zelo visok delež poslovnega sektorja. Švedska je v Evropi zagotovo tista država, ki daje izrazit poudarek izobraževanju in vlaganjem v visokotehnološki razvoj. Za pritegnitev tujih strokovnjakov imajo posebne davčne olajšave. Nehote njihov sistem delno spominja na dobro prakso v ZDA. Finska je med skandinavskimi državami najučinkovitejša v spodbujanju tehnološkega razvoja v podjetjih predvsem z izredno učinkovitim povezovanjem univerz z gospodarstvom. Finski je z ustrezno politiko uspelo pridobiti izredno velik delež sredstev za raziskave in razvoj iz privatnega sektorja. Značilnost principa vodenja inovativne politike na Finskem je od spodaj navzgor, kar pomeni, da imajo izvajalske instituci-

je veliko samostojnost ter se prilagajajo potrebam uporabnikov (podjetij in raziskovalnih institucij). Zadnja tri leta Finska vodi na svetovni lestvici konkurenčnosti, zato mnoge države posnemajo njene uspešne mehanizme tehnoloških programov, s katerimi jim je uspel preboj med prve.

Slovenija: čas je za ustvarjalne poklice in ljudi Med državami, ki jim je Finska vzgled, je tudi Slovenija. Tehnološka agencija Slovenije želi namreč tem mehanizmom vzpostaviti v Sloveniji učinkovito povezavo med institucijami znanja in podjetji. Na poti Slovenije v ustvarjalno družbo velja izpostaviti, da so diploma, magisterij ali doktorat le dokazila o sposobnosti človeka, da se zna analitično in samostojno lotiti reševanja neke problematike. Hkrati mu ne sme predstavljati omejitve: ne lastne, ne s strani potencialnega delodajalca. Kader z doktoratom iz naravoslovja, pa tudi iz družboslovja, je nesluten potencial za high-tech podjetja. Direktorji prodornih podjetij se zelo dobro zavedajo, da se dober high-tech kader ne oblikuje na univerzah, temveč ga oblikujejo sami znotraj svojih fleksibilnih in ustvarjalnih delovnih okoljih. Zapomniti si velja, da nismo le tisto, za kar smo se izučili, temveč da lahko postanemo z zanimivim delom in vztrajnimi napori dosti več, le pravi izziv moramo začutiti. Na strani managerjev podjetij je, da ustvarijo ustvarjalne poklice, kar ne pomeni, da delavci opravljajo le tisto, kar piše v njihovem opisu del in nalog, temveč veliko več in brez omejitev. Mladi morajo razmišljati in delati samostojno; njihovo znanje in delo ne smeta pripadati nikomur drugemu kot njim.

Diploma, magisterij ali doktorat so le dokazila o sposobnosti ~loveka, da se zna analiti~no in samostojno lotiti re{evanja neke problematike. Da bomo dosegli takšen način dela zaposlenih, je potrebno upoštevati nekatere že preizkušene norme. Predvsem ustvarjalnost je povezana z občutkom zaslužnosti podjetju, ki ni zgolj materialna, z doseganjem realno zastavljenih ciljev ter s spoštovanjem individualnosti in različnosti posameznika. ■ Dr. Marta Svetina je direktorica Tehnološke agencije Slovenije, docentka na Univerzi v Ljubljani ter gostujoča znanstvenica na tokijski univerzi na Japonskem.

foto: Kaja Pogačar, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

Razbijanje betona

Glavna smer: poenostavitev.

Sloveniji od konca leta 2004 za modernizacijo javne uprave skrbi Ministrstvo za javno upravo. V to ministrstvo smo združili večje število služb, ki so bile prej organizacijsko razpršene, imele pa so skupni strateški cilj: boljšo javno upravo. Združitev omogoča boljšo koordinacijo med posameznimi službami, preprečuje podvajanje nalog in zagotavlja boljšo izrabo kadrov. Danes ima ministrstvo pet odstotkov manj zaposlenih, kot so jih imele prej vse te službe skupaj, dosega pa po vseh merljivih kazalcih bistveno boljše rezultate.

Proti nepotrebnemu zapletanju

Vsaka modra vlada se zaveda, da so lahko slaba javna uprava in zapleteni upravni postopki velika ovira pri uspe{nem razvoju gospodarstva. Gregor Virant 32

Vodilni slogan našega ministrstva je »prijazna in učinkovita uprava«. Izhajamo iz načela, da mora javna uprava delovati kot kakovosten servis za državljane in podjetja, da jim ne sme po nepotrebnem zapletati življenja in poslovanja ter da mora pomagati reševati njihove probleme. Filozofija, ki v ospredje postavlja pojma »uporabnik« in »storitev«, je za javno upravo precejšnja novost, ki terja velike spremembe v organizacijski kulturi. Izboljševanje kakovosti in povečevanje zadovoljstva uporabnikov poteka na več področjih. Gre za izboljševanje informacij o upravnih storitvah, za zagotavljanje krajevne in časovne dostopnosti storitev, povečevanje odzivnosti,

za prijazen osebni stik med uslužbencem in stranko, urejanje prostorov, v katerih se posluje s strankami, in poenostavljanje postopkov (od-prava administrativnih ali birokratskih ovir). »Trdi« standardi kakovosti poslovanja s strankami so določeni s predpisi, tisti deli javne uprave, ki hočejo in zmorejo več, pa posegajo po orodjih kakovosti in poslovne odličnosti, ki so se razvila v zasebnem sektorju (ISO, EFQM).

Noben upravni organ ne sme od stranke zahtevati potrdil o podatkih, o katerih se vodi uradna evidenca. Vsaka institucija javne uprave mora zagotavljati razumljive in uporabniku prijazne informacije o svojih storitvah, in sicer v neposrednem osebnem stiku ali po telefonu (in to ne le v času uradnih ur!), v brošurah in na portalu e-uprava. Zadovoljstvo uporabnikov se mora redno meriti. Upravne takse se lahko plačujejo z gotovino ali s plastičnim denarjem (in ne več le s koleki, kot je veljalo včasih, in kot, žal, še vedno velja za sodišča). Na kritike, predloge in pripombe strank mora vodstvo redno odgovarjati. Pomemben standard kakovosti je tudi načelo, da noben upravni organ ne sme od stranke zahtevati potrdil, izpiskov ali drugih dokazil o

podatkih, o katerih se vodi uradna evidenca. Te podatke mora organ pridobiti sam, kar je v večini primerov enostavno, saj so podatki dostopni »on-line«. Glavni izziv je zagotoviti dosledno spoštovanje teh standardov, v kar vlagamo veliko energije. Najbolj neposredno je na tem področju angažirana upravna inšpekcija, pogosto pa sam dvignem telefon in direktorja kakega organa opozorim na spodrsljaje, ki nam jih sporočajo stranke.

Manj glavobolov zaradi izgubljene osebne izkaznice Posebno pozornost posvečamo projektu odpravljanja administrativnih ovir. Sistematično čistimo birokratske ovire v obstoječih predpisih, izvedli smo že preko petdeset konkretnih poenostavitev, od storitve za zagon samostojnega podjetnika po sistemu »vse na enem mestu«, preko odprave dvojnega poročanja podjetij o finančnih izkazih in nekaterih nepotrebnih obrazcev, ki so jih morala izpolnjevati in oddajati podjetja do možnosti podaljšanja prometnega dovoljenja iz domačega naslonjača preko interneta.

V okviru paketa davčnih zakonov se odpravlja obveznost, da se ustanovitelj gospodarske družbe po vpisu v sodni register še posebej prijavi v davčni register – vpis bo davkarija opravila sama s prevzemom podatkov iz sodnega registra. Že v letu 2007 bo davčna uprava zavezancem poslala predhodno izpolnjene obrazce davčne napovedi, z letom 2008 pa se ukinja napoved za odmero dohodnine. Davkarija bo takrat namreč zavezancu sama poslala izračun dohodnine in zavezanec ne bo imel v zvezi s tem nobene administrativne obveznosti - razen če se s podatki ne bo strinjal.

Imate predlog za poenostavitev postopkov? Povejte! oao.predlogi@gov.si. Še droben primer: včasih se je moral državljan, ki je izgubil osebno izkaznico, trikrat postaviti v vrsto: najprej, da je prijavil izgubo, ko je naročil objavo v uradnem listu, na koncu pa še takrat, ko je zaprosil za novo osebno. Danes se vse tri storitve uredijo naenkrat. Birokratskih ovir je še ogromno. Manevrski prostor za poenostavitve je neizmeren in pomembno

je, da smo sprožili proces stalnih izboljšav. Vlada ima instrument, imenovan »program ukrepov za odpravo administrativnih ovir«, ki zavezuje vse resorje in vsebuje poleg že uresničenih poenostavitev desetine novih, konkretnih ukrepov. Njegovi glavni poudarki so poenostavitve postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja, odprava zaostankov pri reševanju pritožb v davčnih postopkih, korenito zmanjšanje števila dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje (tudi osnutek tega zakona je že pripravljen), poenostavitev postopka pridobivanja poslovnega vizuma, homologacije motornih vozil itd.

Ministrom se gleda pod prste Po drugi strani pa smo v sistem priprave in sprejemanja predpisov vgradili protibirokratske filtre, da bi preprečili nastajanje novih birokratskih ovir. Vsak minister, ki nastopa v vladni proceduri kot predlagatelj predpisa, mora podpisati izjavo, da predpis ne prinaša novih administrativnih bremen. Če jih prinaša, mora predlagatelj dokazati, da so res nujna zaradi javnega interesa ali zaradi evropskih direktiv in da so omejena na minimum, ter zagotoviti, da bodo storitve na voljo

po načelu »vse na enem mestu«, da bo mogoče takse plačati s plastičnim denarjem in podobno. Vsak predpis pregleda še posebna ekipa, ki v roki drži, če uporabim prispodobo, veliko metlo z napisom »odprava birokratskih ovir«.

Konservativnost: javni uslužbenci pogosto svojo energijo raje usmerijo v ohranjanje obstoje~ega stanja in iskanje razlogov proti spremembam. Za uspeh »antibirokratskih« procesov je ključna sprememba organizacijske kulture, torej mišljenja zaposlenih v javni upravi. Vsak manager, ki uvaja spremembe v svoji organizaciji, ve, da je na področju načina razmišljanja preboj najtežji. Verjemite, javna uprava je glede uvajanja sprememb še posebej konservativna. Javni uslužbenci pogosto svojo energijo raje usmerijo v ohranjanje obstoječega stanja in iskanje razlogov proti spremembam kot v pospešeno uvajanje sprememb. Dokler je za marsikatero poenostavitev treba vlagati toliko energije, kot da bi razbijali beton, se bo premikalo počasi. Ko se bo filozofija poenostavljanja in IBM Factory Monitor 206x130.pdf razbremenjevanja državljanov in podjetij 9/21/06 zalezla

CMY

uslužbencem javne uprave (zlasti »policy-makerjem«, torej pripravljavcem predpisov) pod kožo, ko bo postala prevladujoči način razmišljanja, bo problem rešen sam po sebi.

dober rezultat. Tudi nekatera merila uspešnosti so ista: zniževanje stroškov, dvig kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov … Seveda pa so tudi bistvene razlike.

Izboljševanje storitev in odpravljanje administrativnih ovir je le eno od področij modernizacije javne uprave. Spremembe uvajamo tudi na področju e-uprave (tu se je Slovenija lani po meritvah Cap-Gemini povzpela s 15. že na 7. mesto v Evropi), pri upravljanju kadrovskih virov, na področju plač in javnih nabav. S centralizacijo nekaterih javnih nabav (letalski prevozi, mobilna telefonija, spletišča, avtomobili, pisarniški material, elektrika) smo dosegli znatne prihranke. V korist davkoplačevalcev pač izkoriščamo status velikega, uglednega in zanesljivega kupca.

Javna uprava ne deluje v konkurenčnih pogojih, temveč v pogojih monopola in proračunskega financiranja. Vpeta je v politično okolje, za katerega je značilna silna kompleksnost interesov, pogledov in vrednot. To okolje je pogosto tudi iracionalno.

Javna uprava kot podjetje? V gornjem opisu sprememb, ki se odvijajo v javni upravi, ste gotovo zaznali željo po uvajanju podjetniškega načina razmišljanja v upravi. Ali je javno upravo mogoče voditi kot podjetje? Se zakonitosti vodenja organizacij javne uprave razlikujejo od zakonitosti vodenja gospodarskih družb? Osnovna logika je enaka. Naloga vodje je, da s čim boljšo uporabo omejenih virov 2:54:53 PM (človeških, finančnih, informacijskih …) doseže

Po mojem mnenju se veščine, pomembne za vodenje v javni upravi, v veliki meri prekrivajo z veščinami, pomembnimi za vodenje v gospodarstvu. Deloma pa se tudi razlikujejo. Manager, ki je bil uspešen v zasebnem sektorju, bo zelo verjetno uspešen tudi v javnem, ni pa nujno. Če mu primanjkuje »političnega občutka« za iskanje ravnovesja med različnimi interesi in za sklepanje kompromisov, bo imel pri svojem delu težave. Zagotavljam pa vam, da je vodenje organizacij v javni upravi (in tudi v širšem javnem sektorju) zanimiv managerski izziv. Vabljeni! ■

Dr. Gregor Virant je minister za javno upravo Republike Slovenije.

Kako hitro vozi javna uprava V

avgustovski številki revije Podjetnik sem zasledila zgovorno primerjavo različnih hitrosti razvoja v ameriški družbi. Futurista Heidi in Alvin Toffler v svoji knjigi Revolutionary Wealth predstavljata podjetja kot nosilce sprememb v celotni družbi. Podjetja so najhitrejša, saj vozijo s hitrostjo 100 milj na uro, civilna družba s hitrostjo 90, vse ključne institucije ameriške družbe pa zaostajajo. Ameriška družina tako vozi s hitrostjo 60, vladna birokracija in agencije s 25 miljami na uro, pravni sistem pa celo samo z eno miljo na uro. Ne vem, kakšen je razkorak med razvojem gospodarstva in ostale družbe v Sloveniji, prepričana pa sem, da obstaja in ovira razvoj najhitrejših.

Hiter, inovativen državni aparat Družba, ki želi napredovati, mora imeti razvito gospodarstvo. Managerji v gospodarstvu dobro vemo, da mora biti podjetje nenehno v dobri formi in skrbeti tako za stalne izboljšave kot za prebojne inovacije. Velike ideje so potrebne, da sploh ostanemo v poslu; stalne izboljšave v smislu sprememb obstoječih procesov, rešitev ali izdelkov pa so tisto, kar nas lahko pripelje med vodilne. Oboje je rezultat kreativnosti zaposlenih. Vemo, da najpomembnejši vir konkurenčne prednosti niso več stroški ali kakovost, temveč ustvarjalnost in pa seveda sposobnost, da ideje uresničimo v praksi.

Podjetja bodo z razvojem vedno prehitevala ostala družbena podro~ja. Toda razkorak med gospodarstvom in državno upravo ne sme biti tako velik, da bi bil zavora za gospodarstvo. Sonja Klop~i~ 36

Zavedamo se tudi, da bomo v podjetjih z razvojem vedno prehitevali ostala področja v družbi. Vendar razkorak med gospodarstvom in državno upravo ne sme biti tako velik, da bi za gospodarstvo predstavljal zavoro. Če želimo uspeti kot država, moramo staviti na inovativnost.

Javne službe veljajo za varne in udobne. Ta udobnost celotno družbo drago stane. Inovativno gospodarstvo mora imeti za spremljevalca prilagodljiv, hiter, inovativen in učinkovit državni aparat. Strategija e-uprave Republike Slovenije za obdobje 2006 do 2010, sprejeta letošnjega aprila, navaja skoraj enake cilje. V njej je zapisano, da postaja e-uprava bistveno

več kakor podpora obstoječi upravi, postaja namreč pomemben dejavnik v trajnostnem razvoju uprave in Slovenije nasploh. V celotni strategiji pravzaprav pogrešam samo več poudarka na sodelovanju z gospodarstvom, sicer pa je zelo dobro pripravljena in predstavlja ugodno startno pozicijo. Zdaj prihaja najtežje, ko je potrebno strategijo s papirja preliti v življenje.

Na mesta, pripravljeni, zdaj! V dobro prilagodljivem in hitro razvijajočem se gospodarstvu samo desetina strateških načrtov doživi popolno uresničitev tudi v praksi, so pred časom navajali na spletni strani Balanced Scorecard Collaborative. Kakšen je podatek o uspešnosti uresničevanja državnih strateških načrtov, ne vem, bojim pa se, da zna biti delež uspešnosti še nižji. Spremembe lahko izvajajo samo zaposleni, ki so se pripravljeni aktivirati, prevzemati odgovornost, se soočati z napakami, se hitro učiti in se seveda tudi veseliti svojega napredka ter rezultatov. Prav mobilizacija zaposlenih in seveda usmerjanje k skupnemu cilju sta ključna za doseganje strateških ciljev. Danes dojemamo delo v državni upravi nekako kot sinonim za udobnost. Varna zaposlitev, določen delovni čas, jasna pravila, zagotovljeno plačilo vsak mesec. Precej drugače kot v gospodarstvu, ko je zaposlitev odvisna od hitro spreminjajočih se tržnih razmer, delovni čas je čedalje daljši, plačilo odvisno od plačilne (ne)discipline. Vendar udobne državne službe celotno družbo drago stanejo. Lagodneže je potrebno aktivirati. Med zaposlenimi mora zaveti nov veter, ki bo spodbujal ustvarjalnost, podjetniško razmišljanje, sodelovanje, povezovanje in prevzemanje odgovornosti. Ljudje so se pripravljeni boriti se za prave cilje. Dajmo jim priložnost. Naj s svojimi idejami, predlogi in z zamislimi spreminjajo upravo na boljše. Ob tem ne pozabljajmo, da morajo imeti tudi možnost za napake, brez njih ni učenja. Prepričana pa sem, da morajo prve izkušnje dobiti v gospodarstvu. V žargonu radi rečemo, da morajo »skrbeti za transakcijski račun« podjetja. Tako se bodo bolj vživeli v potrebe gos-

Druga vprašanja, drugi odgovori Vsak zaposleni v državni upravi mora biti res potreben in zlata vreden. Služba v državni upravi naj postane izziv in referenca. Uvajanje takšnih sprememb je tek na dolge proge, ki pogostokrat zahteva, da se pozornost iz bolj enostavno in kratkoročno dosegljivih ciljev preusmeri v dolgoročne cilje. To je za politike najbrž težko, vsaj dokler se vprašanje zastavlja na način, ali hočeš narediti nekaj dobrega za državo ali zmagati na volitvah. Če bomo vprašanja zastavljali tako, bomo stalno v začaranem krogu. Postavljajmo drugačna vprašanja. Namesto, kaj moram narediti, da bo vse po zakonu, se vprašajmo, kaj moramo spremeniti v zakonodaji, da bomo učinkovitejši? Poglejmo, kaj lahko izboljšamo in poenostavimo? Kako lahko odločbo izdamo hitreje. Kako bomo sedanji inšpektorski in nadzorniški odnos državne uprave do gospodarstva zamenjali s partnerskim, razvojnim. Kako bo državna uprava zaostrila kriterije do sebe, ne do uporabnikov? Podjetja, na primer, še štiri mesece po prijavi na razpis za subvencioniranje vlaganj čakajo na pogodbo z državo, nato pa imajo dober mesec časa, da naložbo zaključijo in napišejo poročila. Kakšna korist je od izpolnjevanja papirnatih obrazcev? Kje je smisel tega, da morajo biti vsi potni nalogi natančno izpolnjeni do najmanjših podrobnosti? Če je že tako pomembno, da država vse to ve, naj uredi brezplačno spletno storitev za vsa podjetja, kamor bomo vnašali potne naloge in bodo vsi podatki na voljo takoj. Vprašati se moramo, kakšne dobre prakse lahko prevzamemo od gospodarstva? Na primer od bank, ki so velik del posla prenesle z bančnih okenc na splet. V banki nisem bila že nekaj let in prav z veseljem od doma opravim del bančnega procesa – vnos podatkov. Razviti je potrebno spletne storitve in spodbuditi uporabnike, da jih resnično uporabljajo. Merkur je pred leti ob uvajanju črtne kode zaračunal dobaviteljem posebno premijo, če blaga niso označili s črtno kodo. Zakaj nas tudi država ne bi s podobnimi ukrepi vpeljala v način poslovanja, ki je boljši za vse? Tako bi lahko prihranila bistveno več denarja, kot ga dobi v državni

proračun zaradi nepopolno izpolnjenih potnih nalogov. Slovenija je sicer naredila velik premik pri spletnih storitvah. Po zadnji raziskavi se je slovenska e-uprava povzpela na 7 mesto v Evropi. To je lep dosežek, toda saj poznamo tisto: Če si najboljši na vasi, še ne pomeni, da si dober v mestu. Zato se moramo vprašati, koliko podjetij resnično uporablja spletne storitve? Koliko storitev je proaktivnih? Kako je s principom sledljivosti, ki je v poslovnem svetu postal že skoraj povsod uveljavljen?

foto: Borut Peterlin, Mladina

podarstva in sprejemali boljše odločitve, saj bodo dobro razumeli, kaj na primer pomeni, če je potrebno na zasluženi denar čakati, ker je nekdo pač pozabil nekaj podpisati ali pa kakšna je poraba časa, denarja in energije za pripravo (pre)obsežnih prijav na različne razpise.

Na žalost je državni portal Republike Slovenije za podjetja malo uporaben. Možnosti, da bi poenostavili procese, pa je veliko. Tako sem na primer slabe volje vsakokrat, ko moramo v podjetju izpolnjevati različne obrazce, na primer za potrebe statistike, saj vem, da bo potem nekdo te podatke spet pretipkal v računalnik. In da tudi to delovno mesto pravzaprav plačujemo v gospodarstvu.

Dobri zgledi so, naj bodo nagrajeni Državna uprava in gospodarstvo morata sodelovati in se učiti drug od drugega. Tudi tole razmišljanje je kamenček v mozaiku sodelovanja. Ne mislim, da je moj pogled edini in pravi, bom pa zadovoljna, če bom s svojim razmišljanjem spodbudila kakšno idejo za razvoj in napredek. Seveda tudi v državni upravi že lahko najdemo dobre zglede in tega sem prav vesela. Podpirajmo okolja, kjer zaposleni v državni upravi že delujejo podjetno. Nagradimo jih, če so imeli pogum, da so prevzeli odgovornost ter ukrepali po zdravi pameti in rešili problem. Več ko bo takšnih zaposlenih v državni upravi, hitreje bomo napredovali kot družba. Vodenje in razmišljanje v državni upravi se morata korenito spremeniti. To zahtevajo tako gospodarstvo kot državljani, najbrž pa tudi tisti zaposleni v državni upravi, ki se ne želijo sprijazniti z udobnostjo. To pa pomeni tudi, da bo treba začeti uporabljati sodobne managerske prijeme. Državna uprava bo dobra takrat, ko bomo prevzem managerske vloge v upravi vsi razumeli in dojeli kot napredovanje, korak naprej v karieri in ne, kot – naj mi svetle izjeme managerjev v državni upravi ne zamerijo – mirno čakanje na upokojitev. Kdaj bomo dali nagrado prvemu managerju iz državne uprave? ■

Mag. Sonja Klopčič, inženirka elektrotehnike in magistra poslovodenja, je soustanoviteljica zagorskega podjetja Oria Computers, ki ga od leta 1993 tudi vodi.

