Prepletanje 05

05 MANAGEMENT ZA DRUŽBO IZDAJA ZDRUŽENJE MANAGER JUNIJ 10

uvodnik

Znanje je vtkano v samo bit človeške družbe. Brez sposobnosti učenja in prenašanja naučenega na naslednjo generacijo nikoli ne bi preživeli milijonov let evolucije. Zato je znanje sveto.

Zato je dober prenos znanja zakon uspešnega preživetja. Mar res? Imate občutek, da ga kot družba dejansko tako visoko cenimo?

Včasih se zdi, da je tudi znanje, poleg ustvarjalnosti in inovativnosti, zgolj prestopilo v marketinški slovarček, v katerem vsebina le stežka dohaja obliko. Pogled na lestvico ugleda in skromne cenjenosti učiteljskega poklica je opozorilo samo zase, kako vrednotimo tiste, ki prenašajo znanje našim najmlajšim.

Ob tem Daniela Brečko (str. 10) svari, da je javni sistem za razvoj človeškega kapitala podhranjen in da ne smemo spregledati dejstva, da blagor družbe ni odvisen zgolj od elite, ampak od intelektualne moči celotnega prebivalstva. Prav na ravni posameznika pa naletimo na najživahnejše dogajanje. Ljudje so željni novega znanja, posegajo po modrosti prednikov, iščejo poti iz prevladujočega

Prepletanje 05

foto: Dreamstime

foto: Dreamstime

Znanje delimo, da bi ga lahko množili

analitičnega mišljenja v sistemsko, vse več je sodelovanja, bodisi pri nastajanju znanja bodisi pri njegovem prenosu in uporabi. Nove tehnologije omogočajo njegovo globalizacijo.

Na trenutke se celo zazdi, da je vsega preveč, in upravičeno se pojavi vprašanje ločevanja semena od plev, koristnega od neuporabnega, novega orodja od šarlatanstva. Pri tem se bomo morali nedvomno zanesti na lastno pamet, saj vsako na prvi pogled koristno orodje, od interneta do telepatije, v sebi nosi tudi svoj nasprotni pol. Da se nam ne bo dogajalo, da bodo naši otroci kljub vsem posodobitvam šolskega sistema, sodobnim pripomočkom in (pre)številnim delovnim zvezkom ob koncu obveznega šolanja slabo opismenjeni v maternem jeziku in bodo imeli pomanjkljivo matematično znanje, kot opozarja Romana Mlinar (str. 29).

Nismo edina generacija v dolgi zgodbi človeštva, ki se sooča z življenjem za trenutek, je prepričana Tanja Tuma (str. 25), poskrbeti pa moramo, da bo naše čedalje obširnejše znanje ohranjeno v taki obliki, da ga bodo lahko

uživali tudi potomci. Ob tem je navdušujoče dejstvo, da smo prav Slovenci ustvarili trenutno največji referenčni spletni portal z video izobraževalnimi vsebinami na svetu VideoLectures.net (str. 26) in da smo Slovenci (natančneje: Slovenka) zasnovali in uspešno izpeljali edinstveno globalno študentsko tekmovanje Challenge:Future, ki se ga je že v prvem letu udeležilo 1664 tekmovalcev s 14.000 sodelujočimi iz 186 držav in so ga že predpisali v izobraževalne programe številnih poslovnih šol po svetu (str. 58).

Morda se nam bo prav s pomočjo podobnih zgodb sčasoma le uspelo otresti slovenskega stereotipa zadrgnjenega in nevoščljivega vrtičkarja.

Sebi in drugim dokazujemo, da znanja ne znamo le ustvariti, iz njega znamo tudi kaj narediti, in kar je za družbo prihodnosti morda še pomembneje, znamo ga deliti. Kdor namreč znanje deli, ga obenem oplaja na visoko potenco. Naj bo tako. Za naše dobro in dobro tistih, ki prihajajo za nami.

Uredniški svet

3

05 Odgovorna urednica Sonja Šmuc Izvršna urednica Polona Pibernik Pomočnica izvršne urednice Tonja Blatnik Uredniški svet Tomaž Bole, Jurij Giacomelli, Sonja Klopčič, Edita Krajnović, Polona Pibernik, Bogo Seme, Sonja Šmuc Zunanja sodelavca Eva Nejak, Tomo Kočar Oblikovanje Jure Sotler, Luna

foto: Maruša Bertoncelj

Urednik fotografije Maruša Bertoncelj, Petra Svetina Lektoriranje Nataša Simončič Prelom Gregor Rojko Fotografija na naslovnici Arhiv Mladinske knjige Oglasno trženje Združenje Manager in Mediade d.o.o.

Tisk Grafično podjetje Schwarz

•

6

Pogovor s Cvetko Selšek

Nobene priložnosti za bogatenje znanja ne gre podcenjevati Potrebujemo slovenske managerje, ki bi znali upravljati podjetja v velikih mednarodnih korporacijah.

18

Elton G. McGoun

Zaplesati Dow Jones

Zdi se vznemirljivo, da bi nekega dne bankirji, preden bi se odločili za nakup, najprej odplesali delniški indeks Dow.

Naklada 2400 izvodov ISSN 4332-4333-44-SI Kontakt Združenje Manager Dimičeva 13 1504 Ljubljana T: (01) 5898 584 F: (01) 5898 588 e-pošta info@zdruzenje-manager.si

Revija Prepletanje izhaja enkrat letno.

Izdaja jo Združenje Manager.

Poslanstvo revije Prepletanje je pisati in govoriti o družbeno pomembnih temah: v skladu s tem poslanstvom je revija brezplačna. Posamezniki jo lahko naročijo na info@zdruzenje-manager.si.

Uredništvo revije Prepletanje se zahvaljuje vsem avtorjem, ki so s svojimi prispevki obogatili četrto številko. Mnenja avtorjev so njihova osebna in ne izražajo nujno tudi stališča uredništva Prepletanja.

4

foto: Dreamstime

ZDRUZENJE MANAGER

47

Marjan Bradeško

Prav zdaj se učim. Še več, ustvarjam!

Internet je ob ustrezni uporabi dragocen pripomoček, ne pa nadomestilo za vse, kar smo počeli doslej.

58

Pogovor z Andrejo Kodrin Majhni koraki, veliki učinki

Challenge:Future, tekmovanje, ki motivira mlade za ustvarjanje invencij in inovacij.

• preplet

foto: Zaklop

foto: Dreamstime

3

Negujemo cvetove prihodnosti

V petih letih smo z dobrodelno dražbo na Majskem plesu zbrali že 50.000 evrov.

foto: arhiv MON

foto: arhiv Clallenge:Future

36

Majski ples

61 Prepletanje 05

Eva Nejak

Ko deliš znanje s srcem nastane Med.Over.Net Med.Over.Net je največji spletni zdravstveni portal pri nas. Deluje že deset let.

6 10 13 18 21 25 26 29 30 36 47 49 51 52 56 58 61 64 68 71 72 74

Uvodnik: Znanje delimo, da bi ga lahko množili Pogovor s Cvetko Selšek Nobene priložnosti za bogatenje znanja ne gre podcenjevati Daniela Brečko Novodobna paradigma izobraževanja Viljem Ščuka Pot do modrosti

Elton G. McGoun Zaplesati Dow Jones

Pogovor z Miho Kovačem Samo branje nas ne bo ne rešilo ne pokopalo Tanja Tuma Vir in okvir našega bivanja: od Diderota do Googla Pogovor z Marjano Plukavec in Mitjem Jermolom Znanje, dostopno vsem Romana Novak Mlinar Nas delovni zvezki delajo (manj) pametne?

Pogovor z Igorjem Lukšičem Vzgoja za podjetništvo se začne že v šoli Majski ples, 28. maj 2010 Reportaža. Peti Majski ples. Zakaj smo bili zraven?

Marjan Bradeško Prav zdaj se učim. Še več, ustvarjam!

Pogovor z Jeanne Beliveau Dunn Prihodnost učenja je v sodelovanju Matjaž Lukač Pogled iz prihodnosti: Tehnološka avtocesta Pogovor s Stanetom Pejovnikom Potrebna je nova pogodba med znanostjo in družbo Miloš Ebner Tam zunaj je dovolj znanja in idej, če jih le znaš poiskati Pogovor z Andrejo Kodrin Majhni koraki, veliki učinki Eva Nejak Ko deliš znanje s srcem nastane Med.Over.Net Tadeja Jere Lazanski Sistemsko = strateško Marjan Ogorevc Ozaveščanje znanja, ki ga nosimo v sebi Violeta Bulc Med znanjem in modrostjo Polona Lovšin Vrednost lastnega jezika Tomaž Bole O modrosti

5

intervju

Cvetka Selšek

6

Nobene priložnosti za bogatenje znanja ne gre podcenjevati!

Brez znanja ni razvoja, pravi Cvetka Selšek. Znanje je gonilo vsake družbe, vsakega podjetja, vsakega posameznika.

Pa vendar je vsaka družba sestavljena iz ljudi z različnimi energijami, ki jih vodijo drugačne ambicije.

foto: Maruša Bertoncelj

Edita Krajnović, Polona Pibernik

Prepletanje 05

Samostojnost in občutek za pomembno sta Cvetko Selšek v življenju velikokrat popeljala po neuhojenih poteh.

Ker se je želela naučiti tujih jezikov, je študij ekonomije opravila v Zagrebu in začela delati na Dunaju. V Siemensu je takoj na začetku poklicne poti spoznavala utrip mednarodnih podjetij, po vrnitvi v Slovenijo pa je vrsto let delala v javnih in vladnih institucijah na področju ekonomskih odnosov s tujino, v začetku devetdesetih pa se je vrnila v gospodarstvo in prevzela vodenje SKB banke.

Danes SKB banka z močnim tujim lastnikom uspešno vstopa v novo razvojno fazo, po uvedbi enotirnega sistema pa se namerava Cvetka Selšek v vlogi predsednice upravnega obora posvečati strategiji razvoja banke in nadzoru. Dejavna ostaja v društvu Rastoča knjiga in fundaciji predsednika Danila Turka, svoje znanje pa že leta posreduje na mlajše generacije z mentorstvom študentov poslovne šole IEDC. Okrog znanja se je pletel tudi najin pogovor.

Imate občutek, da Slovenci znamo ustvarjati znanje, ga prenašati, ga uporabljati?

Ni dvoma, na nekaterih področjih smo celo prav pri vrhu. Zelo dobro tudi spremljamo novosti, pri čemer je tre-

pozitivnega mišljenja bi potrebovali. Žal se še nismo sposobni sprijazniti s tem, da bo nekdo, ki je sposobnejši in prizadevnejši, imel več od nekoga, ki samo čepi doma, obdeluje svoj vrtiček in ga ne zanima nič drugega. Slovenci

Svet je velik in rešitve, ki delujejo na globalni ravni, niso vedno uporabne tudi doma. ba biti kritičen in upoštevati, da je svet velik in da rešitve, ki delujejo na globalni ravni, niso vedno uporabne tudi doma. Zagata nastaja, ker mislimo, da moramo tudi sami imeti le vse najboljše, uspešna ekonomija pa poteka tudi z uporabo manj dragih stvari.

Slovenci znamo pridobiti znanje, znamo ga tudi sami ustvariti. Imamo izvrstne znanstvenoraziskovalne inštitute, od Jožefa Stefana do tistih, ki delujejo v okviru podjetij. Kljub temu se mi zdi, da je velika večina premalo ambiciozna. Začne in konča se pri osmih urah službe. To je škoda, saj imamo ljudi, ki so sposobni marsikaj narediti. Več

se moramo otresti nevoščljivosti in gledanja pod prste drugim. Zase moramo poskrbeti, sebe spraviti v red.

Kako vi skrbite za svoje znanje?

Svet se spreminja in to je preprosto treba spremljati. Lahko organizirano, lahko pa tudi individualno, z branjem strokovne literature, spremljanjem različnih medijev, ponudbe res ne manjka.

Sama se udeležujem različnih mednarodnih srečanj, kot je bila pred kratkim letna skupščina Evropske banke za obnovo in razvoj ali mednarodni gospodarski posvet o poslovanju v Rusiji.

Na takih srečanjih ogromno pridobiš,

7

velik del kapitala pomembnih slovenskih podjetij temelji na kratkoročnih kreditih.

Iz zadnje gospodarske krize bi se morali naučiti predvsem to, da je vsak stabilen lastnik, tudi če je tuj, boljši od kratkoročnega bančnega kredita.

foto: Maruša Bertoncelj

Torej delamo nove napake, namesto da bi se učili iz izkušenj?

poslušaš različne poglede udeležencev in pridobivaš novo znanje. Aktivno sodelujem tudi v Svetovnem gospodarskem forumu, poleg tega sem v tem trenutku edina iz Slovenije, ki sem se v zadnjih 20 letih redno udeleževala srečanj v Davosu. Vsaka delavnica na IEDC odpre pogled z novega zornega kota. In potem so seveda tu priložnosti

Ali obstaja razlika med utripom v SKB banki pred vstopom v Skupino Société Générale in zdajšnjim življenjem v mednarodnem okolju?

Zagotovo. Bančništvo znotraj velike finančne skupine, ki posluje v 83 državah sveta z 32 milijoni strank in ima

Mislim, da Slovenija v vseh segmentih še ni dojela prave tržne orientiranosti in tržnega gospodarstva. Mi smo dejansko mešanica državnega intervencionizma in tržnega gospodarstva, kar ni najbolje. Res je, da smo majhen trg in da imajo majhni trgi ter majhne države določene elemente, kjer je treba biti bolj subtilen. To spoštujem tudi sama.

Resnično je treba biti pozoren na ohranjanje slovenskega jezika in slovenske kulture, v gospodarstvu na to, da ohranjamo delovna mesta, na razvoj, da krepimo osnove za rast družbenega proizvoda, ker se bo samo z rastjo naš standard postopno izboljševal. A vztrajanje, da ostane vsa lastnina v pretežno slovenskih rokah, je za Slovenijo omejujoč dejavnik. Razpršeno lastništvo prispeva k bolj zdravemu poslovanju.

Ves čas opozarjam, da potrebujemo slovenske managerje, ki bi znali upravljati podjetja znotraj velikih mednarodnih korporacij. Temu bi se morali posvečati načrtno, saj bi nas bilo potem veliko manj strah tujih naložb. Velike mednarodne korporacije delujejo po načelu zaupanja. Na odgovorne položaje postavijo ljudi, ki jim zaupajo. Poglejte recimo dr. Petra Kraljiča. On je bil gotovo eden prvih Slovencev, ki mu je

Potrebujemo slovenske managerje, ki bi znali upravljati podjetja v velikih mednarodnih korporacijah. Če želiš doseči zaupanje in mednarodno konkurenčnost, moraš biti mobilen. znotraj naše Skupine Société Générale, najmanj enkrat letno imamo konferenco direktorjev hčerinskih bank.

Vključujem se tudi v občasne, manjše zadeve; prav nobene priložnosti ne podcenjujem.

Gotovo je izziv izbrati tisto, kar je pomembno?

Univerzalnega ključa ni. Vsak se mora sam odločiti, kaj je zanj pomembno.

Lahko se posvetiš zgolj določenemu področju in se zavestno odpoveš drugim, lahko pa se ne spustiš v specializacijo. Ni pomembno, ključno je, da si odziven, dejaven.

8

157.000 zaposlenih kar 128 narodnosti, je že zaradi teh značilnosti in obsega nekaj čisto drugega od bančništva v Sloveniji. Tu si velikokrat izpostavljen drugačnim tveganjem, ki se jim preprosto ne moreš izogniti, ker nimaš zaledja moči. Zato se včasih sprejemajo s strokovnega vidika sporne odločitve. Na primer, problematika velikega finančnega vzvoda, ki nastaja s kreditiranjem kapitala s pomočjo kratkoročnih kreditov, kar po nobeni finančni teoriji ni dovoljeno. Kapital mora biti stabilna komponenta, kredit pa mu tega ne omogoča, saj ga v krizi kreditodajalci navadno potegnejo nazaj. Pri nas pa

tuja korporacija zaupala vodilni položaj. Takšnih Slovencev bi potrebovali več. To poskušam vcepiti tudi svojim mladim sodelavcem. Če želijo doseči zaupanje in mednarodno konkurenčnost, morajo postati mobilni. Tega ne dosežeš od doma iz naslanjača. Slovensko gospodarstvo potrebuje ljudi s tako širino.

SKB banka je že od leta 1993 podpornica naših olimpijcev. Kaj se lahko od športa in športnikov naučimo?

Zgodba je popolnoma preprosta. Prvič, banka tako uresničuje del svoje

družbene odgovornosti. Potem je tu še vzporednica, primerljivost športnega vsakdana s poslovnim. Športniki dajejo vse od sebe, žrtvujejo se, delajo, garajo. V tem smo si podobni. Vse poslovno življenje se trudimo in izboljšujemo svoje proizvode, da bi bili čim uspešnejši. Vprašanje je, ali bomo kdaj prvi in najboljši, a se mi zdi, da geslo »važno je sodelovati in ne zmagati« tudi v gospodarstvu zelo velja. Važno je sodelovati, toda v družbi najboljših in po svojih najboljših močeh.

Pred kratkim ste v banki uvedli enotirno vodenje, s čimer ste vzpostavili tudi drugačno razporeditev samostojnosti in odgovornosti.

Tako je. Odločila sem se, da se bom v zadnji dobi svojega aktivnega dela posvetila predvsem nadzorni funkciji in delovanju na področju strategije, kar mi položaj predsednice upravnega odbora omogoča, tekoče delo pa bo v rokah izvršnih direktorjev. Gre za preskok, umik in obenem razvoj kvalificiranega in strokovnega nadzora, ki je izredno potreben in nam tako v državi kot marsikje drugje pogosto manjka. V življenju je treba določene odločitve kar sprejeti. Najbolj narobe je, če se nekdo, ki je bil dolga leta del nekega področja, še vedno meša vanj tudi potem, ko je šel drugam ali se je upokojil. Ko stvar predaš v roke drugim, ti prevzamejo tudi odgovornost in jo morajo peljati naprej sami. Ne smeš se vmešavati.

Lahko bi rekli, da prenašate vodenje na naslednike, pri čemer jim boste še nekaj časa stali ob strani.

Ja, seveda. Pričakujem, da bom prav v taki vlogi lahko predala še veliko koristnega in ekipi pomagala tudi v prihodnje.

Kar zadeva mene osebno, razmišljam o upokojitvi, je pa banka pred novim izzivom. Uspelo nam je počistiti vse tisto, kar je bilo problematičnega iz preteklosti. Vseskozi smo se držali pravega klasičnega bančništva in mislim, da je to tisto, kar nas je letos po Klinetovi raziskavi o ugledu podjetij postavilo med bankami na prvo mesto. Skratka, to fazo smo končali, si pa zelo želimo, da bi še naprej rasli. Možnosti za organsko rast tako rekoč ni več, zato bomo začeli raziskovati priložnosti primernih prevzemov. Pri tem je treba veliko specifičnega dela, znanja in seveda časa.

Temu se želim posvetiti.

Dela vam zagotovo ne bo zmanjkalo …

Ni nevarnosti. (smeh) Določene dodatne naloge me čakajo tudi v naši skupini na svetovalnih misijah ob nakupih in prodajah podjetij. Poleg tega sem predsednica društva Rastoča knjiga in predsednica uprave fundacije Pustimo jim sanje, ki je bila ustanovljena na pobudo predsednika države Danila Türka.

Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili sodelovati v predsednikovi fundaciji?

Predvsem plemeniti namen. Pomagati otrokom doma in delno v tujini. S tem bomo pomagali ustvariti nekaj, česar Slovenija še nima. Pri tem gre tudi za mojo odgovornost do družbe, katere del sem.

Kaj pa društvo Rastoča knjiga?

Prevzela sem ga leta 2004, prej, od ustanovitve leta 2000, ga je vodila Tatjana Fink. Na prelomu tisočletja, ko se je Slovenija odločila za pridružitev Evropski uniji, se je pojavila bojazen, da se bosta slovenska kultura in slovenski jezik utopila v Evropi in izginila.

Kulturna politika se je zdela neustrezna in okrog dr. Janeza Gabrijelčiča, duhovnega očeta gibanja, se je zbrala skupina razumnikov, ki je menila, da mora nekdo skrbeti za to. Ustanovljeno je bilo društvo, ki je z razstavami v lokalnih okoljih prikazovalo pomen Slovencev v zgodovini, naše svetovne dosežke in razvoj slovenskega jezika, slovenske knjige.

To poslanstvo nadaljujemo, pognali pa smo tudi nov projekt, in sicer park, ki

Knjiga z novimi tehnologijami dobiva nove razsežnosti.

S predsednikom se poznava in sodelujeva že dolgo in bila sem izredno počaščena, ko me je povabil k sodelovanju, saj sem v tem prepoznala njegovo zaupanje v strokovnost in preglednost mojega dosedanjega dela.

je ob Zupančičevi jami in se povezuje z ljubljanskim Navjem. Tam smo postavili kip Deklice z rastočo knjigo, ki ima ob vznožju faksimile Brižinskih spomenikov. Tako je ta pomembni kulturni spomenik na ogled tudi v Sloveniji. Simbol-

no pa Deklica z rastočo knjigo izpoveduje, da je knjiga generator znanja.

Za kipom že stojijo bralne klopi, kjer bo od jeseni mogoče brati elektronske knjige iz različnih držav. S tem želimo povedati, da knjiga ni nujno samo klasična, kot smo je vajeni, da z novimi tehnologijami dobiva nove razsežnosti.

V čem je torej poslanstvo društva, ki je verjetno tudi vaše poslanstvo predsednice?

Naše poslanstvo ostaja ozaveščanje pomena knjige, branja, razvoj znanja pa tudi negovanje in zavedanje vloge slovenstva v svetu, saj mi vendarle s svojo identiteto obstajamo in želimo obstati.

Trudimo se vse to povezovati in prikazovati v sodobnem duhu, torej v novih oblikah in s sodobnim orodjem.

Moj osebni cilj pa je pokazati, da je lahko tudi finančna institucija, za katero bi na prvi pogled lahko rekli, da je s kulturo ne povezuje veliko, izjemno pozorna na to, kar se v nacionalnem okolju dogaja, da skrbi za ohranjanje jezika in kulturne identitete okolja, v katerem posluje. Vse to podpiramo tudi kot banka, kljub praktično stoodstotnemu francoskemu, torej tujemu lastništvu. Z vidika financiranja smo daleč najmočnejši pri

podpori tega društva, ne pa seveda edini.

Je informacija, da ste tudi mentorica na IEDC, poslovni šoli Bled, točna?

Je. Sem v nadzornem svetu šole in obenem že tretje leto sodelujem v programu mentorstva. Moram reči, da je bil odziv med mentorji zelo pozitiven. Tudi tako lahko pomagamo šoli, ki potrebuje podporo. Vedno ne gre s finančnimi sredstvi, zato lahko pomagam s svojim znanjem. Mentorski program se mi zdi zelo dobra ideja in tisti, s katerimi sem delala doslej, so bili zadovoljni.

Ali drži trditev, da gre za dvostranski proces, da se tudi mentor sam uči od svojega mentoriranca? Če potegnem vzporednico z izkušnjami iz svojega življenja, bi pritrdila. Še zelo mlada sem kar pila znanje starejših. Kasneje sem v nekem trenutku začutila, da se moram posvetiti mladim. V banki je bilo precej priložnosti za to. Zdi se mi, da tako ohranjaš samega sebe v kondiciji in se preizkušaš. Ne nazadnje naj bi vse generacije prispevale k temu, da bi bilo naše življenje lepa in dobra zgodba.

þ

Gorenje Simplicity Night

www.gorenje.com

VIZIJA PRIHODNOSTI. IZKUŠNJE PRETEKLOSTI. POVEZUJE JIH IZVIRNOST SEDANJOSTI!

60 let iskanja novosti na področju tehnologije, oblikovanja, načinov uporabe in lažjega upravljanja gospodinjskih aparatov vodi v novo desetletje dosežkov. Navdih zanje je večna želja človeštva živeti bolje, živeti preprosteje.

kolumna

foto: osebni arhiv

Novodobna paradigma izobraževanja

Dr. Daniela Brečko je direktorica podjetja Planet GV, glavna urednica revije HRM in priznana kadrovska strokovnjakinja.

Še vedno pričakujemo, da nas bo tudi iz te krize rešila intelektualna elita. Toda nova paradigma govori drugače: odvisni smo od stopnje razvitosti celotnega prebivalstva.

Polna usta so nas besed, da moramo prevrednotiti vrednote. Pa sploh vemo, da to pomeni postaviti človeka na prvo mesto – tja, kamor je že ves čas sodil? Ljudje – ne stroji – morajo biti usposobljeni za opravljanje najvišjih človeških funkcij, kot so ustvarjalnost, prilagajanje, čustvovanje, odločanje, izbiranje, iskanje novih rešitev, načrtovanje in osebna odgovornost. Vse drugo zmore tudi nova tehnologija.

Izobrazba ni več izdatek, ampak gonilna sila preživetja.

V Evropi se že dogaja: v podporo naštetim vrednotam in za oplemenitenje edinega zares vrednega kapitala – človeškega – so Danci že v začetku osemdesetih let sprožili veliko, nacionalno kampanjo: »Edina surovina in naravno bogastvo, ki ga imamo in nam odpira prihodnost, so človeški možgani. Uporabimo jih!« Za družbo je odločilna prav stopnja razvitosti človeškega kapitala. Pri novodobni paradigmi izobraževanja je namesto količine pomembna kakovost, zato nas v izobraževanju ne čakajo samo lepotni popravki – čaka nas preobrat v družbenih vrednotah. V novi družbi znanja in sprememb izobrazba namreč ni več izdatek, ampak je gonilna sila preživetja, podlaga višje ustvarjene vrednosti, večjega nacionalnega bruto dohodka in boljšega zdravja družbe.

Bije se boj za znanje!

Danes se največji družbeni antagonizem poraja med tistimi, ki znajo, in onimi, ki ne. Med ljudmi z bogatim znanjem tujih jezikov in med tistimi, ki so funkcionalno nepismeni v maternem jeziku. Med računalniško pismenimi in računalniško nepismenimi. Med samoiniciativnimi in pasivnimi. Resnični boj, ki se danes bije, ni boj za višje plače, ampak za boljšo

10

izobrazbo, za znanje. In katero pot smo ubrali Slovenci?

Znanje se nam zdi še vedno izdatek, še vedno živimo v preteklosti in čakamo, da bo »spet vse tako, kot je bilo nekoč«. In bolj ko opazujem našo družbeno realnost, bolj sem prepričana, da sta mentalna in čustvena kondicija ljudi, ki ju nova paradigma zahteva, v primanjkljaju ter da za to že plačujemo velike račune, ki se kažejo v raznih oblikah socialne patologije. Javni sistem za razvoj človeškega kapitala je očitno več kot zanemarjen in ljudje posledično bežijo iz resničnosti, ker se jim zdi neobvladljiva.

Brezplačno kosilo – ali brezplačno izobraževanje za vse?

Nova tehnologija razbremenjuje človeka fizičnih naporov, toda hkrati zahteva prevzem zahtevnejših oblik dela, za katere pa je treba več intelektualnih in čustvenih zmogljivosti.

Razvite države se na to odzivajo zelo spretno in za izobraževanje odraslih zunaj rednega šolskega sistema namenjajo od 12 do 14 odstotkov BDP. Za primerjavo: konec devetdesetih smo v Sloveniji namenili za izobraževanje odraslih le 0,08 odstotka BDP. Že pred nekaj desetletji (na začetku informacijske družbe) so uvedle osnovno načelo odprtega dostopa do izobraževanja za vse – ne glede na spol, starost ali narodno pripadnost, večinski narod ali manjšine. Tako zahteven proces seveda ni bil izveden čez noč.

Krize ne bomo premagali z izobraževalnim sistemom, ki se ni bistveno spremenil že od Marije Terezije.

Po nekdanjih formulah še vedno pričakujemo, da nas bo tudi iz te krize rešila intelektualna elita. Toda nova paradigma govori drugače: odvisni smo od stopnje razvitosti celotnega prebivalstva. O dejanski intelektualni moči družbe nam največ pove povprečje. Usedlina industrijske družbe, sloj fizičnih proizvodnih delavcev, ni lahko rešljiva socialna

foto: Dreamstime

foto: Dreamstime

kategorija. Rezultati svetovne raziskave o funkcionalni nepismenosti, ki jo je pri nas izvedel Andragoški center Slovenije, so pokazali kar 71-odstotno funkcionalno nepismenost Slovencev. Pred poraznimi rezultati smo si zakrili oči in obsodili metodologijo raziskave, namesto da bi se soočili s stvarnostjo in iskali primerne rešitve.

Danes se na svetovnem trgu plačujejo ideje, izvirnost, oblikovanje, ne pa garaštvo in gora nekakovostnih proizvodov.

Kako torej prenoviti paradigmo izobraževanja? Nekaj idej in predlogov se vsekakor pojavlja: pazljivo in z vso potrebno občutljivostjo moramo prerazporediti sredstva, ki jih v državi namenjamo za izobraževanje; ljudi je treba spodbuditi, da posežejo po novem znanju ne glede na življenjsko obdobje, da je le prilagojeno njihovemu delu, prostemu času in zdravju; odpraviti moramo razlike v finančni podpori rednega ali izrednega študija; omogočiti je treba prožen sistem učenja glede na to, kdaj ga ljudje potrebujejo in kje, ter napredovanje z zbiranjem kvalifikacijskih kreditov; vsem državljanom je hkrati treba omogočiti, da svoje zmožnosti razvijejo z računalniškim, zdravstvenim, finančnim in državljanskim izobraževanjem.

Prepletanje 05

Napačna izobraževalna politika – narodov genocid Tržišče je eno samo – svetovno; meje, ki jih vidimo, so zgolj v naših glavah. Še vedno vztrajamo pri starih tehnologijah in se hvalimo s trdim fizičnim delom. A danes se na svetovnem trgu plačujejo ideje, izvirnost, oblikovanje, ne pa garaštvo in gora nekakovostnih proizvodov. Šele prehod na novo paradigmo vrednosti znanja nas bo soočil z realnostjo. Pa menda ja ne verjamemo, da bomo krizo lahko premagali z izobraževalnim sistemom, ki se ni bistveno spremenil že od Marije Terezije?! In ker živimo v družbi, v kateri se ne moremo kar umakniti z ekonomskih trgov in trgov znanja, se lahko upravičeno vprašamo, ali ni napačna izobraževalna politika tudi genocid. Kdo bi moral prevzeti odgovornost za pomanjkanje znanja naroda, za to, da očitno nismo sposobni slediti svetovnim inovacijam, čeprav so le uro vožnje stran?

Rezultati svetovne raziskave o funkcionalni nepismenosti so pokazali kar 71-odstotno funkcionalno nepismenost Slovencev.

Na cedilu nas puščajo celo rojaki sami, ki v domačih trgovinah segajo po tujih, lepše oblikovanih in cenejših proizvodih. Položaja na tržišču več kot očitno ne določa več domoljubje, niti politika, celo lobiji ne … Določa ga znanje.

þ

11

Skrivnosti Ĺženskega sveta.

Foto: Tin Ĺ vagelj

Vsako sredo.

moja zgodba

premislek

foto: Miško Kranjec

Pot do modrosti

Dr. Viljem Ščuka je priznani šolski zdravnik in gestalt psihoterapevt. Velik del svoje strokovne pozornosti namenja negativnim psihološkim posledicam sodobnega življenja in je reden gost medijev, omizij in predavanj na temo sindroma izgorelosti.

Prepletanje 05

Nesposobnost ustreznega odzivanja na stres, upad telesne odpornosti, čedalje več alergij, psihosomatskih motenj, čustvenih stisk, bolezni odvisnosti, izgorelosti, rakavih obolenj itd. so le nekateri znaki degenerativnih sprememb sodobnega človeštva. Za osebnostni razvoj in pot do modrosti pa je potreben napor, ki ga razvajeni potrošnik ne prenese.

Brezmejna sta vesolje in človeška neumnost, toda za prvo nisem prepričan.

(A. Einstein)

pogovoru nekoliko teže z jezika. Kot da modrost ne sodi v vsakdanjost in

tranjo skladnost, mir, ljubezen, dobronamernost, poštenost, skromnost in ne vem še kaj. Starci torej, ki so pravo nasprotje od mladostne bahavosti, napihnjene slave, denarnega bogastva, pohlepa in želje po oblasti.

Gre sicer za napačne predstave, ki pa so same po sebi dovolj zgovorne: niso morda ravno ti

Dosedanji antropološki in nevrofiziološki razvoj že omogočata doseganje modrosti.

Vprašanje je le, ali si vsak od nas tega resnično želi.

Prijetno sem bil presenečen, ko so me na Združenju manager prosili, naj za revijo Prepletanje napišem prispevek o modrosti. V obdobju krize kapitalizma in krize življenjskega sloga nasploh je povsem na mestu razmišljati in pisati o modrosti. Nemara je izraz »povsem na mestu« le nadomestek za besedo »modro«, ki nam gre v vsakdanjem

pripada le plešastim sivobradim starcem, obdanim z gloriolo posvečenosti. V naših miselnih predstavah so to starci moškega spola, ki se košatijo po oltarjih, galerijah, kraljevskih dvorih in bogataških palačah ter izžarevajo no-

starci naša vest, ki nastavlja ogledalo naši vsakdanji nečimrnosti ...? Še vedno raje verjamemo, da gre za duhove z onstranstva, ki nam le tu pa tam

13

milostno ponudijo katerega od svojih darov. Apostol Pavel je v Prvem pismu Korintčanom naštel sedem duhovnih darov: ljubezen, spoznanje, modrost, zdravje, volja (moč), ustvarjalno sporazumevanje in jasnovidnost.

O sebi sem prepričan, da se lahko opremim s temi darovi tudi mimo Svetega duha.

Resnična predstava o modrosti je ugotovitev, da nam jo dosedanji antropološki in nevrofiziološki razvoj že omogočata doseči. Vprašanje je le, ali si vsak od nas tega resnično želi. Imam občutek, da se sodobni človek raje prepušča lagodnemu udobju potrošniškega življenjskega sloga, ki ga odlikujejo površnost, osebnostna plitvost, odtujenost, brezbrižnost in kratkoročne zadovoljitve. Odločil se je torej za zastoj, in ne za osebnostni razvoj. Vsak zastoj pa pomeni nazadovanje, ki se navzven kaže kot degeneracija na telesni, duševni in duhovni (zavestni) ravni.

Živite s Piko!

Lepo je vedeti, da nekdo ceni in spoštuje, kar ste dosegli v življenju. Z zlato kartico Mercator Pika vam zagotavljamo vrsto posebnih ugodnosti, ki so namenjene najbolj zahtevnim.

Poleg običajnih ugodnosti, ki jih uživajo imetniki kartice Mercator Pika, boste z zlato kartico deležni še neomejenega limita uporabe ter možnosti telefonskega prednaročanja v izbranih poslovalnicah Mercatorja. Z vedno bolj razvejano mrežo partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika za imetnike zlate kartice pripravljamo posebna presenečenja. Pustite se razvajati, vstopite v elitni klub imetnikov zlate kartice Mercator Pika.

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

Modrost lahko doseže vsak, vprašanje je le, ali jo hoče

Zbirajte lepe trenutke Pogoji za pridobitev zlate kartice Mercator Pika so objavljeni na spletnih straneh www.mercatorpika.si in v zgibankah. Zgibanke kartice Mercator Pika so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator, Mercatorjevih franšiznih prodajalnah in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Za dodatne informacije pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.

14

Sodobni človek tako raje pusti, da mu perejo možgane multinacionalni trgovski oglasi, religiozni prebrisanci, zlagani preroki in nesposobni (nespodobni!) politiki. Raje torej živi neumno, se odloča nespametno, zgrešeno vzgaja otroke, si laže in skriva pred seboj spoznanje, da želi ostati še naprej sesalec in ne želi postati Človek. Pri tem pa si manipulanti vseh vrst zadovoljno manejo roke, saj jim seveda ni do modrosti podrejenih. Do kdaj še?

Odgovor na zastavljeno vprašanje je v razmisleku, ali je pot do modrosti sploh združljiva z liberalističnim kapitalizmom. Sodobni kapitalizem je pač odsev našega pojmovanja resničnosti,

Moder je lahko vsak, ne glede na starost, spol, raso, jezik, spolno usmerjenost itd., če le želi ubrati pot osebnostne rasti, ta pa se začne pri zdravem telesu, se prek čutnih zaznav in čustvenega odzivanja prebije do mišljenja, od tod dalje pa se prek učenja k razumeva-

Tam, kjer prevladujejo last, slast in oblast, kot je te človekove slabosti nekoč opredelil Taras Kermauner, ni prostora za modrost. ki je še vedno zasnovana na materialnih in razumskih temeljih in ki jim še vedno manjka duhovna nadgradnja.

Duhovnost je namreč zavest o sebi (sebstvo, self), ki sama po sebi presega materijo in razum. Človeku daje možnost, da se znebi odvisnosti od nagonov in nezavednih hotenj. Videti je, da se neoliberalizem izogiba modrosti kot hudič križa. Modrec pač ni niti hvaležen potrošnik niti ponižen vernik niti vdan volivec, tako kot ni ne sivobrad ne plešast starec.

nju, s pridobljenimi izkušnjami prebije do pameti in od tod s pomočjo razvoja zavesti o sebi – do modrosti. Čustva in razum so torej duševne značilnosti, pamet in modrost pa duhovni. In vse dokler se bomo izogibali duhovnosti, bomo nesvobodni, odvisni od lastnih nagonov in strasti. Tam, kjer prevladujejo last, slast in oblast, kot je te človekove slabosti nekoč opredelil Taras Kermauner, pač ni prostora za modrost.

Razvoj zavesti se nanaša na sposobnost ozaveščenosti sebe, sposobnost

foto: Dreamstime

doživljanja trenutnega dogajanja ter sposobnost vrednotenja in osmišljanja doživetega dogajanja. Duhovnost omogoča človeški vrsti, da preraste sesalce. Z oblikovanjem zavesti o sebi postane človek svobodno bitje, ki zmore sprejemati odločitve samostojno in odgovorno, ki uravnava svoje življenje premišljeno in v skladu z možnostmi okolja, ki teži k izkustvenemu učenju in ustvarjalnemu sporazumevanju z drugimi, ki zna v pravih merah uživati, si oblikovati lasten sistem

po pohlepu in kopičenju nepotrebnih dobrin, težnje po brezobzirni tekmovalnosti in bolestne težnje po vladanju.

Zrela osebnost je človek, ki obvladuje te težnje in zna deliti z drugimi svojo ljubezen, moč, spoznanja in osebne izkušnje. Modri potrebuje notranji mir, ljubezen, svobodo, pogum in izkušnje (pamet). Pretirano bogatenje posameznikov, politični boj za oblast, telesno, psihično in ideološko nasilje, brezobzirno laganje in sprenevedanje, utapljanje v nasladah itd. so pač daleč od modrosti.

Pot do modrosti je na voljo vsem, ki so našli ravnovesje v sebi, ravnovesje z okoljem in so s tem dosegli izpolnitev sebe. Doseženo ravnovesje je notranji mir, kar pa ne pomeni mirovanja, ampak nenehno spreminjanje in prilagajanje vedno novim zahtevam okolja ter potrebam lastnega organizma. Notranji mir oz. ravnovesje (stik s seboj) lahko vsak doseže z urjenjem zbranosti in pozornosti z organi za stik. To so gibala, čutila, čustva, mišljenje in zavest.

Urjenje temelji na doslednem zastavljanju vprašanj samemu sebi: Kaj se dogaja ta trenutek? Kako se odzivam na to dogajanje? Kako diham? Kaj čutim? Kako čustvujem? O čem ta trenutek razmišljam? Kaj nameravam?

Gre torej za urjenje (coaching) zavesti, ki v stanju ozaveščenosti sebe omogoča jasen vpogled vase oz. v lastni način odzivanja na dogajanje okoli sebe. Vpogled vase pomeni tudi odprto soočenje z lastnimi slabostmi in možnostjo, da jih posameznik zavestno popravi in se jih s tem znebi. Stik s seboj hkrati omogoča soočenje z lastnim sistemom vrednot oz. z lastno vestjo ter prepoznavanje sistemov vrednot drugih, s tem pa izmenjavo socialno sprejemljivih odzivov (vedenjskih vzorcev) z drugimi. V tem je bistvo ustvarjalnega sporazumevanja, ki ga tako zelo primanjkuje med ljudmi, zlasti ko gre za poštenost, jasnost, demokratičnost in dobronamernost.

Modrec ni niti hvaležen potrošnik niti ponižen vernik niti vdan volivec. vrednot in hkrati pustiti drugim njihove vrednote. Modrost je torej sposobnost dokončnega pojmovanja in obvladovanja nekega trenutnega dogajanja.

Bistvo te opredelitve je skrito v besedi

obvladovanje.

»Coaching« zavesti Moder je torej tisti, ki obvladuje lastne strasti po neposrednih užitkih, težnje

In še ena imenitna lastnost obvladovanja stika s seboj: ko je zavest primerno široka, ni možno pričakovati odzivov (izbruhov) na ravni zožene zavesti. Moder posameznik namreč miselno obvladuje svoj gibalni, čutni in čustveni svet, kar opredeljuje njegovo svobodo.

Drugi ostajajo ujeti v svoj nagonski svet in zato ostajajo na ravni sesalskih prednikov. Bog se jih usmili!

þ

Z uporabo Cisco omrežja kot platforme izboljšajte sodelovanje ter povišajte produktivnost in znižajte stroške poslovanja. dobrodošli v človeku prijaznem omrežju

www.cisco.si

onkraj pričakovanega

1.

Zaplesati Dow Jones

foto: Maruša Bertoncelj

Glede na to, da vemo, kako delujejo naši možgani, se zdi logično, da bi bilo naše znanje drugačno, če bi nečemu prisluhnili ali to zaplesali, kakor če si to zgolj ogledamo.

Prof. dr. Elton G. McGoun je predavatelj poslovnih financ in mednarodnega poslovanja na univerzi Bucknell. Od začetka devetdesetih redno gostuje na podiplomskem študiju Ekonomske fakultete v Ljubljani. Njegov fokus je raziskovanje financ kot fenomena pop kulture.

18

»Vidim« pomeni »razumem«. »Glej, da boš naredil« pomeni »Potrudi se, da boš to res naredil.« »Naj pogledam« pomeni »Naj premislim.« Uporaba vida kot metafore za te in številne druge prispodobe kaže na pomembnost, ki jo pripisujemo njegovi vlogi v delovanju možganov. Ali na to, kako si predstavljamo, da naši možgani delujejo. Vonj prikliče naše spomine veliko močneje kot vid, izguba sluha nas precej bolj obremeni kot izguba vida, kljub temu pa še kar verjamemo, da je vid naše glavno čutilo. »Verjamemo tistemu, kar vidimo«, in ne tistemu, kar slišimo, vonjamo, okušamo, ali tistemu, česar se dotaknemo.

Če želimo v ekonomiji osmisliti podatke, običajno narišemo graf, kar pomeni, da številke spremenimo v sliko. Na to početje smo se tako zelo navadili, da ne vidimo (spet ta beseda) nikakršne razlike med podatki in grafom. Ali se pri tem sploh vprašamo, zakaj to počnemo, kako grafi delujejo in kaj lahko vidimo (ta beseda je vsepovsod) v grafu, česar ne moremo videti v samih številkah.

Naša čutila uporabljajo različne dele možganov Odgovor je v dejstvu, da smo ljudje hodeči možgani v telesih z očmi, ušesi, kožo, nosom in usti ter da smo se razvili tako, da bi lahko preživeli v svetu

fizičnih predmetov. Nismo računalniki, ki sprejemajo in obdelujejo svet, ki je predstavljen v obliki enic in ničel. Ko podatke predstavimo v grafu, številke spremenimo v podobe, s katerimi so naši možgani navajeni delati. Grafa ne vidimo kot čisto obliko, v njem prepoznavamo stvari, ki so nam domače. In ne samo da jih vidimo, podzavestno se jih tudi dotaknemo, jim prisluhnemo in jih celo vonjamo ali okušamo. V spomin nam prikličejo izkušnje s podobnimi stvarmi in na te spomine se čustveno odzovemo. Tega se sicer ne zavedamo, a to brez dvoma počnemo.

Ko narišemo graf, ustvarimo neko resničnost, kar pomeni, da naredimo

izkušenj. Kdo med nami bi znal opisati vzorce v strukturi simfonije ali klasičnega baleta? Takšnim, ki to znajo, se priznajo posebne sposobnosti, ki jih lahko navadno pridobiš le zunaj rednega šolskega sistema.

Podatkom lahko prisluhnemo in jih zaplešemo A če vzorcev ne znamo opisati, to ne pomeni, da jih ne zaznavamo. Le pravih besed nam zmanjka. Dotik, vonj ali okus je še posebno težko opisati; za opis teh čutnih izkušenj imamo na voljo le malo besed. Največ, kar lahko

da je naše čutilo za vid bolj izostreno.

Kar vidimo, si zapomnimo natančneje kot tisto, kar dojamemo z drugimi čutili.

Tu brez nekaj milijonov let evolucije ne moremo veliko narediti, vendar ponovno poudarjam, če nevizualnih vzorcev v glasbi ali plesu nismo sposobni jasno in natančno zaznati, to ne pomeni, da jih sploh ne zaznavamo.

Raziskovanje naših sposobnosti uporabe drugih čutil pri analizi podatkov je še v povojih. Doslej je vse, kar smo AnnChristine Frandsen z univerze Warwick, Mark Bettner in Kelly Knox z univerze Bucknell in jaz naredili, da smo prika-

foto: Dreamstime

Zakaj bi moral biti vid edino čutilo, ki ga zavestno uporabljamo? Zakaj ne bi mogli podatkom prisluhniti?

nekaj iz številk, ki so sicer samo številke. V grafu ne vidimo le vzorcev, ki jih drugače ne moremo videti v številkah, temveč jih tudi slišimo, se jih dotikamo, jih vonjamo in okušamo. Jih tudi doživljamo in čutimo. Ko enkrat razumemo, da grafični prikazi pomenijo način, da se človek v celoti poveže s podatki, se lahko vprašamo, zakaj torej to počne-

da se nam zdijo bolj »naravne.« Prav tako ni nič nenavadnega, če ponazoritev podatkov s pomočjo poslušanja ali plesa pri ljudeh sproži drugačne vzorce številk, kot bi jih dobili z opazovanjem grafa. Naša čutila uporabljajo različne dele možganov. Pri sluhu, na primer, je čustveni del možganov veliko bolj v ospredju kot pri vidu. Glede na to,

rečemo, je, kakšno je nekaj na otip, kakšnega okusa je in kako diši. A kakorkoli, opremo se lahko na dejstvo, da tako znanje obstaja, ne glede na to, kako dobro ga znamo opisati, in da se bo s primernim izobraževanjem izboljšalo.

Resnejša težava je v tem, da se je človek v zgodovini za svoje preživetje vedno bolj opiral na vid kot na druga čutila. Ta so bila sicer pomembna, vendar ne tako zelo pomembna. Posledica je,

zali zmožnost spreminjanja finančnih in računovodskih informacij v glasbo in ples. Dobili smo sicer nekatere zanimive rezultate, ki kažejo, da je vzorce laže odkriti z glasbo kot grafičnim prikazom, vendar smo še daleč od cilja. Zdi pa se vznemirljivo, da bi nekega dne v pogajalskih prostorih imeli glasbene inštrumente ali celo studio, v katerem bi bankirji, preden bi se odločili za nakup, najprej odplesali delniški indeks Dow.

þ

Prvi rezultati kažejo, da se da vzorce laže odkriti z glasbo kot grafičnim prikazom. mo le s pomočjo čutila za vid. Zakaj bi moralo biti to edino čutilo, ki ga zavestno uporabljamo? Zakaj ne bi mogli podatkom prisluhniti? Zakaj ne bi mogli uporabiti gibalnega občutka v mišicah in podatkov zaplesati?

Z uporabo različnih čutil dobimo drugačen vpogled v stvari Vse skupaj ni tako nenavadno, kot se sliši. Najprej, podatkom lahko prisluhnemo in podatke lahko zaplešemo. Na internetu so na voljo programi, ki niz številk spremenijo v glasbo, so pa tudi drugi programi, ki glasbo spremenijo v animiran ples. Koreograf lahko na podlagi glasbe ustvari ples. Najobičajnejši ugovor pri tem početju je, kako poiskati ustrezen prevod, ki bi številke spremenil v tone, ritme, gibanje in tako dalje. Ampak v osnovi ne gre za nič drugačne odločitve, kot jih sprejemamo o razmerjih, barvah itn., ko številke spreminjamo v grafe. Le tako zelo smo navajeni sprejemati grafične odločitve,

da vemo, kako delujejo naši možgani, se zdi logično, da bi bilo naše znanje drugačno, če bi nečemu prisluhnili ali to zaplesali, kakor če si to zgolj ogledamo.

Angleščina je poseben jezik, ki za pojem »vedeti« uporablja samo eno besedo, »to know«, ki pokriva več različnih duševnih procesov. Slovenščina je veliko bogatejša in uporablja različne besede: to know a fact (vedeti), to know a skill (znati) in to know a person (poznati). Različne besede ponazarjajo različne procese, ki tečejo v naših možganih.

In če različno vedenje osvajamo na različne načine, zakaj ne bi domnevali, da bomo z uporabo različnih čutil dobili različen vpogled v stvari.

Težava je le v tem, da čutilo za vid urimo veliko bolj kot druga čutila. V šolah in na fakultetah se učimo skoraj izključno z opazovanjem, manj s poslušanjem in skoraj nič s plesom. Vzorce v podatkih, ki jih prikažemo z grafom, laže prepoznamo preprosto zato, ker smo se tega naučili, to vadili in imamo v tem veliko

NOVI ALBUM

041 676 443 tangoapasionada@gmail.com info: www.vesnazornik.com management:

19

Prepletanje 05 TangoApasionada_oglas_103x135.indd 1

11.6.2010 13:04:34

Golf & wellness oddih na Bledu Paket vključuje: • 2 x nočitev v dvoposteljni sobi • 2 x bogat samopostrežni zajtrk • 1 x igralna karta (green fee) – 18 lukenj • klasična masaža hrbta z balzami po izbiri in refleksna masaža stopal, 50 minut • parafinska obloga rok • neomejeno kopanje v termalnem bazenu z razgledom na jezero • prost vstop v hotelske savne (finska, turška in infrardeča) • kopalni plašč v sobi in kopalne brisače ob hotelskem bazenu Doplačila za: turistično takso (1,01 EUR na osebo na dan), večerjo, sobo s pogledom na jezero, enoposteljno sobo, suito, dodatno nočitev, dodatni green fee, dodatne storitve wellness centrov.

Golf za navdušence

Z nastanitvijo v Kraljevi klubski hiši, neposredno na Blejskem golfskem igrišču Paket vključuje: • 2 x polpenzion v dvoposteljni sobi • 2 x igralna karta (green fee) – 18 lukenj, NEOMEJENO IGRANJE Doplačila za: turistično takso (1,01 EUR na osebo na dan), enoposteljno sobo, sobo z balkonom, suito, dodatno nočitev, dodatni green fee.

Birdie Livada

Program vključuje: • 2, 3 ali 4 x nočitev z zajtrkom v prestige room 1/2 • 1, 2 ali 3 x »GraTIS« Green fee 18 lukenj (po-pe start do 12:00 h) • Gratis koriščenje garažnega prostora hotela Livada • Vstop v vsa termalna kopališča tudi na dan odhoda • Celodnevni vstop v svet savn in v fitnes studio • Kopalni plašč v sobi ter kopalne brisače ob hotelskem bazenu.

Doplačila: soba s pogledom na golf igrišče - 3 €/noč, dodatna noč (1/2) – 75 €, dodaten Green fee – 28 € (po-pe start do 12:00 h), Classic room 1/1 – 15 €/noč, polpenzion – 15 €/noč, kulinarično golf doživetje (sre.-sob.) v a la carte restavraciji hotela Livada Prestige – 32,00 €/po osebi, turistična taksa Program velja od nedelje do petka!

Grand Hotel toplice ***** Termin od 01.10. dalje od 10.06. do 30.09.2010

2 noči

213 € 262 €

Cena v EUR velja na osebo v dvoposteljni sobi in vključuje DDV.

Dodatne informacije in rezervacije: Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, 4260 Bled Grand Hotel Toplice Tel: 04 579 10 00, fax: 04 574 18 41 E-mail: ghtoplice@hotelibled.com

Kraljeva KlubsKa Hiša**** Termin od 10.06. do 30.09.2010

2 noči

286 €

Cena v EUR velja na osebo v dvoposteljni sobi in vključuje DDV.

Dodatne informacije in rezervacije: Sava Hoteli Bled, d.d., Cankarjeva 6, 4260 Bled Kraljeva klubska hiša Igrišče za golf Bled Tel: 04 537 83 10, faks: 04 537 83 27 E-mail: clubhouse@golfbled.com

Hotel livada prestiGe***** Termin 2 noči od 10.06. do 21.11.2010 189 €

3 noči

4 noči

278 € 349 €

Cena v EUR velja na osebo v dvoposteljni sobi in vključuje DDV.

Dodatne informacije in rezervacije: Terme 3000 - Moravske Toplice, Kranjčeva 12, 9226 Moravske Toplice Tel.: + 386 2 512 22 00, fax: +386 2 548 16 07 E-mail: info@terme3000.si, www.hotel-livada.si

10% popust do 31.7.