Hitrost podjetji: 100 MPH; civilne družbe 90 MPH; birokracije 25 MPH. 37

foto: čevlji Criatura-Bird Leonore Jakovljević

Drzni, inovativni, brez zavisti?

edalje težje je dokazati, da si v neizmerni dinamičnosti trgov in okolij novega tisočletja drugačen in vreden zanimanja bodisi s svojo pojavnostjo in načinom nastopa, z izdelkom, s storitvijo, z znanjem ali preprosto zato, ker prihajaš od nekod, kjer je vedno vse dovolj inovativno in drugačno, da je vredno, da ob tem z zanimanjem postaneš in kupiš. Na primer, iz Slovenije. Kje je izvor tvojega izdelka ali storitve, oziroma kakšno sporočilo porekla nosi s seboj, postaja namreč vse pomembnejše.

Kolegi po svetu mi zavidajo, ker živim in ustvarjam v državi, ki je mlada in relativno neznana, saj prav tem vidijo njeno prednost in možnost ustvarjanja druga~nega. Maja Makovec Bren~i~ 38

Pomembna sestavina trženjskega spleta postaja država izvora izdelkov. Poreklo blaga skriva integrirano trženjsko sporo~ilo o tem, kak{ne so sposobnosti okolja, iz katerega prihaja znanje, ideja, izdelek ali storitev. Trženjski raziskovalci že dlje časa opozarjamo, da je ob klasičnih štirih P-jih (cena, izdelek, tržna pot, komunikacija) vse pomembnejša tudi peta sestavina trženjskega spleta: država izvora izdelkov, storitev, njena nacionalna identiteta in predvsem pozitivna mednarodna prepoznavnost. Poreklo blaga skriva integrirano trženjsko sporočilo o tem, kakšne so pravzaprav različnosti, predvsem pa sposobnosti okolja, iz

katerega prihajajo znanje, ideja, izdelek, storitev. Sporoča, ali je okolje napredno, kreativno, nagnjeno k razvoju znanj in inovacijam, ali pa je samo eno iz množice nerazpoznavnih sledilcev. Zlasti »starejše« države, pa tudi največja multinacionalna podjetja, so že dolgo tega ugotovile, da je prav na globalnem trgu pomembno, kako gradiš prepoznavnost okolja podjetja, iz katerega prihaja znanje v obliki izdelkov in storitev. Če je okolje drzno, inovativno, nagnjeno k spremembam, potem je ustvarjanje konkurenčnih prednosti osnovno vodilo, njihovo prepoznavanje na globalnem trgu pa tudi za tiste, ki na novo vstopajo na trge, lažje in hitrejše.

Inovativna druga~nost se za~ne v glavi, udejani pa na trgu Drugačnost še iščemo In kje je v tej globalni trženjski zgodbi porekla in prepoznavnosti Slovenija? Kaj je pravzaprav naša identiteta in podoba? Po čem smo drugačni? Ko vprašam svoje študente, kaj predstavlja blagovna znamka Slovenija na mednarodnih trgih, pogosto navedejo, da smo majhni, prilagodljivi, sposobni proizvajati izdelke in storitve

visoke kakovosti. Le redko slišim kaj o inovativnosti, znanju, prodornih raziskavah. Ko skušam izvedeti, ali je poreklo Slovenija dobra vstopnica za mednarodno konkurenčno tekmo, je pogosto odgovor nevtralen ali negativen. Ko prisluhnem podjetnikom, so mnenja deljena. Ker Slovenija ni ne kot država in ne kot blagovna znamka poznana, so izdelki in storitve podcenjeni; ali pa: delujem globalno, poreklo ni več pomembno, pomembni so kakovost in inovativnost, predvsem znanje in razumevanje kupca, drugačnost. Ko vprašam svoje kolege po svetu, mi zavidajo, ker živim in ustvarjam v državi, ki je mlada in relativno neznana, saj prav v tem vidijo njeno prednost in možnost ustvarjanja drugačnega. Moj odgovor: To drugačnost še iščemo, vendar časa in možnosti ni več na pretek! Današnja drugačnost, ki uspeva na globalnem trgu, je pogojena z inovativnostjo v najširšem pomenu besede. Cenovna konkurenca nima več meja, zato lahko le z neprekinjenim inoviranjem in ustvarjanjem novosti dosegamo dobiček, zadovoljimo kupca in, nenazadnje, celotno družbo. Prav v tem je smisel inovativnosti; v celotnem podjetju mora biti naravnana tako, da ohrani kupca in z njim dolgoročno soustvarja ter išče drugačnosti. Danes smo namreč prav kupci tisti, ki podjetjem (zavedno ali nezavedno) sporočamo, da morajo biti inovativna – in obratno - če seveda znajo podjetja prisluhniti. In če ta krogotok deluje, potem nas ponudniki presenečajo s spremembami in z drugačnostjo izdelkov ter storitev.

Neizkoriščene sposobnosti In tu se začne slovensko iskanje drugačnosti. Vprašanje je, koliko je takšne inovativnosti v slovenskih podjetjih in koliko jo je v resnici iskreno pogojene z razumevanjem trga. Zdi se namreč, da še vedno vidimo inovativnost kot zahteven tehnološki proces, ne pa kot integralno povezanost trženja in inovacij v dobro kupca, seveda. Povedano drugače. Za iskreno inovativnost in integralnost vseh funkcij v podjetjih potrebujemo miselni preskok, da je pravzaprav vse, kar nas obkroža, samo en sam, celostni trg, ki ga lahko uspešno izzivamo zgolj tako, da mu prisluhnemo, odgovarjamo pa integralno inovativno in kar se da globalno prebojno. S tem gradimo tisto prepoznavnost okolja, ki v mednarodnih dimenzijah nekaj pomeni in dviguje prepoznavnost porekla izdelkov ter storitev. Gradimo torej prepoznavnost blagovne znamke Slovenija. Seveda se z besedami vse lepo pove in sliši, v realnosti pa se kultura podjetij v dobro integralne

Ambasadorji Slovenije so drzni posamezniki in podjetja: Adria Mobil, Matic Osovnikar, Lara Bohinc, Akrapovič, Gorenje, Tipro, BTC City, Miha Klinar ... 39

inovativnosti in razvoja znanj, s tem pa rastoče prepoznavnosti izdelkov, podjetij in države, gradi počasi. Ko vstopam v slovenska, mednarodno delujoča, podjetja, še vedno odkrivam neizmerno veliko neizkoriščenih notranjih sposobnosti in virov. Ovire so pogosto v komunikaciji, prenosu znanj, sposobnosti skupnega, timskega dela, nagnjenosti k tveganju, predvsem pri zahtevnejših oblikah nastopa na mednarodnih trgih. Največkrat so vzrok temu pomanjkanje znanja in izkušenj mednarodnega poslovanja ter zaznavanje možnosti, ki jih nudijo mednarodni trgi. Učeno bi rekli, da so podjetja premalo proaktivna in bi morala iskati možnosti ter rešitve potreb tam, kjer jih tekmeci in odjemalci oz. kupci sploh še ne zaznavajo. Za to pa je potrebno ustvariti visoko motivirano notranje okolje podjetja, ki je nagnjeno k inovativnosti in ustvarjalnosti ter sposobno kreativno ustvarjati nove možnosti, prav tako pa se tudi drzno odzvati na izzive trgov. In ker smo posel, še posebej na mednarodnih trgih, ljudje, je najbolj pomembno, da se začnejo spreminjati glave (tam, kjer se še niso začele, seveda). Najprej pri vrhu, saj je prva vstopnica v svet po nečem prepoznavnem motiviran, proaktiven in odgovoren vrhnji management, ki gradi kulturo zaupanja in inovativnosti. Nekatera podjetja že žanjejo rezultate gradnje takšne kulture in z izvirnimi znanji ter resnično integralno inovativnostjo ter slovensko prepoznavnostjo delujejo na globalnem trgu. »Trade, trust, love« je pravilo gradnje odnosov slo-venskega globalno prepoznavnega proizvajalca inteligentnih tipkovnic. V Tipru je drugačnost prednost. Je v znanju in specifični ljubezni do kupcev ter zaposlenih, je v intuitivnem zaznavanju in sposobnosti soustvarjanja, ne le s kupci, ampak tudi s tekmeci. Dolgočasnost v dejavnosti lahko premagamo le z inovativno drugačnostjo.

Na tak način se ustvarjajo globalno prepoznavni ponudniki vsaj v nekaterih dejavnostih. Ni malo takšnih primerov, vendar je še več takšnih, ki tovrstne vire v svojem okolju (predvsem v zaposlenih) imajo, a jih bodisi ne zaznajo, ne želijo ali ne zmorejo usmeriti v kreativno rast.

Ustvarjati skupaj in za skupnost Zato je pred vsemi podjetji, pa tudi državo, jasen izziv. Vsi lahko zgradimo neke otočke odličnosti, ki bodo sijali bolj kot drugi podobni dosežki na svetu. Takšni sijoči otočki, kot jih imenuje drzni podjetnik Jakopin, v globalnem poslovnem svetu temeljijo predvsem na znanjih, trženjski inovativnosti, drznosti in drugačnosti. Ustvarjajo jih države, velika in mala podjetja, ki so se otresla zaverovanosti vase in zgradila pomembne lastnosti. V razvoju drugačnih znanj in ustvarjanja inovacij v dobro kupcev in odjemalcev so iskrena ter nezavistna; naučila so se ustvarjati skupaj in za skupnost, torej v dobro vseh deležnikov v procesih in družbe. Če želimo biti razpoznavni in povedati tekmecem ter svetu, da imamo razlikujoče sposobnosti, vire in znanja, ki so napredna in zanimiva za rast vseh (in nekateri sijoči otočki to že dokazujejo), potem moramo biti v tej globalni dinamični tekmi predvsem trženjsko drzni, inovativni in kar se da nezavistni; torej, sposobni ustvarjati skupaj. Čas je, da se tega lotimo tako na ravni države, podjetij kot posameznikov, globalno tekmo in izziv drugačnosti pa sprejmemo kot danost. Le tako bodo partnerji in kupci po svetu lahko vedeli, kaj predstavlja blagovna znamka Slovenija, kdo jo ustvarja in zakaj jo cenijo tako, da so zanjo pripravljeni plačati več. ■ Dr. Maja Makovec Brenčič je docentka za področji mednarodnega poslovanja in mednarodnega trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Z vizijo mednarodne konkurenčnosti Slovenije je izjemna povezovalka gospodarskega in akademskega okolja.

Potrebno je ustvariti visoko motivirano notranje okolje podjetja, ki je nagnjeno k inovativnosti in ustvarjalnosti, in sposobno kreativno ustvarjati nove možnosti. Zakaj bi bile krave le črno-bele ali rjave? Naj bodo vijolične, sporočajo svojo inovativno naravnanost v Gorenju. Ne le da spodbujamo kreativnost ter inovacije uspešno uveljavljamo na trgih, tudi motiviramo in nagrajujemo kreativno, pravijo v Trimu. In pošljejo nagrajenca za najbolj inovativno rešitev: kam? V Nasin vesoljski center. 40

foto: arhiv Miha Klinar; smuči Elan, Speedwave 14

Kako osvojiti leva? P

rvega leva sem osvojila pred mnogimi leti. Z njim sem se poročila. Drugega leva sem zaposlila in v njem odkrila veliko kreativnih navdihov ter želja. Vsi skupaj na Mediamixu pa smo si želeli tistega, ta pravega, iz Cannesa. Kako že pravijo ? Najprej so bile le sanje. Kupili smo si torej plišastega in ga postavili na vidno mesto v sejni sobi. Ob vsakem viharjenju idej nas je budno spremljal, mi pa smo si z vsako novo kampanjo, ki smo jo ustvarjali, želeli pravega. Cannes je največji svetovni oglaševalski festival. Slovenci so se tega festivala udeležili že pred več kot 25. leti. Vsako leto je nanj prijavljenih preko 20.000 del in konkurenca je ostra kot nikjer. Največ levov gre v roke Američanov, Brazilcev, Argentincev, nekoliko manj jih zaide v Evropo. Osvojiti leva je želja vseh ambicioznih agencij. In leta 2001 smo ga zares dobili. Sprva nismo mogli verjeti. V Cannes smo poklicali kar dvakrat, da smo se prepričali, če informacija drži. Prvič smo dobili zlatega leva za kampanjo Taxi, in sicer v kategoriji novi mediji. Letos pa bronastega v kategoriji internet. Dobili smo ga za spletno predstavitev Arkadena film. Samo v tej kategoriji je tekmovalo več kot 2.500 del.

Najprej so bile le sanje. Kupili smo si pli{astega leva in ga postavili na vidno mesto v sejni sobi. Zanimivost letošnjega tekmovanja je bila ta, da so nas iz Cannesa poklicali in povedali, da prijavljena spletna stran ne deluje. Internetna stran, ki smo jo pripravili za Arkadena film, se namreč rola in ne klika. In vsak, ki si želi pogledati to stran, si jo torej odvrti. S tem smo navdušili komisijo in premagali vse tiste, ki so na spletnih straneh uporabili drage animacije.

Zakaj zmagujemo? V nas je tista otro{ka, preprosta, neposredna ideja, ki zadene smo na kansko plažo, ki smo jo pričarali bistvo. Ko na domačem vrtu ob vili Čira Čara v Mariboru, V agenciji ne delamo reklam za povabili prijatelje, poslovne partnerje, stanovske festivale. Kampanje vedno kolege in novinarje, smo izdali recept: kako osvojiti leva. Zdaj bom ta recept zaupala tudi vam. merijo na zastavljene poslovne ali komunikacijske cilje naro~nika. Recept, ki osvaja Du{ka Vuga Cizl

V Cannes je potrebno prijaviti le eno delo, festivala se osebno ne smete udeležiti, na festival

pa morata Jure in Meta iz MM, ki nas potem pokličeta in prineseta leva v Slovenijo. Ja, v vsakem hecu je tudi nekaj resnice. Tisto leto, ko nismo dobili ničesar, torej nobene nagrade, smo pa bili tam. Do sedaj smo se v Cannes prijavili štirikrat. Dvakrat smo dobili leva, enkrat smo bili finalisti. Največji selektorji smo sami. Mislim, da smo včasih skoraj prestrogi do samih sebe. In zakaj v resnici zmagujemo? Jure Apih, starosta marketinga, je rekel, da je v nas tista otroška, preprosta, neposredna ideja, ki zadene bistvo. Res je. Naše ideje so čiste, preproste, brez odvečne navlake. So enostavne in razumljive. Ideje seveda ne padajo z neba. Zanje je potrebno veliko trdega dela, mnogo neprespanih noči in vsakodnevnega tuhtanja. Rada rečem, da je oglaševanje kot moda. Tudi ta se spreminja in ujeti je treba trenutek, trend, in kot bi rekel kolega, preteči je treba veliko „kilometrov“. Delo je stresno in v njem zdržijo le taki, ki ta posel zares ljubijo. In takšni, kot so naši oglasi, torej, enostavni, preprosti in z veliko otroške zavzetosti so tudi moji sodelavci. Takšno priznanje, kot je cannski lev, čeprav ne prinaša nobene finančne nagrade, je največja spodbuda za zaposlene. Tudi naši poslovni partnerji so ponosni na nas in to nam veliko pomeni. Za agencijo samo pa tako pomembna in prestižna nagrada pomeni večjo prepoznavnost in dvig njenega ugleda. Moram pa povedati še nekaj. V naši agenciji ne delamo reklam za festivale, kot mnogi radi očitajo agencijam. Naše kampanje vedno merijo na rezultate. In to je tudi namen našega dela. Namen neke kampanje je več prodati, dvigniti prepoznavnost ter ugled blagovne znamke. Šele takrat, ko je zadovoljen naročnik, smo zadovoljni tudi mi. Takrat vemo, da smo dobro opravili svoj posel in da ga bomo še naprej za istega naročnika. Zvonček na blagajni je namreč najboljši pokazatelj uspešnosti neke kampanje. In tako imamo sedaj levov na Mediamixu za mali živalski vrt. Poleg tistih iz Cannesa smo dobili še take iz čokolade, pa velike iz pliša. In prostora za nove leve in levčke je še dovolj. ■ Duška Vuga Cizl, diplomirana ekonomistka, je direktorica in ustanoviteljica agencije Mediamix, edine slovenske agencije, ki je osvojila leva na Cannskem oglaševalskem festivalu.

Slomerika P

red nekaj tedni je bil na obisku v Sloveniji znani kognitivni znanstvenik profesor Jack Petranker iz Berkeleya (mimogrede: kognitivna znanost je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem zavesti iz različnih zornih kotov). Načrtovane pogovore bi lahko opravili v Nemčiji, kjer je v juliju predaval, vendar se je odločil, da si vzame čas in obišče Slovenijo, ki je – preden je slišal za našo raziskovalno skupino – »ni bilo na njegovem zemljevidu«. Z veliko radovednostjo je spoznaval našo deželico; njena oblika ga ne spominja na kuro, ampak na - leva! Zadnji dan mi je, iskreno začuden, omenil, da res ne razume, zakaj se Slovenija tako peha, da bi bila podobna Ameriki. »What on earth can you possibly gain by this?« se je čudil, ko sem mu govoril o aplavzu, ki ga je požela izjava enega izmed udeležencev okrogle mize na mariborski konferenci Podim, da je Amerika nujna smer našega razvoja. Jack ni povprečen Američan. Prepotoval je svet po dolgem in počez, gladko govori tri jezike, njegova zbirka diplom pa vključuje pravo na Yaleu in mednarodne odnose na Berkeleyu. Njegovo mnenje ni kritika ameriškega sistema (kot večina Američanov je tudi on prepričan, da živi v najboljši državi na svetu), ampak izvira iz občutka za razlike. In katera je najočitnejša razlika med Slovenijo in Ameriko? Velikost seveda.

Breme velikih, pečat malih

Razmi{ljanje »ve~ je bolje« pri majhnih ne deluje. Na sre~o to ni edina možna in tudi ne nujno najbolj{a življenjska strategija. Navsezadnje se po tem principu ravnajo rakaste celice. Majhnost in povezanost sta dobri, celo zdravilni, ~e ju sprejmemo. Vsekakor pa pri velikih ne bomo dobili receptov, kako naj se znajdemo v na{ih okoli{~inah. Urban Korde{ 42

Size does matter! Velikost JE pomembna! Veliki fantje se lahko zanesejo na grobo silo, mali pa morajo ubrati drugačen pristop. Veliki si lahko privoščijo preprosto premočrtno razmišljanje v stilu »več je bolje«. Ali pa »rast je dobra«. Predstavljam si, da je v ogromni državi, kot je Amerika, še vedno možno graditi na predpostavki, da je hitro in vztrajno bogatenje osrečujoče in možno v nedogled. V deželi neomejenih možnosti se da vedno priti še višje, veliki so lahko še večji. Mirovanje, oziroma prenehanje rasti, pomeni smrt, saj za tabo vedno plava množica morskih psov, ki si želijo tvojega mes(t)a. Pretirano ogledovanje naokrog in filozofiranje samo škodita, najbolje je z vso silo riniti naprej, proti večji jahti in mogočnejši vili. Tako je pri velikih. Pri nas, kjer sta Čolnarska ulica in Rakova jelša oddaljeni le nekaj sto metrov, je perspektiva precej drugačna. Idejo neskončne

premočrtne rasti stalno »kvarijo« povsod prisotni znaki medsebojne povezanosti in odvisnosti. Preprosto premalo nas je in preveč smo povezani, da bi se lahko resno igrali igrico veliki-mali ali elita-raja. (Matjaž Gantar ni lažno skromen, ko se ne pusti uvrstiti med tajkune in/ali bogataše. Očitno premore dovolj modrosti, da je spoznal kako smešna so takšna razvrščanja v vasici, ki ji pravimo Slovenija.)

Pri velikih je {e vedno možno graditi na predpostavki, da je hitro in vztrajno bogatenje osre~ujo~e in možno v nedogled. Banalno razmišljanje »več je bolje« pri majhnih ne deluje. Na srečo to ni edina možna in tudi ne nujno najboljša življenjska strategija (navsezadnje se po tem principu ravnajo rakaste celice). Mali smo oropani veličine, sanj o neskončnih priložnostih za rast, namesto tega nam ostanejo pogled na sosedovo dvorišče in zelo omejen krog ljudi, ki jih, hočeš-nočeš, vedno znova srečujemo. Če v takšnih pogojih sledimo vzoru, ki ga postavljajo veliki, kaj kmalu doumemo Sartrovo definicijo pekla (»pekel so ljudje okrog nas«). Lahko pa stvar obrnemo in se spomnimo, da nič ni bolj izpolnjujočega od občutka povezanosti, intimnosti, skupnosti. Velikost je pomembna, ni pa nujno boljša.

Krožna vzročnost Seveda je biti velik mnogo preprosteje. Enostaven linearen pogled ne zahteva veliko razmišljanja (dokaz: sedanji ameriški predsednik). Ko govorim o »linearnem pogledu,« mislim na vero, da se do-godki odvijajo vzdolž vzročno-posledičnih verig, ki imajo svoj začetek in konec, predvsem pa smer: dogodek A je vzrok za dogodek B, B je vzrok za C in tako naprej. C je torej posledica A-ja: če spremenimo A, lahko s tem uravnavamo C. Večina ekonomskih, še posebej makroekonomskih, teorij temelji na tovrstnih modelih, ki so lahko včasih zelo koristni – če jih uporabljamo na sistemu primerne velikosti. Ko pa v katero koli smer prekoračimo meje, se izkažejo zgolj za približek, navadno zelo nerealističen.

prekratke, oziroma se prehitro zaprejo v obroč. Življenje v miniaturnem okolju, kot je naša državica, vsak dan zapira kavzalne zanke in nas živo opominja na prepletene povezave. Kljub temu je mikavnost preprostih linearnih modelov velika. Na primer model družbe, ki je utemeljena na treh stebrih: politiki, gospodarstvu in civilni družbi. Seveda lahko tudi pri nas ločimo omenjene tri sfere. Težko pa jih v deželi, kjer

Vplivamo torej s stališča ločenosti, soustvarjamo pa s stališča vključenosti. Tudi če se na primer borimo proti namenom predstavnikov druge sfere, je boj s stališča udeleženosti čisto nekaj drugega kot boj nekoga, ki ne čuti prav nobene povezanosti s skupnostjo kot celoto. Sprejetje stališča udeleženosti pomeni, da se zavedamo, da naše početje soustvarja celoto, ki ji pripadamo. Pomeni tudi, da se zavedamo, kako blizu so si vse sfere. foto: Borut Peterlin, Mladina

Linearni pojavi so navadno le del krožnega in notranje prepletenega procesa. Če imamo dovolj velik krog, lahko njegov izsek aproksimiramo z ravno črto. Pri manjšem krogu (ali pa če pogledamo prvi krog dovolj od daleč) približek ravne črte ne deluje. Tako nekako je s približkom linearnosti. Ko smo zunaj meja njegove veljavnosti, se znajdemo v svetu, kjer se vse dogaja v krogih, ciklično, medsebojno

Razlika med linearnim in krožnim razmišljanjem je razlika med vplivanjem in (so)ustvarjanjem.

povezano. A vpliva na B, B na C, C nazaj na A. Ali še huje: A in B sta drug drugemu hkrati vzrok in posledica. Temu pravimo krožna vzročnost. Manjši kot je krog, bolj je očitna.

Premalo nas je in preve~ smo povezani, da bi se lahko resno igrali igrico veliki-mali ali elita-raja. Naši mladi ekonomski talenti, ki so jih v Ameriki naučili preprostih linearnih makroekonomskih formul, skušajo naučeno na vsak način prenesti v slovenski prostor. Naš majhen, prepleten, kompleksen in teoriji neprijazen vsakdan pa jih seveda vedno znova zavrne. Pri nas so vzročne verige A -> B -> C -> itd. na žalost (ali na srečo?)

je skoraj nemogoče ne imeti vsaj kakšnega daljnega sorodnika med politiki in kjer v vsakem domačem filmu vidiš znance, če že ne igraš v njem, obravnavamo kot neodvisne sisteme.