2010

premislek

Samo branje nas ne bo ne rešilo ne pokopalo

Knjige in znanje so neločljivo povezana. V vseh knjigah je vse znanje sveta. Nekatere so neposredno nabite z znanjem, podatki, formulami; druge pa nam ga posredujejo bolj zakrito, posredno. Prve nas neposredno nagovarjajo o naravi in njenih zakonitostih, druge največkrat govore o človeku in njegovih bivanjskih vprašanjih. A ene in druge nas učijo. Smo civilizacija knjige. Knjiga je spremenila svet, že v antiki so zvitki prenašali vedenje, v kodeksni obliki pa je postala še priročnejša. Uvedba tiskarstva je pomenila, da se je dostopnost neizmerno povečala. Začel je nastajati veletok, iz leta v leto večji. Veletok idej, spoznanj, informacij, izkušenj, dejstev in fantazije, poezije, skratka vse človeške ustvarjalnosti, ki polni milijone knjig in je dostopen stotinam milijonom uporabnikov. Z Miho Kovačem smo se pogovarjali, zakaj je knjiga eden najbolj fascinantnih predmetov v zahodni družbi, kako je spremenila svet in kako je s svojo tiho zbranostjo protiutež drugim medijem in kot taka nujen sestavni del sodobne medijske krajine.

Prepletanje 05

foto: osebni arhiv

Milan Matos, letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje Združenje Manager, in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga, je prepričan, da smo civilizacija knjige. K razmisleku o njeni vlogi v razvoju družbe je povabil Miho Kovača, urednika, avtorja in profesorja, Luko Novaka, založnika, pisatelja in prevajalca ter urednico in založnico Tanjo Tuma.

21

Kako je knjiga vplivala na razvoj zahodne družbe?

Miha Kovač: Knjiga je, vsaj zame, eden najbolj fascinantnih predmetov v zahodni družbi. Prvič zato, ker gre za informacijsko orodje, staro več kot dva tisoč let, ki je še vedno v uporabi, drugič pa zato, ker je v formatu, kot ga poznamo danes, povzročila vsaj dve

snih kodeksih; v primerjavi s civilizacijo zvitkov so se ti procesi dogajali dobesedno s svetlobno hitrostjo. Vsaj mene pa najbolj fascinira to, da so se citati, opombe in knjižnični katalogi knjige že tam nekje od konca 16. stoletja začeli povezovati v nekakšen analogni svetovni splet. Skratka, zgodba o tem, da postajajo nosilci informacij čedalje

Knjiga je informacijsko orodje, staro več kot dva tisoč let, pa je še vedno v uporabi. zmogljivejši in bolj povezani med sabo, ni vezana zgolj na računalniško tehnologijo. Google ima svoje davne prednike že v prvih knjižničnih katalogih.

Kako je knjiga spremenila, preoblikovala in obogatila svet?

Miha Kovač: Morda to zveni malo prepotentno, ampak po mojem mnenju brez knjige in z njo povezanega prenosa znanja ne bi bilo ne krščanstva, ne renesanse, ne protestantizma. Pa tudi informacijske revolucije ne, saj so vsi tisti, ki so jo zakuhali in danes prisegajo na računalnike, dobili temeljno znanje iz knjig. Ima pa še en, recimo mu neposredno materialni vidik in je kot taka del naše druge narave. Naša predstava o tem, kako dolg je lahko denimo roman, je povezana s tem, kako obsežne knjige je ekonomično in/ali tehnično mogoče tiskati. Tudi Unescova definicija knjige, da ne more imeti manj kot 49 strani, je neposredno povezana z ekonomiko tiska. Te ekonomske predpostavke tiska in materialne lastnosti knjige so pomembno oblikovale razvoj književnost in kulture in so razmeroma slabo raziskane.

Kako branje vpliva na uspešnost posameznikov, družin ali družb?

Miha Kovač: V nekaterih mednarodnih raziskavah, kot je denimo TIMMS, se je pokazala precej jasna povezava med bralnimi navadami in uspe-

22

foto: Dreamstime

veliki informacijski revoluciji. Prvo pred 2000 leti, ko jo je krščanstvo kot mlada in vzpenjajoča se religija vzelo za svoj medij in se je izkazalo, da je v knjigi – oziroma v kodeksu, kot temu rečejo zgodovinarji – možno shraniti bistveno več informacij kot v zvitku, hkrati pa je iskanje po kodeksu neprimerno priročnejše in hitrejše. Malce poenostavljeno rečeno, s prihodom krščanstva se ni uveljavila samo nova religija, ampak tudi – v računalniškem jeziku rečeno – medij, ki je imel večjo nosilnost in iskalno hitrost kot njegovi predhodniki. Druga revolucija pa se je seveda zgodila z izumom tiska. Ta je pripeljala do radikalnega povečanja dostopnih informacij in širjenja pismenosti, hkrati pa se je obseg informacij, ki jih je bilo možno shraniti v tiskani knjigi, v primerjavi z rokopisno še povečal. Poleg tega so indeksi, paginacija in kazala, ki so se pojavili s tiskom, naredili navigacijo po besedilih enostavnejšo in hitrejšo, kot je bilo mogoče v rokopi-

hom otrok v šoli. Pokazalo pa se je tudi, da se bralne navade v prvi vrsti prenašajo z družinsko socializacijo. Zato se mi zdi zelo pomembno, da izobraževalni in knjižnični sistem v družbi delujeta

nič slabša kot pri tiskani knjigi. Tudi intimnost bralne izkušnje je povsem enaka, ima pa vse skupaj to prednost, da lahko v enem bralniku prenašam s sabo po svetu nekaj sto knjig. Te vrstice de-

Brez knjige in z njo povezanega prenosa znanja ne bi bilo ne krščanstva, ne renesanse, ne protestantizma. Pa tudi informacijske revolucije ne. tako, da tudi tistim iz socialno deprivilegiranih družin omogočata in jih usmerjata v tovrstno socializacijo. Mislim, da moramo pri nas prehoditi še kar nekaj poti, preden bomo pri tem učinkoviti.

Sta knjiga in branje sploh nadomestljiva? Imamo elektronske medije, ki informacije prenašajo hitro in učinkovito; bodo nadomestili intimnost, ki jo imamo pri branju knjige?

Miha Kovač: Sam zadnjega pol leta sistematično uporabljam elektronske bralnike in na njih ni kakovost branja

nimo pišem v Firencah, s sabo pa imam dva bralnika, na katerih je skupaj okoli 800 knjig. Vendar ju seveda ne bi zamenjal za svojo domačo knjižno omaro: malo zato, ker sem nanjo navajen, malo pa tudi zato, ker knjig iz svojega bralnika ne morem posojati tako enostavno kot tiskanih, hkrati pa se mi zdi grozen občutek, da bi z izgubo ene same bralne naprave izgubil vse knjige, ki bi jih kupil v zadnjih nekaj letih. Tisto, kar se mi zdi problematično pri računalnikih in mobilnih telefonih, je, da so nekako nevrotični – njihova medijska narava nas dobesedno sili v to, da se naša pozor-

nost vsakih nekaj minut usmeri na nekaj drugega. S tega zornega kota se mi zdi knjiga s svojo tiho zbranostjo dobra protiutež drugim medijem in kot taka nujen sestavni del sodobne medijske krajine.

Prisegamo na družbo znanja, inovativnost, razvojne preboje, si to lahko predstavljamo brez vse dostopnejše in uporabljene knjige? Je knjiga tudi vzvod za izhod iz gospodarske in družbene krize?

Miha Kovač: Samo branje nas ne bo ne rešilo ne pokopalo. Pomembneje je, kaj ljudje berejo in kako pridobljeno znanje uporabijo. Če denimo pogledate, katere so najpogosteje izposojene knjige v

Italijanski kolegi so pred nekaj leti napravili analizo branosti po posameznih pokrajinah in jo primerjali z višino BDP v njih. Prišli so do logične, vsaj

Brez branja in znanja ni družbe, v kateri je možna gospodarska rast. slovenskih splošnih knjižnicah, dobite vtis, da bodo svojim bralcem kvečjemu pomagale preživeti recesijo v fazi hibernacije, kot pa jih usposobile z znanjem za spopad z izzivi sedanjega časa.

za nas, ugotovitve, da je bil v deželah, kjer so več brali, tudi BDP večji. Kaj je tu prej kura ali jajce, kaj je posledica česa?

Miha Kovač: To ne velja samo za Italijo, ampak kar za vso EU. O tem sem za stare in nove članice EU zbral zelo natančne podatke in jih objavil v nekaj člankih in v knjigi Never Mind the Web, ki je predlani izšla v Oxfordu. Po mojem mnenju pa je tu najprej jajce in potem kura: brez branja in znanja ni družbe, v kateri je možna gospodarska rast. Razen seveda, če nam sredi vrta ne začne bruhati nafta.

þ

Najdostopnejša in hkrati najekskluzivnejša dobrina – knjiga Posamezniki in družbe, ki bodo znali ceniti najdragocenejše in najdražje, kar premorejo – ki pa v denarju stane pravzaprav zelo malo – bodo profitirali. In to dobesedno.

foto: Peter Irman

Marsikdo misli, da so imele knjige ambicijo v zgodovini svet samo razlagati in ga popisovati, vendar so ga predvsem spreminjale oziroma pomagale oblikovati. Nemara je bila prav Gutenbergova revolucija najpomembnejša od vseh revolucij, ki so pretresale svet.

Gutenberg je knjigo iz posvečene nosilke znanja spravil v dostopno, demokratično obliko in tako omogočil razmah renesanse in humanizma.

Od tedaj je bila najmočnejše orožje in orodje pri oblikovanju sveta, in to dokaj dostopna in poceni. Knjigo si lahko kupi vsak, še zmeraj, pa naj rečejo o njeni ceni, kar hočejo. V Sloveniji so se cene knjig v zadnjih letih celo znižale in so bistveno nižja družinska proračunska postavka kot obrok za avto ali izdatke za pri Slovencih tako priljubljeni gradbeni material.

Prav iz individualnega, intimnega akta branja so se v zgodovini rojevali najbolj tektonski, najbolj množični premiki.

Forma knjige je ena najbolj genialnih pogruntavščin, ki je v stoletjih potrebovala le malo inovacij. Takoj za iznajdbo kolesa, ki je človeka povzdignilo v bitje, ki si mehansko podreja in obvladuje svoje življenjsko okolje, sta dve iznajdbi oblikovali zahodno civilizacijo: obresti, ki so oblikovale finančno podstat današnje civilizacije, in pa splošno dostopna knjiga, ki je oblikovala duhovno podstat sveta, kot ga poznamo.

Knjiga je najmočnejše orožje in orodje pri oblikovanju sveta Kljub nedolžnosti in krhkosti oblike je v svojem simbolnem pomenu najnevarnejše orožje. Morda se zlahka zažge ali uniči, saj je materialno iz papirja, je pa vendar neuničljiva. Ideje, ki so enkrat natisnjene, ostanejo zapisane v duha človeštva. Zato so knjige neuničljive, zato se jih bojijo, zato se nad njimi maščujejo:

Prepletanje 05

zato je zažiganje knjig barbarsko in ničevo dejanje, ki pa ima, paradoksalno, čisto zmeraj v zgodovini nasprotni učinek. Še nikoli ni uničenje knjige uničilo idej, zapisanih v njej.

Knjige spodbujajo neodvisnost mišljenja, saj je branje zmeraj intimna, neodvisna dejavnost, ko je človek sam s sabo, pa najsi bere strokovno ali splošno literaturo. Ampak prav iz tega individualnega, intimnega akta branja so se v zgodovini rojevali najbolj tektonski, najbolj množični premiki.

Ideje, ki so enkrat natisnjene v knjigi, ostanejo zapisane v duha človeštva. Zato so knjige neuničljive, zato se jih bojijo, zato se nad njimi maščujejo.

Knjiga je hkrati najdostopnejša in najekskluzivnejša dobrina. Prav to je paradoks, ki nas bo rešil tudi v teh časih. Posamezniki in družbe, ki bodo znali ceniti najdragocenejše in najdražje, kar premorejo – ki pa v denarju stane pravzaprav zelo malo – bodo profitirali. In to dobesedno. Knjige niso domena višjih družbenih slojev niti nujni stranski produkt družbe blaginje – knjige so tisto, zaradi česar je družba napredna.

Hkrati pa so potrošno blago. Že na renesančnih slikah so se veljaki radi razkazovali v hermelinastih plaščih, pred skledami, polnimi eksotičnega sadja, in obdani s knjigami ter slikami. Najodmevnejše knjige današnjega časa vendar govorijo prav o tem: o drugih knjigah, ki od Ecovega Imena rože do Dana Browna navdihujejo sodobni svet.

Najvplivnejši ljudje današnjega časa se na zemljevid sveta zapišejo šele takrat, ko izdajo knjigo. Knjiga je iz Obame naredila kandidata za ameriškega predsednika; od Greenspana do Murdocha vplivneži pridobivajo legitimnost s pisanjem in izdajanjem knjig. To je tudi razlika med oligarhi in samodržci ter kultiviranimi voditelji in modrimi investitorji: zadnjim knjige legitimnost podeljujejo, medtem ko jo samozvanim vladarjem odvzemajo.

Luka Novak je založnik, pisatelj in prevajalec. Je direktor in solastnik založbe Vale-Novak, prevedel je številne knjige s področja literature, duhovnosti in kulinarike, z ženo Valentino vodi televizijsko oddajo Ljubezen skozi želodec, kjer je tudi koscenarist.

23

STEKLARNA ROGAŠKA d.d., Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina

*

There’s often too much design around, but never enough good design.

V svetovnem vrhu.

Mednarodno priznanje Tihomirju Tomiču in Steklarni Rogaška d.d. za serijo kristalnih kozarcev za viski EXPERIMENT potrjuje, da z drznimi potezami v kristalu posegamo v sam svetovni vrh oblikovanja in proizvodnje.

Primerno poslovno darilo - na voljo v omejeni seriji samo v prodajnem salonu Rogaška v Ljubljani.

Ljubljana Center • Mestni trg 22 • 01 24 12 701 Rogaška Slatina • Ulica talcev 1 • 03 81 80 237 Maribor • Trg svobode 3 • 02 22 08 149 Koper • Čevljarska ulica 15 • 05 62 78 423 Kranj • Prešernova ulica 6 • 059 13 530 www.steklarna-rogaska.si

*Veliko je oblik, a dobrega oblikovanja ni nikoli dovolj.

kolumna

foto: osebni arhiv

Od Diderota do Googla

Tanja Tuma je direktorica založbe Tuma.

Ob temi pisanja – pomen knjig za znanje in razvoj – je pred menoj zazevala širna poljana že tisočkrat preigranih besednih zvez, ki jih letos predvsem politiki in državni uradniki z velikim navdušenjem posredujejo publiki. V zadnjem letu sem se

Kakšne knjige bodo brale prihodnje generacije, tiskane, shranjene na magnetnih trakovih, sposojene iz digitalnih knjižnic, naložene z ogromnih diskov Googla, je nepomembno. Vredne bodo toliko, kolikor bo dobra njihova vsebina.

dvajset let pripravljala prvo Enciklopedijo. Diderot ji je posvetil najlepša leta življenja, zdravje in talent. Njegova prva izdaja je bila predhodnica še danes ene najuspešnejših vej založništva – enciklopedike. Francoska družba te-

V bitki proti novim tokovom pozabljamo, da je najpomembnejša vzgoja za branje in srkanje znanja iz knjig. po založniški plati (Skriti knjižni zakladi) več ukvarjala s knjigo v luči zgodovinskega razvoja in imela velik privilegij videti, celo listati po več sto let starih rokopisih, kodeksih in tiskih. Medij, ki je nosil vsebino knjige, se je v tisočletjih zelo spreminjal in se bo nedvomno razvijal tudi v prihodnosti – bistvena je vsebina. Danes skorajda ni več resne tiskane znanstvene publikacije, ki ne bi izšla tudi v obliki elektronske knjige, dosegljivi na internetu.

Je mogoče zbrati univerzalno znanje človeštva v elektronskem mediju?

Del odgovora lahko najdemo v francoskem klasicizmu v XVIII. stoletju. Dolce et utile – lepo in koristno, Horacijeva zapoved je dala zagon klasicistični poetiki in stvarni literaturi. Željo človeka po zbiru univerzalnega znanja v eni knjigi je prvi uresničil filozof Denis Diderot s skupino somišljenikov, ki je

Prepletanje 05

daj njegovega dela ni sprejela z velikim navdušenjem. Enciklopedisti so bili zasmehovani, izšle so številne karikature Diderota in privržencev – naziv, ki so ga uporniško tudi sami povzeli zase, ni bil ravno laskav – cacouaci. Ne potrebuje prevoda.

Danes oglašujeta Diderotove ambicije ustanovitelja Googla Sergij Brin in Larry Page. Od skeniranja knjig in vzpostavitve portalov za knjigoljubce in znanstvenike do sistematičnega urejanja informacij in znanja, ki so na klik dostopni vsakomur kadarkoli. V zadnjem desetletju smo bili priča žolčnim tožbam nosilcev ali zastopnikov nosilcev avtorskih pravic proti Googlu, v katerih so bile glede na pristojnost sodišč izplačane velike odškodnine. Vnela se je desetletna vojna med googlofobi in googlomani, ki še traja, v njej pa seveda kot nosilka znanja in napredka nastopa knjiga. Neverjetno je, za kaj vse se javno obtožuje podjetje,

ki si je svoj gospodarski imperij zgradilo na genialnem tržnem konceptu prodaje oglasov. Krivo je, da ne znamo več brati, da le klikamo, krivo je, da filtrira informacije in izvaja ameriško hegemonijo nad svetom, krivo je, da informacije sprejemamo instantno in brez razmisleka, krivo je, da krade avtorske pravice avtorjem in založnikom. Članki, ki zagovarjajo ta včasih vraževerna stališča, so presenetljivo podobni negativnim reakcijam na enciklopediste in izražajo le eno – vseprisoten strah, fobija zarote, da bo Google izkoristil znanje v škodo družbe. Zakaj le?

Za svoj propad?

Vsakemu izmed nas nekaj zvoni V bitki proti novim tokovom pozabljamo, da je najpomembnejša vzgoja za branje in srkanje znanja iz knjig. Bralci bolj kot kdajkoli prej živimo hitro življenje. Med-

tem ko zagovorniki prestižnega, poglobljenega branja tiskanih knjig obtožujejo googlovce zločinov sveta, vsakemu izmed nas nekaj zvoni. Nismo edina generacija v dolgi zgodbi človeštva, ki se sooča z življenjem za trenutek, poskrbeti pa moramo, da bo naše čedalje obširnejše znanje ohranjeno v taki obliki, da ga bodo lahko uživali potomci.

Knjiga je bila in bo vedno vir in okvir našega bivanja. Vredno se je potruditi in naše otroke naučiti, kako uživati branje in znanje. Kakšne knjige bodo brale prihodnje generacije – tiskane, shranjene na magnetnih trakovih, sposojene iz digitalnih knjižnic, naložene z ogromnih diskov Googla – nepomembno. Knjiga bo vedno celota, ki bo vsebovala zapis znanja, življenja in lepote besedne umetnosti. Vredna bo toliko, kolikor bo dobra njena vsebina.

þ

Knjige, ki so jih napisali člani Združenja Manager Vsak član Združenja Manager je dragocen delček v mozaiku organizacije, ki si prizadeva za razvoj in ugled managementa. V e-novicah Združenja Manager smo vse članice in člane ravno zato, ker menimo, da sodijo med tiste člane slovenske družbe, ki s seboj nosijo dragoceno znanje, prosili, naj nam zaupajo, ali so izdali kakšno knjigo. Seznam, ki je nastal, si lahko ogledate na spletnih straneh Združenja Manager. Odzvalo se nam je lepo število članov, vendar pregled še zdaleč ni popoln. Če vaše knjige ni na seznamu, nam to sporočite v strokovno službo Združenja Manager. Podatke najdete v kolofonu.

25

intervju

Znanje, dostopno vsem V nekaj letih lahko pričakujemo zelo drugačen tip akademskega sveta, kot smo ga navajeni danes.

foto: osebni arhiv

Polona Pibernik

Marjana Plukavec je vodja skupine VideoLectures.net

Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij Inštituta Jožefa Stefana povezuje raziskovalce in uporabnike njihovih rezultatov. Z uspešnim vključevanjem v evropske raziskovalne projekte v sodelovanju z Odsekom za tehnologije znanja vgrajujejo vrhunsko slovensko znanje v storitve, ki na določenih področjih izrivajo tudi take tekmece, kot je Google, med njihovimi naročniki pa najdemo imena, kot sta Bloomberg in New York Times. Z eno aplikacijo, na primer, znajo pregledati celoten arhiv 15 milijonov člankov in iz njega izluščiti kontekst in medsebojno soodvisnost informacij.

Z Mitjem Jermolom, vodjem tega centra, in Marjano Plukavec, vodjo skupine VideoLectures.net, smo nekaj besed namenili prav zadnjemu, saj je trenutno največji referenčni spletni portal z video izobraževalnimi vsebinami na svetu, lani pa je prejel tudi prestižno nagrado Združenih narodov World Summit Award za najboljše e-vsebine in inovativne IKT-aplikacije na svetu v konkurenci več kot 10.000 prijav.

Kako se je rodila ideja za portal VideoLectures.net?

Mitja Jermol: Pravzaprav je nastala kot stranski produkt razvojnih projektov v letih 2002, 2003. Takrat so potekali na IJS interni seminarji, odprti za javnost, pa smo si rekli, zakaj jih ne bi tudi posneli, in tako smo kmalu velik del internega izobraževanja v videoobliki objavili na internetu. Potem so začeli prihajati evropski projekti, pri pridobivanju katerih smo bili zelo uspešni. Evropski projekti pa imajo po navadi nekaj denarja predvidenega

26

tudi za izobraževanje in diseminacijo znanja. Takrat smo zares stopili skozi velika vrata. Kakovostne znanstvene vsebine so začele pospešeno prihajati iz konzorcijev na evropski ravni, hkrati pa smo tudi sami začeli snemati konference v tujini, ki smo se jih udeležili.

vstopili v dva močna akademska konzorcija. Eden je Open Course Ware, drugi pa OpenCast. Open Course Ware je leta 2000 ustanovil MIT, da bi ponudil odprt dostop do strukturiranih izobraževalnih vsebin, in prav MIT je pokazal zanimanje za naše metode, ki

Petsto uglednih svetovnih univerz je sprejelo strateško odločitev, da omogočijo brezplačno objavo svojih predavanj na internetu.

Naslednji velik premik pa se je zgodil s sodelovanjem v evropski mreži odličnosti Pascal, ki združuje partnerje s področja umetne inteligence, strojnega učenja in statističnega modeliranja.

Cela vrsta dejavnosti te mreže je bila namenjena temu, da se izobraževalne dejavnosti, kot so seminarji, poletne šole, konference, posname. To je pomenilo, da je pritok novih, kakovostnih

jih razvijamo na Odseku za tehnologije znanja, prepričala pa jih je tudi konkretna storitev VideoLectures.net, ki je za povrh brezplačna. MIT-u so sledili druge univerze in različni veliki projekti. V konzorciju OpenCast zdaj razvijamo programsko opremo, ki jo bo lahko katerakoli univerza brezplačno naložila z interneta, kupila in namestila kamere ter določila, katera predavanja naj

Čim več ljudem želimo brezplačno omogočiti dostop do izobraževalnih videovsebin. vsebin vsaj desetkrat narasel. Sledilo je spoznanje, da objava videa v taki razbiti, nestrukturirani obliki na dolgi rok ni učinkovita, in februarja 2007 smo objavili pravi portal, ki je nato prepričal MIT pa Berkley itn. Takrat se je zares odprlo na vseh področjih.

Te univerze so se pridružile kot partnerji?

Mitja Jermol: Pravzaprav smo mi

se snemajo. Programska oprema bo poskrbela za vse drugo od avtomatskega snemanja predavanj do objave na enem od distribucijskih kanalov, recimo na VideoLectures.net, lahko pa tudi na lastnem. Ta dva konzorcija, zanimivo, združujeta okoli petsto univerz z vsega sveta, vse najznamenitejše, ne gre za male združbe. Kar je pri tem dodatno pomembno, je, da je vodstvo teh univerz na strateškem nivoju sprejelo

Kakšno je poslanstvo portala VideoLectures.net?

Marjana Plukavec: Čim več ljudem želimo brezplačno omogočiti dostop do izobraževalnih videovsebin. S tem

Njihovo znanje je torej prosto dostopno, za kar sami plačajo. Zakaj bi organizatorji konferenc in seminarjev to počeli?

ga. Zadržki so takšni in drugačni. Na določenih fakultetah se na primer bojijo, da bi jim konkurenčne fakultete pokradle znanje. Vsemogoči izgovori so.

Marjana Plukavec: Zagotovo bi bili bolj zadovoljni, če bi bila naša storitev tudi za ponudnike zastonj, vendar moramo pokriti svoje stroške. Njihov interes je seveda v promociji. Če namreč konferenco obišče tristo ljudi, kasneje pa si njene vsebine ogleda nekaj tisoč ljudi, se jih bo zagotovo nekaj več osebno udeležilo naslednje kon-

Mitja Jermol: Problem je, da je premikov več. Prvi se dogaja na ravni institucije, univerze, ker se je, preden se univerza odpre, treba vprašati, kaj to zanjo pomeni, kaj to pomeni za njen interni sistem in za profesorje univerze.

Potem so tu profesorji. Ker je predavanje javno in ker obstajajo tudi drugi predavatelji s tega področja, ne pomeni veliko, če imaš dobro ime. Kar naenkrat je treba znati vsebino prodati, ne več samo podati. Moraš biti privlačen.

Zato je za profesorje odpiranje predavanj kar resen premik v njihovem dosedanjem odnosu. Na koncu pa gre še za samorefleksijo. Predavatelj se vidi, opazi svoje napake, grimase, uporabo določenih, enih in istih besed. Zame osebno je bil ogled mojih začetnih predavanj precej neprijetna izkušnja.

Toda prinesel je izčiščenje in številne izboljšave v podajanju vsebin. Skratka, ta medij ti dejansko »sleče hlače«. Naslednji izziv je prehod v šole in vrtce.

Z uporabo portala VideoLectures.net lahko podjetje ustvari občutne prihranke v izobraževanju. selimo učilnico, predavalnico ali sejno dvorano na internet, kar pomeni, da si predavanja konference, ki se je je udeležilo na primer 300 ljudi, v pol leta lahko ogleda 9000 ljudi. V bistvu odpiramo znanje. Želimo, da bi bilo na voljo vsem, ki imajo možnost dostopa do njega, na vseh celinah. Zato se tudi pogovarjamo naprej, da ne bi tega ponujali samo na internetnih portalih ali samem internetu, temveč tudi na zmogljivejših mobilnih telefonih, I-phonih, I-padih, internetnih kioskih v Afriki itn.

Portal VideoLectures.net se pretežno financira iz evropskih sredstev. Kako pa so se odzvala podjetja?

Marjana Plukavec: Podjetij je za zdaj malo, se pa začenja. V stalnem stiku smo samo z enim slovenskim podjetjem, in sicer Skupino JUB, ki se je odločilo, da bodo na naš portal prenesli svoje interno izobraževanje. Pokrivajo celotno vzhodno Evropo in so ugotovili, da je to enostavneje, kot da vse svoje partnerje vedno vabijo v Ljubljano na predavanja o vseh novostih.

Poleg tega se njihovi izdelki pogosto spreminjajo. Tako raje interna predavanja posnamejo, njihovi partnerji pa si jih ogledajo na VideoLectures.net.

Zaradi zaščite poslovnih skrivnosti so zaklenjena. Z uporabo našega portala so v podjetju lahko ustvarili prihranke v izobraževanju. Če pa ne gre za sodelovanje v okviru katerega od evropskih projektov, svoje storitve zaračunamo. Na primer velikim konferencam s področja računalništva, medicine itd.

Prepletanje 05

ference v živo. Gre pa seveda tudi za promocijo znanja, tako pokažejo svoje dosežke. Gre preprosto za dodatno pridobivanje novih partnerjev, novih sodelavcev, pride do povezovanja različnih raziskovalcev in podobno. To je vsekakor v njihovem interesu.

Koliko uporabnikov ima portal VideoLectures.net?

Marjana Plukavec: Na dan do osem tisoč. Pri čemer štejemo posameznike, in to tiste, ki so na naši strani ostali več kot tri minute, kar pomeni, da se tu niso znašli po pomoti. Zanima nas namreč, ali si je obiskovalec ogledal vsebino. V tem trenutku je na našem portalu več kot 10.000 videov, najbolj iskani predavatelj, prof. Lewin z MIT, pa je dosegel več kot 100.000 ogledov.

Kako pa so portal sprejeli predavatelji? Ste kdaj naleteli na nasprotovanje objavi z njihove strani?

Marjana Plukavec: Praviloma ne objavljamo predavanja brez avtorjevega

Smer razvoja je gotovo vedno večje odpiranje znanja?

Mitja Jermol: Zagotovo, tega ni več mogoče zaustaviti.

Kaj vam pomeni lanska nagrada World Summit Award?

Zmagali ste v res zavidljivi mednarodni konkurenci.

Marjana Plukavec: Vsekakor promocijo ter priznanje naši ideji in kakovosti našega dela.

Mitja Jermol: Sam bi si želel, da bi bila ta nagrada spodbuda še za koga drugega. Tudi Slovenci smo lahko svetovni prvaki, samo v glavah si moramo to razčistiti. Radi bi, da bi naši dosežki

Na portalu VideoLectures.net je trenutno več kot 10.000 izobraževalnih videopredavanj. dovoljenja. Američani načeloma nimajo nobenih težav s tem. Oni so na začetku tudi prispevali največ vsebin.

V Evropi se že najde kakšen posameznik, ki reče ne. V Sloveniji pa je to večji problem. Slovenski profesorji zelo težko dovolijo objavo svojih predavanj, ker se bojijo izpostavljenosti in dose-

še v kom zbudili željo in zavedanje, da lahko tudi sam »raztura«.

V: Kakšni so razvojni koraki portala za naprej?

Marjana Plukavec: Vsebin ne bi radi le ponujali, ampak bi jih želeli tudi povezovati. Intenzivno smo začeli graditi

foto: osebni arhiv

odločitev za brezplačno objavo svojih predavanj na internetu. Potrebujejo le še ustrezno programsko rešitev, ki bo celotni proces avtomatizirala in poenostavila. Ko se bo to zgodilo, lahko v nekaj letih pričakujemo popolnoma drug tip akademskega sveta, kot smo ga navajeni danes.

Mitja Jermol je vodja Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij Inštituta Jožefa Stefana.

27

socialno mrežo, da bodo lahko naši uporabniki aktivno sodelovali pri izboru, podajanju in nalaganju vsebin. Želimo se povezati tudi z drugimi knjižnicami, da bi bila poleg videa na razpolago tudi druga gradiva, prispevki,

nje, vendar na podlagi videopredavanj.

Podobno kot pri objavi znanstvenih člankov bo kakovostno predavanje prinašalo točke in napredovanje v obstoječem točkovnem sistemu akademskega sveta. Glede na to, da v mreži odličnosti

Poskusili bomo napraviti prvi znanstveni časopis, ki bo ponujal točkovanje za akademsko napredovanje na podlagi videopredavanj. članki, vaje ipd. Lahko bi se povezali tudi z različnimi bazami podatkov, s Cobissom, na primer. Če bi kliknil na predavanje VideoLectures.net, bi se ti prikazale tudi vse referenčne vsebine, bodisi na papirju bodisi v avdioobliki.

Hotel & Casino Safir, Fernetti — Sežana, Slovenija

Eleganten in prostoren Izjemno aerodinamičen in prostoren avtodom 3-nivojski dvižni sistem postelje (dnevni, potovalni, spalni) Udobno spanje 6-ih oseb Prtljažni prostor XXL Stojna višina Nizka poraba goriva

matrix •

CARAVAN

d.o.o,

Cesta

Ljubljanske

brigade

9,

1000

Ljubljana,

Tel: 01 518 36 36, Fax: 01 518 38 00, info@caravan.si, www.caravan.si • STADOR AC d.o.o., Črmošnjice 72, 8000 Novo mesto, Tel.: 07 30 89 615, Fax: 07 30 89 616, info@stador.si, www.stador.si • CARAVANING INTERTOURS TRADE d.o.o., Cesta 14. divizije 18, 2000 Maribor, Tel: 02 48 00 460, Fax: 02 48 00 461, caravaning@siol.net, www.caravaning-int.si

www.adria-mobil.si ADRIA MOBIL, d.o.o., Straška cesta 50, 8000 Novo mesto, Slovenija

28

Mitja Jermol: Poskusili bomo napraviti prvi znanstveni časopis, ki bo ponujal točkovanje za akademsko napredova-

Pascal2 sodelujejo vse glavne univerze s tega področja, lahko kadarkoli zberemo zelo kakovostne recenzente, in to zadošča, da lahko tako revijo tudi formalno vzpostavimo. Gre za velikanski premik, in ko smo o tej ideji začeli govoriti, sta se nanjo takoj pozitivno odzvala dva založnika, med njimi Springer, ki sicer sodi med vodilne avtoritete akademske periodike.

þ

Bodo inovacije v prihodnosti le še rutina?

WolframAlpha je ambiciozno zastavljen projekt, ki želi nič manj kot združiti vse znanje v ogromno bazo, ki bi lahko v vsakem trenutku komurkoli postregla z odgovorom na katerokoli vprašanje. Toda ... ali ni tega naredil že Google?

Izkaže se, da daje WolframAlpha natanko to, kar obljublja – odgovore. Če vprašamo, koliko je 1 + 1, dobimo enak odgovor kot pri Googlu, a tu se podobnost neha. Pri bolj zapletenih vprašanjih v nasprotju s spletnimi iskalniki namreč ne odgovarja s seznamom povezav na strani, kjer bi odgovori lahko bili, ampak brez okolišanja pove, kakšen je bil BDP Španije leta 2005 ali koliko prebivalcev je imelo določeno mesto na določen datum, kakšno vreme je tam danes in kakšno je bilo v minulih letih (če so takšni podatki zabeleženi), kolikšna je pričakovana življenjska doba tamkajšnjih prebivalcev (posebej za moške in ženske, posebej za kadilce in nekadilce), kakšne so prometne povezave in tako naprej.

Z WolframAlpho lahko najdemo marsikaj, za kar smo morali sicer obiskati različne spletne strani z večjo ali manjšo verodostojnostjo. Navdušila bo kemike, fizike in matematike, sociologe, geologe in zgodovinarje, a po napovedih ustanovitelja (Stephen Wolfram, nekdanji čudežni otrok in oče računalniškega programa Mathematice) naj bi z razvojem dosegla vsakogar, ne glede na starost in izobrazbo, saj prav vsi nenehno potrebujemo odgovore na konkretna vprašanja.

Hočemo več izvedeti o določeni delnici? WolframAlpha ve o njej vse, le priporočila za nakup ali prodajo nam ne more dati. Za zdaj, saj njeni ustvarjalci zatrjujejo, da bodo sproti združevali že obstoječe znanje in znanje, ki je šele v nastajanju. S pomočjo mogočnega orodja, ki ga vsebuje že zdaj, bo lahko navaden smrtnik z le nekaj ukazi prestopil med glasbenike, izumitelje in druge ustvarjalce, ki svoje delo načeloma gradijo na že znanih, a včasih zapletenih in zahtevnih pravilih, ki se jih bo odslej namesto njih učil WolframAlpha. Če bi se to uresničilo, bi inoviranje postalo rutina. Le idej za vprašanja nam ne bi smelo zmanjkati.

Kakšna bo prihodnost WolframAlphe, je težko napovedati, a njen odgovor na vprašanje o smislu življenja (42, hvala, Douglas Adams) dokazuje, da tudi pri suhoparnih dejstvih ne bo šlo brez humorja. Več na www.ted.com.

Tomo Kočar, zunanji sodelavec

bližnjice

foto: osebni arhiv

Nas delovni zvezki delajo (manj) pametne?

Romana Novak Mlinar je učiteljica razrednega pouka in predsednica sveta šole na osnovni šoli Dobrova.

Učitelji že nekaj let ugotavljamo, da je ob koncu obveznega šolanja veliko otrok slabo opismenjenih v maternem jeziku, šepa tudi osnovno matematično znanje.

Sprašujemo se, zakaj, kaj delamo narobe? Podaljšali smo čas obveznega šolanja, izvedli kar nekaj reform, uvedli v pouk IKT (informacijsko komunikacijsko tehnologijo), uvajamo nove metode dela, rezultati pa še vedno niso zadovoljivi.

Poleg neobveznih domačih nalog, za katere učitelji in tudi velika večina staršev menimo, da bi spet morale biti obvezne,

šolskih let še dobro spomnimo: naslov na sredini, datum v robu, prst od roba za nov odstavek, pisanje od črte do črte, lepe črke ...

V višjih razredih delovni zvezki napeljujejo otroke k pisanju kratkih odgovorov, saj za zapis celotne povedi velikokrat ni prostora. Kratki odgovori pa zelo radi ostanejo tako brez velike začetnice kot tudi brez

Odličen delovni zvezek ne more narediti odličnega učitelja. ugotavljamo, da so morda k slabši pismenosti pripomogli tudi delovni zvezki.

Zakaj? Krivično bi bilo, če bi posploševala in trdila, da so vsi slabi. Marsikateri ponujajo konstruktivistični pristop, spodbujajo raziskovalno delo, eksperimente, vključujejo elemente timskega dela, kar zagotovo prinaša znanje na višjih taksonomskih ravneh in spodbudo za kakovostnejše, bolj razgibano in zanimivejše delo v razredu.

Sindrom SMS Problem vidim drugje. Že v delovnih zvezkih za prvi razred, ko se opismenjevanje šele začenja, je pisanju namenjenega premalo prostora, velikokrat ni nobenih črt, otroke pa moti debel rob. Otrok, ki se šele uči brati in pisati, mora zato pisati za več kot polovico manjše črke in številke od tistih, ki jih zapisuje v navaden zvezek. Delovni zvezki so na splošno preveč nadomestili navadne, v katerih so učenci nekoč naredili veliko več vaj, kar posledično pomeni tudi boljšo grafomotoriko ter lepšo pisavo. Tudi orientacijo na listu so dosti bolje obvladali. Zvezki jih navajajo na doslednost, ki se je starejši iz svojih

Prepletanje 05

pike. V nekaterih delovnih zvezkih za slovenščino imajo učenci končna ločila celo že napisana! In nekateri matematični delovni zvezki imajo napisane odgovore v celoti, otroci vpišejo le še številke. Same naloge so si med seboj preveč podobne in sploh ne berejo navodil – ker jih ne preberejo, pravijo, da nalog ne razumejo.

Kaj lahko naredimo učitelji Delovni zvezek je nadgradnja učbenika, saj teorijo prenaša v prakso, vendar ga veliko učencev pri domačem učenju ne

bi jih samo nadomestili z velikimi količinami kopiranih učnih listov, kjer bi se še vedno pojavljali problemi s prostorom, velikostjo pisave, kratkimi odgovori. Zagotovo pa bi lahko premislili, ali resnično potrebujemo delovne zvezke pri čisto vseh predmetih. Če so na koncu leta le napol izpolnjeni (marsikdaj pa še toliko ne), je verjetno prav, da učitelj sam pri sebi razmisli, ali ne bi morda poskusil prihodnje leto delati le z učbenikom in navadnim zvezkom.

Razumevanje snovi, analiza, sinteza in uporaba znanja so sicer resnično zelo pomembne veščine v življenju, pa vendar ne moremo tudi brez memoriranja, ki smo ga že skoraj izrinili. Učenje poštevanke, pesmi in besedil na pamet je namreč trening za možgane, da so sposobni tudi zahtevnejših procesov. Opozarjanje na čitljivost pisave pa pripomore k temu, da se učenci laže učijo iz svojih zapiskov.

Pomembno se mi zdi še, da imamo vsi učitelji, ne glede na to, kateri predmet poučujemo, posluh za pravilno rabo maternega jezika, da smo dosledni pri njegovi

Odprava delovnih zvezkov zagotovo ni rešitev, lahko pa bi premislili, ali jih resnično potrebujemo pri čisto vseh predmetih. uporablja. Učijo se iz učbenikov in zvezkov, kjer je navadno zapisana le temeljna snov, in še to le, če za posamezen predmet zvezek sploh imajo.

Pri tem odprava vseh delovnih zvezkov zanesljivo ni rešitev. Bojim se namreč, da

uporabi in da k temu spodbujamo tudi učence – pri vseh predmetih. Predvsem pa velja poudariti, da še tako slab delovni zvezek ne more razvrednotiti dobrega učitelja, kakor tudi odličen delovni zvezek ne more narediti odličnega učitelja.

þ

29

intervju

Igor Lukšič

30

Vzgoja za podjetništvo se začne že v šoli Dr. Igor Lukšič govori podjetniški jezik. Razume končni pomen znanja in njegovo povezavo z uspehom: »Znanje v smislu poznavanja dejstev – to je premalo. Znanje pomeni predvsem veščino in nato način, kako si pridobiti podporo; zato, da si lahko postaviš cilje in jih, skupaj z drugimi, tudi izpelješ.« Edita Krajnović, Polona Pibernik

Doktoriral je iz političnih znanosti, svojo strokovno pot pa je leta 1986 začel na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer kot redni profesor predava še danes. Politika zanj ni le predmet proučevanja, temveč tudi neposrednega udejstvovanja – od leta 2005 pa do 2009 je bil tudi podpredsednik stranke Socialnih demokratov, novembra 2008 pa ga je državni zbor imenoval za ministra za šolstvo in šport.

foto: Maruša Bertoncelj

Znanje je za majhno Slovenijo strateškega pomena. Kateri so ključni elementi vaše vizije dvigovanja ravni znanja med mladimi v Sloveniji?

Prepletanje 05

Zdi se mi, da ideja, da lahko vsak posameznik pridobiva znanje in ga potem uveljavlja, izhaja vsaj iz dvajsetega, če ne kar iz devetnajstega stoletja.

Ljudem, ko jih šolamo, moramo dati jasno vedeti, da je samo znanje – torej dejstvo, da nekaj vedo – šele osnova, iz katere lahko nekaj naredijo. Tisto, kar je treba postaviti kot cilj, je, da začnemo vzgajati ljudi, ki bodo znali strokovno znanje povezati s širšo orientacijo. Da bodo nekako postali specialisti, politiki.

Politiki?!

Politiki rečem zato, ker je treba vedeti, da vsaka intervencija v družbi posledično pomeni poseg v razmerje moči. Ko z znanjem pristopaš k obstoječi strukturi, pa četudi gre za popolnoma tehnično znanje v tehnični vedi ali v podjetju, za njegovo uveljavitev potrebuješ koalicijo, ki te podpre. Kombinacija vsega tega znanja, védenja in zavedanja je tisto, kar je treba na Slovenskem spraviti ne samo v šole,

stavlja eno avtoritarno oblast ali točko, h kateri pride tisti, ki nekaj ve, in ta razsvetljeni monarh nato zanj vpelje predlagano spremembo. To je tipičen razsvetljenski pogled in mislim, da na Slovenskem uživa kar precej ugleda.

A stvari v življenju ne funkcionirajo tako.

Ko uvajamo inovacijo, je treba hkrati spremeniti politične razmere, se pravi strukture moči, pristojnosti med ljudmi in oblikovati koalicijo, ki bo inovacijo lahko

Če bomo imeli univerze, ki proizvajajo zgolj nacionalno elito, bomo v procesih globalizacije omejeni. temveč tudi v podjetja, v politiko in na univerze. Če začnemo tako vzgajati ljudi od vrtca in temu rečemo bodisi timsko delo bodisi usposabljanje in opolnomočenje vsakega posameznika, mislimo na to.

Zdi se, da se vloge in pomena znanja zavedamo precej deklarativno, ne pa v dejanjih.

Gre za to, da znanje ni abstraktno vedenje in poznavanje zadev, ki ju je pridobil posameznik, potem pa so drugi tisti, ki tega enostavno ne uresničijo. Tak odnos do znanja je precej kraljevski, saj predpo-

implementirala. Ni zadosti, da se odločimo spreminjati zakon. Nekateri, ki skozi razsvetljensko opcijo verjamejo v pravno državo, mislijo, da se da družbo spreminjati tako, da pet razsvetljenih posameznikov spremeni zakon, vsi drugi pa bodo potem kar delali v skladu s tem. To enostavno ne deluje tako.

Kako se v globalne izzive uvršča univerzitetni študij?

Naš univerzitetni študij je v tem trenutku na sorazmerno nizki ravni, saj je najmanj privlačen za udeležence, ki bi prišli iz ce-

31

lotne Evrope. Sodelovanje s tujino je še vedno vzpostavljeno na prostovoljni ravni, ni pa vprašanje preživetja. Tu ne gre za to, da bi poveličevali tisto, kar je zunaj, saj je naš prenos znanja sorazmerno dober.

Nimamo pa primernega okolja, se pravi, premalo ljudi pride z različnih koncev sveta na kup, da bi potem lahko z našimi ljudmi, z našim procesom izobraževanja, sodelovali v glavnih tokovih.

Našo univerzo bomo morali spreminjati in predstaviti predvsem kot zanimivejšo za študente iz sveta. Smisel je v tem, da se imajo študentje že med študijem možnost povezovati z možnimi partnerji za naprej. Če pa bomo imeli univerze, ki delajo samo nacionalno elito, bomo v procesih globalizacije omejeni.

Ob začetku trenutne krize ste napovedali, da bodo v tem času šole tiste, ki bodo ohranjale in dvigovale standarde civilizacijskosti in človeškosti. Kaj ste mislili s tem in ali opažate, da se to dogaja ali ne?

Ta kriza je pripeljala do razpada struktur.

Cilji, vrednote in predstave, ki so veljali doslej, se trenutno preizprašujejo. Da stare vrednote ne veljajo več, se vidi že v zaostrenosti javne diskusije in v padcu njene ravni. Potem je tu »naturalizacija«, prepričanje, da je tisto, kar je najbolj pomembno, posameznikovo telo, ki ga je treba najbolj zaščititi. Govorim o človekovih pravicah, nasilju itd. A s tem, ko se to počne, se naturalizira tudi človekova razmerja.Tudi glavna interpretacija koncepta človekovih pravic, ki smo ji priča na Slovenskem, gre v smeri naturalizacije, kar pa takoj pomeni ukinitev družbene in politične dimenzije. Ta je nujna, da lahko sploh kaj naredimo skupaj. Šole imajo močno tradicijo in močno podporo ljudi. Ljudje verjamejo, da je šola dobra institucija, tja pošiljajo svoje otroke, učitelji pa verjamejo v svojo poklicanost.

In ker je šola močna struktura, seveda

prihajajo pobude od kolegov ministrov, ki bi radi uvedli denimo še prometno, spolno, kulturno vzgojo, želijo si več prava ipd. To počnejo, ker verjamejo, da je šola tista institucija, ki dela za ljudi, ki krepi civilizacijski naboj. Trdijo, da tega tudi na splošno ne bo, če ne bo v šolah. Zlasti v zadnjem, kriznem letu je takšnega pritiska izjemno veliko. Naše stališče pa je, da je treba ohraniti šolo in rehabilitirati pedagoški proces kot avtonomen proces, ki ima svoje zakone.

Kakšna je vizija kul šole, ki je prijazna in po meri zgodaj tehnologiziranih in individualiziranih generacij?

Zagotavljati mora odprto in svobodno vzdušje, hkrati pa biti dovolj zahtevna.

Naši učitelji jo znajo ustvariti in pri tem jim pomagamo. Šola mora seveda upoštevati tudi najnovejše tehnologije in otrokom, ki se doma z njimi ne morejo dodobra seznaniti, to omogočiti v šoli. Zato obravnavamo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot eno izmed prioritet. Prizadevamo si na treh dimenzijah. Ena so elektronska gradiva; radi bi vpeljali oziroma nadgradili elektronske učbenike, da bi postali bolj interaktivni, da bi omogočali več povezav z zunanjimi viri in da bi imeli veliko slikovnega in video gradiva. Tako bodo otroci lahko prišli do drugačnih dimenzij in pogledov. Druga dimenzija so t. i. pametne table za frontalni pouk, treja pa so seveda računalniki in programska oprema.

Otroci pa tako dobivajo tudi vpogled v to, da gre za medije, ki zahtevajo nov način razmišljanja in ki ponujajo orodje, s katerim lahko hitreje dosežeš to, kar bi s knjigo ali s pogovorom počasneje ali sploh ne. Seveda vzgoja za prihodnost zahteva tudi, da otroke naučimo, da ne postanejo sužnji orodja. Razumeti morajo, da ti na koncu nič ne pomaga, če si briljanten um, nimaš pa niti enega prijatelja. Saj vidimo, kako nas stres, ki smo mu vsi po vrsti iz-

Tipa ljudi, ki vidijo, da se nekaj ne dogaja, je kar precej, drugega tipa, ki bi znali to uresničiti in vedeti, da je treba nekaj narediti, pa premalo. Kajti najprej je treba vedeti, da je treba nekaj narediti, torej da ni zadosti, da idejo objaviš, temveč da je treba sestaviti koalicijo ljudi, ki se bo s tem aktivno ukvarjala. In za to je seveda potrebna posebna veščina, to je »politični« del posla.

Pri nas pa mislimo, da je politika nekaj, kar je slabo, kar je grdo in da bo zadeva postala dobra šele, ko politiko odstranimo od zadeve. Ampak če ni politične dimenzije, ki je usmerjena v akcijo, v organiziranje podpore, ki jo potrebuješ, potem ni mogoče speljati prav nobenega projekta, pa ni pomembno, ali gre za podjetje, kulturno ustanovo ali politično akcijo, ki je vezana recimo na parlament ali na vlado.

32

postavljeni zaradi visokih zahtev civilizacije, dobesedno priganja k vzpostavljanju mehanizmov medsebojne podpore.

Prepričani ste, da bi morali otroci veliko več pisati. To podpirajo tudi rezultati raziskave, ki kažejo, da kakovost pismenosti in sposobnosti branja med osnovnošolci upada. Zakaj, menite, se to dogaja?

Storilnostna naravnanost, da bi v eni uri vzeli čim več nove snovi, napade čute otrok vse naenkrat in zelo intenzivno. Možgani pa potrebujejo čas za ponotranjenje novih zgodb. To se pridobi ravno s tem, ko se piše na tablo, prepisuje ... s tem pa dosežemo tudi vse, ki si snov zapomnijo ali predelajo z gibom. Pisanje poleg tega navaja ljudi na to, da je treba misel ali zaznavo opredmetiti – kar je ne nazadnje končni cilj. In precej otrok ne ve, da je cilj dosežen šele, ko se osvojeno informacijo tudi implementira.

Otrok torej ne vodimo k temu, da bi znali nadgrajevati lastne misli. Če gremo na področje podjetništva, obstaja pomanjkljivost, ki se vidi v tem, da nimamo dosti velikih podjetij. Če nisi sposoben napisati več kot dveh povedi, je zelo majhna verjetnost, da boš kdaj lahko vodil podjetje z več kot desetimi zaposlenimi, ker eno-

stavno nisi vzpostavil tega okvira. Zadeve, ki so na prvi pogled morda banalne, npr. lepopis, imajo postopno široke dimenzije in posledice za celotno družbo, ki nekaj hoče. Če želimo ljudi, ki bodo lahek plen »jumbo« gesel in hitrih reklamnih sporočil ter bodo znali hitro odreagirati na kratke impulze, je pa to že druga zgodba.

Izgubljamo potencial, ki je nujen in ki ga potrebujemo kot nacionalno, svetovno elito – kot voditelje, ki bodo vendarle imeli drugačne okvire od tistih, ki so sicer dovolj dobri za »navadne potrošnike«.

Pa se na osnovi tega, kar pravite, na ministrstvu že pripravljajo kakšne nove usmeritve za šole?

Zdaj še ne. Pri nas je zadeva zelo zapletena in tako obstaja samo možnost počasne implementacije. To, o čemer govorim, je bolj moja osebna ocena, a kolikor sem se pogovarjal z drugimi, mnogi menijo podobno. Zato že poskušamo zmanjšati količno snovi in učni načrt razbremeniti za 20 odstotkov, da bo več časa za utrjevanje in ponavljanje snovi. Naročili pa smo tudi pregled vseh delovnih zvezkov, saj je med njimi veliko takih, ki se ne uporabljajo oziroma so v uporabi tudi nekateri, ki so povsem neprimerni.

þ

Manifest za odlično javno šolo Da bi izobraževalni sistem čim bolj in čim prej spodbudili k vpeljavi potrebnih, sodobnemu času prilagojenih sprememb, začenši z drugačnim izobraževanjem učiteljev, se je lani izoblikovala zanimiva civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo? V odboru Manifesta za odlično javno šolo, ki sta ga spisali glavna pobudnica, dr. Manca Košir, ter Barbara Škarja, so podpisani še nekateri priznani slovenski strokovnjaki in vidno angažirani predstavniki družbe: Primož Škoberne, dr. Viljem Ščuka, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Angelca Likovič, mag.

Jožica Frigelj, Jasna Tara Martinjak, Meta Komar, Nataša Bučar Draksler , dr.

Milan Hosta in Boštjan Resnik.

Odbor pobude z manifestom v dvanajstih točkah zahteva vsem dostopno brezplačno javno šolo, ki bo podpirala sodelovalno učenje, najboljše ravnatelje, ki bodo tudi pedagoški vodje, najboljše učitelje, ki jim je biti učitelj poslanstvo, drugačno izobraževanje učiteljev in prenovo programov zanje, drugačen status učiteljev in večji družbeni ugled, vrhunsko izobraževanje, osebnostno rast in srčno vzgojo učencev, podružnične šole in manjše šole prijaznih oblik, šolo, v kateri ocenjevanje ne bo namenjeno selekciji, ampak samovrednotenju, razbremenitev učnih programov in več časa za izkušenjsko učenje, šolo, ki bo razvijala skrbništvo med učenci in mentorstvo med učitelji, avtonomne in raznolike šole kot tudi možnost izbire med različnimi programi ter šolo, v kateri bo otrok vsak dan lahko zadovoljil potrebo po gibanju.