Od vplivanja k soustvarjanju

Kako je pri nas to sploh mogoče spregledati? V deželi, kjer neprestano menjamo vloge in jih mnogokrat igramo več hkrati? Kjer je bil, na primer, sedanji predsednik vlade petnajst let nazaj tako rekoč simbol za civilno družbo. In kjer predsednik države hkrati vodi eno največjih civilno-družbenih gibanj.

Razlika med linearnim in krožnim razmišljanjem je razlika med vplivanjem in (so)ustvarjanjem. Če razmišljamo linearno, lahko opazujemo kako ena sfera (na primer civilna družba) vpliva, oziroma poskuša vplivati, na drugi dve. Če pa se zavemo prepletenosti in udeleženosti v celoti, je veliko bolj konstruktivno razmišljati o soustvarjanju. Ko soustvarjamo, se zavedamo, da dodajamo k tistemu, kar počnejo drugi. Cilj, ki ga zasledujemo torej ni vse, pri soustvarjanju vedno upoštevamo celoto, saj se zavedamo, da smo njen del.

To prepletenost lahko gledamo kot »anomalijo«, ki kvari sliko linearnega modela družbe. Mnogo bolj modro pa je, da jo sprejmemo kot osnovno lastnost okolja, v katerem živimo. Pa čeprav je včasih linearen model neubranljivo privlačen …, ko mi na primer gre sosed blazno na živce, ali pa ravno turbo bogatim in se mi zdi, da sem pocukal boga za brado, ali pa sem ravno dobil »pomemben« politični stolček, ali pa ravno – besen na vlado – začenjam civilnodružbeno iniciativo … 43

V vseh navedenih primerih svetujem trenutek za razmislek o dejstvu, da živimo na zaplati zemlje, ne dosti večji od planeta Malega princa, kjer vsaka močneje zalučana žoga prileti naokrog in zadene neprevidnega metalca naravnost v hrbet.

Zdi se mi, da računanje na odgovornost državnih uradnikov ni tako naivna predpostavka, če upoštevamo prej omenjeno povezanost družbenih sfer. Najverjetneje bo čez nekaj let celotna piramida obrnjena in se bo današnji uradnik znašel v vlogi prosilca.

Zaupanje nad objektivnostjo

Četudi je zgornji primer naiven in predlog nemogoč, to ne spremeni dejstva, da ignoriranje majhnosti in posledične medsebojne povezanosti ne moreta prinesti nič dobrega. Majhnost in povezanost sta dobri, celo zdravilni, če ju sprejmemo. Vsekakor pa pri velikih ne bomo dobili receptov, kako naj se znajdemo v naših okoliščinah.

Stališče vključenosti ni enoumje. Je sprejemanje razlik in zavedanje soodvisnosti. Za konec naj si privoščim konkreten primer. Vzemimo razdeljevanje državnega denarja na raznih razpisih. Vsaj v teoriji si lahko predstavljam, kako neka ameriška vladna služba razdeljuje denar po strogih objektivnih kriterijih. Celo v primeru, da imajo oblastniki svoje izbrance, gre za relativno majhen odstotek vseh kandidatov, tako da se ostanek še vedno razdeli glede na določene kriterije. Pri nas pa je kaj takega res težko. Zelo redki so državni razpisi, kjer tisti, ki delijo denar, ne bi poznali dobršnega dela udeležencev, oziroma bili z njimi tako ali drugače povezani. Kaj pa lahko drugega pričakujemo ob naši majhnosti? Kljub temu pa se na ministrstvih in državnih agencijah neprestano odvijajo burleske »objektivnega« ocenjevanja kandidatov. Če ne gre, pač ne gre. Zakaj ne bi preprosto priznali nezmožnost objektivnega odločanja? Bi bilo res tako nezaslišano zaupati ocenjevalcu, da se je odločil po svoji najboljši presoji? Hkrati pa ga obvezati, da v obrazložitvi poleg kriterijev pojasni tudi odnos do kandidatov oziroma svojo povezanost z njimi – ne v smislu razkrinkanja ocenjevalca, ampak kot njegovo popolno in iskreno poročilo … in kot informacijo za volivce.

V Ameriki je treba postati res velik, ogromen, da opaziš kako se kavzalni krog sklene. Billu Gatesu se je to zgodilo nekje okrog šestdesete milijarde, ko mu je postalo nekoliko dolgčas stalnega vzpona in se je odločil, da bo denarce, za katere se je zadnjih 25 let tako trudil, vrnil, od koder so prišli. Seveda pa tudi 60 milijard (ali 40 v primeru Warrena Buffeta) ni nobena garancija za spremembo pogleda; velikih nič ne sili v takšen zasuk, do njega pripelje intimna sprememba v dojemanju odnosa jaz-svet. Naša majhnost nam lahko pomaga doseči omenjeno spremembo v zavedanju in nam tako prihraniti vojno vseh proti vsem, ki divja v zahodnemu svetu in povzroča epidemijo osamljenosti – najhujše tegobe današnjega časa. Jack Petranker pa je po odlični večerji v ljubljanski slow-food restavraciji pripomnil: »Če že morate slediti našemu vzoru, postanite vsaj Slowmerika.« ■

Dr. Urban Kordeš je matematik, fizik in doktor filozofije. Je predsednik Slovenskega društva za kognitivne znanosti in avtor knjige Od resnice k zaupanju.

IDEJAlizem za kreaKtivizem Ustvarjalnost je ~loveka poslala na Luno, a je danes {e vedno pre{ibka, da bi ga poslala na najglobljo to~ko pod morsko gladino. TiPovej!

te se kdaj vprašali, kako ustvarjalni ste, kako ustvarjalna je vaša organizacija in kako ustvarjalno je okolje, v katerem živite? Če je odgovor pritrdilen, ste na dobri poti, da preživite. Ustvarjalnost je danes odločujoči vir konkurenčne prednosti in vse bolj predstavlja gonilno silo gospodarske rasti ter razvoja. Vedno več ljudi opravlja ustvarjalne poklice, ustvarjalna okolja pa so vse bolj zaželena in cenjena, tako kot je cenjen in zaželen ustvarjalni življenjski slog. Tega posamezniki najlaže udejanjijo v okviru ustvarjalnih skupnosti. Te so živahni, odprti prostori, ki spodbujajo osebnostno rast, kulturne in tehnološke preboje, odpirajo nova delovna mesta in ustvarjajo bogastvo ter sprejemajo različne življenjske sloge in kulture. Najvidnejši primeri ustvarjalnih, hitro rastočih in uspešnih, okolij so Silicijeva dolina v ZDA ter Švedska in Irska v Evropi.

Homo Creatus Organizacija, ki želi biti uspešna, se mora prilagoditi ustvarjalnim posameznikom. Potrebno je ustvariti pogoje, v katerih bodo ustvarjalni delavci lahko izkoristili vse svoje sposobnosti. Ti pogoji vključujejo gibljiv delovni čas, sproščen način komunikacije in oblačenja, manj birokracije in hierarhije. Poleg dobrih pogojev za delo pa ustvarjalne posameznike seveda zanima tudi kakovost življenja. Od svojega okolja pričakujejo, da je odprto in strpno do drugačnosti, ima močno ulično kulturo, ki jih navdihuje, ter dobre možnosti za rekreacijo in različne športne aktivnosti, po možnosti na prostem.

TiPovej! in ne bodi tiho Mladi so med najpomembnejšimi tvorci ustvarjalnega okolja, zato bodo morali v prihodnosti prevzeti aktivnejšo vlogo pri njegovem ustvarjanju. Vzgajati jih moramo v kreAktivne posameznike, ki so sposobni svojo ustvarjalnost pretvoriti v akcijo. Zato jim je potrebno omogočiti pogoje in oblikovati priložnosti. TiPovej! je razvojno-izobraževalna organizacija, ki verjame v mlade. Spodbujamo jih k ustvarjalnosti in jim omogočamo uresničitev njihovih idej, pri čemer jih podpiramo s konkretnim znanjem in z izkušnjami, jih izobražujemo in usmerjamo. Iščemo IDEJAliste, mlade z idejami. V kratki uvodni delavnici jih naučimo, kako jasno in razumljivo predstaviti idejo. V nadaljevanju jih na večdnevnem intenzivnem seminarju v sodelovanju z izkušenimi strokovnjaki za različne stopnje uresničevanja idej, od industrijskega oblikovalca do mojstra besede, od umetnika do podjetnika, usposobimo za pripravo operativnega načrta uspeha in posledično za uresničitev svoje ideje. Na koncu najboljšim idejam TiPovej! iz svojega Sklada za mlade z idejami pomagamo s finančnimi sredstvi, kar omogoča hitrejšo izstrelitev ideje.

Kdo pozna mlade? Z večletnimi izkušnjami pri delu z mladimi in gibanjem v slovenski družbi TiPovej! ugotovljamo, da je mladim potrebno zagotavljati okolje, ki spodbuja ustvarjalnost in jih uči inovativnost. Mladi bodo morali v prihodnosti prevzeti breme naraščanja starajočega se prebivalstva in postati odločilni v doseganju večje gospodarske rasti in delovnih mest. Prehod iz otroštva v odraslost je postopen in čedalje zahtevnejši. Obdobje mladosti se podaljšuje in mladi se vse kasneje ekonomsko osamosvajajo. Eden izmed ključnih in najzahtevnejših prehodov je prehod po zaključenem izobraževanju v svet dela. Proces individualizacije zaznamuje tudi mlade. Sami so odgovorni za oblikovanje poteka svoje življenjske poti, svobodno odločajo in oblikujejo lastne biografije, po drugi strani pa postajajo odvisni od pritiskov trga delovne sile, izobraževalnega sistema, sistemov socialnega varstva, socialnega zavarovanja itd.

Od leta 2000 se v Sloveniji brezposelnost zmanjšuje, delež mladih, iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih diplomantov, pa povečuje. Mladi so pogosto najmanj zaščiteni del delovne sile. Zato je potrebno zagotoviti programe za mlade, ki jih bodo pripravili na uspešno vključevanje v družbo in jim ponudili podporo pri prehodu med mladostjo in odraslostjo. Na srednjih šolah TiPovej! gostujemo z delavnicami Možganski fitnes, na katerih dijakom osvetlimo pomen kreativnosti, prebudimo njihove lastne dobre zamisli in jih opogumimo, da jih uresničijo, saj so ideje priložnost za prihodnost. Vsebina delavnice vpliva na iskanje in prepoznavanje osebnostnih sposobnosti, motivira mlade za reševanje problemov in izboljšuje skupinsko delo v razredu.

Žogica je v skupnem naročju V januarju 2006 so v Bruslju predstavili peto evropsko inovacijsko lestvico, na kateri je Slovenija zasedla 14. mesto. Napovedujejo nam, da bomo dosegli evropsko povprečje v 9 letih. Kot družba moramo vzgajati kreAktivne mlade in jim ponujati dobre priložnosti za uspeh. Vse to je tudi osnova vizije, ki si jo je zastavila ekipa TiPovej!. Z njo želi udejanjiti Slovenijo kot prostor, ugoden za uresničevanje idej, kjer se ideje spreminjajo v projekte, podjetja in rast. Zato, da bomo zgradili prvo podvodno mesto na najgloblji točki morskega dna. Ustvarjalnost ni otipljiva, ne da se je kupiti ali prodati ter pripada vsem, čeprav družba še vedno spodbuja nadarjenost manjšine in pri tem zanemarja ustvarjalnost večine. Negujmo ustvarjalnost in jo spreminjajmo v inovativnost. TiPovej! je organizacija z izkušnjami in rezultati na področju usposabljanja mladih za izpolnjevanje idej in je ustvarjalno okolje, ki je vedno v pogonu, in kjer se rojevajo nove družbene rešitve. TiPovej! sodeluje z vsemi, ki želite prispevati k ustvarjalni družbi in je partner vsem tistim, ki cenite ustvarjalnost in potrebujete ustvarjalne posameznike. Si za? Sem. TiPovej! ■ TiPovej! je Zavod za ustvarjalno družbo ustanovljen z namenom širjenja kulture ustvarjalnosti, usposabljanja za uresničevanje idej in prispevanja k oblikovanju ustvarjalne družbe.

Dru`ba po meri ~loveka Zakaj Slovenija? Kaj vas je pritegnilo na tej mali deželici? Slovenci ste izjemen narod. V Slovenijo sem prvič prišel pred 16-imi leti. Od takrat sem imel veliko priložnosti, da sem spoznaval slovenski duh in slovensko miselnost. Imate veliko prednost pred drugimi narodi, saj znate uporabljati roke, poslušati srce in misliti s svojo glavo. Sposobni ste se navdušiti za to, kar mislite in temu slediti. To pa je prvi pogoj za preobrazbo družbe, ki bi bila narejena po meri človeka. Ali sodobna družba ni takšna?

Wolfgang Findeisen je ve~plasten ~lovek. Zase pravi, da je u~itelj in u~itelj u~iteljev. Vrsto let se je namre~ ukvarjal z otroki z vedenjskimi motnjami in vodil dodatna izobraževanja za u~itelje prizadetih otrok. Je pa tudi zdravilec, u~itelj glasbe in poznavalec družbenih dogajanj. Kot prepri~an zagovornik uravnoteženega sodelovanja med razli~nimi stebri družbe trdno verjame, da smo ljudje dolžni razmi{ljati in ukrepati ter biti odgovorni za svoja dejanja, namesto da svojo odgovornost prena{amo na druge, kar se najlep{e \ pokaže prav v primeru politi~nega (ne)dialoga. V Slovenijo prihaja že vrsto let, med drugim je sodeloval pri prvih korakih Waldorfske {ole pri nas, in v okviru Idriarta predstavljal Steinerjev koncept ureditve družbe. 46

Današnja ureditev sveta je pisana po meri kapitala in njegovega najmočnejšega organa, Svetovne trgovinske organizacije (STO). Ta v imenu oviranja svobodne trgovine posega v najosnovnejše človeške pravice, celo v tako tako temeljne, kot so pravica do oskrbe s pitno vodo ali čistega zraka. Evropska ustava je narejena po pravilih STO, to pa v praksi pomeni diktat majhnega števila koncernov, ki obvladujejo Evropo. V Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji so se že pokazali prvi negativni učinki predpisov evropske ustave, zato so jo na Nizozemskem in v Franciji zavrnili. Kako STO in evropska ustava posegata v temeljne človeške pravice? Predvsem uničujeta posebnosti narodov, njihovo kulturo, ki je zrasla iz etnografskih značilnosti, pa tudi sposobnost samoiniciativnega razvoja gospodarstva. Posameznik po vsem svetu je vse bolj okleščen na raven potrošnika. Izgublja svoje sposobnosti in moč, da prispeva h kulturi časa. Prodaja in trži se vse, kar se na človeku lahko trži, vključno z njegovimi temeljnimi pravicami. Kar poglejte: izobraževanje se trži od vrtca do univerze, na prodaj so pravice do oskrbe z vodo, zdravjem, tržita se promet, energija ...

odkupile koncesije za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Zgodilo se je dvoje. Cene pitne vode so začele drastično naraščati, kakovost storitve pa enako močno upadati. Oboje zaradi interesa kapitala investitorjev, ki morajo s svojimi naložbami ustvarjati dobiček. Lokalne oblasti so pri tem z nacionalno regulativo praktično brez moči, saj za mednarodne korporacije veljajo določbe arbitraže STO. Edina pot je ponoven odkup pravic do oskrbe s pitno vodo, pa čeprav za neprimerno večjo vsoto. V Nemčiji se tovrsten pritisk na lokalne oblasti že dogaja, v Venezueli ali na Filipinih pa so ta proces že izpeljali.

Slovenci znate uporabljati roke, poslu{ati srce in misliti s svojo glavo. Sposobni ste se navdu{iti za to, kar mislite in temu slediti. Gre torej za to, da obstajajo, ali bi morale obstajati, meje, do koder seže logika kapitala in kjer se začne nedotakljivost temeljnih človekovih pravic? Gre za to, da moramo zagotoviti, da bo svoboda tržnega gospodarstva veljala za vse. Ne le za velike. Da ne bodo majhne kmetije obsojene na propad, ker bodo subvencije dodeljene zgolj kmetijam od določene velikosti naprej. Da se bo potrošnik lahko svobodno odločal, ali želi gensko predelano hrano ali ne, in da njegove odločitve ne bodo s strani STO prepoznane kot oviranje svobodne trgovine. Ali ste vedeli, da lahko STO sankcionira nacionalne ukrepe neke države, ki jih je le-ta sprejela za zaščito prebivalstva, če presodi, da omejujejo prosto trgovino?

Ali ni tak pogled nekoliko črnogled? Prej bi rekel, da odslikava stvarnost. V Nemčiji je pred kratkim prišla v javnost novica, da je arbitraža STO izrekla naši državi kazen, ker smo določena področja opredelili kot naravovarstvena. Kar po razumevanju STO ovira svobodno trgovino. Zelo ilustrativen je primer oskrbe s pitno vodo. Mednarodne korporacije so od lokalnih oblasti

Imate na vse to kakšen odgovor, smer rešitve? Lahko bi rekli, da se je potem, ko so v Franciji in na Nizozemskem zavrnili sprejetje evropske ustave, čas nekako ustavil. Priložnost je dobilo prebivalstvo. Civilna družba lahko spregovori in postavi svoje zahteve ter prepreči, da se še naprej prodajajo osnovne človeške pravice. Mednje sodi, konec koncev, tudi pravica do

foto: arhiv W. Findeisen

Izobraževanje, ki teži k enakosti ljudi in s svojimi programi oblikuje primerljive posameznike, je zavrlo enkratnost posameznika in izgubilo njegov inovativni naboj. Izobraževalni sistemi bi se morali preoblikovati v duhu potreb novega so-oblikovanja družbe. Kaj pa v Sloveniji? Pri nas smo evropsko ustavo že sprejeli ... To je res. Sprejeli ste jo, čeprav večina Slovencev resnične vsebine evropske ustave ne pozna. Lahko rečemo, da je zaradi tega vaša odločitev pravzaprav neveljavna. Obljubili ste nekaj, za kar po vsebini, če bi jo poznal, nihče ne bi glasoval. In smo spet pri kakovosti obveščanja. Ljudje, ki glasujejo na referendumih, za oblikovanje objektivne odločitve preprosto nimajo na razpolago vseh informacij. Slovenska vlada se še lahko spomni na mnenje prebivalstva. Prisluhne naj temu, kaj ljudje zares hočejo, namesto da se ukvarja s tem, za katere potrebe svetovnih koncernov mora svoje prebivalstvo šele usposobiti.

Ve~ina Slovencev resni~ne vsebine evropske ustave ne pozna, zato je odlo~itev za njeno sprejetje pravzaprav neveljavna. Obljubili ste nekaj za kar navadno nebi glasovali.

Ljudje smo sposobni soodločanja na vseh treh ravneh družbe: na gospodarski, politični in kulturni ravni.

tega, katere proizvode želimo kupovati, kateri izdelki naj sploh pridejo na police trgovin.

tema vse tri obraze: gospodarskega, političnega in kulturnega.

Odločilnega pomena pri tem je obveščenost. Dobro obveščeno prebivalstvo nikoli ne bi razprodalo svojih pravic do izobraževanja, zdravja, vode, energije, zraka, itd., pač pa bi želelo aktivno sodelovati pri njihovem upravljanju in razvoju.

Soodločanje skriva izjemno kulturno moč. Samo če je kultura enakovredno soudeležena pri odločanju, lahko dobita politika in gospodarstvo značaj trajnostne rasti.

Nasproti kapitalski logiki STO moramo torej postaviti drugačen koncept oblikovanja družbe. Govorim o možnosti so-oblikovanja, o pravici posameznika do so-odločanja. Ljudje smo sposobni so-odločanja na vseh treh ravneh družbe: na gospodarski, politični in kulturni. Civilno družbo je potrebno enakovredno upoštevati pri vseh odločivah na državni ravni pa vse do lokalne samouprave. Pri vsaki odločitvi morajo ekomonija, politika in kultura odpreti dialog preko svojih predstavnikov, saj ima vsaka

Na podlagi česa ste tako trdno prepričani v sposobnost posameznika za sooblikovanje družbe? Človek ima edinstveno sposobnost graditi lastno kulturo. To je dejstvo in tega ne smemo zanemariti. Vendar pa ne smemo spregledati tudi vpliva izobraževalnih sistemov, ki lahko to človeško sposobnost pospeši ali hudo zavre. Inovativne sposobnosti v gospodarstvu so odvisne od iniciativne sposobnosti posameznika in zahtevajo tak sistem izobraževanja, ki ne zanemarja različnosti in enkratne sposobnosti vsakega posameznika.

Po drugi strani pa je potrebno za sprejemanje odločitev v politiki in gospodarstvu usposobiti tudi nosilce kulturne moči. Ali se mora potemtakem civilna družba okrepiti? Take iniciative praviloma naletijo na velike odpore. Vendar je prav civilna družba tisto varovalo in protiutež v družbi, ki zagotavlja, da se sliši glas zadostnega števila občanov. Zastopniki kulture omogočijo, da se razvija družba, ki je ne vodijo zgolj politični ali gospodarski interesi. Res pa je, da morata biti enakovrednost vseh treh ravneh, gospodarski, politični in kulturni, ter načelo soodločanja zagotovljena z ustavo. Poleg tega mora državna ustava uzakoniti pomen nacionalnih pravic, ki so nad mednarodnimi. Filipinci imajo, na primer, oboje že zabeleženo v svoji ustavi. Moč prebivalstva je neznanska, le odkriti mora svojo sposobnost sooblikovanja kulture. Ozavestiti, da si sposoben tvoriti lastne ideje in jih uresničevati. To je sposobnost, ki jo, kot sem že dejal, v veliki meri imate Slovenci. Znate narediti to, kar mislite, in to je pravi pogoj za preobrazbo družbe. 47

Če bi Sloveniji uspelo, da iz svojih korenin, iz talentov ljudi, ki tu živijo, iz kulture, ki je tukaj zrasla, in iz kulture, ki bi jo bilo še potrebno razviti, da svoj izviren prispevek Evropski uniji, ne bi bilo nobene nevarnosti, da bi postali odslikava sedanje Amerike. Z vsem spoštovanjem, seveda, do ameriške izvorne kulture. Kaj lahko k temu prispevajo mediji? Po mojih opažanjih mediji uspehov drugih dežel pri oblikovanju družbenega dialoga ne obravnavajo dovolj pogosto. Zelo malo ali pa zelo površno je bilo napisanega o spremebi določil v filipinski ustavi ali o tem, da je oskrba s pitno vodo v Venezueli spet v rokah lokalnih oblasti. Kljub temu ljudje o takih dosežkih slišijo in krepijo lastno zavedanje. Novinarji se bodo morali odločiti, ali bodo samo organ, ki bo povzemal novice tiskovnih agencij, ali pa bodo zmogli svobodno poročati po svoji vesti in postati tisti organ, ki zaznava potrebe naroda in o njih govori, nekakšna usta naroda. Vsak od nas se mora namreč vprašati, kakšno bodočnost želi darovati svojim otrokom, kakšno prihodnost jim želi ustvariti. To je edina mera, po kateri se moramo soočati s problematiko svojega časa. ■ Polona Pibernik

Slovenci znate narediti to, kar mislite. To je pravi pogoj za preobrazbo družbe.

| ê ê O W ê ±ê ê ê ê O êq ê ê ê ê ê O: ê ê ê ê ê : ê O ê ê : ê êw ê ê O ±ê ê : ê ±ê ê ê ê êv ê ê ê ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê O êw O: ê ê ·

zyjzpê ê ê ê ê ±ê{ W O ê¡¡¦±ê¡ªªªês ±êz ê { ®ê¡ê¢¤¢ê¨ªêªª±êm ®ê¡ê¤¢£ê¤¡ê§£±êl¾ O ®ê Í ±ê<<<N87(N8.