Manifest je bil že izročen v roke šolskemu ministru dr. Igorju Lukšiču, saj pobudniki pričakujejo aktivno sodelovanje pri nastajanju bele knjige, ki naj bi luč sveta ugledala 1. marca 2011, kot tudi sodelovanje na sejah Komisije za šolstvo v državnem zboru ter še pri nekaterih drugih pomembnih oblikah odločanja o prihodnosti javnega šolstva in vzgoje.

Maruša Bertoncelj je novinarka in urednica v podjetju Mediade.

“Vsi se zavedamo, da je naše znanje največje bogastvo, saj je eden izmed ključnih dejavnikov razvoja in napredka v današnji moderni družbi.

Znanje na eni strani predstavlja dodatno vrednost za vsakega posameznika, na drugi pa seveda tudi za podjetje v katerem posameznik deluje.”

Kakšen pomen pripisujete znanju v podjetju in kakšna je njegova vloga v razvoju vašega podjetja?

Znanje je ključnega pomena pri doseganju novih ciljev, delavci pa so bistveni elementi izvrševanja ciljev, zato je motivacija delavcev preko vsakodnevne vzpodbude, kot tudi osebnega in strokovnega razvoja posameznika ter nudenje široke palete izobraževanj za naše podjetje, temelj.

Učinkovita in nenazadnje interna uporaba znanja v podjetju Elektronček, ki je hkrati tudi najcenejša, je večen izziv, ki bi ga kot takega morala videti vsa podjetja ne glede na svojo dejavnost, zlasti pa tista, ki se ukvarjajo s ponujanjem kakršnih koli storitev.

Na kakšen način spodbujate nastanek znanja v Elektrončku? Kako zagotavljate njegov prenos in uporabo?

Znanje je potrebno uporabljati, in to v pravem trenutku in v prave namene, s čimer pridobimo večjo mero gotovosti o pravilnosti odločitev. Dodatne in nemara pomembnejše koristi, ki jih kot organizacija lahko pridobimo z učinkovitim pristopom do upravljanja

Prepletanje 05

znanja (ki mora biti dovršeno predvsem v sistemskem in operativnem in ne zgolj tehnološkem smislu), so spodbuda inovativnim praksam, izboljšana kakovost storitev, skrajšanje časa, potrebnega za osvajanje znanj na novih področjih, večja motivacija in nižja fluktuacija zaposlenih, skrajšanje časa, potrebnega za začetek trženja novih izdelkov in storitev in še bi lahko naštevali.

Za prenos znanja je potrebna razvita organizacijska kultura in jasno opredeljena strategija podjetja. Tako naše podjetje vedno tudi stremi k vračanju širšemu ter ožjemu družbenemu okolju, saj je prenos znanja na zunanje sodelavce in partnerje, konkretno distributerje in njihove tehnike, našega poslanstva kot želja po trajanju kvalitete naših produktov tudi, ko ti »zapustijo« naše podjetje, želja ki prinaša stalne rezultate.

prinaša izjemne rezultate, in če le navedem enega meni osebno najljubšega, ko smo med zaposlenimi spodbujali iskanje napak v produktih, katere smo sami proizvedli in tako tiste, ki so napake našli tudi ustrezno nagradili. Kot podjetje pa smo zaradi tega postali še boljši, saj smo svoje pomanjkljivosti izboljšali in to je naša najboljša motivacija za vloženi trud.

Ali lahko izpostavite kakšen konkreten primer uspešne uporabe znanja (kako se vam je vse to obrestovalo)?

Osebni razvoj zaposlenih, bogatenje človeškega kapitala podjetja in gospodarjenje z znanjem se je vedno izkazalo za uspešno vodilo, ki

33

Managerski avto leta 2010

Umetnost združevanja minimalizma s popolnostjo.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, Ljubljana

Novi Audi A8. Napredna umetnost.

Ena od pogonskih sil novega vozila Audi A8 je njegova inovativna lahka konstrukcija, ki predstavlja novo definicijo dinamike in učinkovitosti vozil tega razreda. Jedro predstavlja najnovejša generacija karoserijske konstrukcije Audi Space Frame v povezavi z najsodobnejšimi agregati, npr. motor 4.2 TDI®. Tehnika Audi torej, ki kaže, kako športna, natančna in učinkovita je lahko vrhunska limuzina današnjega dne. Izraženo s številkami: 350 konjskih moči, 800 Nm navora in emisije CO2, ki dosegajo le 199 g/km. Temu pravimo napredna umetnost.

Poraba goriva (l/100 km): kombinirana vožnja 7,6.

Emisije CO2 (g/km): kombinirana vožnja 199.

• Majski ples

Združenja Manager

Prilogo Majski ples sta uredili Diana Jecič in Petra Svetina.

Foto: Zaklop in Maruša Bertoncelj.

1.

• 4.

2.

• 6.

3.

• 5.

1. Dobrodošli na petem Majskem plesu.

2. Nasmejani par ob prihodu na rdeči preprogi Beno Ceglar z ženo Ivo. 3. In kot druge udeležence ju je na prizorišče pripeljala Audijeva limuzina.

4. Prihod v elegantnem slogu: Mirjana Dimc Perko in soprog Aleksander.

5. V preddverju so goste plesa sprejeli Aleksander Svetelšek s soprogo Sašo in Gregor Pilgram s soprogo Vesno.

6. Zahvala za mavrično Unionsko dvorano z igro metuljev gre režiserki Špeli Kravogel, mojstru luči Tomažu Lavrincu ter spretnim rokam osebja Union.

7. Ogled razstavljenih dražbenih predmetov.

8. Kljub uvodnemu nastopu fascinantnih bobnarjev skupine The stroj, so stene dvorane ostale na svojih mestih.

7.

8.

• •

• 1.

4.

• • 2.

3.

• 5.

8.

1. Goste večera je pozdravil Gregor Pilgram, predsednik uprave Generali zavarovalnice, ki je z letošnjim letos postala diamantni pokrovitelj plesa.

2. Redna gosta Majskega plesa in zvesta kupca predmetov na dobrodelni dražbi Mojca in Branko Pavlin.

3. Udeležencem so se predstavili Rosella Flowers, ki so s cvetovi hibiskusa okrasili penino.

4. Zaplesal je tudi podpredsednik Združenja Manager Dejan Turk s soprogo Matejo.

5. Zadovoljni udeleženci med plesno pavzo.

6. Pozdravni nagovor predsednika Združenja Manager Aleksandra Svetelška, ki je večer poklonil prijateljem in življenjskim sopotnikom.

7. In ples začel z valčkom na Lepi modri Donavi.

8. Pred odhodom v dvorano še klepet. Na fotografiji (z leve): Suzana in Bogo Seme, ter Mojca in Tone Stanovnik.

6.

7.

1.

2.

• • 3.

4.

7.

5.

1. Prodan pa je bil tudi najdražji predmet letošnje dobrodelne dražbe, Biblija v razkošni ilustrirani izdaji, izvod številka 2.

2. Na mizah v dvorani so plesalce mikale zlate majske čokolade.

3. Gostje se niso mogli upreti ritmom ansambla Best Company, ki je vedno znova zapolnil plesišče.

4. Dražba se je končala ob polnoči, potem pa je na oder stopila pevka Vesna Zornik in zapela čarobni Libertango.

5. Žrebanje enega izmed dražiteljev zlate majske čokolade je izvedla Mila Markovska, štipendistka sklada za štipendiranje sekcije mladih managerjev. Na desni voditelj večera Primož Forte, igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

6. Srečna izžrebanka je bila navdušena nad ogrlico Zlatarne Celje.

7. Ob odhodu zadovoljni plesalci in dražitelji. Avtor Ujetega trenutka zmagoslavja Bojan Velikonja ter novi lastnik fotografije Jurij Giacomelli z ženo Mario.

8. Hvala , ker ste bili z nami. Zveste snovalke zgodbe Majskega plesa.

6.

8.

• •

Peti Majski ples foto: Aleš Beno

Kdor poje, zlo ne misli, se glasi stari pregovor.

Kdor pleše, neguje cvetove prihodnosti, bi se lahko glasil nov rek, če bi skozi očala vznesenosti ocenjevali peti Majski ples Združenja Manager. V secesijski dvorani Grand hotela Union se je okoli 180 managerk in managerjev zavrtelo na krilih dobrega. Tudi tokrat je bil ples namenjen tako prijetnemu druženju kot dobrodelnosti. Na dobrodelni dražbi smo zbrali 7700 evrov. Sredstva bodo prejeli štipendisti iz Sklada za štipendiranje sekcije mladih managerjev, določen delež pa tudi mladi nadarjeni glasbeniki, varovanci Ustanove Gallus. Skupno je bilo v petih letih na Majskem plesu zbranih že več kot 50.000 evrov.

Tudi letos so ekskluzivne predmete in storitve za dobrodelno dražbo podarili pokrovitelji Majskega plesa. Udeleženci so lahko izbirali med podpisanimi boksarskimi rokavicami svetovnega prvaka v velterski kategoriji Dejana Zavca, arhivskim vinom Kupljen, uradno žogo svetovnega prvenstva v nogometu Jabulani, ki so jo podpisali nogometaši NK Interblock, fotografijo zmagoslavja nogometaša Zlatka Dediča, Kyralijevo nudistko, pozlačeno Biblijo, grafiko Franceta Slane, energijsko sliko Vesne Kravcar, umetniško sliko, ustvarjeno z usti, Benjamina Žnidaršiča, eksotično orhidejo, lončeno posodo iz starejše železne dobe, vikendom med sproščajočimi mehurčki v Rogaški Slatini in vikend paketom z novim lepotcem audijem A8. Najvišjo ceno je dosegla razkošno ilustrirana Biblija s slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma, ki jo krasi več kot 300 reprodukcij ilustracij iz zgodovinskih ročno poslikanih izvodov Biblije. Največ zanimanja pa je požel akrobatski polet z letalom z vrhunskim akrobatskim pilotom Tomom Poljancem.

Posebno presenečenje se je skrivalo v lično povezanem dražbenem predmetu, ki je krasil vsako mizo v Unionski dvorani; poimenovali smo ga majska čokolada. V izbrano obliko lepote in okusa so se tokrat združili slastna čokolada Gorenjka s pozlačenimi lešniki, postrežena v kristalnem objemu Steklarne Rogaška, odeta v zgodbo prekmurske orhideje Ocean Orchids po zamisli Matjaža Beguša, državnega prvaka v floristiki. In posebno presenečenje: po polnoči je med vsemi majskimi čokoladami, ki so bile dražene, potekalo žrebanje čudovite ogrlice Zlatarne Celje. Med vsemi dražitelji je prejemnika izžrebala Mila Markovska, dobitnica štipendije iz Sklada za štipendiranje. Poleg majske čokolade je ogrlico v spomin na Majski ples odnesel domov Anton Petrič oziroma njegova simpatična soproga Mateja.

Udeleženci pravijo, da je bil prav ta ples eden najlepših. Najverjetneje so k temu pripomogli sproščeno vzdušje, prijazno vreme, zadnji petek v maju, v orhideje okrašeno preddverje, virtualni metulji v dvorani, dobra glasbena skupina in razpoloženi plesalci. Vse to in vaši pozitivni odzivi nam dajejo navdih, da se ponovno vidimo na Majskem plesu 2011.

O štipendistih, ki sprejmejo vsak izziv Ravno na Majskem plesu sva z letošnjo prejemnico štipendije iz Sklada za štipendiranje Makedonko Milo Markovsko načeli temo o društvih managerjev kot o koristni obliki povezovanja managerjev, njihovih interesov in napredka managementa. Ker me zanimajo sorodna združenja iz bližnjih držav, sem želela izvedeti, ali tudi v Makedoniji deluje podobno združenje managerjev. Mila je izpostavila, da imata največji vpliv gospodarska zbornica in pa Amcham, na moje vztrajanje, da je društvo managerjev vseeno drugačna, zanje pomembna in potrebna institucija, pa je odgovorila: »Ni problema, ga bom pa jaz ustanovila!« Ob začetnem presenečenju sta se mi sčasoma njena reakcija in zavzetost zazdeli povsem logični. In to ni

bilo prvič, da je štipendist oziroma kandidat za štipendista podal precej drzno idejo. Tako je bilo tudi pred leti, ko smo imeli intervju s kandidatom za štipendijo iz Gruzije, ki je bil navdušen nad Združenjem Manager in obljubil, da bo tudi sam ustanovil društvo managerjev v svoji matični domovini. Navsezadnje so te mlade osebe vodje prihodnosti. O njih člani komisije Jurij Giacomelli, Maja Fesel Kamenik, Irena Šetrajčič Dragoš, Andrej Kohont in Diana Jecič menimo, da so ambasadorji Slovenije, ki bodo tudi v prihodnje predstavljali gospodarsko vez med državami.

Da govorimo o izjemnih mladih posameznikih, prejemnikih štipendije, sploh ni dvoma. Mila Markovska je znanje nabirala v različnih državah; od Avstralije, Velike Britanije, Francije do Slovenije, kamor jo je naposled pripeljal študij ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Odločila se je, da bo svoje izobraževanje nadaljevala, in sicer z magisterijem iz financ.

Mila Markovska je ena redkih študentov, ki ima tudi priporočilo prof. dr.

Janeza Prašnikarja. Ne glede na nenehno izobraževanje pa se lahko pohvali tudi z bogatimi delovnimi izkušnjami, predvsem na mednarodnem parketu. Trenutno je zaposlena v eni izmed slovenskih zavarovalnic kot finančna analitičarka.

Drugi prejemnik štipendije, Mahdi Mekić, podiplomski študent na poslovni šoli IEDC Bled, ima za sabo že bogato življenjsko pot. Mahdi prihaja iz Bosne in Hercegovine, da bo svojo kariero nadaljeval v ZDA, pa se je odločil po tem, ko je v BiH vodil skupino civilistov, odgovornih za logistiko, v podjetju Halliburton. Študij elektronskega inženiringa in računalniških znanosti je uspešno končal na univerzi v Teksasu. Za nekaj časa se je vrnil v Sarajevo, vendar ga je pot kmalu odpeljala v Avstrijo, kjer od leta 2006 dela kot trženjski manager in vodja projektov v podjetju NXP Semiconductors, odgovoren pa je za večmilijonske projekte. Z ženo in tremi otroki živi v Gradcu, kjer vodi tudi seminarje iz coachinga. Poleg bogatih mednarodnih izkušenj ga odlikujeta odločnost in hitro razmišljanje, sam pa pravi, da ima »zmagovalno osebnost«.

Že dvajset let za podporo mladih glasbenikov Ustanova Gallus je fundacija, ki podpira mlade glasbene talente in umetniške projekte, ki imajo možnost mednarodne uveljavitve. Letos je praznovala 20-letnico delovanja. Začetki sodelovanja z Združenjem Manager se ujemajo z ustanovitvijo Gallusa. Glavni tajnik ustanove Tomaž Bole pravi, da je naložba v mlade glasbenike pravzaprav naložba v prihodnost. V dvajsetih letih delovanja so podprli številne glasbene upe. Četudi so pomagali z nakupom klarineta za Mateja Bekavca, klavirjev za Erika Šulerja in Anjo German, harmonike za Primoža Parovela in harfe za Mojco Zlobko, pa so po besedah Boleta še pomembnejše naložbe v umetnike same. Varovanci dosegajo številne mednarodne uspehe, tako je na primer Martin Belič redni član Münchenske filharmonije, enega treh najpomembnejših orkestrov na svetu. Ustanova Gallus s ponosom predstavlja, da so varovanci za leti 2009/2010 še Anja German, klavir, ki opravlja podiplomski študij na The Royal Conservatoire of Music v Den Haagu, Domen Gnezda, jazz kitara, ki študira na Berklee College of Music v Bostonu, Aleš Klančar, trobenta, na podiplomskem solističnem študiju na Akademiji za glasbo v Malmö na Švedskem, Željka Mandarić, klavir, ki študira na Folkwanghochschule v Essenu, Irena Preda, sopran, podiplomska študentka na Trinity College of Music v Londonu, Tanja Sonc, violina, dodiplomska študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Bor Zuljan, kitara.

Zahvaljujemo se podjetju Halcom, ki je v Sklad Majskega plesa doniralo neposredno, ter Mladinski knjigi Založba in Vesni Kravcar, ki sta podarili predmeta za dobrodelno dražbo.

Diana Jecič

Zakaj smo bili zraven?

Gregor Pilgram

predsednik uprave Generali Zavarovalnice d.d.

Jože Mermal

foto: arhiv Petrol

Energetska odgovornost, ki jo družba Petrol že dolga leta tradicionalno zagotavlja svojim strankam v Sloveniji in tudi širši regiji, ne bi imela pravega pomena brez močne družbene odgovornosti. V čast in ponos mi je, da smo tudi letos del zgodbe o plemenitosti in dobrodelnosti, imenovane Majski ples. Star latinski pregovor pravi: »Plemeniti značaj je vreden več kot plemeniti predniki«. Da bi se zgolj prepustili tokov dogodkov ni dovolj, potrebno jih je soustvarjati in spreminjati.

Dogodki ob vsesplošni globalni negotovosti in stiski posameznikov, ki se dogaja v naši bližini nas opozarjajo, da je dobrodelnost bodisi v obliki nujne življenjske dobrine bodisi v obliki tople besede, potrebnejša kot kadarkoli prej. Tudi zato smo se v Petrolu odločili, da pri podpori letošnjemu Majskemu plesu Združenja Manager opozorimo na človeško toplino, notranjo energijo ljudi in predvsem na posameznike, ki so večkrat neopaženi, njihova potreba po pomoči pa neštetokrat nevidena, nezačutena.

Verjamemo, da lahko lastno pot k cilju osvetljujemo le, kadar toplino svetlobe delimo z drugimi. Naša vizija lepše prihodnosti se prepleta s širšim družbenim okoljem in daje glas tistim, ki so pogosto preslišani. Tako v znak zavezanosti k družbeno odgovornemu poslovanju svojo roko podajamo v pomoč varovankam varnih hiš in njihovim otrokom. Prepričani smo tudi, da je med nami veliko ljudi, ki včasih premalo gleda na svojo družino in se ji premalo posveča. V trenutnih časih pa je osnovna človekova družbena celica najpomembnejša za preživetje, zato je naše sporočilo, da se imejte in imejmo radi, saj nam bo tako veliko lažje na trnovih poteh življenja!

Rad poudarim, da solidarnost ni stvar izbire. Predstavlja temelj vsega, temelj boljšega in pravičnejšega sveta. Dokažimo tudi na letošnjem Majskem plesu, da zaseda solidarnost najvišje mesto na lestvici naših družbenih vrednot.

V družbi BTC se čedalje bolj intenzivno lotevamo konkretnih projektov, namenjenih okoljskemu in trajnostnemu napredku. Z njimi želimo osveščati naše obiskovalce, poslovne partnerje in prijatelje o pomenu varovanja našega planeta ter odgovornega ravnanja do okolja in družbe. Ker želimo delovati širše družbeno odgovorno, je skrb za trajnosti razvoj sestavni del naše poslovne strategije razvoja.

Pred leti smo se v lastnem okolju začeli spopadati s povečanim obsegom odpadkov, z naraščanjem prometa ter vedno večjo porabo vode in energije. Zgradili smo svojo ekološko postajo za zbiranje in razvrščanje odpadkov in jo kmalu nadgradili z uvedbo okoljskega ISO-standarda, pozneje pa še z načrtnimi meritvami vplivov na okolje. V zadnjem letu smo uvedli tudi lastni ekoindeks, kazalnik za spremljanje neposrednih učinkov delovanja naše družbe na okoljskem in trajnostnem področju. Ekoindeks se manifestira v obliki okoljsko ozaveščenih rešitev, dodatnih storitev za obiskovalce in poslovne partnerje ter odgovornejšega odnosa do naravnega in socialnega okolja. Že vrsto let aktivno delujemo tudi kot donatorji in pokrovitelj. Podpiramo projekte na področju znanosti, izobraževanja, umetnosti, športa, kulture, šolstva, inovativnosti kakor tudi humanitarnosti in ekologije.

Večletno partnerstvo z Združenjem Manager je prav tako odraz družbene odgovornosti. Z velikim veseljem se udeležujemo tradicionalnega Majskega plesa, katerega namen je ob zabavi in sproščenem druženju predvsem dobrodelnost in podpora mladih talentov. Letošnje leto podarjamo v dražbo akrobatski polet, ki bo dobrodelnemu dražitelju zagotovo prinesel nepozabno doživetje in novo energijo. foto: arhiv BTC

foto: arhiv Generali

V zavarovalnici Generali smo predani delu z ljudmi in naše delovanje vedno izvira iz njihovih potreb. Ponuditi zmoremo veliko več kot »zgolj« zavarovanje, saj strankam in partnerjem nudimo pristne odnose in dolgoročno sodelovanje. Del tega partnerstva je tudi naša zaveza k družbeni odgovornosti, katere pomen je danes mogoče večji, kot kadarkoli prej.

Podpiramo različne kulturne, humanitarne in športne projekte, največjo pozornost pa posvečamo področju, ki sovpada z našo osnovno dejavnostjo – zagotavljanju varnosti. Še posebej smo aktivni v cestnem prometu, kjer si v zadnjih letih prizadevamo k dvigu splošne kulture ter družbene in osebne odgovornosti. Pozitivni odzivi nas polnijo z energijo in nam dajejo nov zagon.

Naša zaveza je, da v tej smeri delujemo tudi v prihodnje. Ker želimo soustvarjati prihodnost, negovati znanje in uresničevati potenciale.

In zato, ker nam je v ponos, da pri tem podpiramo in spodbujamo tudi ostale.

Aleksander Svetelšek

predsednik uprave, Petrol d.d.

predsednik uprave BTC d.d.

foto: Zaklop

Prihodnost je v rokah tistih, ki so v poslovno filozofijo podjetja sposobni vtkati razumevanje tesne medsebojne povezanosti z okoljem delovanja. Osnova odgovorne vloge podjetja je spodbujanje novih odnosov in novih oblik sodelovanja.

V časopisni družbi Dnevnik zato že vrsto let podpiramo Majski ples Združenja Manager.

Prav tako pa kot medijski pokrovitelj spodbujamo številne druge pobude in projekte gospodarstva, umetnosti, kulture, športa in dobrodelnosti.

Poleg tega tudi sami organiziramo prireditve, ki nas povezujejo z ljudmi iz vse Slovenije in s katerimi ustvarjamo nove sinergije. Najbolj prepoznavna sta izbora Gazela in Zlata nit, čedalje bolj pa tudi športni dogodki, kot so Dan nordijske hoje, Dnevnikov duatlon in golfovski Dnevnikov ProAm ter številni drugi.

Vloga medija se spreminja in nadgrajuje. Uredniška neodvisnost, ekskluzivnost novinarskih zgodb in heterogenost pogledov niso dovolj.

Pričakovanja so visoka in ravno tesna povezanost z okoljem je naša prednost, kar nam z izkazanim zaupanjem dokazujejo naši bralci in partnerji.

mag. Branko Pavlin

predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik, d. d.

PaketDom - najboljša rešitev za kakovostno zavarovanje lastnega doma.

Z njim lahko zavarujete svoje: - stanovanjske nepremičnine (eno-ali dvodružinske hiše ali stanovanja) in - stanovanjske premičnine (stanovanjsko opremo in osebne predmete), z zagotovljeno domsko asistenco.

Glavne prednosti PaketDom: -

Zavarovanje na novo vrednost.

Več različnih obsegov zavarovalnih kritij in možnost sklenitve dodatnih zavarovanj.

Krita je tudi škoda zaradi posrednega udara strele.

Poleg vseh ostalih stroškov so kriti tudi stroški najema nadomestnega stanovanja ter stroški preklica osebnih dokumentov in pridobitve novih.

- Konkurenčna cena zavarovanja s številnimi dodatnimi popusti in ugodnostmi.

Več o zavarovanju na www.generali.si

PaketDom

nove tehnologije

Prav zdaj se učim. Še več, ustvarjam!

foto: osebni arhiv

Kako uporabiti nove medije – internet, spletno orodje in družbena omrežja – da bomo osebnostno rasli, vedeli in znali več, več ustvarjali? In predvsem – da bomo to počeli z veseljem?

Mag. Marjan Bradeško se že petindvajset let ukvarja z izobraževanjem – od razvoja vsebin do njihovega podajanja in metod učinkovitega pomnjenja. V podjetju NIL, d. o. o., je odgovoren za razvoj šolanja. O tem z veseljem tudi predava in piše.

Na področju učenja se verjetno dogaja ena največjih sprememb v zgodovini. Učimo se nenehno in ne da bi se tega zavedali. Pobiramo vse, kar slišimo, vidimo, preberemo – in to počnemo celo vzporedno, izvajamo več opravil hkrati. Žal pri tem pogosto nimamo pravih usmeritev in ne znamo izločiti nepomembnega, ustvarjalna uporaba znanja in nastajanje novega znanja pa temeljita na ločevanju pomembnega od nepomembnega in na povezavah – na postopkih, v katerih posamezne izbrane delčke znanja zložimo v uporabno celoto.

udeleženci in moderatorji spletnega foruma, še bolj pa predavatelji na delavnicah, svetovalci, mentorji. Glede na to, da je vse več učenja neformalnega, je tudi pobuda pri iskanju ustreznega »mentorja« na strani tistega, ki se uči. Strokovnjak je pri tem kot mešalnik za beton. Brez njega so pesek, cement in voda le tri nepovezane sestavine, z njim pa se zamešajo v povezano trdno celoto, ki drži. Človeka ne bo nikoli nadomestila, vendar nam bo pri sestavljanju ustrezne slike znanja v prihodnosti lahko v pomoč tudi naslednja generacija spleta, t. i. semantični splet, ki bo s pomočjo zapletenih metod znal (vsaj delno) »razumeti« naše želje in vedenje in nam pomagal pri sistematizaciji informacij.

Kdor želi v internet posredovati učinkovita sporočila ali jih razumeti, ne sme pozabiti na pomen izbornega jezika.

Potrebujem »lepilo« Klasično pridobivanje znanja – v šoli, na predavanju ali tečaju – ob prisotnem predavatelju ostaja osnovni način, ki pa ga vse bolj dopolnjuje t. i. raziskovalno učenje. Pri tem s pomočjo interneta pa tudi knjig sami iščemo informacije. Ponavadi začnemo iskanje z določenim ciljem. Kar se pogosto zgodi, je, da zaidemo, da nas

Prepletanje 05

na spletu zavedejo povezave, ki nazadnje vodijo v »slepo ulico« ali pa privedejo nazaj na izhodišče. Ob raziskovanju naletimo tudi na vsebine, ki sicer niso povezane z našim trenutnim ciljem, nam pa lahko koristijo drugje. Vse tako nabrano znanje sodi v t. i. neformalno znanje. Gre za dele, fragmente, ki jih sami težko povežemo.

Raziskovalno učenje ponuja vzporednico s tem, kako nabirajo znanje in izkušnje otroci: ne začnemo jih učiti vsega po vrsti, še abecede ne. In vendarle na koncu stvari zložijo skupaj – s pomočjo staršev, vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev ... Tudi pri uporabi interneta za pridobivanje znanja so potrebni takšni »mentorji«. Preprosto moramo neformalno znanje nekako formalizirati, ga zlepiti v uporabno celoto.

Deloma nam lahko pomagajo drugi – člani našega spletnega socialnega omrežja,

Dajem, da dobim Uvedba interneta druge generacije je prinesla svež veter tudi v učne postopke in omogočila boljši stik med predavateljem in udeleženci šolanja, prav tako pa tudi med udeleženci sa-

47

time

foto: Dreamstime

foto: Dreams

mimi. Kajti dvosmerni splet omogoča, da ne le sprejemamo, ampak tudi sami prispevamo v zakladnico interneta.

Spletno orodje je pri tem lahko zelo učinkovito.

Splet omogoča sodelovalno učenje, pri katerem prek različnih socialnih mrež, blogov, wikijev in forumov vsi udeleženci ne le pridobivajo, temveč tudi dajejo, prenašajo in izmenjujejo znanje. V internet lahko prispeva vsakdo, a tu ne mislim na komentarje zara-

di komentarjev (ki dostikrat žal niso nič drugega kot nespodobno gostilniško klevetanje). Tu mislim na kakovostne prispevke in razmišljanja, s katerimi avtor pri spletnih uporabnikih utrjuje

Sodobne in domišljene oblike e-učenja in učenja na daljavo po internetu, ki sta podprti s sodelovalnim orodjem, spodbujajo sodelovanje; vsakdo lahko postavi vprašanje, vsakdo odgovori,

odlično, da stvari tudi vidimo. Enako velja za socialne stike: videokonference in teleprisotnost na veliko vračajo v internetne stike in posledično v učenje človeški vidik in s tem dvigajo kako-

svojo verodostojnost in pridobiva zaupanje. To mu omogoča boljše socialne stike, obenem pa spodbuja druge, da tudi sami prispevajo kakovost! Kajti te v internetu manjka. Spletna demokracija je pač na površje naplavila tudi ogromno »smeti«.

vsakdo zapiše svoje ugotovitve in ideje

vost komunikacije na daljavo.

Si za en wiki? Želja po učinkovitejšem prenosu in povezovanju informacij je verjetno stara kot sposobnost govora, a je lahko v wiki obliki (wiki = havajsko za »hitro«) zaživela šele z razvojem računalnikov in predvsem svetovnega spleta. Skupni lastnosti tisočerih izpeljank sta možnost izmenjave podatkov med uporabniki in predvsem njihovo samostojno spreminjanje. Danes številna podjetja in institucije redno uporabljajo različne wiki sisteme, saj je to orodje več kot primerno tudi za učinkovito podporo projektnemu delu v organizacijah ali ustvarjanju skupne interne baze znanja. Kdor potrebuje kakršnokoli informacijo, jo lahko dobi (ali spremeni) na določenem mestu, kjer se zbirajo vsi dokumenti, preglednice, torej podatki.

Wiki sistemi temeljijo na demokraciji, saj lahko sodeluje vsak, a se to pogosto izkaže za dvorezni meč. V izogib napakam se hitro pojavi želja po nadzoru v obliki urednikov, administratorjev, vodstva ... Če je nadzora preveč, postane sistem počasen, tog in neučinkovit, če ga je premalo, so objavljene informacije lahko napačne, prihajajo na napačne naslove, dogajajo se zlorabe (primera: odprti blog New York Timesa o vojni v Iraku; slabši učni uspeh britanskih otrok, ki se zanašajo predvsem na internet, informacij pa ne preverjajo).

Kratek pregled wikijev na svetovnem spletu pove, da so najbolj priljubljeni v izobraževalnih sistemih (skupinske seminarske naloge, sestava učnih načrtov, skupna knjižnica), kjer sodelovanje prinaša najočitnejše koristi. V trenutku, ko vstopimo na trg, postane občutek za lovljenje ravnotežja med absolutizmom in anarhijo toliko pomembnejši. Čeprav se zdijo wikiji izjemno obetavno orodje, jih bo verjetno znala pravilno ovrednotiti in vključiti v svoje delo šele generacija, ki z njimi raste.

Tomo Kočar, zunanji sodelavec

48

Sodobno učenje spodbuja sodelovanje, pridobivanje novega znanja in vodi v inovativnost. in vsakdo jih uporabi. Vloga predavatelja, učitelja ali mentorja zato dobiva nove, zanimive razsežnosti.

Zagotovo so socialna omrežja in preostalo orodje druge spletne generacije, če jih primerno uporabimo, odlična za spodbujanje ustvarjalnosti, za tvorjenje novega znanja (konstruktivistično učenje) in inovativnost. Kajti ne le, da sodelovanje prinaša neizčrpen vir

Po drugi strani pa je zanemarjanje jezika tako pri elektronski pošti kot na splošno v internetu postalo že hudo moteče. Ne le, da je nabor besed vse skromnejši, tudi jezik je preveč pogovoren in sam imam dostikrat težave sploh razumeti tako sporočilo.

Slika vendarle ne more izraziti vsega. Težko pričara nekatere občutke in vzbudi določena čustva – oboje pa

Internet je ob ustrezni uporabi dragocen pripomoček, ne pa nadomestilo za vse, kar smo počeli doslej. znanja in izkušenj, sodelovanje zares spodbuja, da se vsakdo želi dejavno vključiti v dogajanje, sodelovanje je motivacija za razmišljanje, iz tega pa se rojevajo nove ideje.

Vidim – a še vedno tudi slišim, govorim, berem in pišem! Človek je vizualno bitje in slika mu pomeni ogromno. Tudi pri internetu vse bolj prevladuje. Video je na zmagovitem pohodu, zdi se, kot da so besede izginile, še celo posnetki so velikokrat brez glasu ali le z glasbo v ozadju. Seveda je prav in za pridobivanje znanja

je pri pridobivanju in ustvarjanju znanja pomembno. Dobri besedni opisi gradijo miselno sliko, sliko, ki nastaja v možganih in ki spodbudi tudi druge dražljaje, da nenadoma vonjamo, celo okusimo nekaj, kar je le zapisano.

Zato nihče, ki želi v internet posredovati učinkovita sporočila ali jih razumeti, ne sme pozabiti na pomen besed – pomen izbornega jezika, ki bogati, spodbuja in ustvarja. Kajti le tako bo internet humano, do človeka prijazno sredstvo za socialne stike, izmenjavo informacij in pridobivanje znanja.

þ

intervju

Prihodnost učenja je v sodelovanju Ker se zavedajo razvojne vloge, ki jo imajo omrežja v sodobnem svetu, si v Ciscu nenehno prizadevajo, da bi čim več ljudem globalno omogočili primerno izobrazbo in ustrezne certifikate.

Polona Pibernik ki so ga izmojstrili v vrhunsko storitev, vključno z razvojem novega orodja za prenos znanja. Ne gre za interno izobraževanje, ampak za globalni sistem vzgoje talentov na področju omrežnih tehnologij.

O vsem tem smo se pogovarjali z Jeanne Beliveau Dunn, podpredsednico družbe Cisco in generalno direktorico Learning@Cisco.

Kako znanje vpliva na razvoj družbe?

Vemo, da so informacije temelj demokracije, sodobna računalniška omrežja pa so postala najučinkovitejši kanal za prenos informacij v zgodovini. Omogočajo obveščenost vedno in povsod, tudi kjer ljudje nimajo dostopa do računalnikov ali interneta. Če ne drugače, pa s pomočjo mobilnih telefonov.

Računalniška omrežja s svojo vseprisotnostjo spreminjajo naše komuni-

foto: arhiv CISCO

Glavna pedagoška načela izobraževanja se sicer z leti ne spreminjajo, a tehnološki razvoj skupaj z ekonomskimi in družbenimi spremembami prinaša nove in nove priložnosti ne samo za samo učenje in dostopnost znanja, ampak tudi za to, kako se učimo. Možnosti, ki jih prinaša internet, so spodbudile željo po sodelovanju in prispevanju, ljudje se razlikujemo po tem, kako se najraje učimo, in možnosti so odvisne skorajda le od domišljije, učenca, učitelja in ponudnika izobraževanja. Klasično izobraževanje se prepleta z virtualnimi učilnicami, videom na zahtevo, usmerjenim samoučenjem ipd.

Globalno korporacijo Cisco bo marsikdo takoj povezal z računalniškimi omrežnimi storitvami, precej manj znano pa je dejstvo, da velik del njihovega uspeha izvira iz načrtnega in sistematičnega ukvarjanja z izobraževanjem,

Prepletanje 05

ciranje in sodelovanje. V poslovanju so postala nepogrešljiva, lajšajo nam naročanje, pospešujejo prodajo in izboljšujejo komunikacijo s strankami in partnerji. Omrežja se nenehno razvijajo vzporedno s tehnologijo in izobraževanjem in tako soustvarjajo napredek globalne ekonomije in druž-

gočili primerno izobrazbo in ustrezne certifikate. Tako pomagamo ugoditi povpraševanju po omrežnih storitvah in usposabljamo strokovnjake, ki jih znajo zgraditi in delati z njimi. Temu cilju in potrebam tako Ciscovih tehničnih strokovnjakov kot strank, partnerjev in drugih omrežnih strokovnja-

Razvijamo talente, ti pa ne oblikujejo le sedanjosti, ampak bodo vsestransko vplivali tudi na prihodnost. be v celoti. Sem lahko med drugim štejemo boljšo zdravstveno oskrbo, večjo pismenost ter večjo odprtost in možnosti izbire v vsakem kotičku našega planeta.

Zakaj Cisco vlaga toliko denarja in truda v izobraževanje? Poleg klasičnih tečajev razvijate na primer računalniške izobraževalne igre, eučenje, omogočate prakso v oddaljenih laboratorijih ipd.

John Chambers, naš predsednik, pravi: »Resnično verjamem, da sta izobraževanje in internet dva velika regulatorja v našem življenju.« Po raziskavi, ki jo je za Cisco izvedlo raziskovalno podjetje IDC, obstaja v vsaki večji geografski regiji velik primanjkljaj med ponudbo usposobljenih strokovnjakov ter vedno večjim povpraševanjem po omrežnih storitvah. V nekaterih regijah sveta povpraševanje presega ponudbo za skoraj 40 odstotkov. Ker se zavedamo razvojne vloge, ki jo imajo omrežja v sodobnem svetu, si v Ciscu nenehno prizadevamo, da bi čim več ljudem globalno omo-

kov so prilagojene oblike izobraževanja in pridobivanja certifikatov, ki so nujni za pospeševanje produktivnosti, izkoriščanje priložnosti ter posledično hitrejši razvoj po vsem svetu. Obenem daje izobraževanje strankam potrebno samozavest pri odločitvah za tehnološke investicije. Kot kažejo raziskave, pa so izobražene stranke tudi bolj pripadne.

Ali je to vzrok za stalno rast podjetja?

Tako je. S pomočjo izobraževanja in lastne strokovnosti preprosto razvijamo talente, ti pa ne oblikujejo le sedanjosti, ampak bodo vsestransko vplivali tudi na prihodnost.

Ali je imelo podjetje takšno usmeritev vse od začetka?

Od nekdaj.

Kakšen je namen spletne izobraževalne skupnosti (Cisco Learning Network)?

Spletna stran te skupnosti je zbirališče za vse, ki iščejo znanje s področja računalniških omrežij, ustvarja

49

in utrjuje odnose med ljudmi, krepi znanje ter spodbuja razvoj poklicne poti. Takšno izobraževanje omogoča več sodelovanja v procesu IT-učenja, s tem pa tudi drugačne rešitve izzivov in priložnosti, ki jih ponuja ekonomija računalniških omrežij. Pri tem uporabljamo široko paleto orodja, kot so video, podkasti, blogi, zaposlitveni portal, hitri izobraževalni moduli, resne izobraževalne igre, testi in testiranja, wiki dokumenti, večjezični pogovorni forumi, spletna ocenjevanja, študijske skupine za pripravo na preizkuse ter prostor za timsko ustvarjanje. Spletna stran ima trenutno več kot 230.000 registriranih uporabnikov, 8.000.000 obiskov in več kot 30.000.000 pregledov strani.

skupnostjo prenašajo nazaj v Cisco, da gre za nekakšno odprto inoviranje?

Koliko IT-strokovnjakov ste v vseh teh letih izobrazili?

Kakšna je prihodnost učenja in metod, s pomočjo katerih se učimo?

Od začetka izvajanja programa leta 1992 smo podelili 1,5 milijona certifikatov, izobrazili pa smo še veliko več ljudi.

Ali lahko rečemo, da ustvarjajo ogromno mrežo delavcev IT-znanja, ki globalno vplivajo na razvoj IT? In nasprotno, da se ideje in inovacije s to

Res je. Veliko strokovnjakov, nosilcev Ciscovih certificikatov, pomembno vpliva na razvoj IT tako na lokalni ravni kot globalno, ne glede na to, kje so zaposleni. Vse od oblikovanja omrežnega sistema olimpijskih iger do naprednih omrežij, ki zagotavljajo varnost, tehnologije sodobnih električnih omrežij, pametnega transporta, izobraževanja in druge generacije zdravstvene oskrbe. Obenem v Ciscu prisluhnemo povratnim informacijam, ki nam jih posredujejo naše stranke in drugi partnerji, in jih vgrajujemo v razvoj novih tehnologij pa tudi izobraževalnega procesa.

Nesporno je to sodelovanje. Bodisi gre za reševanje problemov z izkušenimi blogerji, usmerjenimi forumi bodisi s pomočjo mentorjev. Seveda pa se razvijajo tudi nove izobraževalne rešitve, ki vključujejo možnost teleprisotnosti in sodobne pripomočke, kot so iPhone, iPod in iPad.

udobnem Cena na osebpoartvm aju za hotelskem a dve noči: Do 27.12.2010

209 €

Cena velja ob rezervaciji za dve osebi.

Storitev »Amorjeva kopel« se koristi en krat za dve osebi. DDV v ceni.

Terme Ptuj

tel.: +386 2 74 94 500, E-mail: hotel.primus@terme-ptuj.si Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Slovenija

www.terme-ptuj.si www.shr.si

þ

Sodelovalno učenje Kooperativno oziroma sodelovalno učenje je sodobna in vse bolj priljubljena oblika celostnega učenja, ki zajema tako kognitivni – spoznavni – vidik kot tudi čustvenega in socialnega, saj poteka v dvojicah ali v skupini. Gre za učenje v procesu skupnega doseganja ciljev in vključuje tako učence kot učitelje. Tehnika oziroma struktura je del koncepta dr. Spencerja Kagana, mednarodno priznanega ameriškega raziskovalca in trenerja, ki je od konca 60. let razvil že več kot 200 struktur, skupno vsem pa je ravno usmerjanje interakcije med učenci, učiteljem in učnim načrtom.

Da kooperativno učenje lahko poteka, mora biti zagotovljenih pet ključnih elementov. Eden je heterogenost skupin, saj omogoča boljšo spodbudo miselnemu razvoju. Praksa kaže, da so najuspešnejše skupine s štirimi člani, saj to zagotavlja interakcijo v optimalnem številu različnih smeri. Potem je pomembno, da so člani skupine med seboj pozitivno odvisni, kar pomeni, da imajo pri doseganju cilja komplementarne naloge. Prevzeti morajo odgovornost za svoj napredek in hkrati za napredek skupine – poskrbeti morajo za svoj prispevek in biti hkrati pripravljeni pomagati drugim, če se pokaže potreba po tem. To je torej še eno pomembno gibalo kooperativnega učenja, ki spodbuja sodelovalnega duha. Razvoj socialnih spretnosti je naslednji ključni element, ki se dogaja med zavestno interakcijo med člani.

Tudi pri konfliktih – ob ustreznem vodenju – ta oblika učenja omogoča pridobivanje dragocenih komunikacijskih veščin. Samo delo mora biti kakopak ustrezno strukturirano: skupina mora oblikovati načrt, določiti potek, razdeliti naloge … Zadnji, a prav tako ključni element kooperativnega učenja pa je refleksija opravljenega dela ter vsega, kar se je okoli njega dogajalo.

Bistvo sodelovalnega učenja je torej v tem, da učna izkušnja hkrati postane priložnost za učenje socialnih veščin in oblikovanje pozitivne samopodobe, ki je precej odvisna prav od sporočil, ki jih o sebi sprejemamo iz okolja.

Maruša Bertoncelj je novinarka in urednica v podjetju Mediade.

Maximus Primus za pare Grand Hotel Primus superior

Ptuj Cena vključuje: • 2 x polpenzion v udobnem dvoposteljnem apartmaju (2 x LCD TV, velika kad s termalno vodo…)

• 1 x zajtrk v sobi • Neomejena uporaba hotelskih bazenov in savn • Amorjeva kopel za dva z dišečimi olji, sadjem in penino (2 uri) • Zanjo: Masaža Valens Augusta (ročna masaža celega telesa z refleksno masažo stopal in antistresno masažo glave) • Zanj: Vinska masaža (vinska olja, blazinice iz grozdnih pešk) • Uporaba bazenov, savn in fitnesa v Termalnem Parku • Kopalni plašč in sveže sadje v sobi, dostop do interneta

Ob predložitvi tega letaka vam priznamo

10% popust.

Pogled iz prihodnosti: tehnološka avtocesta

foto: osebni arhiv

Zgodba o nacionalnem dogovoru o tlakovanju poti od znanja do razvoja.

Matjaž Lukač je predsednik Inženirske akademije Slovenije.

Življenja in prihodnosti otrok niso želeli zasnovati na idealu egoističnega posameznika, ki svoje zadovoljstvo in priznanje zasleduje v iskanju čim hitrejšega in čim lažjega zaslužka ne glede na poštenost in pravičnost tega početja. Zato so leta 2010 začeli graditi prihodnost na trdnih temeljih.

Vizija: ustvarjalna družba Strateško usmeritev v tehnološko inoviranje so vzeli za ključni pogoj dolgoročne konkurenčnosti. Viziji razvoja države je dala pogon ambicija, da postanejo ustvarjalna družba z inovativnimi izvozno usmerjenimi visokotehnološkimi podjetji, ki bi jih uvrščala med prvo tretjino držav Evropske unije.

Strategija: gospodarstvo v središču »Bobu je treba reči bob, brez uspešnega gospodarstva ne more biti več sredstev za znanost. Znanost in izobraževa-

Prepletanje 05

nje ne moreta biti sama sebi namen, njuna naloga je prispevati k skupnemu strateškemu cilju,« so rekli. Novi Nacionalni raziskovalno-razvojni program je zato povezal aktivnosti vseh vladnih resorjev, in ne samo ministrstva za visoko šolstvo in znanost. Tehnološki razvoj so postavili na raven izjemno pomembnega.

Vso pozornost so usmerili v oblikovanje učinkovitega in spodbudnega okolja za inovativnost in komercializacijo znanja. Vedeli so, da bi bilo izbiranje ključne tehnologije bolj kockarska igra na vse ali nič, z veliko verjetnostjo za ničelni izid, saj je velike tehnološke spremembe mogoče razlagati samo za nazaj, napovedovanje prihodnosti pa je brezupno.

Cilji: štiriperesna deteljica Za izvedbo strategije niso pisali dolgih elaboratov. Postavili so si štiri jasne cilje.

1) Spodbuda raziskovalno-razvojni dejavnosti v gospodarstvu za premik podjetij na vrh reprodukcijske verige, v proizvodnjo končnih izdelkov z večjo dodano vrednostjo.

Podjetja so usmerili iz proizvodnje cenovno kritičnih vmesnih proizvodov v obvladovanje tržnih niš za končne proizvode pod lastno blagovno znamko.

Poseben poudarek so namenili promociji inženirskega poklica in spremljanju več inženirjev ter doktorjev tehniških in naravoslovnih znanosti v gospodarstvu.

Izrazito so povečali število izdanih mednarodnih patentov in zaščitenih blagovnih znamk. Prek svojih predstavnikov v organih EU so dosegli poenoteno zaščito intelektualne lastnine v EU in enotni evropski patent.

Sorodne ustanove, kot sta TIA in JAPTI, so združili v enotno Tehnološko agencijo, ki je z letno rastočimi sredstvi dosegla raven financiranja Agencije za raziskave in razvoj (ARRS). Razpisni roki,

pogoji in sistemi poročanja so postali preprosti in razumljivi.

so se ukvarjali ustrezno usposobljeni in motivirani upravljavci skladov.

2) Krepitev izmenjave in prenosa znanja med akademsko sfero in gospodarstvom.

4) Na vseh ravneh izobraževanja večja vloga inženirstvu, odličnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti.

Odkrito so si povedali: »Od raziskovalca, ki je potencialni kandidat za Nobelovo nagrado, ne moremo pričakovati, da bo 50 odstotkov časa namenil aplikativnim raziskavam. Lahko pa to zahtevamo od raziskovalnih organizacij.« Od samostojnih javnih raziskovalnih organizacij je država zahtevala, da v določenem časovnem obdobju vzpostavijo optimalna razmerja med naslednjimi vrstami raziskav: a) bazične raziskave brez zahtevane povezave z gospodarstvom, b) usmerjene bazične raziskave

Država je načrtno spodbujala usmerjanje v naravoslovno in tehniško izobraževanje, tudi s tehniškimi vsebinami v osnovnih in srednjih šolah. Predmetnike na srednjih, višjih in visokih šolah so razširili s tehniško-tehnološkimi vsebinami in osnovami tehnološkega managementa. Nesorazmerje med raziskovalnimi kapacitetami na univerzah in inštitutih so rešili tako, da so jih ponovno povezali in odpravili tedanje stroge meje med njimi.

Viziji razvoja države je dala pogon ambicija, da postane ustvarjalna družba z inovativnimi izvozno usmerjenimi visokotehnološkimi podjetji, ki bi jo uvrščala med prvo tretjino držav Evropske unije. in c) aplikativne raziskave. Pri ocenjevanju in napredovanju raziskovalcev so začeli enakovredno obravnavati znanstvene in aplikativne rezultate. Javne raziskovalne organizacije so ocenjevali ne samo po znanstveni odličnosti, ampak tudi po inovativni boniteti.

3) Vzpostavitev ustreznega okolja in finančne spodbude za nastajanje in rast novih visokotehnoloških podjetij.

Ocenili so, da je za državo primernejša pomoč novim podjetjem v obliki nepovratnih sredstev ali ugodnih posojil.

Ena od rešitev je bila tudi kapitalsko sodelovanje države z zasebnimi skladi tveganega kapitala. Aktivnosti nadzora in upravljanja države so se omejile na nekaj zasebnih skladov, s podjetniki pa

Mnenja so se kresala tudi o vseslovenski elitni tehniški univerzi z ne več kot 3000 študenti ter kadrovskimi in finančnimi viri, kot jih imajo elitne univerze v Evropi in Severni Ameriki. Po zgledu iz naprednega podjetniškega okolja so jo vzpostavili kot delno »virtualno« institucijo »University of Slovenia«, ki s sistemom evalvacij za svoj program izbira najboljše predavatelje in programe z vseh slovenskih univerz in fakultet.

Dokazali so, da je država sposobna sprejemanja velikih in pomembnih odločitev, in dosegli nov družbeni konsenz. Zastavili in uresničili so projekt, imenovan tehnološka avtocesta.

Danes se od njih učijo dežele, ki si želijo postati tako konkurenčne, kot je v desetletju nove rasti uspelo Sloveniji.

þ

51

intervju

Stane Pejovnik

52

Potrebna je nova pogodba med znanostjo in družbo Rektor Univerze v Ljubljani, kjer se generira največ znanja v Sloveniji, dr. Stane Pejovnik, poudarja, da prenos znanja ni linearni proces.

Tonja Blatnik

foto: arhiv Univerza v Ljubljani

Ali se vam podobno kot meni zdi, da so ustvarjalnost, inovativnost in znanje prestopili v marketinški slovarček?

Znanje smo oropali njegove v(r)ednosti in ga sunili na trg, v ozadju pa nekako visi oznanilo, da v družbi znanja, ki jo tako slavimo, vse znanje ni enako pomembno. Kdor zna svojo ustvarjalnost preleviti v gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, je malodane vreden več od tistega, ki je s svojim znanjem in radovednostjo ustvarili podlago za dosežke prvega. Skrajni čas je, da taka razpotja presežemo, priznamo, da potrebujemo eno in drugo, in končno najdemo način za njuno uspešno sinhronizacijo.

Rektor Univerze v Ljubljani in redni profesor za materiale na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo prof. dr.

Stane Pejovnik ostaja zvest načelom, da je prioriteta pri upravljanju znanja kakovost, najboljši prenos pa dobri študentje.

Prepletanje 05

Univerza v Ljubljani s svojimi 3500 učitelji in raziskovalci predstavlja največjo koncentracijo znanja v Sloveniji. V naš prostor daje več kot polovico vseh diplomantov, dve tretjini

magistrov in specialistov in skoraj vse doktorje znanosti.

Katerim prioritetam sledite pri upravljanju znanja?

Glavno opredeljevanje prioritet poteka s kadrovsko izbiro, vse drugo je del sistema in zakonodaje, ki dokaj togo urejata način dela. Univerza je programsko integrirana, vodena pa je delno decentralizirano. To pomeni, da ustvarja osnovne pogoje za delovanje, neposredno upravljanje pa poteka znotraj posamezne članice. Univerza tako opredeljuje proces izobraževanja, delno tudi proces raziskovanja, medtem ko pridobivanje zunajproračunskih sredstev poteka skoraj v celoti na vsaki posamezni članici; te imajo namreč status pravne osebe. Popolno soglasje o tem, ali je to optimalna oblika organiziranosti, nikoli ne bo doseženo, lahko pa zatrdim, da je to za ljubljansko univerzo dokazano primerna oblika.

Pri upravljanju znanja znotraj posamezne članice je pomembna predvsem kakovost profesorjev. Tisti, ki so najprodornejši, pritegnejo tudi najboljše sodelavce, po načelu ljudje prvega kova privlačijo ljudi prvega kova in tako ustvarijo krog zelo uspešnih posameznikov.

Kako odgovarjate na očitke, da je kadrovska politika v akademskem svetu podvržena samoregulaciji? Torej da profesor izbere svojega asistenta, ki opravi na isti fakulteti tako diplomo, magisterij kot doktorat, in ta ga nasledi.

Ta podobno izbere svojega naslednika …

Verjamem, da se kaj takega tudi dogaja, a vsaka podobna zgodba se prej ali slej konča, saj to vpliva na kakovost univerze kot take. Gre za precej huda posploševanja. Samoregulacija kadrov na dobri univerzi, in Univerza v Ljubljani to zagotovo je, ni pravilo.