Oglasno sporočilo

Iskalni marketing na spletu – najbolj učinkovito orodje direktnega marketinga Iskalni marketing oz. trženje s pomočjo spletnih iskalnikov je relativno nova trženjska disciplina, ki v zadnjih nekaj letih tako v ZDA kakor tudi v EU in Sloveniji doživlja razcvet, ki si ga je marsikdo pred kratkim še težko predstavljal. V zadnjih nekaj letih je iskalni marketing postal najbolj razširjena in priljubljena oblika spletnega oglaševanja, merjeno v povrnitvi investicije (ROI) in količini denarja, ki ga podjetja namenjajo zanj. V svetu je po zadnjih raziskavah IAB iskalni marketing v lanskem letu dosegel 37 odstotno letno rast. V enakem obdobju lani je Najdi.si beležil skoraj identično rast oglasnih prihodkov (36 %), predvsem po zaslugi vzpona iskalnega marketinga, ki predstavlja blizu 2/3 oglasnih prihodkov Najdi.si.

Deﬁnicija iskalnega marketinga Iskalni marketing je najlažje ponazoriti s konkretnimi primeri. Podjetje, ki se na primer ukvarja z izdelavo spletnih strani, lahko na iskalnikih, kot je Najdi.si, uporabi naslednje tri oblike iskalnega marketinga. Prva možnost je zakup sponzorirane povezave - tekstovnega oglasa, ki se na vrhu strani z rezultati prikaže vsakič, ko nekdo v iskalnik vpiše »izdelava spletnih strani«, »izdelava web strani«, »izdelava internet strani« itd. V tem primeru podjetje ne plača samih prikazov oglasa, ampak le za tiste potencialne kupce, ki jih oglas tako zanima, da nanj kliknejo. Druga možnost je zakup ekskluzivnega graﬁčnega oglasa na ključne besede, ki se prav tako pojavi na strani z rezultati iskanj vsakič, ko nekdo v iskalnik vpiše zakupljeno besedo ali besedno zvezo. Tretja oblika iskalnega marketinga je najem podjetja oz. strokovnjaka za optimizacijo spletnih strani; ta lahko doseže, da se podjetje na določene ključne besede visoko pojavlja na neplačanih rezultatih iskanj.

Primerjava iskalnega marketinga in klasičnih oblik direktnega marketinga Iskalni marketing je oblika direktnega marketinga, vendar ima pred klasičnimi oblikami direktnega marketinga, kot je npr. direktna pošta ali telefonski marketing, prednost. Iskalni marketing posreduje informacije potencialnim kupcem v trenutku, ko si jih želijo. Sodeč po raziskavah so želene informacije običajno posredno ali neposredno komercialne narave, kar pomeni veliko verjetnost, da je ta obiskovalec v eni od faz nakupnega procesa (primerjanje cen, odločanje o nakupu …). Če pomislimo na prezasičenost z glasi tako ni čudno, da je iskalni marketing kar 35x učinkovitejši npr. od direktne pošte, ko gre za pridobivanje potencialnega kupca (Vir: WebSourced, Inc).

Graﬁčni prikaz vseh treh oblik iskalnega marketinga. Spletnemu obiskovalcu, ki išče “izdelava spletnih strani”, se na vrhu strani z rezultati prikažejo podjetja, ki nudijo izdelavo spletnih strani in kot del marketinške strategije uporabljajo iskalni marketing.

ALI STE VEDELI: - slovenski spletni iskalnik Najdi.si uporablja že preko 820.000 Slovencev, torej ima večji doseg kot vodilni dnevnoinformativni časopisi v Sloveniji; - strošek pridobitve novega kupca je po zadnjih tujih raziskavah daleč najnižji ob uporabi iskalnega marketinga (Vir: WebSourced, Inc); - v Sloveniji iskalni marketing v svojih marketinških aktivnostih uporablja že preko 600 podjetij, med katera sodijo: Arcont, Mobitel, Debitel, Hewlett Packard, Slovenska Knjiga, Kompas itd.

foto: Rok Rožman, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

Red in disciplina. Ali svoboda?

Življenje je tekma. Tudi učenci se morajo naučiti zmagovati in športno prenašati poraze.

Šolstvo je do nedavnega predstavljalo dokaj zaprt sistem, brez velikih nevarnosti za obstoj posamezne {ole. V zadnjem ~asu pa v {ole prav tako vstopa konkuren~ni boj. 50

Viljem Kova~i~

prememba je posledica zmanjšanja populacije na eni in širjenja ponudbe izobraževalnih programov na drugi strani. Pri tem ne gre le za problem obstoja posameznih šol, pač pa zgolj za preprosto dejstvo, da gospodarstvo in družba ne moreta preživeti brez kakovostnega izobraževalnega sistema, brez sistema v smislu izobraževanja in vzgoje za kakovost.

ni največ, kar lahko storimo v danem trenutku. Prav ta odnos lahko odločilno vpliva na prizadevanja, da šola zagotavlja podporo konkretnim potrebam družbe in gospodarstva.

Trditev, da je šolstvo storitvena dejavnost, pomeni, da kljub posebnostim tudi v šolstvu veljajo podobni principi delovanja kot v večini storitvenih dejavnosti. Na eni strani imamo izvajalce: storitev - šolo z zaposlenimi, ki dobijo za svoje delo plačilo, na drugi strani pa odjemalce storitev. Odjemalci storitve plačajo, družba država, lokalna skupnost in starši praviloma z denarjem, učenci kot neposredni odjemalci pa na drugačen način, in sicer z vloženim trudom ter časom itn. (Zorko, 2003).

Starši si cilje in delovanje šole predstavljajo različno, posledično zato tudi kakovost dela šole ocenjujejo zelo različno. Med vprašanji, ki se pojavljajo, sta izpostavljeni dilemi, ali naj šola otroka nauči reda in discipline ali naj mu dopušča najvišjo svobodo (na primer tudi pri obiskovanju pouka) in kreativnost, in druga: naj ima šola visoke izobraževalne cilje ali pa naj zahteva samo toliko, da jo bodo lahko vsi izdelali, ne glede na njen program.

Kot ravnatelj pri vodenju šole delujem na treh osnovnih področjih, za katere menim, da so za šolo in dvig njene kakovosti bistvenega pomena: pri ureditvi dobre in profesionalne klime v kolektivu, materialnih pogojev dela in povečevanju sodelovanja s starši. Prav slednjemu posvečam veliko svojih osebnih prizadevanj, ki jih vodi »veliki cilj«, ki si ga zadajamo kot kolektiv: povečati zanimanje staršev za življenje in delo njihovih otrok v šoli. Verjamem, da izgradnja mostu medsebojnega zaupanja med izvajalci in odjemalci šolskih storitev pome-

Kljub posebnostim tudi v {olstvu veljajo podobni principi delovanja kot v pridobitnih, storitvenih dejavnostih.

Konkurenca začenja vladati tudi v šolah

Mnenje staršev o šoli, odnos, ki ga razvijejo do nje, je pomemben. V medsebojni komunikaciji si starši izmenjujejo veliko dobrega o določeni ustanovi. S tem tekmujejo vtisi, ki so manj pozitivni, in se morda prenašajo še v večjem obsegu. Takšno mnenje pa že ima odločilen vpliv na

izbiro šole drugih staršev, na vpis njihovih otrok na določeno šolo, na mnenje o zaposlenih in posledično na njeno konkurenčnost. Širše gledano so starši svojevrsten medij potreb družbe in okolja v razmerju do šole. Praviloma so namreč nekje zaposleni ali opravljajo samostojno podjetniško dejavnost. S tem so neposredno vpeti v zaznavanje potreb gospodarstva. Z vključevanjem v dejavnosti šole imajo neposredno možnost, da vplivajo na šolski proces, ki naj učence bolje pripravi za poklice, ki jih bodo opravljali. Pri svojem delu opažam, da pobude, povezane s projektnim pristopom, timskim delom, z vzgojo prodajnih veščin, s pridobivanjem retoričnih sposobnosti ipd. prihajajo prav od staršev, zahtevnih in zainteresiranih odjemalcev storitev, ki jih nudimo kot šola. S tem vstopamo v krog razmišljanja, da je šola storitvena dejavnost z vsemi odnosi med izvajalci in odjemalci procesa. Kakovost dela in same storitve se kažejo v medsebojnem zaupanju vseh udeležencev v tem procesu. Pri tem ne gre za popuščanje določenim skupinam v tem procesu, temveč za iskanje optimalnega kompromisa med udeleženci procesa.

Kakovost dela in storitve {ole se kažejo v medsebojnem zaupanju vseh udeležencev v tem procesu. V razmišljanju o razvojnih dilemah šole ne moremo mimo njenih osnovnih odjemalcev - učencev. Otroci, učenci, so, ne glede na stopnjo razvoja, odlični opazovalci okolja, v katerem se nahajajo. Kljub miselnosti starejših, staršev in učiteljev, da so otroci v določenem trenutku nebogljeni, da se ne znajdejo, da ne bodo zmogli, znajo le - ti iz večine situacij priti kot zmagovalci. Pa se tega starejši niti ne zavedamo.

Življenje je tekma. Tudi šole se morajo naučiti zmagovati, da ne bodo generacije prenašale porazov. Življenje je v zadnjem obdobju tekma. Prav zaradi nje učencev ni potrebno zavijati v vato. Vsak mora občutiti utrip tekme, v njej sodelovati, sprejeti izziv, se dokazati, soočiti s težavami, srečati se s slabšim - zmagati, sprejeti čestitko pa kljub temu poraženca spoštovati, srečati se z boljšim – izgubiti pa kljub temu športno prenesti poraz in čestitati zmagovalcu. V teh vrednotah je čar dela na vzgojno-izobraževalnem področju. ■

Viljem Kovačič, ravnatelj OŠ Dobrova, je odličen manager, ki v šolskem okolju razvija dinamično, graditeljsko kulturo.

Od odliãnosti

»Design poganja in opredeljuje podjetje in njegovo temeljno ponudbo vrednosti. Skupaj z oblikovalsko naravnanim razmi‰ljanjem predstavlja Mount Everest intelektualnega kapitala,« pravi Tom Peters, skupaj z Watermanom so-avtor vplivnega managerskega dela »In Search of Excellence«. ^e so bile v osemdesetih letih njune raziskave povezane z na~inom vodenja, Peters v 21. stoletju poudarja pomen designa.

»Design pomeni du‰o, strast tega, kar poãnemo. In sploh ne gre le za izdelke, temveã tudi storitve. Design je del financ, logistike, zavarovalnih polic ... Le malo ljudi to v resnici dojema. Veãina misli, da design pride na koncu in nekaj polep‰a. Apple, Sony in Nokia so antiteze tega. Design je prvi. Je tisto kar in zaradi ãesar ljubim, « pravi v enem od svojih najnovej{ih del. Ker brez o~al v kopalnici ne more prebrati napisa »{ampon« na stekleni~ki, saj je oblikovalec dolo~il preve~ svetlo barvo, ga design lahko spravlja tudi ob `ivce. Besede uglednega poslovnega misleca v uveljavljenem managerskem besednjaku morda zvenijo neobi~ajno. Pa vendar odra`ajo razsvetljenost in utrip ustvarjalne 52

ekonomije 21. stoletja, v kateri se design kot dejavnik konkuren~nosti ume{~a med prednostna podro~ja v tr`no vodilnih podjetjih in dr`avah. Pri tem sploh ne gre le za poklicne oblikovalce. Petersova vizija je oddelek financ, ki ga sestavljajo

glasbenik, poet, umetnik, igralka in antropolog.

Petersovo predvidevanje, kak{no vlogo ima design v poslovanju 21. stoletja, se ujema z ugotovitvami dr. Nancy Adler, svetovno znane profesorice organizacijskega vedenja, medkulturnega managementa ter umetnosti in vodenja s kanadske fakultete McGill, ki je pred kratkim gostovala na IEDC Bled.

»Posel bo vse prej kot tisto, ãesar smo bili navajeni. Najbolj‰a vstopnica za management postaja diploma iz umetnosti.« Podobno meni prof. dr. Skip McGoun, ki na University of Bucknell predava poslovne finance in è ve~ kot desetletje redno gostuje tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti. [tudente v svet bilanc in razumevanja novodobne finan~ne logike uvaja preoble~en v Elvisa Presleya. Izziva jih v razmi{ljanju, kak{ne podobe (angl. images) jim sproàjo pojmi terjatev, kratkoro~nih ob-veznosti, lastni{kega kapitala, dolgoro~nih dolgov... ê ga vpra{ate, zakaj, vam bo odgovoril, da je na podro~ju klasi~nih poslovnih financ è vse znano. Prostor za napredek je v raziskovanju novega, v ustvarjalnosti.

Ekonomika vpliva designa kot ustvarjalne storitve na poslovno uspe{nost je prepri~ljiva: raziskave London Business School ka`ejo, da

vsak odstotek prodaje, namenjen oblikovanju in razvoju izdelkov ali storitev, vpliva na povečanje prodaje in dobička v povprečju za 3 do 4 odstotke letno v obdobju petih let.

Oblikovanje, vklju~eno v projektno delo od prvega dne dalje, zagotavlja preboj med najbolj{e. S priznanjem Red Dot Design Award se Gorenje ume{~a ob bok Nokii, Nissanu, Renaultu ...

Na svetovni ravni se design uvr{~a med eno najbolj dinami~no rasto~ih podro~ij ustvarjalne ekonomije 21. stoletja, ki npr. v ZDA raste z ve~ kot 20 odstotno stopnjo rasti. Zakaj je pomembno, da design vpletemo v svoj poslovni vsakdan? Slovenija se je v svoji stra-

te{ki usmeritvi odlo~ila za rast in konkuren~nost in design je eden od dejavnikov, ki vplivajo na mo`nost preboja med vodilne. Zato mora podobno, kot velja za internet, design postati del na{ega vsakdana, na~ina razmi{ljanja in delovanja. Ni potrebno ali oportunitetna izguba ~asa je, da se nam zgodi izku{nja ameri{kega AT&T, ki so mu Japonci gladko zavrnili celotno po{iljko kablov s pojasnilom: »Kabli so grdi.« [lo je za kable, ki naj bi bili polo`eni pod zemljo! Prodajalec je spregledal vrednote in kulturo kupca: Japonci imajo kar sedem besed za kakovost in estetika je eden od arhetipov kakovosti ...

Kopalni{ka armatura je lahko navdih in zmagovalka: delo Dejana Orlača, {tudenta ljubljanske Akademije za likovno umetnost je novembra 2005 v Singapurju prejelo ugledno priznanje Red Dot Design Award.

Drugi razlog je, da z visoko kakovostnim in tudi vrhunskim designom na{a vodilna podjetja è tekmujejo na svetovnih trgih, med njimi Gorenje, Seaway, Tipro, Trimo, Adria Mobil in druga. S svojimi izdelki in storitvami visoko pozicionirajo blagovno znamko Slovenije in s tem sproàjo pozitivne eksternalije za dràvo

kot celoto. Prilo`nost partnerstva dràve in gospodarstva je v tem, da se dràva odzove v nasprotno smer: ~e je design pomemben za vodilna slovenska podjetja, je pomemben tudi za dràvo. Za podjetja in strokovnjake bi bila celovita in domi{ljena podoba in simboli Slo-venije balzam in vzvod ve~je u~inkovitosti promocije.

21.

Tretji razlog je v tem, da gre pri razumevanju designa za razumevanje dejavnikov konkuren~nosti v novi, globalni ali pa~ ekonomiji 21. stoletja. ^e je bila v~eraj pomembna kakovost, odli~nost, zanesljivost in vse tisto, kar oblikuje uspe{en tr`ni nastop in prodajo, je to danes potrebni pogoj. Zadostnega pomenijo ustvarjalnost, inovativnost, odnos in design. Zanj pravijo, da naredi razliko med biti vpet v nekaj in biti predan ne~emu: razliko med involvement in commitment.

Venere, jedilni servis oblikovalca Karima Rashida jzasnovan tako, da ustvarja umetni{ko kompozic

k designu Ce ˆ hoces ˆ ˆ videti, morasˆ gledati s

»Od Zahoda vzemi tisto, kar v resnici je koristno, le najboljše zgrabi, drugo pa pozabi.« Edita Kuhelj Krajnovi} in Andreja Lajh, vodnarki

Design je prepleten s hitro razvijajo~o se logiko trènjskega inèniringa. Ameri{ke èleznice niso za{le v teàve zaradi konkuren~nih èleznic. Spregledale so, da se transport seli na druga prevozna sredstva, ki so postopoma nadomestila èlezni{kega. Peter Drucker, eden najve~jih mislecev managementa opozarja, da bo v ~asu, ki ga ìvimo, pri{lo do vznika dejavnosti in panog, o katerih se nam {e v~eraj ni niti sanjalo. Ukvarjanje z designom, raziskovanje in inovacije pomenijo soustvarjanje te prihodnosti. »Nokia je prvo finsko globalno podjetje, ki je razumelo marketing. Doslej so nas pri tem vedno mo~no preka{ali Danci in Nizozemci.« pravi Jussi Montonen, direktor in glavni ekonomist Konfederacije finske industrije. Že Sherlock Holmes pa je svojemu zvestemu pomo~niku vedel povedati:

»No, Watson, it was not done by accident, but by design.«

Ora Ito, “enfant terrible” med oblikovalci, je s kisikom obogateno vodo Ogo zlil v obliko zra~nega mehur~ka in ustvaril izdelek, ki se tako po vsebini kot po obliki mo~no razlikuje od konkurence. Mag. Edita Kuhelj Krajnovič je ekonomistka in urednica v Mediade, inovativno zalo`ni{tvo, d.o.o. Andreja Lajh deluje kot umetni{ka direktorica in oblikovalka. Raziskovalno se ukvarja z razvojem izdelkov in storitev.

foto: arhiv IEDC, Bled

Design je povezan z vizionarstvom

duard Čehovin, izredni profesor tipografije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ki ima kar dva »oskarja« s področja designa, trdno verjame, da je vsesplošni izziv sedanjega časa razumevanje, da živimo v novem tisočletju. »Ljudje se še premalo zavedamo, da se je vse bistveno spremenilo, da živimo v novi dobi, ki ima drugačen utrip kot tisočletje, ki smo ga pustili za seboj. Ne gre le za design, temveč se velike spremembe dogajajo tudi na drugih področjih, ki od nas zahtevajo, da razmišljamo in delujemo drugače, kot smo bili navajeni. Slovenija v tem pogledu zaostaja; tujina pomen ustvarjalnosti mnogo bolj razume in ta spoznanja plemeniti v poslovnih dosežkih.«

Garažo poslovne {ole IEDC na Bledu je spremenil v umetni{ko Design je povezan galerijo. Na {e v~eraj gole z vizionarstvom betonske stene je zapisal njegovem mnenju je design, ki ga preprosto nosilno misel zmagovalnega Po opiše kot vse, kar nas obdaja, povezan z vizioprojekta Evropa 2020, za narstvom. »Razumevanje pomena designa je katerega je dobil navdih od odvisno od vizije in širine posameznika. Design pripelje vizijo v življenje. Pri svojem delu srečujem ruskega umetnika El Lisickega: managerje, ki v celoti razumejo vlogo ter mesto »^e se govor razvija v ~asu in designa v poslovnih in ustvarjalnih procesih, tudi takšne, ki na design gledajo z velikim pisava v prostoru, potem je inpomanjkanjem širine. Pri designu nikakor ne gre ~as za nove pisce.« Za novo za vprašanje dober ali slab. Brez designa pretiso~letje nove knjige, novi prosto ne moremo živeti in še manj uspevati.« ljudje, novi politiki, pravi Na ravni politike in države opaža dvojnost meril Eduard ^ehovin. z vidika odnosa do designa.»Vidimo lahko, 54

da je večina vodilnih političnih strank v zadnjem obdobju naredila prenovo svoje celostne grafične podobe. To kaže, da se zavedajo pomena designa in njegove podobe za svoj uspeh. Prav tako država investira v design in arhitekturo tam, kjer to izkorišča neposredno za svoje državniške potrebe. Nasprotno pa se, vsaj kar se designa tiče, ne vlaga na področja, ki zadovoljujejo potrebe državljana. Dogajajo se natečaji najnižje strokovne kakovosti in izbire, ki kažejo na pomanjkanje profesionalnega odnosa do designa.«

Ljudje se {e premalo zavedamo, da se je vse bistveno spremenilo in da živimo v novi dobi. Izpostavlja primere držav, ki so ogromen razvojni premik naredile tudi zaradi tega, ker so design umestile visoko na lestvico svojih nacionalnih vrednot in prednostnih področij. »Na Finskem je bilo vprašanje designa razumljeno skoraj kot vprašanje življenja in smrti. Dvignili so ga na raven državnega pomena, ustrezno zasnovali izobraževanje in s takšno usmeritvijo postopoma postali svetovno znani ter uspešni. Danes vsi poznamo skandinavski design, znamke: Nokia, Ericsson, Volvo ...Tudi v Sloveniji bi bilo potrebno podpreti design na ravni države. Zakaj na primer še vedno nimamo nacionalnega design centra?! Dobra naložba bi bila tudi na primer državno priznanje za design, na podlagi katerega bi imel

nagrajeni izdelek določene bonitete, in se tudi s to pomočjo lažje uveljavil na trgu.«

S tujci se lahko povsem enakovredno kosamo na ravni ideje. Ozadja zaostajanja Slovenije v primerjavi z razvitejšimi državami tako ne išče toliko v (ne)znanju kot v pomanjkanju vizije. Poudarja, da tujina hitreje prepoznava in nagrajuje vrhunski design ali pa mu daje priložnost. Eno od teh je dobila tudi njegova bivša študentka in diplomantka, ki se je prijavila

na razpis oblikovalskega centra v Londonu. Kot profesor je ponosen na njen uspeh, saj je s svojim delom prepričala zahtevno komisijo in je danes del vodilne mednarodne Sonyjeve oblikovalske ekipe. Priložnost Slovenije v dinamičnem okolju 21. stoletja Čehovin vidi prav v ustvarjalnosti. Po njegovem se lahko s tujci povsem enakovredno kosamo na ravni ideje. Pravi, da imamo za to dovolj znanja, manjkajo le priložnost in vizije, da bi se to znanje udejanjalo v korist večje konkurenčnosti podjetij in države na trgu. Oči mu žarijo, ko govori o sodobnih dosežkih, kot sta na primer inovativen dvokolesnik Seagway

ter radio, ki deluje na solarno energijo ter se zažene »s kurblom« in ga uporablja tudi sam ... »To so vrhunsko oblikovalsko domišljeni izdelki. Poglejmo samo avtomobile na hibridni pogon. Nekdo je bil že več kot desetletje nazaj sposoben predvideti potrebe sodobnega časa in razvoja na področju energetike. In to predvidevanje vnesti v izdelek, ki nekaj let nazaj še sploh ni obstajal ...To je vizionarstvo v pravem pomenu besede.« ■

Edita Kuhelj Krajnović

Stene govorijo: »Če se govor razvija v času in pisava v prostoru, potem je čas za nove pisce.« 55

foto: Tomaž Lunder

Umetnost je jeklu dala du{o

Huiqin Wang: Neotipljiva ženska

Temu, kar se je neko~ reklo mecenstvo, danes re~emo družbena odgovornost podjetij. Milan For{tner 56

i treba biti idealist, da bi razumel, kako velik pomen igra umetnost na vseh ravneh življenja. Odslikava podobe časa v jeziku doživetij in občutkov, ki v nas sprožajo nova ali pač drugačna spoznanja o nas samih, življenju mesta, državi, narodu.

trgovine, ko je bila antika na svojem vrhuncu. In pa seveda renesanse, zibelke ustvarjalnosti. Nemogoče je določiti, kdo je bil bolj »zaslužen« za osupljive stvaritve in dognanja tiste dobe. Umetniki? Znanstveniki? Ali pa morda bogate plemiške družine, ki so jih podpirale?

Narod, ki neguje in spodbuja svojo umetniško zakladnico, pogosto dosega zavidljive uspehe tudi na podjetniškem področju. Umetnost namreč vibrira s svojim okoljem, iz njega jemlje in vanj spet velikodušno vrača. Kdor koli lahko vstopi skozi njene duri in se napoji z energijo, s spoznanji, z idejami ali preprosto s tistim lepim, ki človeka notranje obogati. Blagodejnemu medsebojnemu vplivu umetnosti in gospodarstva bi težko ugovarjali. Bežen sprehod skozi zgodovino zadošča. Spomnimo se razcveta

Medičejski vpliv Še danes velja, da je najlažja in najbolj zanesljiva pot za sprožanje ustvarjalnosti in posledično inovativnosti na katerem koli področju v iskanju različnosti, soočanju idej, pogledov, zanimanj in specializacij. V tem procesu so podjetja v dobršni meri prevzela vlogo družine Medici. Če smo ji v njihovem primeru rekli mecenstvo, pa v današnjem času uporabljamo pojem družbene odgovornosti.

Tudi v Sloveniji so podjetja v glavnem že presegla tisto najpreprostejšo ekonomsko usmeritev, ki v ospredje postavlja ustvarjanje dobička. Zadovoljni smo lahko, da je čas tranzicije minil tako hitro, da so slovenska podjetja dozorela in da se zavedajo, da lahko s pozitivnim vplivom na okolje vplivajo tudi na svoj dolgoročni uspeh. Podjetja postajajo družbeno odgovorni subjekti, ki skušajo sodelovati z vsemi stebri družbe – politiko, kulturo in civilno družbo.

Podjetja so prevzela vlogo družine Medici: pojem mecenstva je zamenjala družbena odgovornost. Družbena odgovornost ima več vidikov. Podjetja so kot glavni ustvarjalec davčnih prihodkov pravzaprav temelj države, zato je prav, da se vključujejo v oblikovanje ustreznih politik, predvsem makro- in mikroekonomskega okolja. Vplivi na drugih področjih se pogosto kažejo na podoben – finančen način: v okviru donatorstva in sponzorstva želijo podjetja po eni strani doseči takojšnje, marketinške cilje, po drugi pa želijo spodbuditi okolje, da bi postalo pestrejše, ustvarjalnejše, zanimivejše, skratka: da soustvarja »gojišče« idej in inovacij.

Globji odnos do okolja je posledica razvoja Za podjetja pomeni družbena odgovornost ekonomsko, zakonsko, moralno in okoljsko odgovornost, ponazarja pa pozitiven odnos do okolja, v katerem podjetje deluje. Prinaša pomembno konkurenčno prednost pri razvoju izdelkov, gradnji blagovne znamke in ugleda podjetja. In ne le to – v družbeno odgovornem podjetju se tudi zaposleni lažje in boljše identificirajo z njim in njegovimi cilji. V Poslovnem sistemu Fori je nuja po komuniciranju s širšim družbenim okoljem prišla kot posledica razvoja podjetja, tako rekoč sama od sebe. Veliko truda vlagamo v ohranjanje okoljskih standardov. Tvorno sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami in se tako aktivno vključujemo v vzgojo in izobraževanje naših bodočih kadrov. Največji izziv pa vidimo v iskanju skupnega jezika z umetnostjo – v vseh njenih pojavnih oblikah.

Vizija umetnice v jeklenem mediju Ponosni smo, da že vrsto let delujemo tudi na kulturnem področju. V galeriji Fori vsako leto pripravimo razstavo priznanega umetnika ali umetnice. Takšne razstave popestrijo dogajanje v lokalnem

in tudi širšem okolju in so vedno lepo sprejete. Letošnja razstava pa je bila nekaj posebnega. V decembru 2005 smo namreč zastavili skupen projekt s kitajsko umetnico, živečo v Sloveniji: Huiqin Wang. Njene ideje smo s pomočjo sodobne tehnologije prelili v umetniška dela. Za svoj likovni izraz je uporabila medij, ki ga mi zelo dobro obvladamo s proizvodnega stališča – jeklo, umetnica pa mu je vdihnila dušo. Projekt je požel velik uspeh, saj je Huiqin Wang razstavljala v beneški galeriji A+A, v Mali galeriji Cankarjevega doma, načrtuje pa tudi razstavo na Kitajskem. V Poslovnem sistemu Fori smo zaznali prednosti takšnega sodelovanja na področju kulture. Komunikacija z javnostmi ima drugačno noto, ugled podjetja je vsekakor drugačen, kot bi bil brez takšnega sodelovanja, predvsem pa je pomemben občutek, da lahko v okolje prispevamo še nekaj več, ne le naše izdelke in storitve. Vse to nas dela boljše, konkurenčnejše, drugačne od drugih podjetij in prispeva k naši ustvarjalnosti ter novim pogledom na svet. ■

Milan Forštner je lastnik in generalni direktor poslovnega sistema Fori.

foto: arhiv Riko

Egoizem ali altruizem?

Kaj me dela sponzorja, pokrovitelja, donatorja kulturi? Janez Škrabec

istematičnemu nizanju razlogov in povodov, ciljev in strategij se bom izognil, namesto tega bom pred razkritjem svoje lastne filozofije pokroviteljstva kulture, ki jo bom podkrepil s konkretnimi primeri, predstavil enega izmed najznamenitejših primerov, ob katerem sta se mi zopet potrdila smiselnost in smelost vlaganja v kulturo. V baskovskem mestu Bilbao je še pred desetletjem vladala huda industrijska recesija. Devetdeseta leta so kričala po odrešitvi, prinesel pa jo je leta 1997 odprt Guggenheimov muzej sodobne umetnosti, ki je za razvoj in današnji blišč mesta odločilnega pomena. Že čas njegove gradnje je mesto prežel z nenadejanim optimizmom, ki ga je izzvalo visoko število novih delovnih mest, novih priložnosti ter novih spodbud. Velik ugled Guggenheimove fundacije in njenih zbirk ter združitve z izjemnimi kvalitetami arhitekturnega oblikovanja muzejske zgradbe po rešitvi Franka Gehryja je začelo privabljati množice turistov v Bilbao, kar je omogočilo razvoj turizma. Muzej je postal ponos Bilbaa, njegov zaščitni znak, turistična atrakcija, magnet za naložbe in spodbuda za razvoj. Te globoke zareze v okolju izpričujejo pravo vrednost vlaganja v kulturo. Guggenheimova fundacija je postala še močnejša znamka, ne zaradi imenitne zbirke in 58

Škrabčeva domačija si je prislužila nominacijo za evropski muzej leta.

fantastične muzejske arhitekture, ovenčana z njenim imenom, temveč zaradi sijajnega vpliva na svoje okolje. Primer Bilbaa je zgovoren primer megalomanskih razsežnosti smotrnosti vlaganja v kulturo, meni ljubši pa je primer Hrovače s Škrabčevo domačijo, prostor udejanjanj moje osrednje filozofije podpore umetnosti in kulture, ki jo zagovarjam (seveda) kot podjetnik.

Baskovski Bilbao je iz recesije potegnil Guggenheimov muzej sodobne umetnosti. Ko sem se učil podjetništva, ki je želelo biti globalno, sem se priučil načela, da naj ima podjetnik, če želi biti globalno dober in uspešen, korenine in krila. Krila ga namreč nesejo visoko, mu dajejo lahkotnost, svobodo gibanja in omogočajo razgled ter pregled nad razsežnostmi sveta. Korenine pa so tiste, s katerimi je vraščen v svojo tradicijo, izročilo, rod in narod. Če tega ni, njegov let zlahka izgubi smer in njegova dejanja ostanejo brez smotra. Zato prepričano trdim, da je bilo usodno za moj poslovni uspeh in samozavest, da sem se rodil v Ribnici, v kraju z bogato tradicijo in podjetništvom.

Bogati stranski učinki To prepričanje sem udejanjil v prenovi stare domačije moje rodbine, ki sem jo ob podpori vrhunskih strokovnjakov oživel s kulturnomuzejsko in protokolarno funkcijo ter na široko odprl njena vrata vsem ljubiteljem kulture in umetnosti. Nastajanje Škrabčeve domačije je bila odlična spodbuda, da sta kvaliteti, kot sta dediščina in tradicija, posvojili tudi vaščani, ki so se kmalu organizirali v Vaško etnološko društvo in vas obogatili z mnogimi etnološkimi dogajanji. Le v nekaj letih smo skupaj z vaščani prejeli kar nekaj priznanj, ki so Hrovačo, poprej bolj ali manj neznano vasico, umestili med priljubljena kulturna postajališča. Vas Hrovača je bila priznana kot najlepša, vaščani so prejeli Murkovo priznanje, domačija pa se kiti z nominacijo za Evropski muzej leta. In le še vprašanje časa je, kdaj boste lahko v Hrovači kupili bio izdelke ter prespali noč v tradicionalni vaški hiši! Če razmišljam o motivu teh svojih dejanj, bi najraje rekel, da je bila to moja dolžnost. Morda pregroba beseda, ki pa naj ne izključuje tega, da sem vesel, da se mi vsa vlaganja v učvrstitev pojma Škrabčeve

domačije in Hrovače nenadejano bogato obrestujejo. Ko na primer v kmečki hiši ob peči sprejemam poslovneže iz tujine, pokažem, da se zavedam svojih korenin, kar mi povečuje zanesljivost, ugled in zaupanje, kar je pri poslovanju zelo dragocena stvar. Že zaradi tega noben tolar, ki sem ga namenil kulturi, ni izgubljen.

Vse to, kar sem kdaj storil za kulturo, pa nisem delal iz preračunljivosti, špekulacij ali iz kupčkanja in merjenja sponzorskih dobičkov, temveč iz občutka, da ustvarjam (včasih v sodelovanju s kulturnimi institucijami, z umetniki in drugimi strokovnjaki) nekaj lepega, dobrega. Vsi motivi, razlogi in povodi so se v nekem trenutku zložili v sestavljanko z močnim spoznanjem, da se vrednost teh naložb ne meri le v sponzorskih učinkih temveč v rasti okolja, iz katerega prihajam in ki me obdaja. Bodisi da je to ribniška dolina s svojo slovečo tradicijo, meni neizpetim navdihom, bodisi da je to Rusija, dežela mojega uspeha!

Kultura ti da krila In zakaj nastopam tudi v vlogi sponzorja koncertom, gledališkim predstavam? Priznam, da mi godi pozornost, ki sem je kot sponzor, donator, pokrovitelj deležen, bi pa težko rekel, da so tovrstni motivi poglavitni. Njim in poprej omenjenim razlogom ob bok je enako pomemben tudi ta, da kultura - zlasti seveda umetnost – daje prepotrebnega duha običajno pragmatičnim in celo zaprtim managerskim vsebinam ter daje navdih ne le poslovnim, temveč tudi povsem življenjskim potezam. Nič kolikokrat sem se odličnih poslovnih rešitev domislil ravno med ogledom kake gledališke predstave. In kolikokrat so umetniška predstavljanja izpričala značaj dežel in narodov, pa izzvala mojo lastno ustvarjalnost, okrepila mojo občutljivost in intuitivnost, ki je v poslovnem svetu neprecenljive vrednosti! Spoznanja, ki jih v privlačnejši in tako zgoščeni obliki ne bi mogel srečati nikjer drugje kot v umetniških delih.

Podjetniki ohranjajo umetnika Da ti spravljivo združujejo materialno in duhovno bogastvo, očitno šele spoznavamo. Dolga desetletja so namreč minila, ne da bi en sam podjeten ali zmožen posameznik zapustil za sabo vredno umetnostno zbirko ali pa javno stavbo ali ustanovo v obče dobro. Danes je to možno in nujno.

podjetja vse preveč razmišljam, kako bi spodbudil dolgoročnejše učinke v korist tistega, ki ga sponzoriram, zato sem nekaj več kot le sponzor. Vem le to, da sožitje kulture in gospodarstva zame ni utopija, temveč stvarnost! In kulturo podpiram zato, ker je dolgoročna podpora, njej in vsem njenim oblikam, v prihodnost zazrta

Zrcalno temu je pravilo, ki bo pri nas šele prišlo do polne veljave, da je nacionalno kulturno in umetniško snovanje ter predstavljanje bistveno povezano s podjetništvom. Prvo in drugo si prizadevam združiti v prepoznavno, jasno črto - vrednostno, estetsko in kvalitetno z vrhunskimi dosežki in ustanovami.

odločitev z zagotovljenimi učinki! Če le pomislim, da tako gotovost prinaša redko katera podjetniška rešitev.

V tem, na srečo, nisem edini, kot Rikova likovna zbirka slovenske umetnosti 20. stoletja ni edina umetniška zbirka v lasti gospodarske družbe na Slovenskem. To je odličen znak, ki izpričuje, da se že zavedamo, da so tudi pokroviteljska prizadevanja podjetnikov tista, ki bodo ohranila slovenskega umetnika v času in bodo v zgodbi slovenske umetnosti dopisala nove strani. Iz tega vzroka (in ne le zaradi pokrivanja kapitalskih z estetskimi interesi) sem svojo moč zbirateljstva okrepil z mecensko funkcijo.

Salomon Guggenheim je pri svojih poslovnih odločitvah (ki smo jih tako ali tako že pozabili) najverjetneje veliko tvegal, pri investiranju v svojo likovno zbirko, iz katere je nastala fundacija (po kateri je danes edino znan) ter kasneje številni znameniti muzeji, pa zelo malo. Najbrž se takih sadov tudi ni nadejal.

Godi mi pozornost, ki sem je kot sponzor, donator deležen, niso pa ti motivi poglavitni. Izviren način te prepletenosti izpričuje Rikov projekt »Pariz – Hrovača«; v Hrovači na Škrabčevi domačiji je namreč sedež zbirke Riko, v Parizu pa stanovanje z ateljejem, ki ga je podjetje Riko najelo za določen čas za izbrane umetnike, ki namesto najemnine prispevajo umetniško delo v zbirko. Vprašanju, ali vsa ta dejanja odražajo mojo filantropsko ali sponzorsko držo, se ne izogibam, težko pa nanj odgovarjam. Bil bi filantrop, pa se spogledujem z učinki sponzoriranja kulture in uživam v posrednih donosih svojih dejanj. Ob krepitvi blagovne znamke svojega

Filantrop, ki se spogleduje z učinki

Preobrazba duhovnega, ekonomskega in javnega življenja v svetu in pri nas na novo definira ekonomijo in na novo vrednoti kulturo. Podjetniki vemo, da tako imenovani sponzorski delež našega delovanja že dolgo ni več promocija, ampak enakovredno dopolnilo našega ekonomskega poslanstva. Ta igra dvojnih vrednosti nas bo, verjamem, tudi v prihodnje vodila na poti celovitega razvoja. In naj zaključim z zelo pomembnim vodilom: »Dobiček ni vrednota – vrednote so dobiček!« Pa sem končal na začetku; brez vrednot bo vlaganjem v kulturo pihal mrzel veter v obraz že na samem startu tega, za našo prihodnost, nujnega teka. Ta pa naj se teče, če se le da, na dolge proge. ■

Janez Škrabec je ustanovitelj in direktor skupine Riko, častni konzul Maroka, mecen umetniških razstav, koncertov domačih in tujih glasbenikov, športnikov ter športnih prireditev.

foto: Borut Peterllin, Mladina

^asopisi v zatonu?

Medijski trg še ni pregret: založniki vztrajno ponujajo nove dobrote.

^asopisi so se v manj kot desetletju spremenili iz ene najprestižnej{ih panog prihodnosti v dejavnost nenehnega prilagajanja v strahu pred tem, da bo njihova branost presahnila. Jurij Giacomelli 60

otem ko je The Economist nedavno objavil obsežen pregled časopisne dejavnosti, v kateri časnikom v dobi interneta najavlja neizbežen zaton, smo tudi v slovenskih medijih lahko prebrali nekaj zanimivih odmevov. Nekateri so skušali s prikazom razmer na slovenskem trgu pokazati, da je tudi Slovenija tesno za razvitim svetom. Drugi so poudarjali tiste edinstvene prednosti časopisa, ki jih ne more nadomestiti nobena tehnološka inovacija. Morda je čas, da se vprašamo: so časopisi res še ena dejavnost na poti navzdol ali so zgolj zadnje žrtve trženjske kratkovidnosti?

Novica je potro{na dobrina, ki brez težav najde pot do nas, zato se nas vse težje dotakne. Konec devetdesetih let smo se vsi v medijski industriji bali predvsem za televizijo: prihajajoči internet ji je kradel dragocene minute gledanosti, in to bolj, kot je uspel odtegniti pozornost občinstva od katerega koli drugega medija.

Potrpežljivo smo čakali na naslednji korak, ko naj bi po svetovnem spletu začele krožiti še gibljive slike in zvok: takrat bi internet postal vseobsežna podlaga masovne in manj množične komunikacije v prihodnosti, ki bi pogoltnil tudi težko pričakovani koncept televizije prihodnosti. Vedeli smo, da se vse skupaj ne bo najbolje končalo niti za periodični tisk in da bodo revije postale bodisi tedenske različice informativnega tiska, kot na primer slavni The Economist, bodisi bodo obtičale v eni od številnih niš, ki jih ponuja vsesplošna fasetna porazdeljenost zanimanj javnosti sodobnih družb. A časopisom se na srečo ni moglo zgoditi nič hujšega. No, vsaj naslednjih dvajset let še ne ...

Darfurju se ni zgodil Life Aid Potem se je začelo dogajati. Najprej je upad oglaševanja po seriji borznih zlomov in neslavnem koncu prvega obdobja nove ekonomije zdesetkal dobičke izdajateljev splošnih, pa tudi drugih dnevnikov povsod v razvitem svetu. Izdajatelji so se začeli prilagajati – v zavesti,

da se določeni segmenti oglaševanja nikoli ne bodo vrnili na časopisne strani tako množično kot v preteklosti. Mali oglasi, na primer, vse bolj postajajo domena specializiranih internetnih strani. Po več letih vodilni v časopisih vedo, da so razmere danes dokončno drugačne. Časopisi so se v manj kot desetletju spremenili iz ene najprestižnejših panog prihodnosti v dejavnost nenehnega prilagajanja v strahu pred tem, da bo njihova branost prej ali slej presahnila. A ni se zgodil le internet. Poglejmo, kaj se v resnici dogaja. Bralne navade se spreminjajo kot posledica fasetnih trgov in podobno porazdeljenih zanimanj ljudi. Živimo v obdobju, ko je vsaj na videz konec velikih svetovnih vprašanj ali pa se vsaj zbujamo z občutkom, da se velike katastrofe pravzaprav ne tičejo našega vsakdana. Novica je potrošna dobrina, ki brez težav najde pot do nas. Zato postajamo nanjo odporni, podobno kot smo že pred tem razvili odpornost na določene oblike množičnega oglaševanja. Zgovorna potrditev za to je precej bolj mlačen odnos do perečih problemov tretjega sveta: primerjajmo Darfur s svetovno mobilizacijo zavesti, ki jo je leta 1985 sprožil prvi Life Aid. To pomanjkanje kolektivnega upanja v drugačen svet in izguba enotne predstave o lepši prihodnosti polnita druge določene sfere življenja, ki ustvarjajo svetove zase: svetovi potrošništva, svet posla, svet adrenalina in zabave in tako naprej - od virtualnih svetov spletnih dnevnikov in internetne erotike do sveta golfa in ribarjenja na odprtem morju.

Globaliziran svet medijev prispeva k razmahu sodobnih oblik terorizma, ki medije uporabljajo kot prenosnik sporo~il o stiskah izlo~enih okolij. Globalizirani svet medijev žal prispeva tudi k razvoju sodobnih oblik terorizma, ki je postal strašna komunikacijska pot za sporočila o stiskah tistih okolij, ki so izpadla iz velike svetovne tekme. Novih svetov je še več in vse bolj komunicirajo znotraj sebe, med seboj pa se skorajda ne opazijo. V istem mestu, morda na isti ulici živijo ljudje, ki pripadajo globalnemu svetu svetovnih medijev (CNN, International Herald Tribune, The Economist), ob delavnikih srečujejo svoje znance na letališčih svetovnih velemest (Financial Times, The Wall Street Journal), ob koncih tedna pa morda stopajo po istem pločniku s tistimi, ki spremljajo Slovenske novice ali Kronen Zeitung. Demografska gibanja, vse višja izobrazba in trend individualizma radikalno spreminjajo podobo mlajših generacij. Tehnologija neusmiljeno spreminja pravila igre. Internet, mobilna tehnologija in računalniška pismenost spreminjajo tako ponudnika kot povpraševalca na medijskem trgu in založniškem področju nasploh.

Obenem pa znižuje investicijski prag in tekoče stroške za vstop v panogo.

Bralec je postal občasen komentator Tudi v preteklosti so novi mediji spreminjali vlogo starih. Televizija je z radijskih valov odnesla radijske igre in zmanjšala privlačnost radijskih prenosov športnih tekmovanj ter izpraznila kinematografe; pa vendar še danes poslušamo radio in hodimo v Kolosej ali Planet Tuš. Zdi se, da se zdaj časopisom dogaja nekaj podobnega. Čeprav smo televiziji pred nekaj leti napovedovali slabe čase, pa v večini razvitih držav z uveljavljanjem digitalne televizije znova pridobiva občinstvo. In zdaj je čas za časopise. Novi časi prinašajo nove priložnosti. Le bežen pregled najbolj obiskanih izdaj internetnih medijev kaže na to, da v glavnem izvirajo iz časopisov. Naj ne bo pomote: pri teh ocenah ne gre metati v isti koš internetnih brskalnikov s spletnimi izdajami dnevnih medijev. V resnici vidimo, da se lahko prav uredniški pristop dnevnega časopisa in uredništvo internetnega medija najbolje dopolnjujeta. Kombinacija edinstvenega, »avtorskega« izbora dnevnega dogajanja, mnenj in postavljanja agende v papirni izdaji, ki je nemara res ne more nadomestiti nobena tehnologija, se odlično ujema s takojšnjo odzivnostjo interneta, interaktivnostjo, ki bralca spreminja v občasnega komentatorja in dopisnika, ter dostopnostjo iz skoraj vsakega kotička zemeljske oble. Časopisi imajo z internetom torej že danes to, kar so si ves čas želeli. V naslednjem koraku bodo pričakovane tehnološke novosti znižale izdajateljske stroške in omogočile tudi zvok in gibljivo sliko. Časopisom so vrata na stežaj odprta v svet integriranih medijev jutrišnjega dne.

Medijev bo več, ne manj Čeprav pot do tja vodi predvsem prek nenehnega prilagajanja, ki bo trajalo še nekaj let, pravzaprav ni razlogov za obup. V prihodnosti bo medijev več, ne pa manj, in tehnološka sprememba, ki jo pooseblja prav splet, vnaša v množično komuniciranje nove možnosti. Izkoriščajo jih že vsi tisti, ki so uspeli svoj pogled zasukati od »izdelka«, torej časopisa, k mediju, torej sredstvu za zadovoljevanje potreb posameznikov in javnosti po obveščenosti, povezanosti in vključenosti.