Drži pa, da smo profesorji po pravilu egocentrični, saj je ego neizbežni del vrhunske osebnosti. Ravno zato upravljanje univerze ni enostavno. Gre za sodelovanje z ljudmi, ki si vsaj delno želijo svoj ego tudi uveljaviti, smo pa po drugi strani dovolj pametni, da ga znamo krotiti in uskladiti z drugimi.

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je leta 2008 znašala okoli 35.000 evrov, medtem ko naj bi bila magična meja, da je določe53

Oprl bi se na shemo trojne spirale, kjer se izkaže, da prenos in uporaba

Univerza ima veliko mehanizmov za spodbudo povezovanja z gospodarstvom.

Denimo Inovacijski-razvojni inštitut, Ljubljanski univerzitetni inkubator, kolegij gospodarstvenikov, patente pisarne. So uspešni?

Najboljši prenos znanja so študentje naše univerze. Če izobrazimo dobre študente, ki dobro delajo

Edino, kar ostaja zanesljivo tudi za jutri, je kakovost. znanja nista linearna procesa. O uspehu govorimo, kadar so spirale – politika, gospodarstvo in akademski svet – nahajajo v prostoru, ki podpira prenos znanja. Šele v njihovi interakciji se vzpostavi sistem, ki lahko deluje optimalno. Še tako dober zgled v določenem sistemu zato ni enostavno prenosljiv. Če bi želel imeti Silicijevo dolino, moramo znaten kos Kalifornije prenesti v Slovenijo, vključno s tistimi deli, s katerim ne bi bili Slovenci nikoli zadovoljni.

Katere so največje pregrade pri prenosu znanja v Sloveniji? Šepamo v realizaciji in nimamo opredeljenih prioritet.

Slovenija ne more iskati svojega razvoja enakomerno po vseh plasteh. Za kaj takega smo preprosto premajhni.

To si lahko privoščijo veliki: ZDA, Nemčija, Rusija, Kitajska, Brazilija.

Hudo je, da v Sloveniji prioritet nikdar nismo imeli določenih, nasprotno, celo uničevali smo jih. Ena takih je bil Lek, v nadzornem svetu katerega sem bil, preden se je začelo prodajanje, tudi sam član. Pa so ga prodali. In to je bila velika napaka. Slovenska farmacevtska industrija bi sicer lahko postala slovenska Nokia. Če bi imeli prioritete opredeljene, bi jim sledili v šolstvu, v znanosti, zdravstvu in gospodarstvu; tako pa naši sistemi delujejo ločeno drug od drugega. K sreči imamo nadpovprečno izobražene ljudi, zaradi katerih ti sistemi delujejo. A na žalost ne sinhronizirano in ravno zato tudi ne optimalno. Ravno v tem vidim slovensko notranjo rezervo, ki pa je ne bo lahko uresničiti. Del našega značaja je, da ne sodelujemo z dušo in srcem, ampak smo tekmovalni, ljubosumni, včasih smo celo bolj zadovoljni, če komu ne uspe, kot če mu … Te razlike bo treba znati premostiti in najti nove oblike sodelovanja.

54

v gospodarstvu, potem si težko predstavljam, da kdorkoli v državi naredi več, kot je naredila Univerza v Ljubljani. Ponavljam, naša osnovna naloga mora biti in ostati težnja k

stopnji – premalo jih je, da bi lahko uporabili vse znanje, ki ga generiramo.

In ravno tu je prostor za pretok znanja tudi prek prenosa v industrijo, trženja patentov in podobno.

Ali smo pri tem uspešni ali ne, pa ni odvisno samo od nas. Naša naloga pač ne more biti odgovarjanje na trenutne razmere. Največja naloga se je namreč pripraviti na jutri, kar pa tudi ni zanesljivo napovedljivo.

Edino, kar ostaja zanesljivo tudi za jutri, je kakovost. Podobno kot vrhunski športniki na tekmovanjih dokazujejo, da so v vrhunski formi, to univerza počne z objavo kakovostnih člankov. Vendar morajo tudi športniki sklepati donatorske pogodbe in skrbeti za življenje po koncu kariere.

Raziskovalci pa morajo skrbeti za prenos znanja in lahko vam zagotovim,

ene najuspešnejših evropskih akademsko-gospodarskih mrež: »Znanje je surovina, za njegov prenos potrebuješ posrednika, ta pa mora biti vedno kanček podjetnika, in nacionalno zakonodajo za podporo.« Steinbeis je svoj status ustvarjal dolgih 25 let.

Smo, ko godrnjamo, da se gospodarstvo in znanost ne povezujeta dovolj, tudi malo neučakani?

Z vsemi vrhunskimi slovenskimi managerji imamo zelo dobre odnose. Jože Colarič, ki je tudi v našem upravnem odboru, mi je rekel: »Vi naučite študente kemije, specializirali jih bomo mi, v podjetjih.« Če bi univerza že v prvem letniku začela specializirati študente za izzive da-

Dostopnost predavanj še ne pomeni, da jih poslušalec razume.

Tisto, kar manjka, je, da bi lahko dvignil roko in vprašal: Oprostite, profesor, kaj to pomeni? temu, da so naši diplomanti čim boljši.

Iskanje drugih oblik prenosa znanja seveda ne škodi, a če bi to postalo dominantna naloga in bi mi zato učili slabše, ne bi bilo več koristno. Kar pa zadeva študente na podiplomski

da v vsakem od nas tli želja, da bi se kaj od naših projektov uspešno končalo v gospodarstvu.

Izposodila si bom citat dr.

Trasha, direktorja Steinbeis,

našnje Krke, bo to znanje čez pet let že zastarelo, Krka pa že povsem drugačna. Zato moramo posredovati znanje z dolgo življenjsko dolgo, učiti študente, kako se učiti in kako sodelovati v skupini.

foto: arhiv Univerza v Ljubljani

na gospodarska družba na dolgi rok še vitalna in se vanjo splača vlagati, vsaj 50.000 evrov. Kakšno vlogo pri tem, v prvi vrsti sicer resda gospodarskem problemu, ki pa vpliva na vse druge sfere, želi igrati in kakšno že igra univerza?

imageOglas 103x274 copy.pdf

Kar zadeva aktualne gospodarske okoliščine, pa je jasno, da bo ves dobiček namenjen odplačevanju kreditov, če smo štiri leta vlagali namesto v razvoj v kupovanje – divjo privatizacijo podjetij. Podjetja, ki bi

1

1.6.10

8:49 AM

sveta menite, da bi bilo smiselno prenesti v gospodarstvo?

V ostre delitve na upravljanje v podjetjih in v zavodih ne verjamem, še manj v delitve po strokah. Pred kratkim sem na pobu-

Prepričan sem o enem: študija na daljavo kot edine oblike študija ne bo. pod takimi pogoji preživelo, ni. Tako smo en del slovenskih podjetij uničili, in to v času, ki ga moj predhodnik dr.

Mencinger upravičeno poimenuje kar casino kapitalizem. Iz krize so tako nepoškodovana izšla le podjetja, ki se niso divje privatizirala, denimo Krka, ki vlaga 80 mio evrov v razvoj. Imamo pa na drugi strani Merkur, ki je več sto mio evrov dolžan. Dodal bi, da se politika, ki je to gledala in dopuščala, ne more delati nedolžne.

Inovacijsko-raziskovalni inštitut (IRI) so poleg Univerze soustanovila velika podjetja.

Med njimi so Krka, Mercator, Sava, Zavarovalnica Triglav, Kolektor Group, NLB, KekoVaricon, Gorenje, Oria Computers, Akrapovič. Kako poteka sodelovanje?

IRI je poskus, kako lahko Univerza ponudi svojo celovito ponudbo, od inženirskih rešitev do umetnosti. IRI je

do Zavoda Y obiskal IEDC, Poslovno šolo Bled, kjer nam je direktorica povedala o znanem violinistu Pogačniku, ki govori o vzporednicah med managerskim procesom in igranjem violine. To je le en primer tega, da je treba imeti za domala vsako aktivnost razvite tudi managerske spretnosti. Vodenje je umetnost, ni posnemanja. Kdor kopira, je obsojen na smrt.

Pozabimo lahko imitatorje, nikoli pa, koga so imitirali.

Kako bomo prihodnje?

študirali

v

Prepričan sem o enem: študija na daljavo kot edine oblike študija ne bo. Bistvo študija je namreč razmišljanje in ustvarjanje v skupini. Univerza je kraj srečevanja, razgovorov, iskanja novih konceptov, zato si pretirane individualizacije študija resnično ne predstavljam. Vedno več časa tudi sam sicer preživim za računalnikom, a največje veselje občutim, ko stopim v razred. Najbolj me stimulira dober odziv razreda. Vedeti je treba, da si ne zapo-

Zaupa nam več kot 68 poslovnih bank, 4 centralne banke in klirinške hiše ter prek 140.000 podjetij na 9 trgih.

Albanija Bosna in Hercegovina Črna gora Iran Katar Kosovo Nemčija Slovenija Srbija

Slovenska farmacevtska industrija bi lahko postala slovenska Nokia. pred težko nalogo, saj mora povezati tako naše članice kot zagotoviti dovolj velik vložek partnerja. V tem hipu pa je partnerjev, ki bi tako velik projekt lahko naročili, zelo malo. Naj opozorim, da tovarne ne rešujejo naročil prek IRI, temveč s posamezno članico. Pri čemer ni nikdar prvo vprašanje cene, temveč managerji vprašajo: Koliko časa potrebujete za to nalogo? IRI naj bi imel drugačno filozofijo, precej bolj daljnosežno, saj želi ponuditi projekte, ki bi Slovenijo uvrstili na svetovni zemljevid v petih letih. Za to pa je treba, kot že rečeno, najprej postaviti prioritete, tudi na Univerzi v Ljubljani.

V Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, kjer se krepi podjetništvo že med študenti, je razpisan seminar t. i. managerskih veščin. Katere lastnosti akademskega Prepletanje 05

mnimo samo snovi, temveč tudi profesorja, poudarkov, ustvari se kopica asociacij.

Na vidiku pa so številne nove dileme, denimo kako bomo selekcionirali znanje od manipulacij. Kako bomo ohranili znanje kot javno dobro? Menim, da bo potrebna nova pogodba med znanostjo in družbo, a razlaga tega bi zahtevala poseben pogovor.

Kakšno vlogo imajo pri tem novosti v odpiranju znanja, kot je recimo VideoLectures.net?

Ne verjamem, da bi lahko kdo na Videolectures.net pridobil vse potrebno znanje, so pa takšne novosti izjemno dobrodošle, saj nam omogočijo poslušati predavanja na najboljših tujih univerzah in lahko jih primerjamo z našimi. Vendar dostopnost predavanj še ne pomeni, da jih poslušalec tudi razume. Tisto, kar manjka, je, da bi lahko dvignil roko in vprašal: Oprostite, profesor, kaj pa to pomeni? Za to pa je spet potrebno klasično predavanje, ali ne?

þ

55

odprto inoviranje

foto: arhiv Trimo

Tam zunaj je dovolj znanja in idej, če jih le znaš poiskati

Miloš Ebner, MBA, je direktor strateškega inoviranja v Trimu.

Koncept odprtega inoviranja (Open Innovation Model) izhaja iz potrebe po pospeševanju hitrosti in učinkovitosti razvojnega procesa.

Filozofija odprtega inoviranja (OI) se je zares razmahnila po letu 2000 z uspehom P&G-jevega modela Contact and Develop in ob teoretični podpori znamenite Chesbroughove knjige Open Innovation iz leta 2003 ter kasneje z IBM-ovim programom ponujanja patentov širši družbi. Sam proces pa se je verjetno začel, ko so velika podjetja z obsežnimi in večinoma vase zaprtimi razvojnimi laboratoriji in inštituti ugotovila, da je vedno več projektov, ki so zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov izpadli iz njihovega razvojnega lijaka uspelo v manjših, prilagodljivej-

ših podjetjih. Ta so se povezovala z drugimi manjšimi podjetji in posamezniki, ki so jih bolj kot zaprtost infor-

zaupljivejša in bolj »povezana«, tudi hitrejša in učinkovitejša v razvoju uspešnih izdelkov za trg. To je spremenilo dotedanje razumevanje klasičnega razvojnega procesa, ki je posvojilo zavedanje, da moraš v današnjem svetu najprej nekaj dati, da lahko nekaj dobiš, in da je »tam zunaj« zadosti znanja in idej, če jih le znaš poiskati.

Na to temo so se posredno navezale nekatere druge managerske »uspešnice« zadnjih let, denimo Wikinomija ali dela Malcolma Gladwella, sam Chesbrough pa od predlani govori že o mo-

Podjetja, ki so bolj odprta, zaupljivejša in bolj »povezana«, so hitrejša in učinkovitejša v razvoju uspešnih storitev za trg.

56

macij in stroga zaščita intelektualne lastnine zanimale izmenjava informacij in znanja ter s tem tudi hitrost vstopa na trg in sposobnost prilagajanja idej večinoma težko predvidljivim zahtevam trga.

Iz teh izkušenj se je porodilo zavedanje, da so podjetja, ki so bolj odprta,

delu odprtega poslovanja (Open Business Model) kot širšem pojmovanju odprtega inoviranja, ki lahko preseže sam razvojni proces in se vgradi v celotno vrednostno verigo, v vse procese, storitve in poslovne modele ter nujno tudi v korporativno kulturo podjetja.

Odprta komunikacija in sodelovanje rodita nove ideje V Trimu smo od nekdaj usmerjeni v močno sodelovanje z zunanjimi partnerji in širšo družbo, s sistemom odprtega inoviranja pa smo se konkretno

nove spletne strani prav na področju odprtega inoviranja, kjer bomo omenjeno rubriko še bolj personificirali in segmentirali glede na različne potrebe naših partnerjev (arhitektov, projektantov, študentov, dobaviteljev, centrov znanja). Ponudili jim bomo prilagojene in izbrane informacije o podjetju ter projektih in razvojnih aktivnostih ter produktih in storitvah, ki po navadi niso v takšni obliki dostopne širši javnosti, ter jim nakazali področja, na katerih vidimo priložnosti za sodelovanje.

Prav tako bomo v tem letu še naprej

Katere informacije »odpreti«, kdaj je pravi čas za to, komu in kako, so vprašanja, na katera mora odgovoriti vsako podjetje samo. začeli ukvarjati leta 2007. V razvojnem procesu in odnosu do dobaviteljev smo razvili model vključevanja zunanjih partnerjev in zainteresirane javnosti v naše razvojne procese. Z njimi izmenjujemo ideje in zamisli v želji, da bi takšna odprta komunikacija rodila nove ideje in nove priložnosti. Že pred dvema letoma smo pristop odprtega inoviranja tudi formalno vgradili v naše procese, pri prenovi spletne strani smo recimo dodali popolnoma novo rubriko Sodeluj z nami, v kateri vabimo zuna-

razvijali informacijsko podlago za »sodelovanje na daljavo«, ki nam bo omogočila še učinkovitejšo komunikacijo s potencialnimi partnerji ne glede na njihovo lokacijo. V Trimu že sedaj letno sodelujemo z več kot 90 razvojnimi partnerji, od tega jih je polovica iz tujine.

Zaradi pospeševanje procesa odprtega inoviranja smo pravkar kot eni prvih v Sloveniji uvedli novo funkcijo direktorja strateškega inoviranja (Chief Innovation Officer) na ravni celotne skupine Trimo. Po zgledu dobrih praks

Zaradi pospeševanje procesa odprtega inoviranja smo kot eni prvih v Sloveniji uvedli novo funkcijo direktorja strateškega inoviranja (Chief Innovation Officer). nje stranke in obiskovalce, da z nami delijo svoje ideje, zamisli in predloge.

V kratkem načrtujemo drugo fazo pre-

nekaterih najinovativnejših podjetij, kot so Toyota, Hitachi, General Electric, Procter & Gamble, Lego itd., ki so to

Odprto inoviranje iz trenda v pravilo Med recesijo je iskanje izvirnih idej, ki povečujejo možnost uspeha na trgu, še bolj dobrodošlo kot sicer. V iskanju uporabnih in poceni inovacij se zdi odprto inoviranje eden najboljših odgovorov.

Electrolux prireja tekmovanja v industrijskem oblikovanju, na katerih najboljše nagradi z denarjem in plačanim pripravništvom, izdelki pa ostanejo na ravni prototipov, saj so natečaji zasnovani na temo prihodnosti in celo fantastike, zato so bolj smernice Electroluxovim oblikovalcem. Kraft ponuja nagrade za poslane domače recepte in uporabne ideje z možnostjo ustanovitve skupnega podjetja, odkupa patentnih pravic in drugih oblik sodelovanja, Lego je pri članih svojih klubov sprva zbiral le ideje, nato pa so jih razvijali sami, a so nekateri oboževalci kock in spremljajoče opreme zdaj že uradni Legovi kooperanti. Cisco, Microsoft, Whirpool in drugi skupaj z uporabniki načrtujejo kuhinjo prihodnosti, med uspešno odprto inoviranje ne nazadnje spadajo projekti, kot so Wikipedia, Joomla!, Linux in Yahoo Answers.

Eden najuspešnejših primerov odprtega inoviranja je P&G, ki je odprl portal za komuniciranje zaposlenih s težavami pri razvoju izdelkov z uporabniki, ki iz svojih izkušenj predlagajo rešitve (uporabnik velikokrat pozna izdelek bolje od izdelovalca, saj ga vsak dan uporablja). Med uspelimi rešitvami so na primer šminka Lipfinity, belilni lističi za zobe in negovalna krema Olay. P&G nenehno povečuje delež zunanjih inovacij in prireja tudi mednarodne natečaje s komisijami, polfinali in finali, ki spominjajo na resničnostne šove. Tekmovalci dobijo denarne nagrade in privlačne poslovne ponudbe, P&G kakovostne izdelke in medijsko pozornost.

Odprto inoviranje omogoča podjetjem tudi odprodajo lastnega neuporabljenega znanja tistim, ki bi inovacije potrebovala, a jih nimajo. Najpomembnejši je gotovo pretok idej zaradi nenehnega vključevanja nove, s starimi vzorci razmišljanja neobremenjene pameti. Za uspeh odprte inovacije so potrebni skupni interesi, skupna pamet in zaupanje. Podjetja, kot je InnoCentive tako povezujejo iskalce (podjetja s težavami) in reševalce (podjetja s predlogi rešitev). Če je iskalec s predlaganim zadovoljen, InnoCentive poskrbi za pravni del posla.

Staro pravilo, da več glav več ve, očitno še vedno velja.

Tomo Kočar, zunanji sodelavec

funkcijo že uvedle, bo iskal in povezoval različne razvojne skupine in centre znanja, iskal sinergije med njimi, skrbel za razvoj kulture inovativnosti znotraj poslovne skupine, spremljal smernice in mlada, hitro rastoča jedra znanja, jih vključeval v naše razvojne strategije ter skrbel za proces odprtega inoviranja v podjetju.

foto: Dreamstime

Model odprtega inoviranja mora biti prilagojen posameznemu podjetju

Prepletanje 05

Ideja o odprtem inoviranju je nesporno čedalje bolj priljubljena, pa čeprav za zdaj bolj kot všečna teorija. V poskusih prenosa na konkretne, praktične primere je namreč še precej nejasnosti, zato podjetja raziskujejo in iščejo rešitve, ki so prilagojene njim samim in konkretnim razmeram. Pasti je veliko: katere informacije »odpreti«, kdaj je

pravi čas za to, komu in kako? Tukaj ni enoznačnih receptov in danes lahko v model OI združimo vse od mreženja, zbiranja in odprodaje idej, formalnih in neformalnih poslovnih odnosov do spletnega orodja za ponujanje in iskanje razvojnih idej in partnerjev itd. Prav vse pa povezujeta zavedanje o pomenu odpiranja in to, da si pripravljen nekaj dati, ker želiš ustvariti nekaj več.

Za Trimo lahko rečem, da verjamemo v potencial odprtega inoviranja in da bomo v prihodnjih letih poskušali čim bolj konkretizirati in osredotočiti dejavnosti na tem področju in tako še naprej odkrivati njegove praktične koristi v sodelovanju ne le z našimi razvojnimi partnerji, ampak tudi z našimi dobavitelji in predvsem kupci tako v osebnih odnosih kot pri uporabi sodobnega informacijskega in komunikacijskega orodja.

þ

57

1.

foto: arhiv Challenge:Future

intervju

Majhni koraki, veliki učinki Velike in odmevne globalne projekte je mogoče izpeljati tudi v mali Sloveniji, in to brez pomoči državnih in EUinstitucij.

Sonja Šmuc, Polona Pibernik

Challenge:Future je torej odgovor na preteče neprijetne spremembe. Kako se je izoblikoval kot zamisel?

Ne gre le za podnebne spremembe, temveč za preseganje zmožnosti našega planeta (planetary boundaries), na katere je opozarjal že Rimski klub pred nekaj desetletji. Že naša generacija se spoprijema spremembami, ki se jim bo zelo težko hitro prilagoditi, tega pa šolski sistemi in poslovno-ekonomski modeli

58

še vedno ne upoštevajo, enako velja za naš življenjski slog. Rešitev sem zagledala v inovacijah za tehnologije, ki so uravnoteženo definirane v knjigi Pet regij prihodnosti (Five Regions of the Future) futurista Joela A. Barkerja, zdaj tudi aktivnega člana svetovalnega odbora Challenge:Future (slov. Izziv:Prihodnost). Kolegica Metka Ule Novak pa nas je v projektu navdušila nad konceptom odprtih inovacij (open innovation), izjemnim orodjem, ki ga ponuja ena ključnih inovacij človeštva – internet. Za rešitve omenjenih problemov je namreč ob globalni viziji nujno tudi odprto sodelovanje.

Ko smo leta 2008 analizirali končne izsledke raziskave za drug projekt, smo bili presenečeni nad soodvisnostjo ustvarjalnosti posameznika in njegovo starostjo; po 30 letu se ustvarjalnost občutno zmanjša. Ideje so se prepletle in nastala je zamisel o Challenge:Future, globalnem tekmovanju študentov po načelih odprtih inovacij.

Koliko časa je preteklo od ideje do njene uresničitve?

Vizija, celotna struktura tekmovanja in cilji so bili raz-

4.

foto: osebni arhiv

Ko je mag. Andreja Kodrin leta 2007 ob intenzivnih pripravah doktorske disertacije našla izsledke raziskav, ki so vse kazale na dramatične spremembe sveta v bližnji prihodnosti ter na bore malo časa za ukrepanje proti njim, je edino rešitev zagledala v tehnoloških inovacijah. Po navdihu, ki ga je dobila ob študiju dela futurista Joela A. Bakerja, Pet regij prihodnosti, je skupaj s kolegico Metko Ule Novak zasnovala projekt Challenge:Future. S predsednico organizacijske uprave tega globalnega študentskega tekmovanja smo se pogovarjali o neprecenljivem potencialu mladih, o rojstvu samega projekta ter o njegovem presenetljivem in obetajočem uspehu.

foto: arhiv Challenge:Future

3.

foto: arhiv Challenge:Future

2.

viti v nekaj mesecih po nastanku ideje.

Pomemben mejnik je denimo začetek leta 2009, ko sva s kolegico Metko Ule Novak preverili in nadgradili celotni

lomnicah smo se obrnili tudi na člane uglednega svetovalnega odbora, kot so Joel A. Barker, Helmut Karner, dr. Chris Laszlo, Jean-Pierre Lehmann, Don Tap-

učinka na planet. Če se bo naša civilizacija odločila, da želimo preživeti, lahko v prihodnjih letih pričakujemo povsem nove industrije, tehnologije in poslovne modele. S Challenge:Future želimo motivirati mlade za ustvarjanje invencij in inovacij v povezavi s krovnimi problemi človeštva, ki so najbolje zajeti v tako imenovani formuli Billa Ga-

Kako vam je uspelo pritegniti tako množico?

Partnerski pristop, osebne povezave po svetu in predvsem identifikacija številnih mladih s cilji projekta so nam prinesli globalizacijo. Tisti, ki so bili na Bledu, so lahko doživeli neizmerno pozitivno energijo mladih in povrnitev zaupanja, da so rešitve še vedno

Projekt Challenge:Future ima resnični potencial za »win-win-win« za ves svet, je prepričan tudi harvardski profesor John Kotter.

S tekmovanjem Challenge:Future želimo koncept v ZDA, ki je vodilni center za scott ter še na številne druge partnerje, motivirati mlade za ustvarjanje invencij in odprte inovacije. Spodbudo za uresni- kot so pomembne institucije na podroinovacij v povezavi s krovnimi problemi čitev je nato dal tudi harvardski profe- čju izobraževanja. sor John Kotter, ki velja za guruja mačloveštva. nagementa sprememb. Napisal nam Kako se projekt financira? je, da ima Challenge:Future resnični potencial za »win-win-win« za ves svet.

Ko je padla odločitev, sem po vrnitvi iz ZDA po skrbnem premisleku povabila k partnerstvu dr. Danico Purg, ki ne samo da je ustanovila in razvila izjemno poslovno šolo IEDC, temveč tudi mednarodno združenje poslovnih šol in fakultet CEEMAN.

Kdo vse je še sodeloval pri zagonu projekta?

Od začetka smo ga vodili po načelu 21. stoletja, ki pravi, da prihodnost ne bo odvisna od podatkov in tehnologij, temveč od znanja in ljudi. Tako smo oblikovali tudi našo malo, a mlado in zelo globalno ekipo ter pridobili številne zunanje sodelavce za odprto sodelovanje, partnerje in svetovalce. Takojšnja odločna podpora dr. Danice Purg je omogočila, da sta k projektu ob naju s kolegico Metko Ule Novak pristopili še dr. Nadya Zhexembayeva z IEDC, poslovne šole Bled, in Olga Veligurska iz združenja CEEMAN. Ob posameznih večjih pre-

Prepletanje 05

Celotni razvoj je financiralo podjetje Third Millennium Knowledge, za izvedbo tekmovanja pa smo pričakovali podporo partnerjev iz ZDA, ki so v začetku 2009 potrdili zanimanje, vendar so si tik pred začetkom tekmovanja premislili – predvsem zaradi dejstva, da projekt začenjamo v Sloveniji. Glede na recesijo in že mednarodno napovedano tekmovanje je bil to seveda precejšen šok, vendar nadaljevanje k sreči ni bilo ogroženo tudi zaradi hitre podpore podjetja Aktiva, ki je v njem videlo velik globalni potencial.

Za uspešno izpeljavo sklepnega dogodka Challenge:Future Summit pa gre zahvala številnim sponzorjem, med katerimi so glavni delež prevzeli Studio Moderna, Coca-Cola Company in Slovenska turistična organizacija, ter partnerjem, ki so stroške svoje udeležbe pri projektu pokrivali sami.

Kaj je torej njegov namen?

Cilj človeštva je trajnostni ekonomski razvoj, torej blaginja brez negativnega

tesa (Gates Climate Equation), razširjeni z N – naravnim ekosistemom.