Pomanjkanje kolektivnega upanja v druga~en svet in izguba enotne predstave o lep{i prihodnosti polnijo druge sfere življenja, ki ustvarjajo povsem lo~ene svetove. K taki – »izdelčni« – usmerjenosti je naravnana tudi zakonodaja, ki omejuje medijsko koncentracijo. Verjetno bo prav tu v evropskem okviru izziv še posebej velik, saj si nekatere države medije in audiovizualno produkcijo v celoti razlagajo predvsem kot področje, povezano s kulturno samobitnostjo, in precej zanemarjajo poslovno plat, ki zato ostaja preveč regulirana. Slovenija je lep primer takšnega gledanja na medije. A prav sprostitev medijskega trga je v razvitih demokratičnih družbah najboljše jamstvo za čim večji razmah raznovrstnosti in, če hočete, pluralizma. Regulator bo pred velikimi izzivi tudi pri vprašanju podpore (skladov in subvencij) ter tudi zagotavljanja ustrezne »infrastrukture« za medijsko dejavnost, kot so radijsko in televizijsko omrežje ter podeljevanje frekvenc. Poseben izziv za regulatorja medijskega trga v primeru časopisov ostajata tudi področji tiska in distribucije. Slednja je skupaj s prešibkim varovanjem avtorskih pravic še posebej pereča ovira za razvoj panoge.

Pohod inovativnih medijskih korporacij Za vodilne ljudi v medijih, tako med novinarji in uredniki kot na trženjskih področjih, torej ni razlogov za obupovanje. Izziv je velik in od znanja in sposobnosti organizacij in posameznikov je tokrat odvisno več kot sploh kdaj v preteklosti, tudi pri nas. Dokazovanje, da se proti trendom ne da veliko storiti, ni preveč storilno. Naj bodo za zgled predvsem mediji iz nekaterih manjših držav s severa Evrope, ki tudi na medijskem področju dokazujejo splošno družbeno razvitost, obenem pa uživajo rezultate dejavnosti, ki je medtem vsaj v skandinavskih državah postala tudi pomembno internacionalizirana. Da ne bo dvoma: vselej, razen v primeru devetmilijonske Švedske, gre za majhne notranje trge z manj kot pet milijonov prebivalcev. In povsod imajo danes inovativne medijske korporacije, ki so spet na osvajalnem pohodu. ■ Mag. Jurij Giacomelli, član uprave Prve pokojninske družbe, je kot nekdanji direktor časnika Finance dober poznavalec medijskega prostora.

Bolj kot za ogroženost panoge gre torej za klasičen primer trženjske kratkovidnosti (»marketing myopia«), ki ga je v primeru časopisov moč zlahka pojasniti prav z zakonitostmi medijskega posla. V njem »izdelek« zaseda tako velik in pomemben del celotne miselne naravnanosti vseh vključenih, da zlahka zamegli pogled. 61

foto: arhiv ZTL

Cena brezmejnosti

Kdaj ste nazadnje iskali znanje v knjižničnem arhivu?

e pomnite, kakšen je bil svet brez interneta in mobilne telefonije? Zagotovo, saj nas od tistih časov loči le dobro desetletje.

Ne glede na to, kako bogokletno se sli{i, znanje ob~utno izgublja mesta na lestvici vrednot. Postaja udobje, ne ve~ prestiž. In s tem ni, celo, ni~ narobe. Polona Pibernik 62

To je bil čas drugačnega utripa. Naša dosegljivost je bila odvisna od tega, ali se oba sogovornika v istem trenutku nahajata poleg telefonskega aparata, zato je bil telefonski klic vedno nekakšen obred z namenom, ki si je v našem vsakdanu izboril nezanemarljivo veliko pozornost, saj je bila uspešnost klica večkrat pogojena z dobro organizacijo in veliko mero pozornosti. Prav zaradi mnogih dejavnikov, na katere klicoči in klicani nista imela vpliva, so bili telefonski dogovori praviloma pregovorno »trdni kot kamen kost«, saj so bila naknadna usklajevanja preveč obremenjena z dejavnikom gole sreče. Z drugimi besedami: če si se z nekom dogovoril, da se snideta ob petih popoldne na Tromostovju, si se takrat z njim dejansko tudi

dobil. In če se ti je zgodilo, da si zamujal, ti ni ostalo nič drugega kot upanje, da se oni drugi ne bo naveličal prestopanja z noge na nogo ter jezno odkorakal, in, seveda, zadihano opravičilo na licu mesta. V tem obdobju je nastala vrsta šal na račun zamujanja ali čakanja, ki so danes – ste opazili? – kar nekam potihnile.

Kar znaš, to veljaš To je bil čas, ko smo se že zavedali neskončne množine obstoječega znanja in je izrazito prednjačil trend specializacije ali poglabljanja določenega področja, morda prav zaradi tega, ker se je znanje kopičilo v krogih strokovnjakov, ki so obravnavali sorodno področje, in je bilo znotraj take skupnosti tudi dostopnejše. Nihče ne trdi, da se do informacij in različnega, tudi zelo posebnega znanja ni dalo priti, vendar

so bile poti do njih vse prej kot enostavne, predvsem pa zamudne. Kar spomnite se neštetih ur, ki smo jih v lovu na prav določeno temo, preživeli v zatohlem kartotečnem arhivu katere izmed knjižnic. Moja osebna učna filozofija je že od nekdaj bila, da se ne učimo zato, da bi znali citirati neskončno množino zelo različnih dejstev, definicij, izrekov in misli, pač pa da je pri učenju pomembno ujeti smisel vsebine, jo vgraditi v nek življenjski kontekst in si urediti sistem, po katerem se boš k določeni vsebini lahko vrnil, kadar koli bo to potrebno. Pomembno se mi zdi predvsem to, da znaš informacijo poiskati natanko takrat, ko jo potrebuješ.

Informacijska nebesa Z razcvetom interneta so se zato zelo naravno odprla »informacijska nebesa«. Nenadoma nobeno, še tako mejno, področje ni bilo več zavito v meglice pristojnih komun. V kateremkoli trenutku si lahko enostavno in hitro našel katerikoli podatek in svet se je nenadoma precej skrčil. Meje vednosti, če so morda prej obstajale, so izginile, svoboda govora se je začela šteti v milijonih uporabnikov svetovnega spleta.

Pred pojavom svetovnega spleta je bilo znanje težje dostopno in je zato imelo vi{jo ceno. Odprtost informacijskega prostora je po drugi strani za seboj potegnila tudi vprašanji verodostojnosti in zaupanja, ampak, hej, kaj je majhna varovalka, ki ji pravimo »zdrava distanca« in jo vgradimo v svoje razmerje do interneta, v primerjavi z neskončnostjo podatkov in znanja, v katerem se nenadoma lahko po mili volji potapljamo? Preskok v načinu delovanja in mišljenja je v desetih letih postal tako neskončno velik, da si niti ne poskušam predstavljati, kakšna bi bila družba, če bi vsemogočna roka nenadoma razpletla svetovni splet in bi telefonski oddajniki, ki širom sveta neutrudno posredujejo naše mobilne pogovore, kdo ve zakaj, utihnili.

Dva obraza iste zgodbe Ni moj namen obujati nostalgije po starih dobrih časih ali izpeljevati vrednostne primerjave. Nasprotno! Všeč mi je čas, v katerem živim, in cenim številne možnosti, ki jih tako radodarno ponuja. Uživam v občutku brezmejnosti prostih poti. Res pa je, da se je pred kratkim v moje splošno zadovoljstvo vrinil mali črviček. Vprašala sem se, kakšen odnos imamo v resnici do informacij, ki

so nam tako lahko dosegljive, koliko jih dejansko cenimo in spoštujemo? Kaj nam pomenijo? Misel mi je preskočila v nek drug, precej bolj oddaljen čas. Bila sem stara enajst let in hodila v 5. razred osnovne šole. Moje odkrivanje glasbenega sveta me je od Elvisa Presleya in Abbe ravnokar pripeljalo do Beatlesov, ki sem jih prav malikovalsko raziskovala. Vse sem hotela vedeti o njih, spoznati vso njihovo glasbo, naslove vseh albumov, besedila vseh pesmi. Zagrizeno sem zbirala vsak košček informacij in sestavljala osebni kolaž slike o skupini The Beatles. Spominjam se vznemirjenja, ko sem odkrila, da ima nekoliko starejša sošolka, s katero sva obiskovali teorijo v glasbeni šoli, celo zbirko njihovih albumov in mi je bila voljna posoditi ovitke, kjer so bila natisnjena besedila. Zdi se mi, da sem ob teh ovitkih presedela celo večnost. Lotila sem se namreč prepisovanja besedil, seveda na roko, in včasih sem mislila, da zadevi preprosto ne bom prišla do konca. Pa sem. To je bila moja prva zbirka pop besedil, ki se jih je kasneje nabralo kar lepo število in šele veliko pozneje, čez leta sem ugotovila, da sta mi moja neizmerna vztrajnost, predvsem pa zanimanje, ki me je gnalo naprej v raziskovanju, prinesla kar nekaj dodatnih koristi. Ne samo, da sem se ob prepisovanju (tudi vseh tistih neskončno ponavljajočih se refrenov) naučila skoraj vse pesmi na pamet, obenem sem si, ne da bi se tega sploh zavedela, ustvarila trdno podlago za kasnejše znanje angleščine, ki mi prav nikoli ni povzročala preglavic. Lahko si namreč predstavljate, da se moja strast do Beatlov ni zadovoljila le z besedili samimi, ampak sem želela tudi razumeti, o čem pripovedujejo ...

Vrednost nove dobe postaja sposobnost na {e neznani na~in povezati in prakti~no uporabiti informacije, podatke in znanja, ki so vsakomur na voljo. Danes bi se seveda usedla za računalnik, malo pobrskala po internetu in o Beatlih bi lahko izvedela celo več, kot so vedeli (o sebi) sami. Vprašanje je samo, koliko bi mi to pomenilo. Iz izkušenj sodeč ne prav veliko. Celo zelo malo ali skoraj nič. Morda je primerjava res preveč preprosta, da bi se dalo iz nje sklepati širše, a zadošča, da za trenutek pomislimo in si odgovorimo na vprašanje, koliko je vredna brezmejnost, če nam je preprosto dana, če ne zahteva od nas nikakršnega čustvenega odnosa ali vloženega napora?

Kdo premika svet s tečajnic? Morda smo res priča vedenjskim spremembam celotne družbe in še posebej prihajajočih generacij, ki spretno krmarijo po Googlu od svojega četrtega ali petega leta dalje, ampak ne pozabljajmo, da vsi, tako otroci kot odrasli, razvijemo močnejši odnos, zvestobo, pripadnost in, ne nazadnje, zaupanje do stvari, za katere smo se morali potruditi, biti iznajdljivi in postoriti to in ono, da smo se privrtali do cilja. Kakor koli obrnemo, se družba s pomočjo in zaradi interneta bolj ali manj zlagoma spreminja. Spreminja se sistem vrednot, na katerih gradimo svoje bivanjske sisteme. Informacija, podatek, celo znanje začenjajo izgubljati svojo vrednost, saj so, tu in zdaj, v neomejenih količinah na razpolago vsakomur. Ne glede na to, kako bogokletno se sliši, znanje občutno izgublja mesta na lestvici vrednot. Postaja udobje, ne več prestiž. In s tem ni nič narobe. A če to ni več znanje, kam se je potemtakem premaknila os pogona, dinamo življenjske energije, ki nas napaja in potiska dalje, kaj človeka motivira, vznemirja in navdušuje? Zdi se, da postaja vrednost nove dobe to, kako znamo vse te dragotine: znanje, informacije in podatke, odprtost prostora in brezmejnost komunikacije uporabiti. Ugleda ne prinašajo več akademski nazivi. Car si, če znaš z vsem pridobljenim in razpoložljivim znanjem nekaj ustvariti, pokazati, narediti. Si izmisliti nekaj novega, premakniti svet s tečajnic. Gonilni sili nove družbe postajata podjetnost in drznost. Pa ne samo v gospodarstvu. Podjetnost je tudi to, da si vizualni umetnik Martin Bricelj za prizorišče svoje prihodnje instalacije omisli Trafalgar Square in ga pri tem podpre londonski župan. Podjetna je Sofija M., gospodinja, ki v logiko čiščenja na domu uvaja timsko delo in zaposluje brezposelne kolegice. Drzna je tudi Tina Hočevar, še do včeraj študentka, ki se danes ukvarja s tečaji sproščanja za študente. In tako dalje in tako naprej. Omejitev namreč ni več. Cena brezmejnosti, ki jo moramo plačati, je odgovornost za naš prispevek k soustvarjanju družbe prihodnosti. Kajti tudi izgovorov ni več. ■

Polona Pibernik je soustanoviteljica podjetja Mediade, družbe za inovativno založništvo. Ukvarja se s komunikacijo in prenosom znanja. Je odgovorna urednica publikacije Podjetniki v podjetju.

Inovativni mikrokozmos foto: M. Fras, ZTL

V Sloveniji se zanemarjata pomen in vloga lokalnih skupnosti pri razvoju inovativne družbe. Brez naprednih lokalnih skupnosti bosta gospodarstvo in družba kot celota kmalu naletela na meje možnega. Violeta Bulc, Mateja Dermastia

Uspešno gospodarstvo potrebuje napredne in inovativne lokalne skupnosti. Če so pri tem glasne, še toliko bolje.

lobalni trg je vse bolj raznolik. Stopnja razvitosti posameznega geografskega ali virtualnega prostora določa njegove potrebe, njegovo odprtost za ustvarjalnost, inovativnost, drugačnost. Opredeljuje razvojne zgodbe, odnose, tokove. Geografske značilnosti s svojim okoljem in pravili igre podpirajo posameznikove potrebe, ki so vse bolj vezane na izbrane interesne skupine in vrednote globalne skupnosti. Nove tehnologije so odprle virtualne prostore, ki vnašajo nova pravila igre in vsebine v delovanje 64

in življenje na sploh. Razvijajo se nove oblike sodelovanja in povezovanja, ki jih ne omejujejo ne geografija, ne razdalje in ne jezik. Zato je vse več priložnosti za inovativne pristope. Tudi na ravni lokalne skupnosti. Inovativnosti in ustvarjalnosti ne moremo ločiti od človeka, lahko pa za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti podpremo razvoj spodbudnega okolja. Kaj so lastnosti takega okolja, nam sporočajo zgodovina in razvojne smernice moderne družbe.

Inovativna mesta v zgodovini in danes

Bistven je razvoj socialnega kapitala

Svetovni zemljevid hitro rastočih regij kaže, da se inovacije že v celotni zgodovini modernega človeka koncentrirajo na prostoru, ki kot magnet privlači vedno nove in nove svetovne talente in kapital. Aristotelove Atene, renesančne Firence, elizabetinski London, Manchester 18. stoletja, Dunaj, Detroit v začetku in Silicon Valley ob koncu 20 stoletja so vsak v svojem času, bistveno prispevali h globalnemu razvoju sveta, vsi so bili cilj svetovnih talentov.

Njihovi uspehi potrjujejo, da je za transformacijo v misleča dinamična okolja, kjer so ključni vzvod za ustvarjanje dodane vrednosti: ustvarjalnost in inovativnost, bistvena krepitev zavesti o pomenu inovativnosti za trajnostni razvoj, razvoj vrednot in zdrave težnje po napredku. Potreben je odprt, akcijsko naravnan, razvojni dialog vseh soodvisnih akterjev družbe ter ne nazadnje pogum in samozavest za iskanje in udejanjanje novih, še ne uveljavljenih, pristopov. Ali drugače povedano, bistven je razvoj socialnega kapitala, ki omogoča sprotno izgradnjo poti, stalnost integracij novih spoznanj, ki vsakemu posamezniku dovoli razcvet kreativnosti, talentov in ključnih sposobnosti in, ne nazadnje, zagotovi pretok informacij, izkušenj, idej.

Mesta, ki so spoznala pozitivne učinke ustvarjalnosti na gospodarski in družbeni razvoj, razvijajo poslovne modele in razvojne iniciative, usmerjene v spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti med vsemi akterji družbe, v gospodarstvu, znanstvenih ustanovah, javni sferi in civilni družbi ob sočasnem spodbujanju njihovega povezovanja in sodelovanja.

Namen slovenskega projekta razvoja inovativnega lokalnega okolja je pre`eti skupnost z zavestjo, da inovativno razmi{ljanje spodbuja socialni in podjetni{ki razvoj lokalnega okolja. Izboljšujejo kakovost bivanja, dela, raziskovanja in ustvarjanja, sproščajo migracijske politike in birokratske ovire, spodbujajo razvoj kreativnih dejavnosti, oživljajo stara mestna jedra na način, ki spodbuja interakcije in kreativna razmišljanja. Pri tem izkoriščajo prednosti, ki so si jih ustvarila v preteklosti, in jih nadgrajujejo z novimi spoznanji transporta, organizacije, vodenja, kulture, arhitekture, športa in umetnosti, dostopanja do znanja in informacij ter zagotavljanja ustreznih pogojev bivanja, vključno s čistim, zdravim okoljem. Osredotočajo se na področja, ki jim zagotavljajo največje konkurenčne prednosti, in se tvorno povezujejo z drugimi dinamičnimi lokacijami na področjih, ki še dodatno spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost. To je vse vrsta priložnosti, ki jih lahko izkoristijo tudi lokalne skupnosti, regije in povezana geografska območja. Oulu na Finskem z nekaj manj kot 130.000 prebivalci, regija Blekinge na Švedskem z mestoma, kot sta Karlskrona in Ronneby z manj kot 80.000 prebivalci, so primeri manjših mest, ki so se iz obrobnih, razvojno zanemarjenih, lokacij razvila v pomembne inovativne centre na ravni regije in tudi globalno. V svojih sredinah so uspeli ustvariti privlačne pogoje za posameznike ter napredna podjetja, ki razvijajo lastno identiteto in prepoznavnost ter se z inovativnimi pristopi vključujejo v inovativne globalne zgodbe in prostor.

Slovenski prostor je v zadnjih letih naredil velik premik naprej in zagotovil vitalne sile za nadaljnji razvoj produktivnosti in kakovosti kritične mase gospodarstva. Zato je prehod v misleča, dinamična okolja možen. Trditev pa je lažje zapisati, kot jo udejanjiti, saj so že pristopi h kreiranju spodbudnih okolij inovacije same po sebi in zahtevajo spremembe v vedenju poslovnih sistemov, institucij in posameznikov.

Študija uspešnih svetovnih primerov ne zadošča Razvojni elementi so preveč celoviti in evolucijsko povezani. Za vsako evolucijsko fazo veljajo poslovna pravila, viri in vzvodi, ki se jih za stabilno dolgoročno rast ne da preskočiti. Pri prehodu lahko nedvomno pomembno vlogo odigrajo državni ukrepi za pospeševanje inovativne družbe. Vendar brez povezanega delovanja in sodelovanja ustvarjalnih sil tako družba kot lokalna skupnost ne moreta prestopiti v fazo učinkovite manifestacije. Torej, čas je za akcijo, iskanje odgovorov delujočih modelov ustreznih okolju.

Slovenski projekt razvoja inovativnega okolja V ta namen je zasnovan projekt Razvoj inovativne lokalne skupnosti Litija. Izvaja se v sodelovanju s slovensko agencijo za tehnološki razvoj (TIA), Centrom za razvoj Litije in s podporo mednarodnih somišljenikov (Univerza Stanford, VINNOVA, Univerza Ljubljana). Namen projekta je prežeti skupnost z zavestjo, da inovativno razmišljanje spodbuja socialni in podjetniški razvoj lokalnega okolja. Cilj je pridobiti učinkovit poslovni model inovativne lokalne skupnosti. Projekt sledi ideji postopne izgradnje poti, intenzivne komunikacije in vključevanja vseh zainteresiranih v celoten proces. Gradi na spoznanjih, kreativni misli, zgodovini lokalne skupnosti in njenih ambicijah za prihodnost

ter na spoznanju, da so mediji, poleg gospodarstva, znanosti in države, eden izmed ključnih akterjev uveljavljanja mislečih, dinamičnih okolij.

Inovativne lokacije moderne dru`be odlikuje kriti~na masa visoko motiviranih ustvarjalnih kadrov, podjetnikov, odli~ne univerze, razpolo`ljivost kapitala in prilagodljive korporacije. Danes lahko trdimo, da se v Sloveniji zanemarjata pomen in vloga lokalnih skupnosti pri razvoju inovativne družbe. Brez naprednih lokalnih skupnosti bosta gospodarstvo in družba kot celota kmalu naletela na meje možnega. Zato je prav, da vzpodbujamo in se aktivno vključujemo v projekte, ki uvajajo spremembe že na nivoju našega mikrokozmosa. Prav tu se oblikujejo celovita zavest, vrednote in zdrava težnja po napredku. ■ Mag. Violeta Bulc, direktorica Vibacoma, je ustanovna partnerka Inštituta za poslovno rast in kreativnost. Sodeluje v posebni skupini poslovnežev, ki svetujejo Evropski komisiji in članicam EU pri oblikovanju razvojnih usmeritev za e-Erupoe 2010. Mag. Mateja Dermastja, direktorica Anteja-ECG je pridružena partnerica Inštituta za poslovno rast in kreativnost in članica upravnega odbora The Competitiveness Institute v Barceloni.

MEDIJI ZA NAPREDEK Pilotni projekt razvoja inovativne lokalne skupnosti je med prvimi projekti na globalni ravni, ki kot orodje uporablja in testira inovacijsko novinarstvo. Pri tem sodeluje z vodilnim strokovnjakom na tem področju, dr. Davidom Nordforsom. Nuklearni fizik po izobrazbi je v času dela za švedsko agencijo za inovacijske sisteme VINNOVA začel s programom ”inovacijsko novinarstvo”, katerega središče je danes na Centru za inovacije v učenju na Univerzi v Stanfordu. Inovacijsko novinarstvo kot orodje za razvoj inovativne družbe spodbuja odprt dialog med znanostjo, državo, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi v dobro skupnega stabilnega razvoja ter na osnovi inovativnih procesov. 65

Sloni si zapomnijo Ko ti~i{ globoko na dnu, je že misel, da te v prihodnosti ~aka nekaj bolj{ega in lep{ega, ožigosana kot blodnja. Besede razvoj, uspeh, denar se sli{ijo kot cenena managerska propaganda. A ~e SIJ – Slovenska industrija jekla - ne bi zlezla iz takega brezna, bi bila Slovenija, predvsem pa Koro{ka in Gorenjska, danes osiroma{ena. Tibor Šimonka

e pred dobrim desetletjem so nas primerjali z obilnim zakrnelim mastodontom in nam napovedovali propad. Slovensko železarstvo je v brezno pahnila izguba jugoslovanskih trgov ob osamosvojitvi Slovenije, kamor se je prodalo skoraj vse slovensko jeklo in na katerem niso delovali ne konkurenčni pogoji niti zakonitosti tržne ekonomije. Nekateri so ocenjevali, da bi bilo za državo manj pogubno, če se jeklarstvu odpove, kot pa da meče sanacijski denar v »brezno brez dna«.

Nekoč na kolenih, sedaj družbeno odgovorni Brez pomoči Slovenske železarne niso bile sposobne tekmovati na svetovnem trgu. Bili smo predimenzionirani, neproduktivni in seveda nedonosni. Imeli pa smo slonjo trmo in dobro smo vložili državnega »kvizka«. Izpeljali smo smelo tehnološko in razvojno prestrukturiranje ter težko jeklarsko industrijo uspeli preoblikovati v enega izmed stebrov domačega gospodarstva in napredne tehnološke družbe. Danes spadamo v krog največjih slovenskih družb, smo med največjimi izvozniki in najbolj donosnimi skupinami v državi. Tudi zaradi naše zgodovine verjamemo, da ustvarjanje dobička ni, in ne sme postati, naša edina naloga. Smo družbeno odgovorno podjetje, ki sobiva in soustvarja s svojo neposredno okolico. A ob tem ne smemo pozabiti, da je prva naloga podjetja najprej solidna ekonomska rast in razvoj. To je izhodišče za osveščeno okoljsko politiko, saj brez razvijanja konkurenčnosti nimamo pogojev za vlaganje v okolje, oziroma bodo le-ta ob morebitnih socialnih stiskah povsem v ozadju interesov občanov. Zato je potrebno najti ravnotežje med vlaganji v razvoj, tehnologijo in trgom na eni ter z vlaganjem v okolje na drugi strani.

okoljevarstvene projekte vložili skupno kar 19 milijonov evrov, do konca desetletja pa jih bomo še nadaljnjih 21 milijonov evrov. Samo Acroni je, na primer, v okoljevarstvene projekte v zadnjih treh letih usmeril kar 28 odstotkov vseh svojih naložb. Lahko rečem, da rastemo skupaj; tako kot napreduje SIJ, je občutiti tudi premike med okoljevarstveniki in seveda v lokalni skupnosti, kjer več ne pričakujejo čudežnih okoljskih rešitev. Vsi skupaj smo bliže stvarnim razmeram, okolica pa ceni naša prizadevanja in večinoma razume, da je odpravljanje posledic onesnaževanja in vzdrževanje čistega okolja zahteven, nikoli končan proces. Pred nami pa je nov evolucijski korak. Na pragu letošnje jeseni je namreč privatizacija slovenskega jeklarstva, ki bo dvignila precej prahu. Sami si želimo lastnika, ki bo v naših programih prepoznal priložnost za dopolnitev ali nadgradnjo svojih ciljev, saj lahko le od takega gospodarja pričakujemo, da bo motiviran za vlaganje v znanje in razvoj, v zaposlene in da bo nadaljeval z začetimi okoljevarstvenimi projekti. Ne želimo, da bi nas velika kupnina spremenila v orodje globalizacijske racionalizacije ali zgolj v vstopnico na trg EU. Prav dosedanji dosežki in zavedanje družbene odgovornosti zavezujejo današnjega lastnika, da bo pravega partnerja izbiral zelo skrbno in preudarno. Tudi z mislimi na okolje in razvoj Gorenjske in Koroške. Popravnega izpita namreč ne bo. ■

30 milijonov evrov za okolje Kdor danes obišče Jesenice, ne bo več videl mesta rdečega prahu. V zadnjih letih smo v

Tibor Šimonka je predsednik uprave SIJ – Slovenske industrije jekla, ki je na pragu zahtevnega privatizacijskega postopka.

foto: D Wedam, ZTL

Ravnanje, predvsem pa okretnost, slovenske politike v začetku devetdesetih let je lep primer delovanja v dobrobit vseh stebrov države, gospodarskega, političnega, predvsem pa civilnega. Državne finančne injekcije za sanacijo dolgov (bank) ter socialne problematike v 90-ih sicer niso zagotovile svežega denarja za razvoj, so pa omogočile ohranitev temeljev jeklarske indus-

trije, ki svoj pečat vtiskuje v socialno dobrobit dveh slovenskih regij, Koroške in Gorenjske. SIJ je namreč eden največjih zaposlovalcev v teh dveh pokrajinah.

konomija spet oĂŚivi v ponedeljek.

Ponedeljkova priloga Dela 67

Eko-kultiviranje foto: arhiv ZTL

Uresni~evanje vizije družbe in kakovosti sodobnega življenja je odvisno od vzpostavljanja ravnovesja med razli~nimi potrebami ter zahtevami družbe in soudeležbe državljanov. Olivera Ba~ovi} Dolin{ek

Življenjski slog sodobne družbe sta celovitost in dialog.

konomiji in ekologiji je skupna predpona eko. Ali to pomeni, da med njima obstaja povezava? Prav gotovo. Da bi razumeli povezavo med besedami, moramo najprej razumeti pomen besed in področij, ki jih obravnavata ekonomija in ekologija. Ekonomija pomeni smotrno gospodarjenje oz. upravljanje z zaokroženimi energijami različnih vsebin ali virov, ki izboljšujejo tako življenje posameznikov kot tudi družbe. Beseda oikos, ki sestavlja grško besedo oikonomia, pomeni domovanje. Pomeni še veliko več: zaokroženo energijo, ki jo omogoča domovanje, energijo, ki opredeljuje, zaznamuje ter plemeniti življenje. Gre za energijo, ki je hkrati pogoj za ustvarjanje, upravljanje in negovanje. Beseda ekologija je sestavljena iz dveh besed: oikos – domovanje in logos - znanje. Domovanje znanja pa je lahko samo zavest. Primarni pomen besede ekologija je torej čista zavest, ki zaznamuje tako osebnost posameznikov in njihove dejavnosti kot tudi njihova prizadevanja za čisto okolje ter s svetlimi barvami obarvane odnose in življenje. Pomen besede ekologija predstavlja čisto zavest ali spoznanje, da smo vsi del družbe kot celote in spoznavanje celote - celotne situacije v družbi. To pomeni, da je celota odvisna od čiste zavesti posameznikov – državljanov, ki so v vladi in njenih telesih, v podjetjih in institucijah, ki skrbijo za ekologijo ipd., skratka od vseh nas. V današnji družbi pogosto zasledimo, da se beseda ekologija povezuje z ekstremističnim

pristopom k zaščiti narave. Zanj, podobno kot za vse, kar temelji na ekstremizmu, velja, da ne temelji samo na dejanskih potrebah družbe in zmožnostih gospodarstva, ampak hkrati opozarja na dvoličnost posameznikov, ki po eni strani koristijo vse dobrine, ki jim jih omogoča družba, po drugi strani pa poudarjajo samo eno potrebo družbe.

EKOnomija, EKOlogija, EKOkultura Posamezniki, ki oblikujejo družbo - vlado, ki zagotavlja javne dobrine za družbo kot celoto, ekonomijo - ki zagotavlja pogoje za razvoj družbe, ekologijo - ki naj bi oblikovala odnos tako do okolja kot do okoliščin in doprinašala h kvaliteti življenja ipd., tvorijo organizem ali telo, ki se imenuje država. Vsako telo zahteva celovito obravnavo in ne samo obravnavo posameznih delov. Komuniciranje omogoča tudi kulturo dialoga in usklajevanja, razumevanja in sodelovanja.

Ali je tebi lahko dobro, ~e meni ni, in ali je meni lahko dobro, ~e ni tebi? To pomeni, da struktura naše dobe načeloma podpira samo celovite, in ne ločene, obravnave kateregakoli vprašanja, ki zadeva vse nas. Vsi skupaj, državljani, vlada, ekonomija, ekologija, mediji ipd., potrebujemo komuniciranje kot

soustvarjanje odnosov in opredeljevanje skupnih vrednot, motivov, potreb, interesov in ciljev skozi skupno, s strani večine sprejemljivo, in dokaj uresničljivo, vizijo. Vendar sta uresničevanje vizije družbe in kakovosti sodobnega življenja odvisna tudi od vzpostavljanja ravnovesja med različnimi potrebami ter zahtevami družbe in soudeležbe državljanov. To ravnotežje se lahko ustvarja z dialogom, s skromnostjo in strpnostjo ter s pozitivno in konstruktivno podporo medijev. Strpni dialog naj bi bil povezovalni most za vse. Strpni dialog se lahko uresničuje le s samo-kultiviranjem posameznikov, samo-oblikovanjem misli in načina mišljenja, pozitivnimi čustvi in s plemenitenjem ali pozitiviranjem manjvrednostnih občutkov ter vedenja, ki jih izražajo. Tako kot ima vsak posameznik svoje ime in priimek, tako naj bi imel vsak med nami čisto zavest, etiko in odgovornost do sebe, drugih in okoliščin, kar je lepo izrazil novinar Bojko Jerman z vprašanjem: »Ali je tebi lahko dobro, če meni ni, in ali je meni lahko dobro, če ni tebi?« Prav to vprašanje je lahko izhodišče in načelo za ekologiziranje posameznikov ter so-oblikovanje družbenih in, morda, tudi mednarodnih odnosov. ■

Olivera Bačović Dolinšek je soustanoviteljica agencije za integrirano komuniciranje Informa Echo. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Beogradu in vrsto let delala na Znanstvenem

inĹĄtitutu v Beogradu na podroÄ?ju komuniciranja.

foto: Klemen Jake, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

Kak{na dobrina je zdravje?

Dovolj je že ena kapljica bolezni, da nas zalijejo valovi bojazni.

ečina držav obravnava v svojih strateških dokumentih zdravje kot javno dobro ali javno dobrino. To dejstvo ekonomisti problematizirajo, saj pojem javne dobrine uporabljajo v točno določenem pomenu. Ekonomska teorija loči javne od zasebnih dobrin po več vidikih, pri čemer je temeljna razlika v stopnji, do katere določena dobrina ne vpliva samo na enega uporabnika, temveč ima učinke, eksternalije, ki se prelivajo k večjemu številu uživalcev.

Enaka in pravi~na dostopnost Te eksternalije so lahko pozitivne, kot je svedo zdravstvenih storitev, ki tloba ulične svetilke, ki koristi vsem mimoidočim pa noben stanovalec ne bo postavil zagotavlja ob~utek (vendar svetilke sam zase in zato je ulična razsvetljava varnosti v primeru bolezni, je javna dobrina, za katero skrbi država), pa tudi najpomembnej{a socialna vez negativne, na primer kajenje, tipično zasebna dobrina, katere »blagodatim« so v javnih prostorih v družbi. Prepri~anje, da te izpostavljeni vsi prisotni, ne zgolj kadilec, in je zato družba ne bo pustila umreti, tipičen primer, kjer država mora (sme) ukrepati z ~e bo{ potreboval zelo drago omejitvami. zdravljenje, ima veliko vrednost. Učinek ulične svetilke Du{an Keber 70

Za ekonomiste ima tipična javna dobrina dve pomembni lastnosti. Prva je nekompetitivnost, ki

pomeni, da vsak dodatni uporabnik ne zmanjšuje ugodnosti, ki jih nudi ta dobrina enemu, in da ne povečuje marginalnih stroškov: dodatni mimoidoči pod ulično svetilko ne povečuje stroškov njenega vzdrževanja, hkrati pa svetilka obema služi enako kot enemu samemu. Vendar že pri cesti, ki je prav tako javna dobrina, naletimo na problem, da se z naraščanjem prometa povečuje obraba, pa tudi njena koristnost za posameznika se v prometnih koni-cah drastično zmanjša. Druga lastnost javne dobrine je neizključevalnost: ljudem ni mogoče preprečiti, da je ne bi uporabljali. Tudi to velja v različni meri: ljudem res ni mogoče preprečiti brezplačnega uživanja blagodati ulične svetilke, lahko pa jih s cestnino odvrnete od uporabe avtoceste. Že ti primeri kažejo, da je le malo javnih dobrin, ki bi ustrezale učbeniškemu idealu. Zato je razliko med javnimi in zasebnimi dobrinami ustrezneje videti kot zvezni prehod in ne kot dihotomni razcep. Na tem vmesnem področju zaslužijo osrednjo pozornost mešane dobrine, ki so zasebne v porabi, oskrba z njimi pa je v javnem interesu. Te dobrine so z arbitrarno odločitvijo države lahko opredeljene kot javne dobrine in

enako arbitrarno izločene s tega seznama, pri čemer igrajo glavno vlogo vrednote v družbi, politična ideologija na oblasti in interesi kapitala; žal je po vplivnosti vrstni red ravno obraten.

Zdravje sodi med dobrine, ki bi morale biti dostopne vsem ljudem ne glede na njihovo zmožnost ali pripravljenost, da jih pla~ajo sami. Seveda nam ne gre za semantiko, temveč za njene posledice: večina ekonomistov izza okopov svoje definicije vpije, da dobro zdravje posameznika ni in ne more biti javna dobrina, saj so eksternalije pri večini zdravstvenih storitev neznatne ali pa jih sploh ni. Od tu naprej so si k sreči bolj vsaksebi: medtem ko nekateri iz tega izpeljujejo, da so zdravstvene dobrine, ker niso javne, pač zasebne, in so lahko ali celo morajo biti prepuščene nevidni roki trga, drugi iščejo na že opisanem zveznem prehodu od čistih javnih k zasebnim dobrinam vmesno definicijo, ki bi utemeljevala vlogo države pri njihovi regulaciji. Ena od takih terminoloških rešitev so »zaslužne« ali meritorne dobrine (merit goods): to so tiste dobrine, ki bi morale biti dostopne vsem ljudem ne glede na njihovo zmožnost ali pripravljenost, da jih plačajo sami.

Cepljenje koristi tudi necepljenim Za nekatere zdravstvene dobrine tudi neoliberalni ekonomisti priznavajo, da so javne ali vsaj blizu javnim. Vzemimo na primer nalezljive bolezni, kjer zgolj s skrbjo vsakogar za samega sebe ni mogoče zatirati izvorov bolezni in poti njenega prenašanja. Cepljenje je v okviru teh ukrepov še dodatno zanimiv primer: posamično cepljenje nima posebnih eksternalij, saj koristi samo cepljeni osebi, če pa dosežemo visoko precepljenost prebivalstva, lahko zaustavimo širjenje bolezni in koristimo tudi tistim, ki niso cepljeni. Zato se številne države odločajo celo za obvezno cepljenje. To je značilni primer meritorne dobrine. Enako bi lahko pripisali veliko javno zdravstveno korist, ki upravičuje javno financiranje, temeljnim raziskavam v medicini in v drugih znanostih, vzpodbujanju zdravega načina življenja, preprečevanju bolezni, ukrepom v zvezi z zasvojenostjo z legalnimi in nelegalnimi drogami, zagotavljanju pitne vode in ustreznih sanitarnih razmer, pa čeprav nekatere posamične storitve na teh področjih nimajo lastnosti javnih dobrin. Pravzaprav so te in podobne dobrine že dolgo zapakirane v področje javnega zdravja in le-to po večinskem mnenju sodi v domeno javnega financiranja. Kakor je to za samo področje javnega zdravja dobro, če zanemarimo mačehovsko obnašanje mnogih držav do njega (brez javnega financiranja bi mu šlo še bistveno

slabše), pa vzbuja zaradi svojega poimenovanja pri površnih poznavalcih napačen vtis, da je – kar se dolžnosti države tiče – vse dovolj dobro pokrito s področjem javnega zdravja, medtem ko v zdravstvu v ožjem pomenu besede, v zdravstvenem varstvu, ki se ukvarja z zdravljenjem posameznikov, prevladujejo dobrine, ki so tipično zasebne.

Proti komercializaciji Kako lahko srčni operaciji, se je vprašal eden od naših ekonomistov, ki koristi enemu samemu bolniku in nikomur drugemu, pripišemo eksternalije ulične svetilke? Ta dobrina je nedvomno zasebna v porabi; poskusimo pa dokazati, da je tudi tako izrazito individualna uporaba v javnem interesu in da tudi to dobrino lahko uvrstimo med meritorne, ki ne bi smela biti podvržena trgu. Za nasprotovanje komercializaciji takih dobrin obstaja več razlogov: Zdravstveni trg je asimetričen, saj tako ponudbo kot povpraševanje določa zdravnik (ali proizvajalec zdravil). V zdravstvu ni cilj prodati čim več storitev, saj bi to pomenilo, da bi si morali želeti čim več bolnikov. Cilj je, da bi bilo potrebnih čim manj takih dobrin. Notorično dejstvo je, da se pri zasebnih izvajalcih poveča število kurativnih storitev, seveda, če so plačane, zanemarja pa se slabo plačana preventiva. Številne zdravstvene storitve so rezultat javnih vlaganj v temeljne znanosti. Ali naj jih zaradi njihove visoke cene uživajo samo tisti, ki jih lahko plačajo, čeprav so njihov razvoj omogočili vsi davkoplačevalci? V zdravstvu ni možno, da bi uporabnik dobrino prilagodil globini svojega žepa. Zdravljenje levkemije ali srčna operacija imata enako ceno za delavca z minimalno plačo in za njegovega direktorja. Enaka in pravična dostopnost do zdravstvenih storitev, ki zagotavlja občutek varnosti v primeru bolezni, je najpomembnejša socialna vez v družbi, zaradi tega dejstva lahko pripišemo tudi čisto individualnim storitvam učinek eksternalij. Prepričanje, da te družba ne bo pustila umreti, če boš potreboval zelo drago zdravljenje, ima veliko etično, socialno, pa tudi gospodarsko vrednost. Razcep državljanov na tiste, ki so jim dostopne vse storitve, in tiste, ki so jim na voljo le najnujnejše, pomeni slabše možnosti za dobro zdravje in preživetje za široke sloje prebivalstva s predvidljivimi posledicami od slabše produktivnosti in socialne dezintegracije družbe do fizičnega ločevanja družbenih razredov v strahu enega pred drugim.

Dokazov, da komercializacija zdravstva prinaša koristi maloštevilnim, za večino ljudi pa poskrbi slabše kot javno finaciranje in javni sistem zdravstvenega varstva, je veliko, obratnega dokaza pa ni nobenega. Lep primer sta državi ZDA in Kanada, kjer prva porabi za zdravstvo dvakrat več kot druga, njeni zdravstveni kazalci pa so bistveno slabši. Razlika v porabi denarja med njima gre v pretežni meri za dobiček zasebnih izvajalcev in zasebnih zavarovalnic. Ne nazadnje lahko uporabimo za primer Slovenijo, kjer je letošnja mednarodna raziskava (Euro Health Consumer Index 2006) pokazala, da sodi na prvo mesto med državami EU po učinkovitosti zdravstvenega sistema glede na vložena sredstva.

Bolni delavci so najdražji Slovensko gospodarstvo in njegov management dobro razumeta javno naravo skrbi za zdravje in s tem potrebo po javnem finaciranju zdravstvenega varstva, vendar pa se ob upravičenih zahtevah po zmanjšanju javne porabe znajde v istem loncu tudi vprašanje o višini prispevka za zdravstveno varstvo. Zmanjševanje javnega financiranja zdravstva in povečevanje deleža zasebnega financiranja bi zmanjšala število in obseg zdravstvenih dobrin, do katerih imajo dostop vsi, ki jih potrebujejo. Povečala bi se socialna razslojenost, od nezadovoljnega in bolnega delavca pa ni mogoče pričakovati večje produktivnosti. Povečana zasebna poraba za zdravstvo bi povečala pritisk na plače. Zaradi izogibanja zdravljenju, dokler to res ne bi bilo nujno, bi se v srednjem in spodnjem razredu povečalo število težjih bolnikov in javni stroški za njihovo zdravljenje, saj jih država ne bi mogla pustiti pred vrati bolnišnic. Zaradi večje invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja bi se povečale tudi druge oblike javne porabe. Največji problem, ki ga je težko izraziti v denarju, pa je izguba socialne kohezije in uničujoči vpliv tega dejstva na moralno in socialno stanje v družbi, na družbeni razvoj in na produktivnost, da niti ne omenjam cene vračanja na prejšnje stanje. Skratka, kakor koli obrnemo, vedno znova se vrnemo k znanemu izreku, da skrb za zdravje ni (samo) poraba, temveč osnovni predpogoj za razvijajočo se družbo, zadovoljnega državljana in uspešno gospodarstvo. ■

Dr. Dušan Keber je zagovornik človekovih pravic vključno s pravično dostopnostjo do zdravstvenega varstva, kar ga je ob karieri zdravnika, znanstvenika in politika vodilo tudi od Odbora za varovanje človekovih pravic do Gibanja za ohra nitev javnega zdravstva.

foto: Borut Peterlin, Mladina

Zaposlene pravice

Ekonomija je sredstvo za doseganje človekove blaginje. V vseh starostnih obdobjih.

metna dilema, kaj je cilj človekove dejavnosti – človek ali ekonomija - je vse preveč prisotna v razmišljanju ljudi, tako pri navadnem državljanu kot pri strokovnjakih ali politikih, ki odločajo o usodi razvoja družb. Dileme tu ne sme biti: cilji so vezani na izboljševanje človekovega življenja v družbi. Lahko bi tudi rekli, da si moramo prizadevati za povečevanje sreče ljudi. In temu morajo biti podrejene vse aktivnosti države in njenih institucij.

Gospodarska rast in družbeni razvoj naj ne bi bogatila le družbe v celoti, ampak naj bi bil tega deležen vsak posameznik. Na{o pozornost moramo preusmeriti iz dohodka in proizvoda na Kaj omogoča ljudem dejavnike, ki imajo resni~no boljše življenje? vrednost v kakovosti Seveda je na vprašanje, kaj je sreča, zadovoljstvo življenja ljudi. posameznika, toliko odgovorov, kolikor je ljudi. Matjaž Hanžek 72

Osebno srečo lahko pri tem pustimo v domeni vsakega posameznika, tu pa nas zanima predvsem, kaj družba lahko prispeva k temu, da

ljudje lažje »najdejo« svojo srečo; torej tisto, kar omogoča ljudem boljše življenje. Že sredi osemnajstega stoletja je italijanski ekonomist Muratori napisal, da je naloga politike poiskati take ekonomske ukrepe, ki bodo izboljšali srečo ljudi. Torej je pojmoval ekonomijo predvsem kot sredstvo za doseganje človekove blaginje in ne kot dejavnost, ki ima za cilj množenje kapitala.

Varna zaposlitev je eden izmed najpomembnej{ih dejavnikov za ~lovekovo »sre~o«. Še natančnejši je bil sir William Petty, ki je govoril o sreči vsakega posameznika. Torej naj gospodarska rast in družbeni razvoj ne bi bogatila le

družbe v celoti, ampak naj bi bil obojega deležen vsak posameznik. Tudi ostali ekonomisti tistega obdobja so povezovali teorijo vrednosti in politiko, ki temelji na »ljudski sreči«. Tako dojemanje ekonomije, torej gospodarstvo kot sredstvo za povečevanje materialne in duhovne blaginje vseh, se je nadaljevalo do današnjih dni, čeprav se nam pogosto zdi, predvsem zaradi nekaterih glasnih ekonomistov, da temu ni tako. Amarthya Sen, ekonomist, ki je pred nekaj leti dobil Nobelovo nagrado, trdi, da je potrebno našo pozornost preusmeriti iz dohodka in proizvoda na dejavnike, ki imajo resnično vrednost v kakovosti življenja ljudi. »Dohodek in potrošno blago imata v tem smislu le instrumentalno vrednost,« je poudaril Sen v leta 1998 objavljenem eseju “Umrljivost kot kazalec ekonomske uspešnosti ali neuspešnosti”.

Zaposlitev v službi doseganja pravic posameznika V tem okviru lahko ocenjujemo pretekla dogajanja in prihodnji razvoj v Sloveniji: v kakšni smeri se je krepilo gospodarstvo? Mnenja sem, da je bilo, še posebno na začetku tranzicije, preveč usmerjeno v povečevanje dobička z odpuščanjem delavcev, manj pa v povečevanje proizvodnje. Tako ustvarjeni dohodek pa se je porazdelil v dobiček lastnikov, plače zaposlenih in socialne transferje nezaposlenim, premalo pa v ustvarjanje novih delovnih mest.

Le kadar dohodek služi ljudem in njihovi blaginji, odpravljanju rev{~ine in zmanj{evanju materialnih ter socialnih razlik, lahko govorimo tudi o u~inkoviti ekonomiji. Priznam, da je ta trditev nekoliko presplošna, a na tem mestu me zanima predvsem zaposlenost, saj je varna zaposlitev eden najpomembnejših dejavnikov za človekovo »srečo«, če lahko

ostanem pri tej opredelitvi izpred nekaj stoletij. Zaposlitev je namreč to, kar človeku najbolj močno določa tudi doseganje njegovih pravic. Politična demokracija z volitvami posamezniku ne pomeni kaj dosti, če je neprestano v strahu pred tem, kako bo preživel sebe in svojo družino. Varna zaposlitev je aktivnost, ki posamezniku nudi največji občutek resničnosti. Utrjuje socialne vezi posameznika z okoljem, mu daje materialno, socialno in psihično varnost ter predvsem potrdilo o njegovi potrebnosti v družbi. Zaposlitev ima poleg manifestnih (plača) tudi latentne posledice, ki so vsaj tako pomembne kot plača: širi socialne stike izven družine, povezuje osebne in kolektivne cilje in je, morda še najpomembneje, vir statusa in socialne identitete posameznika. Med nezaposlenimi je npr. desetkrat več samomorov kot pri ostali populaciji, slabše je duševno zdravje in podobno, da ne naštevam naprej. Če sklenem: če ekonomija želi prispevati k varovanju človekovih pravic, h krepitvi dostojanstva posameznika, oziroma k dvigovanju njegove «sreče«, mora biti gospodarska politika usmerjena predvsem k zagotavljanju zaposlenosti prebivalstva. ■ Matjaž Hanžek je varuh človekovih pravic. Kot sociolog se je dvajset let ukvarjal z analizo družbene neenakosti, revščine in socialne ter ekonomske izključenosti ljudi.

Gorenje d.d., Velenje

Kot pove že sam naslov, ekonomsko uspešnost ocenjuje predvsem z umrljivostjo kot kazalcem blaginje. Torej ne gre za ekonomsko uspešnost, ki se meri z rastjo bruto domačega proizvoda ali rastjo dobička multinacionalk, ampak za uspešnost, ki se odraža v zmanjševanju revščine, povečevanju zaposlenosti ipd. Rast dohodka je pomembna le posredno; le kadar dohodek služi ljudem in njihovi blaginji, odpravljanju revščine in

zmanjševanju materialnih in socialnih razlik, lahko govorimo tudi o učinkoviti ekonomiji.

Kultura oblikovanja Pas temnega stekla, na obeh straneh obdan s svetlim aluminijem, je že na prvi pogled prepoznavna značilnost linije Gorenje Pininfarina. Kljub enostavnim oblikam je izraz drzen in izzivalen. Z lahkotnostjo poudarja pojem elegance, njena ambientalna pojavnost pa je lepa in prestižna.

www.gorenje.si

gorenje oglas Boardroom 206x130.indd 1

15.9.2006 13:56:08

Pandemija »Tomo Križnar« v treh korakih Sindrom.

Mangerjem danes res ni lahko. Preživljate čas sprememb; koliko se pri tem smejete, bi morda znala povedati Slavenka Drakulić. Živite karaoke kapitalizem, kjer si najboljši kadri sami izbirajo svojega delodajalca. In funky business, ki mora biti seksi. Pri štiridesetih, petinštiridesetih ste bojda že prestari. In seveda inkriminirani. Ste »Na drugi strani,« (nič v zvezi z Gombačevo lani izdano knjigo). Odvisni od svojih odjemalcev, strank. Dobaviteljev. Mnenja javnosti. Lastnikov, če sami niste lastniki. Zaposlenih. Politike. Trga. Konkurence. Govorijo vam, da morate inovirati ali pa boste umrli (Drucker). Da morate vzpodbujati učečo se organizacijo (Senge). Da morate odkrivati sinje oceane (Chan Kim). Ali modre krave (Godin). Biti pravi vodje in spreminjati svoje organizacije s srcem (Kotter/Cohen). Da morate … Skratka, sami supermoški in superženske.

O~itno se tudi humanitarne organizacije zavedajo, da same ne zmorejo ve~. Dru`ba potrebuje posameznice in posameznike, ki vztrajajo zato, ker želijo, da ima njihovo življenje globlji smisel. Ker želijo pustiti sledove. Ker druga~e ne morejo. Ne zato, ker se to dobro bere. Ali ker je družbena odgovornost obvezen del v letnih poro~ilih. Natalija Postru`nik 74

Zato ne preseneča, da se vedno več ljudi (tako ali tako se vloge mešajo, nekje si vodja, manager, drugje si član športnega kluba, verjetno si starš, potem pa spet svetovalec v katerem od mnogih odborov ali pa »le« mož oz. žena…) sprašuje, pa v čem je pravzaprav smisel.

Ali je smisel, da vsak dan vstanem, grem v službo (delat), ustvarim nekaj (milijonov) dobička, da čez vikend (morda) odigram partijo (tenisa, golfa, taroka) in zvečer, če utegnem, posvetim tistih nekaj minut prijateljem, partnerju, domačim? Verjetno ne. Ali pač? Kakšno je vaše poslanstvo? Čeprav se verjetno tega ne sprašujete vsak dan.

Noben človek ni OTOK, povsem sam zase; vsak človek je kos CELINE, del kopne zemlje; če MORJE odplavi grudo prsti, je EVROPE manj, prav tako, kakor da je bil RTIČ, prav tako, kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v ČLOVEŠTVO. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvon zvoni: zvoni tebi. Besede Johna Donna iz preloma 16. na 17. stoletje je v nagovoru h knjigi Komu zvoni citiral Hemingway. Nihče ni osamljen otok, moja dejanja sprožijo druga; plahutanje majhnega metulja s krili naj bi na drugi strani Zemlje povzročilo tornado.

foto: arhiv Karim Rashid, hranilnik Time is Money

»Zakaj bi naj dobro delal, če je edini motiv, ki bi me naj vodil, ustvarjanje dobička za nekoga drugega?« Spiritual Capital: Wealth we can live by (2004), Danah Zohar, doktorica jedrske fizike.

Epidemija. Did we betray planet or did the planet betray us? We have to act together to solve this global crisis. Our ability to live is what is at stake. Al Gore, v Neprijetni resnici, 2006 Znanstveniki se strinjajo, da naš način življenja povzroča globalno segrevanje. Pet najbolj vročih let v zgodovini spremljanja temperature na Zemlji je bilo v zadnjih 14 letih. Najbolj vroče leto nasploh je bilo leto 2005. V zadnjih tridesetih letih se je snežna prevleka na Kilimanjaru drastično zmanjšala, znanstveniki Univerze v Ohiu pa napovedujejo, da bo sneg povsem izginil med leti 2015 in 2020. Vreme nam vrača. Orkani. Tornada. Nenazadnje pijavice avgusta letos v Jadranskem morju (takšne, ki se jih tudi najstarejši domačini ne spomnijo). Na osnovi analiz skozi stoletja podatkov (po)zavarovalničarji napovedujejo, da bo prihodnji center vremenskih neprilik (potresi, premiki plošč, močni vetrovi…) v Sredozemlju in Jadranu. Pri nas. Ne nekje daleč proč. Sicer pa smo že sedaj praktično pozabili na dva letna časa, pomlad in jesen, ter doživljamo le še zimo in poletje. Kdo je koga izdal? Mi planet ali planet nas? Kdo lahko pomaga: naravovarstveniki, Zeleni, World Meteorological Organization ali United Nations Environment Programme? Ali vsak med nami? Mi vsi? V filmu Neprijetna resnica, predvajanem letos v Cannesu, se soočimo s posledicami lastnih dejanj. Faktografske navedbe stopnjujejo grozo. Ne prihodnje generacije, že mi bomo priča spremembam, ki nas bodo pretresle. Spremenile. Če nas bodo le pustile žive. Govorijo namreč o stotinah milijonov mrtvih. In o stotinah milijonov beguncev. Ali, in koliko, to zadeva vas? Točno toliko, kot si sami priznate.

Pandemija. What are the lies we tell ourselves now? What are the blind spots of our age? What’s worth spending your … lives trying to do or undo? It might be something simple. It might be something as simple as our deep down refusal to believe that every human life has equalworth. Could that be it? Could that be it? Bono, U2, 2004 v Pennsilvanyji Kakšne so laži (evfemizmi), ki si jih danes pripovedujemo? Včasih smo zatiskali oči pred suženjstvom, pred segregacijo, pred etičnim čiščenjem, imenovanim osvobajanje osvoje-

nega teritorija, pred vojnimi zločini, imenovanimi kolateralna škoda … ali smo prepričani, da ima vsako živo bitje enako vrednost? Tudi tisti v Afriki? Indiji? Na Kitajskem? V Bosni?

Mag. Natalija Postružnik je predsednica uprave Slovenskega društva za odnose z javnostmi in direktorica odnosov z javnostmi in tržnega komuniciranja v Zavarovalnici Maribor v okolju, ki aktivno uveljavlja vrednote družbene odgovornosti.

Očitno se tudi humanitarne organizacije zavedajo, da same ne zmorejo več. Da morata humanitarnost in humanost postati Kantov kategorični imperativ (nadgrajena s filozofijo Rowlsa in pristopom Habermasa) za vsakega izmed nas. Bono pravi, da je idealizem le novo marketinško orodje. Ali bo omagal v bitki z vsemi mogočimi –izmi (narcisoizmom, materializmom in drugimi – »isms of indifference«)? Kako razumeti korak OZN, ko je Ronaldinha, sicer dvakratnega nosilca naslova »igralca nogometa leta« (2004 in 2005), imenoval za ambasadorja dobre volje? Ali je to marketinška poteza? Piarovska? Ali je Ronaldinho to storil iz srca? OZN pa iz preračunljivosti ali kot zadnji krik na pomoč? Fuzbaler, lepo vas prosim… Toda: Ne nazadnje je sam odraščal v revščini in se najverjetneje še spominja »slumov«. Kot oskarjevski »Tsotsi«. Najstnik, ki nima drugega smisla v življenju kot golo preživetje. Ki pa lahko obrne tok svojega življenja z lastno izbiro. In nato pridemo do takih, kot je Tomo Križnar. Kot je bila Mati Tereza. Kot je Dalaj Lama. Kot je bil Martin Luther King. Kot je bilo še mnogo posameznic in posameznikov. Ki vztrajajo zato, ker želijo, da ima njihovo življenje globlji smisel. Ker želijo pustiti sledove. Ker drugače ne morejo. Ne zato, ker se to dobro bere. Ali ker je družbena odgovornost obvezen del v letnih poročilih. Ali ker se to medijsko pokriva in prinaša pozitivni ugled in blagovno znamko, ki zaradi tega pridobiva na finančni vrednosti. Ampak zato, ker v to zares verjamejo in to živijo. Ali kot je rekla Mati Tereza, konec koncev tega ne počnete zanje, ampak sami zase in samo zase. (Da se razumemo. Nič ni narobe, če pri tem ustvarjamo dobiček. Prav nasprotno. Raziskave kažejo, da je eno povezano z drugim v premem sorazmerju.) Toda teh nekaj posameznikov ni dovolj. Potrebno je več, potreben je val. Sindrom je identificiran. Razvija se epidemija. Nujna je pandemija. Potrebnih je vsaj od 3 do 5 odstotkov vodij, ki bodo to razumeli in znali voditi. Z lastnim zgledom in dejanji. Če bi pogledali Maslowovo lestvico potreb in jo nadgradili s pomenom z Zohar/Marshallove lestvice kategorij duhovnega/duševnega kapitala, vemo, da se vsi rodimo pozitivci. Radovedni, otroško modri. Nato pa je naša izbira, kaj bomo v življenju dosegli. Pa vi ? Ste vi zadovoljni s svojo izbiro? ■ 75

foto: Petra Blejc, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo

Naložba v zakladnico naroda

Najudarnej{a medijska novica v za~etku leta 2008 - pet najuspe{nej{ih fundacij v lanskem letu- Fundacija Matjaža Gantarja, Jankovi}eva fundacija, Sklad Darka Horvata, Fundacija Krka in Fundacija Gorenje so ob {tevilnih manj premožnih, a vendar zelo prizadevnih fundacijah, s svojo angažiranostjo in podporo razli~nim projektom organizacij civilne družbe le tem zagotovili ve~ tiso~ novih delovnih mest, ugodne pogoje za profesionalno delovanje in s tem vzpodbudili na tiso~e prostovoljcev, med njimi {tevilne vrhunske strokovnjake z razli~nih podro~ij, da so opravili ve~ milijonov prostovoljnih ur. Tomaž Bole 76

Vrhunski ekonomist v vlogi filantropa

Fundacije niso »nova ampak trajni zaklad!

usta«,

Le nekaj dni pred prvim Majskim plesom je v Ljubljani na posebni konferenci predaval pri nas dokaj neznani, sicer pa izjemno iskani, ameriški ekonomski guru Jeremy Rifkin, strokovnjak za korporativni management in nekdanji Prodijev osebni svetovalec med predsedovanjem evropski komisiji. Pričakovali bi, da ga bo povabila katera od fakultet ali zbornic s področja gospodarstva, morda celo vlada, saj ga menda predsednik vlade zelo ceni. Toda Jeremy Rifkin, med drugim tudi predsednik ameriške Fundacije za ekonomske trende, se je odzval klicu slovenske fundacije.

Združene države Amerike imajo neverjetno razvit sistem fundacij, ki sloni na primerni, ustrezni in stimulativni davčni zakonodaji. Poznajo več vrst fundacij kot mi. V grobem jih delijo na javne in zasebne, kamor sodijo družinske (npr. Rockefeller Brothers Fund), operativne (npr. J. Paul Getty Trust), neodvisne (npr. Ford, Rockefeller and MacArthur Foundations) in korporativne (npr. Bank of America Foundation, American Express Foundation). Imajo pa tudi zelo razvito transparentnost delovanja in finančni nadzor. Celotna ameriška filantropija sloni na fundacijah.

Sporočilo, ki ga je prenesel udeležencem konference, je za ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj slovenskih fundacij izjemnega pomena: »Organizacije civilne družbe so izreden potencial, so stičišča, kjer izražamo svojo človečnost in socialni kapital. Če podjetja vlagajo v civilno družbo, se bo to vsem zanesljivo obrestovalo. Vse raziskave kažejo, da ljudje bolj zaupajo organizacijam civilne družbe kot pa državi. Prihodnost je v tesnem sodelovanju vseh treh stebrov dužbe, kulture, politike in gospodarstva, ki bodo zgradili ustvarjalno in demokratično družbo, v kateri bodo oblike umetniškega izražanja pomembno krepile medčloveško komunikacijo. Kulturna identiteta mora biti pomembnejša od poslovne. Ustvarjalnost bo glavno gonilo gospodarskega razvoja.«

Raziskave kažejo, da ljudje bolj zaupajo organizacijam civilne družbe kot pa državi. Vendar fundacije ne prihajajo iz ZDA. Najstarejša poročila o njih najdemo v Nemčiji in izvirajo iz devetga stoletja. Kdo jim je botroval, pove že nemško ime »stiftung«, ki lahko pomeni samostan ali pa fundacijo. V Evropi se lahko največ naučimo od Nemcev in Angležev pa tudi Avstrijcev. Slednji so z učinkovitim sistemom fundacij posledično vplivali na gospodarsko rast, predvsem pa na visoko promocijo avstrijske kulture v svetu. V Sloveniji nimamo bogate tradicije fundacij, zato se pogosto ne zavedamo, kako pomembne so za zdrav in uravnotežen razvoj družbe.

kakršnihkoli političnih (strankarskih) ali ozkih gospodarskih interesov.

Fundacija ni prostor za »vbogajme« Če sem se na začetku provokativno pošalil z imeni znanih managerjev, se nisem naključno. Matjaž Gantar se je javno pohvalil, da je ustanovil fundacijo v tujini. Pravi, da bi jo tudi doma, če bi bili ustvarjeni pogoji za to, vendar naš zakon ne predvideva družinskih fundacij. Medtem imajo fundacije sodobnih ameriških podjetnikov (Gates, Trump) in politikov (Clinton) svoj sedež v ZDA in ne na kakšnih davčno ugodnih otokih!

Naši politiki imajo preganjavico, da so fundacije »pralnice denarja«, (kot se žal ponekod v Evropi tudi dogaja), zato jih ta tema ne zanima preveč. Ta problem je vsekakor rešljiv z ustrezno javno finančno kontrolo in davčno zakonodajo. Smo pa Slovenci, menda, prav poseben primer v Evropi, saj morajo biti fundacije pri nas registrirane pri ustreznem področnem ministrstvu, ki tako dobi možnost neposrednega vpliva na upravljanje premoženja fundacij.

Priložnost gospodarstva Vse to pa ne pomeni, da bi morali obupati, ampak prav nasprotno. Pred nami je velik izziv, da slovenske fundacije skupaj z najpomembnejšim partnerjem, gospodarstvom, ustvarijo podlago za tako spremembo zakonodaje, ki bo prinesla fundacijam razcvet in družbi zagotovila finančno osnovo za pomemben del trajnostnega razvoja. Slovenski gospodarstveniki imajo dobro razvit občutek za družbeno odgovornost, vendar je le ta prevečkrat vezan na konkretne povratne koristi in pričakovanja. Še vedno je namreč tako, da večina rada daje, ko gre za dobrodelnost ali humanitarno pomoč. Pri podpori projektom ali službam v splošno korist (javno dobro) pa so že bolj zadržani, zato je sponzorstvo v primerjavi z donacijo, predvsem gospodarstvenikom, neprimerno bližje.

dnice; to premoženje je neodtujljivo in tako rekoč večno, hkrati pa z varnimi naložbami omogoča dobro gospodarjenje. Fundacije so tako temelj – velik in neodvisen investitor v razvoj organizacij civilne družbe ter spodbujevalec razvoja deficitarnih, a družbeno koristnih, dejavnosti. Velik je tudi njihov pomen na področju zaposlovanja v nevladnih organizacijah, kar je za Slovenijo v tem trenutku zelo pomembno, saj je v nevladnem sektorju zaposlenih komaj 0,7 odstotkov vseh zaposlenih v državi, evropsko povprečje pa je 10-krat večje.

Fundacije so u~inkovito orodje za za{~ito izgube vrednosti denarja oziroma trajnega premoženja, saj ga s svojo dejavnostjo plemenitijo. Fundacije v razviti demokraciji prevzemajo ključno vlogo financiranja organizacij civilne družbe z osnovnim poudarkom na splošni koristnosti (javnem dobrem) in humanitarnosti. Najpomembneje je, da se celotno odločanje o namenih porabe zbranih sredstev (seveda v skladu z obstoječo zakonodajo) izvaja brez

Bistvo darovanja (doniranja) je, da v zameno ne potrebuje{ ni~esar razen poro~ila, kako je bil tvoj dar (u)porabljen. Dobrodelnosti smo še vedno bolj naklonjeni kot podporam v splošno korist. Vendar je dobro vedeti, da so prav fundacije s splošno koristnim namenom tiste, ki ustvarjajo naložbe, dodajajo vrednost donacijam in predvsem podpirajo razvoj socialnega kapitala, ki potem lahko naredi veliko dobrodelnega, ogromno tudi s prostovoljnim delom. Fundacija namreč ni prostor za »vbogajme«, zato ne ponižujte ali podcenjujte tistih, ki spoštujejo darovanje in zato dar tudi sprejmejo. Fundacija je naložba: v narodovo zakladnico, v človeka, v trajnostni razvoj, v celotno družbo. Je gorivo, ki neodvisno poganja življenje civilne družbe. Je moč na dolgi rok, ki jo bodo s hvaležnostjo užili tudi prihodnji rodovi. ■ Tomaž Bole je človekoljub, predan veri in zaupanju v mlade. Ima poseben dar za odkrivanje nadarjenih. Je ustanovitelj Gallusovega sklada – danes Ustanove Gallus, predsednik ZSU, Združenja slovenskih ustanov – fundacij.

Vendar zajec fundacij tiči drugje. Bistvo darovanja (doniranja) je: dam, ker želim dati in ker vem, da je to koristno za vse. V zameno ne potrebujem ničesar, razen poročila, kam je šel moj dar in kako je bil (u)porabljen.

»Banke civilne družbe« Fundacije so neke vrste »razvojne banke civilne družbe,« saj s svojim trajnim premoženjem zagotavljajo pomemben del nacionalne finančne zakla77

Ob bok Billu Clintonu in kralju Juanu Carlosu [

S t a r a

i g r a

ah, osemvrstno plo{~o, kjer se s pomo~jo taktik, ki so prezapletene, da bi bile igra, in hkrati preve~ enostavne, da bi bile znanost, bojuje 32 figur, si lahko privo{~i prakti~no vsakdo. Pri tem ni nujno, da ga dobro igra: pomembneje je, da v tej strate{ki igri uìva. Igranje {aha pa je lahko tudi pravi umetni{ki uìtek. ê se èlite »vojskovati« z mojstr-skimi figurami, lahko to storite s kristalnim {ahom, ki je nastal v Studiu GRY Steklarne Roga{ka pred dvanajstimi leti. Lastni{tvo kristalnega {aha, katerega vrednost se ocenjuje na milijon tolarjev, je dolgo veljalo za privilegij najvi{jih dràvnikov: doslej sta ga prejela le Bill Clinton, nekdanji predsednik Zdruènih dràv Amerike, in {panski kralj Juan Carlos. Bogato izro~ilo {aha je bilo za oblikovalko Ireno Romih, tedaj zaposleno v Steklarni Roga{ka, izziv in navdih pri ustvarjanju figuralnega kristalnega {aha z elementi sodobne linije. [ah sestavlja plo{~a s stranicama, dolgima 60 cm, in 32 figur, visokih od 15 do 12 cm. Osnova za izdelavo je 24-odstotno kristalnosteklo, ki se dopolnjuje z belim in ~rnim marmorjem ter pozla~enimi podstavki za {ahovnico. Kristalni {ah je unikatna mojstrovina in vsaka ponovitev figur je novo delo, nova skulptura. Za bru{enje ene figure izkristalnega bloka je potrebno pribli`no 16 ur zbranega ro~nega dela. Da gre za resni~no ustvarjalno obrt, kaèjo tudi upodobitve figur, ki predstavljajo slovenske gradove - trdnjava recimo ponazarja grad v Podsredi. 78

s t r a t e g i j e Svoj veliki krst je kristalni {ah doìvel pet let po nastanku. Protokol Republike Slovenije ga je izbral za darilo dràvniku Billu Clintonu, ki je leta 1999 kot prvi predsednik Zdruènih dràv Amerike obiskal samostojno Slovenijo. Tudi drugi lastnik, {panski kralj Juan Carlos, ga je prejel kot dràvni{ko darilo ob prvem uradnem obisku kraljevega para v Sloveniji pred {tirimi leti. Tretja mojstrovina pa ~aka na slovenskega ljubitelja. Steklarna Roga{ka ga je namre~ ponudila na dobrodelni dra`bi na prvem Majskem plesu Zdruènja Manager. Ker ni bil prodan, bo ponovno na dra`bi na drugem Majskem plesu, 26. maja 2007. Pravzaprav se bo draìteljska igra za~ela è prej, 15. marca 2007, ko se bo dra`ba za~ela na spletu. Takrat se bodo zanj lahko potegovali tako {ahisti kot esteti. V koliko potezah bo najbolj{i ponudnik matiral preostale draìtelje, bo znano {ele zadnjo majsko soboto opolno~i, ko se bo dra`ba zaklju~ila na drugem Majskem plesu. Novi lastnik kristalnega {aha pa z nakupom ne bo samo podprl dobrodelnosti Majskega plesa, ampak bo postal tudi glasnik simbolnega sporo~ila, ki ga v sebi nosi ta cenjena miselna igra. Skrivnost nastanka {aha namre~ razkriva verz perzijskega epa, slavospeva indijskemu kralju Srihari{u (618-650), ki dokazuje, da {ah igramo vse od leta 570, in hkrati kli~e k miroljubnemu re{evanju teàv:

»V njegovem času ni bilo drugih vojn, razen tistih na osemvrstnih ploščah.« ■

â&#x20AC;&#x153;Our worldwide mission is to be most valued by those who value brandsâ&#x20AC;? David Ogilvy