Na letošnjem tekmovanju smo preizkusili pet oblik takšnega sodelovanja in soustvarjanja, da bi lahko za prihodnja tekmovanja izbrali najprimernejše. Čeprav sta ustvarjalnost in energija, ko združiš študente iz različnih šol in okolij, neizmerni, je vseeno treba upoštevati posebnosti internetnega sodelovanja in primernosti posameznih oblik izzivov. Prav tako je naš cilj razviden iz izbora zmagovalne ideje, ki najbolj pooseblja »win-win-win«. Gre za preprosto, vendar zelo inovativno idejo, ki prinaša posamezniku 25-odstotni prihranek pri času potovanja z metrojem, metro podjetjem pa 30-odstotni prihranek pri investiranju in stroških energije, kar posledično pomeni v istem deležu manjšo uporabo surovin, naravnih virov in manjši izpust CO2. Zmagovalca sta idejo ponudila v dobro človeštva, torej zastonj za vsako podjetje, ki jo želi uporabiti. Majhni koraki, vendar veliki učinki.

mogoče. Za nami je generacija, ki je izjemno inteligentna, nekoliko specifična, vendar z veliko znanja in čutom odgovornosti do našega planeta, civilizacije in prihodnosti. Govorim seveda na globalni ravni, kjer pa izstopa zlasti azijsko-pacifiški del mladih.

Kakšni so vaši občutki po letošnjem koncu? Kaj ste ugotovili?

Projekt je od vseh nas zahteval najmanj 12-urni delavnik, zato smo utrujeni, a hkrati seveda zelo ponosni – predvsem na številne čestitke iz tujine, tudi od Nobelove nagrajenke za mir, prof. Wangari

1., 2. Utrinki zaključnega srečanja Challenge:Future na Bledu.

3. Zmagovalci Challenge:Future, globalnega tekmovanja slovenskega porekla, ki motivira mlade za ustvarjanje invencij in inovacij.

4. mag. Andreja Kodrin je zasnovala in izpeljala globalno študentsko tekmovanje Challenge:Future.

59

Maathai, ter najuglednejših univerz in poslovnih šol. Že od začetka projekta se je špekuliralo, ali ne stoji za nami kakšna multinacionalka – najpogosteje se je omenjal Google. Mislim, da smo dokazali, da je mogoče globalne projekte izpeljati tudi v mali Sloveniji, in to, žal, brez pomoči državnih in EU-institucij.

So torej preseženi?

cilji

doseženi,

S 1664 tekmovalci in 14.000 sodelujočimi iz 186 držav so bili kvantitativni cilji vsekakor preseženi, kvalitativni pa so bili sploh prijetno presenečenje.

Nikakor si nismo mislili, da se bo naše tekmovanje že v prvem letu predpisalo v izobraževalne programe, kar se je denimo zgodilo na številnih angleških, kanadskih, ruskih, latvijskih in makedonskih fakultetah ter poslovnih šo-

Podnebna enačba Billa Gatesa Gatesova podnebna enačba CO2 = P x S x E x C pomeni, da so podnebne emisije človeške civilizacije rezultat zmnožka naslednjih faktorjev: P – populacije prebivalstva na planetu, S – storitev (izdelkov), ki omogočajo blaginjo prebivalstva, E – energije, porabljene za te storitve in izdelke blaginje, ter C – izpusta CO2 pri pridobivanju energije za zagotovitev blaginje.

Ste dobili povabilo katere druge organizacije/projekta k sodelovanju?

Partnerska povabila smo že od začetka sprejeli in jih tudi sami spodbu-

Tekmovanje so že v prvem letu predpisali v številne izobraževalne programe po vsem svetu. lah. Kakovost idej pa je že med samim tekmovanjem vzbudila zanimanje tako podjetij kot nevladnih organizacij.

60

jali. Pozneje pa so prišla predvsem povabila za strateško partnerstvo in gostitev prihodnjega dogodka

Challenge:Future Summit, saj gre za izvrstno promocijo države in njenega

Kaj načrtujete v prihodnje?

Tekmovanje je preseglo sposobnosti in finančne zmožnosti naše ekipe in naših partnerjev, zato se že dogovarjamo s potencialnimi večjimi strateškimi partnerji. Del organizacije in managementa prenašamo na mlade, ki so se s svojo energijo in zagnanostjo izkazali že v prvem letu. Na njihovo pobudo bomo v prihodnjih mesecih odprli pisarno v Singapurju, če bo finančno izvedljivo, pa tudi v Kanadi, Rusiji in Braziliji. Pripravljajo se študentski programi v obliki klubov Challenge:Future po številnih šolah in fakultetah ter program za podporo idej za njihovo izvedbo. Naš cilj je, da bi glavnino projekta vodili mladi, zato

Koncept odprtih inovacij spodbuja podjetja in organizacije, da rešitve za svoje izzive iščejo tudi zunaj lastnih meja, običajno s pomočjo internetne platforme. gospodarstva, a tudi za dostop do nadarjenih mladih z vsega sveta na enem kraju.

tudi v organizaciji in managementu odpiramo prostor mladin in odprtim inovacijam.

þ

enomeni

Ko deliš znanje s srcem, nastane Med.Over.Net

V skupnosti več kot dvesto zdravstvenih delavcev in drugih moderatorjev ter institucij, ki pomagajo ljudem v stiskah in težavah, se znanje deli brezplačno.

foto: arhiv MON

Psihiatrija, Zdravje je vse, Otroško in mladinsko zobozdravstvo, Potovalna medicina itn. Drugi forumi so se odpirali glede na potrebe uporabnikov oziroma glede na večje skupine, ki so predlagale

Največji spletni zdravstveni portal in eden najbolje obiskanih forumov pri nas Med.Over.Net ali krajše MON deluje že deset let. Njegova ustanovitelja, Primož

redila sta tudi tako imenovanega črva, zelo podobno današnjemu Googlu, ki je pregledoval na internetu dostopno vsebino in izluščil seme od plev.

Med.Over.Net je ena največjih skupnosti na internetu pri nas in kot pravijo sami o sebi, najzanesljivejši medij.

Cimerman in Tomaž Borštnar, sta vanj vložila ves takratni dobiček svojega podjetja, ki se je ukvarjalo z računalniškimi in internetnimi storitvami. Uradno so ga odprli, ko se jim je pridružil prvi strokovnjak, 23. junija 2000.

Vsega so vedno krive ženske Ideja je vsebinsko dobila zagon med nosečnostjo Primoževe žene, ko sta njej in njenim nosečim kolegicam omogočila medsebojno komuniciranje po internetu. To »srečkam nosečkam« kmalu ni več zadoščalo, zato sta jim na posebni strani omogočila dostop do strokovnjaka, ki so ga lahko kaj povprašale. Na-

Prepletanje 05

Tako sta počasi nabirala vsebino z vseh koncev in krajev, seveda pa samo tisto, ki je bila povezana z zdravjem in zdravim življenjem. Z leti sta spoznavala ljudi, ki so bili pripravljeni sprejeti idejo, da bi naredili nekaj več, nekaj, česar ni še nihče, in to prostovoljno, iz lastnega navdušenja.

Deset let dokazuje, česar drugi niso verjeli Danes MON sestavlja 263 forumov. To so področja, ki so za ljudi najbolj aktualna in uporabna. Na začetku so bili moderirani (tisti, na katerih sodelujejo strokovnjaki) Družinska medicina,

svoje interesno področje.

Sčasoma so se jim pridružili novi strokovnjaki, ugledni in spoštovani posamezniki. Nikogar niso silili, nihče ni imel obveznosti, vsak tudi danes dela po svoji presoji.

V svetu današnjih vrednot je težko verjeti, da lahko uspešno obstaja sistem, v katerem nihče razen nujnih zaposlenih za svoje delo ne prejema plačila.

A stroški vzdrževanja takega sistema niso majhni, zato se Primož in Tomaž vztrajno prijavljata na razpise, pripravljata predloge sodelovanja s posameznimi ministrstvi, organizacijami, pišeta medresorske ideje sodelovanja in še in še. Vztrajnosti in zaleta ne zmanjka, malo zato, ker verjameta, da delata pravo stvar, veliko pa tudi zaradi ljudi, ki v tem projektu tako nesebično sodelujejo in so tisti, ki so duša in srce MON. Primož nekoliko cinično doda: »V de-

setih letih je že marsikomu lahko jasno, da mora biti nekdo, ki toliko časa dela zastonj, nekaj posebnega ali pa malce nor.« Je zato ta sistem res nor? Ja, noro dober.

Prihodnjih deset let Njihova vizija je malo nenavadna, ampak sami o sebi pravijo, da delajo tako, kot da bodo živeli neskončno, in živijo tako, kot da bodo jutri umrli. Nikoli se ne ustavijo, sledijo razvoju, novim tehnologijam, vpeljujejo nove možnosti komuniciranja z uporabniki, dodajajo nove klinične stroke; želijo si strokovno pokriti prav vsa področja.

V prihodnosti nameravata Primož in Tomaž razširiti svoj sistem tudi zunaj slovenskih meja, pri čemer dopolnita to vizijo s svojo življenjsko filozofijo: »Ni pomembno, kakšno izobrazbo imaš, niti kaj delaš, kje delaš in s kom delaš … Pravzaprav ni pomembno popolnoma nič razen tega, da vsak dan delaš samo tisto, kar te resnično veseli in osrečuje! Takšen naj bo vsak trenutek našega življenja in vsak bo rekel: Ta pa je živel!«

þ

Saj ni res, pa je • Stanko Pušenjak, ginekolog in porodničar, in Tatjana Grmek, pediatrinja, odgovorita vsak dan na okoli 50 vprašanj.

• Stanko Pušenjak je po številu odgovorov na zdravstvenem portalu MON rekorder: v desetih letih od decembra 2000 do danes je odgovoril na kar 80.000 vprašanj s svojega področja.

• Skupaj so strokovnjaki v desetih letih odgovorili na približno milijon vprašanj.

• V bazi je 6,5 milijona sporočil, največ na temo operacije želodca.

• Uporabniki preberejo 180 milijonov strani na leto; če bi vso vsebino združil v knjigo formata A4, bi imela skoraj 50.000 strani.

• 1/3 vseh Slovencev vsaj enkrat na leto poišče nasvet ali informacijo na MON.

61

18.

manager koncert

Udeležencem 17. managerskega koncerta sporočamo, da smo s prispevki donatorjev in posredno s pomočjo sponzorjev in partnerjev zbrali 31.582 €. Organizator koncerta se vsem najlepše zahvaljuje. Denar smo nakazali Ustanovi Gallus, ta pa ga je namenila razvoju mladih glasbenih talentov.

Glavni sponzor:

Veliki sponzorji:

Sponzorji:

SKUPINA FUTURA

Partnerji:

ski donatorska prireditev za nadarjene glasbenike

Podporniki: Adriatic Slovenica, GV Založba, Mercator, Siemens, Butan Plin, Coca Cola HBC, Fotona, GBD, Geoplin, GIVO, Interexport, IUS Software, Kolektor, Krka, NLB, Publikum, Salonit, Avto Triglav, ABB, Actinia, Bauhaus, Big Bang, Bisnode, BTC, Cestno podjetje Ljubljana, Danfoss Trata, Diagnostični center Bled, Duropack Tespack, Eli Lilly, Energoplan holding, Gorenje, Hewlett-Packard, IGM Zagorje, Interenergo, Konica Minolta Slovenija, Kozmetika Afrodita, LIP Bled, Merck Sharp & Dohme, Merkur, Microsoft, Petrol, Pfizer, Poštna banka Slovenije, Poteza, PRO PLUS, Radeče Papir, Riko, Sava, Schenker, Si.mobil, Sibo G, SKB banka, SmartCom, SRC, Telemach, Trimo, Unistar LC, Založba Rokus Klett, Žito

Donatorji posamezniki: Ustanova Rdeča žoga odvetniška družba Toš in partnerji AC Sistemi Iskra Studio Moderna odvetnik Mitja Stražar Urša in Primož Longyka Slava in Matevž Suhač Meta in Boštjan Delak Izobraževalni center Štore Kovit Projekti Mladen Bralić Novak Karolina in Janez Jarc Franc Meža Danijela in Peter Ribarič

Vanja in Tomaž Ravnikar Andreja in Peter Ilgo Milojka in Bojan Pečenko Melita in Aleš Jesih notarka Majda Lokošek Alja in Miloš Čas Maruša in Tone Glavan Mateja in Darko Končan Metka Košmerlj Meta in Marko Kavčič Aleš Štempihar - Askit Andrej Šprajc Nataša in Peter Kunstič Valerija in Marko Staroveški Ina Krek

Redne udeležence koncerta in druge zainteresirane obveščamo, da bo letošnji, 18. managerski koncert, v petek, 17. decembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Simfonični orkester RTV Slovenija bo vodil maestro Evan Christ. Solista bosta ruski pianist Denis Macujev in slovenska violinistka Anja Bukovec.

Za informacije o koncertu smo vam na razpolago na telefonski številki 041 661 906 in elektronskem naslovu info@stj.si.

sistemi

Sistemsko = strateško foto: arhiv InCo gibanje

Če želite zaobjeti veliko sliko, se morate iz analitičnega mišljenja premakniti v sistemsko.

Doc. dr. Tadeja Jere Lazanski je slovenska znanstvenica in raziskovalka sistemov in kibernetike.

Zaposlena je na fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem, redno predava na univerzah v Stockholmu in Zagrebu.

Ko začnemo razmišljati sistemsko, se nam odstre povezanost živega in neživega sveta, dogodkov, stvari in ljudi, ki jih analitično razmišljanje ne more zaznati.

Sistemsko mišljenje je staro več kot dva tisoč let. Dokaz so dela posameznikov, kot so Aristotel, Kopernik, Galileo, Ibn Khaldun, ter starih ljudstev, Feničanov, Egipčanov in najmlajših med njimi, Majev.

Terminologija sistemskega mišljenja vsebuje pojme, kot so združevanje, povezovanje, sodelovanje, partnerstvo, združenje, celovitost, neomejenost, sistem, sinergija.

V 90. letih prejšnjega stoletja je postalo sistemsko mišljenje orodje ma-

nagementa kompleksnih sistemov.

Najprej se je uveljavljalo v učenju in treningu z raznimi računalniškimi managerskimi igrami, kasneje pa tudi kot orodje za pomoč pri sprejemanju odločitev. Zdaj z njim opisujemo medsebojno povezanost in soodvisnost mehkih kompleksnih sistemov, ki jih sestavljamo ljudje v zasebnem

njihovo problematiko, zato se v sistemskem mišljenju osredotočamo na rešitve.

Sistemsko mišljenje je naravni način razmišljanja Sistemi vplivajo na naše vsakdanje življenje. Poznamo mehke, organizacijske sisteme, trde (stroji in tehnologija) in evolucijske (zavest). Med mehke uvrščamo človeka, ki s svojim analitičnim mišljenjem ustvarja turbulentno okolje in se na okoliščine nikoli ne odziva kot stroj, ki ga nasprotno uvrščamo med trde sisteme. Človek je osnovni element družbenega sistema. Podjetje je družbeni sistem, ki

Analitično mišljenje se ustavi pri popravljanju dogodkov, sistemsko pa kratkoročno uravnovesi dogodek, dolgoročno prepozna vzorce in strukturo problema ter ga dokončno odpravi.

64

in družbenem življenju.

Problemi so vedno del sistema in osredotočanje nanje samo povečuje

Analitično mišljenje A

Ideje, scenariji

B

C

Proces - črna škatla

Rezultati

D

A

Proces - črna škatla

Rezultati

Sistemsko mišljenje C

Ideje, scenariji

Povratna informacija E

B

Proces konvencionalnega, analitičnega mišljenja poteka od leve proti desni, proces sistemsko analitičnega mišljenja pa od desne proti levi, kjer je (B) povratna informacija tista, ki usmerja pot mišljenja, okolje (E) pa tisto, ki se spreminja.

ga sestavlja veliko manjših sistemov, hkrati pa je del večjega sistema, mesta, regije, pokrajine ali države. Če govorimo o človeku kot sistemu, govorimo o človeku kot delu organizacijskih sistemov, družine, institucije,

nega mišljenja poteka od leve proti desni, proces sistemsko analitičnega mišljenja pa od desne proti levi, kjer je (B) povratna informacija tista, ki usmerja pot mišljenja, okolje (E) pa tisto, ki se spreminja.

Podjetje je družbeni sistem, ki ga sestavlja veliko manjših sistemov, hkrati pa je del večjega sistema, mesta, regije, pokrajine ali države. države in družbe na splošno. Govorimo o civilizaciji z vsemi njenimi podsistemi.

Sistemi se začenjajo v naravi in so v bistvu naravni način razmišljanja vsakega otroka, dokler ga okolje ne začne navajati na konvencionalno analitično razmišljanje. To vodi v enosmerno ulico, odgovori na vprašanja so omejeni ali pa jih ne moremo najti.

Da bi odrasel posameznik ponovno dosegel naravno stanje sistemskega razmišljanja, ki je analitičen v smislu analize z namenom ponovne ali drugačne sinteze, mora razumeti tako analitično kot sistemsko mišljenje.

Proces konvencionalnega, analitič-

Prepletanje 05

Analitično mišljenje vodi od scenarijev, idej in delovanja proti rezultatom in ne pozna povratne informacije ter vpliva okolja. Rezultati prinesejo kratkotrajno zadovoljstvo, rešitve so velikokrat slabše od resničnih težav. Vzroki in posledice niso tesno povezani – zamude in zamudne reakcije povzročajo netočno sklepanje in rešitve.

Sistemsko mišljenje upošteva povratne informacije, več ko jih dobi, bolj je verjetno, da bo sistem učinkoviteje deloval in dlje obstajal. Bistveno zanj je doseganje rezultatov, skupna vizija, zato se moramo vprašati, kateri so zaželeni rezultati. Vizijo predstavimo s črko A. Sistem je odprt, kar pome-

ni, da močno čuti in reagira na vplive in spremembe v okolju. Rezultati v prihodnosti dajejo povratno informacijo o odločitvah, ki smo jih sprejeli danes in jih v sistemu procesirali ob stalnem vključevanju okolja. Če želimo dobiti zaželene rezultate A, moramo poznati povratne informacije B in pripraviti odlične ideje C, ki se obdelujejo v sistemu D, na katerega vpliva okolje E. Npr., najprej si postavimo vprašanje, kje želimo biti v prihodnosti. (A) Nato se vprašamo, kako bomo prišli do tega mesta, (B) pregledamo, v kakšni

Analitično mišljenje razkrije le vrh ledene gore Vrh ledene gore je sinonim za reševanje trenutne situacije in iskanje ad hoc rešitev, ki navadno povzročijo dolgoročni potop idej, zamisli ali vizije. Pomemben vidik sistemskega mišljenja in reševanja situacij v družbi obravnava dogodke, vzorce in strukturo problema. Analitično mišljenje se ustavi pri popravljanju dogodkov, sistemsko mišljenje pa kratkoročno uravnovesi dogodek, dolgoročno prepozna vzorce in strukturo problema ter ga dokončno odpravi.

Problemi so vedno del sistema, zato moramo rešitve iskati s pomočjo sistemskega mišljenja. situaciji smo trenutno (C) in kako pridemo do tega mesta. (zapremo zanko od C→A). Nazadnje se vprašamo, kaj se lahko zaradi izpolnjene želje (rezultata) spremeni v našem okolju v prihodnosti. Tako, kot je opisano, razmišljajo holistični in strateški misleci. V bistvu se izraza sistemsko in strateško mišljenje poenotita.

Zadovoljnost s prepoznavanjem dogodkov in njihovim reševanjem je pravzaprav kratkovidnost. Zadovoljnost je naša napaka, ker se ne znamo osredotočiti na tisto, kar leži pod gladino in česar ne vidimo, a je kljub temu tam. Želimo spremembo, ki je odvisna od dobrih procesov in struktur, in dose-

65

Dogodki, zadovoljnost (vidno) Vzorci, procesi (pod gladino)

Strukture - okvirji (globoki temelji)

Kultura/zavest

Zadovoljnost s prepoznavanjem dogodkov in njihovim reševanjem je naša napaka, ker se ne znamo osredotočiti na tisto, kar leži pod gladino in česar ne vidimo, a je kljub temu tam.

66

žemo jo lahko le z njihovim upoštevanjem. Dogodki so vsakdanje situacije. Bolezni na delu, odsotnosti, stavke, slabo vodenje, če naštejemo le nekaj izzivov. Osredotočanje nanje pa je tako, kot da bi nosili plašnice; reagiramo lahko le na posamezni dogodek, namesto da bi jih predvideli.

Rešitve, oblikovane na stopnji dogodka, so kratkotrajne.

dnost, ki vodi do sprememb v kulturi in zavesti ljudi. Sposobnost vplivanja na prihodnost se povečuje, ko prehajamo z ravni dogodka na strukturalno raven razmišljanja. Obstajajo pa tudi izjeme. Včasih je najboljše dejanje, ki ga storimo, da ostanemo osredotočeni na sedanjost, npr. pri požaru.

S sistemskim mišljenjem se torej osredotočamo na rešitev problema, to pa

Sistemsko mišljenje nam pokaže strukturo obravnavanega problema, in ne le trenutnega stanja.

Vzorci so trendi ali spremembe v dogodkih po določenem času. Kadarkoli prepoznamo vzorec dogodka, začenjamo razumevati strukturo sistema, ki je pripeljal do tega vzorca.

Struktura vedno daje odgovore na vprašanja, zakaj se določen dogodek odvija ali kaj ga povzroča. Razmišljanje na ravni strukture pomeni misliti v smislu vzročno-posledičnih povezav. To nas pripelje do dolgotrajne, pomembne spremembe. Aktivnosti, sprožene na tej ravni, so ustvarjalne, kajti pomagajo nam oblikovati priho-

lahko dosežemo le, če poznamo »veliko sliko«, torej ko se čustveno oddaljimo od problema in se mu približamo sistemsko. Vodi nas po poti uravnavanja kratkoročne in dolgoročne perspektive, prepoznavanja dinamičnosti in medsebojne odvisnosti sistemov, upoštevanja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter zavedanja, da smo vsi del sistemov, v katerih delujemo, in da vsi vplivamo na sistem. Tudi takrat, ko sistem vpliva na nas, na naše domneve, vrednote, prepričanja in nenamenske posledice.

þ

Kako se je v današnji Ptuj vrnil duh starega Rima Redko katero slovensko mesto ponuja toliko presežnikov, kot velja to za Ptuj. Poleg tega, da velja za najstarejše slovensko mesto z največjo vinsko kletjo pod mestnimi ulicami, Ptuju brez dvoma pripada tudi poimenovanje najbolj karnevalskega mesta. Pa ne le po zaslugi tradicionalnega kurentovanja, ki vsako leto na Ptuj privabi množice obiskovalcev. Vedno bolj postaja Ptuj prepoznaven tudi kot oživljena Poetoviona, starorimska naselbina, ki je v času rimskega imperija pomembno krojila usodo celotne Panonie.

O tem, kako se je na današnji Ptuj vrnil duh starega Rima, smo se pogovarjali z Andrejem Klasincem, direktorjem Term Ptuj, ki je v veliki meri »kriv« za to, da so na Ptuju oživili resnično zgodbo, v kateri glavno vlogo igra rimski vojskovodja Primus.

Kako se je rodila ideja, da današnji Ptuj povežete z rimsko naselbino Poetoviono?

Ideja o oživitvi rimske zgodbe sega v leto 2000, ko smo, v tedaj še majhnih in slabo prepoznavnih Termah Ptuj, oblikovali dolgoročno vizijo razvoja.

Navdih smo poiskali v resničnih zgodovinskih dejstvih in v obdobju, ko je bil Ptuj nedvomno najmočnejši in najpomembnejši v vsej svoji zgodovini.

Obdobje rimske naselbine Poetovione nam je na dlani ponujalo oživitev njenih več kot 2000 let starih zgodb, hkrati s tem pa tudi neštete možnosti za marketinško nadgradnjo ponudbe ptujskih Term in povečanje prepoznavnosti mesta Ptuj. Prve oprijemljive rezultate je ideja o starem Rimu dobila z gradnjo objektov v času od l. 2003 do 2007, ko smo starorimske elemente vpletli v celotno arhitekturo Term Ptuj; na kopališču smo postavili slavoloke in amfiteater, pa tudi Grand hotel Primus je zgrajen s pridihom starorimskih arhitekturnih elementov. S tem smo ustvarili ambient, kjer je nato po vzoru resničnega poveljnika znamenite VIII. legije Galbiane, Marka Antonija Primusa, zaživel »naš« vojskovodja Primus, osrednja figura celotne rimske zgodbe Term Ptuj.

Vendar pa duh starega Rima ni prisoten samo z oživitvijo vojščaka Primusa. Kaj vse obsegajo starorimski dogodki na Ptuju?

Res je. Gre pravzaprav za trilogijo, vsak del te trilogije pa s svojimi spremljevalnimi dogodki pokrije daljše obdobje in tako je stari Rim na Ptuju prisoten tako rekoč skozi vse leto. Takoj po novem letu se začne izbor para, ki se bo poročil na starorimski način na Rimski poroki. Že tradicionalno priredimo Rimsko poroko zadnjo soboto v aprilu, na dan, ko se hkrati s tem dogodkom odpre tudi letno kopališče Term Ptuj. Naslednji dogodek so Rimske igre, ki se odvijajo v sredini avgusta in Ptuj spremenijo v pravi rimski tabor. Tretji del trilogije pa so Saturnalije, rimsko praznovanje novega leta, ki se začne v začetku decembra in je, spet po vzoru starih Rimljanov, polno dogodkov, zabave, užitkov, lahko bi rekli kar hedonizma …

Omenili ste Rimske igre, ki se odvijajo v poletnih mesecih. Kdaj bodo potekale letos in kaj vse lahko pričakujejo obiskovalci?

Letos bodo na Ptuju potekale 3. Rimske letne igre, in sicer od 19. do 22. avgusta. Celotni Termalni park Term Ptuj se bo spremenil v tabor, podoben tistemu, kakršen je bil prav na tem mestu v času antičnega Rima. Stara Poetoviona bo ponovno oživela, za kar bo poskrbelo okoli 1.200 kostumiranih sodelujočih. V amfiteatru v Termalnem parku bodo potekali rimski spektakli, od nastopov vestalk do gladiatorskih

bojev in daritev bogu Mitri. Seveda bomo oživitvi življenja tistega časa dodali še otroški tabor in delavnice za najmlajše … Dogodek bo doživel svoj vrhunec s sobotno povorko, ko bodo vsi sodelujoči oblikovali sprevod iz Termalnega parka po obrežju Drave do mestnega jedra. Zagotovo lahko obljubimo odličen starorimski spektakel in pravo pašo za oči. Glede na izkušnje preteklih let predvidevamo, da si bo dogodek ogledalo okoli 10.000 obiskovalcev.

Kako pa se v to dogajanje vključujejo Terme Ptuj?

Naj poudarim, da ne le ta dogodek, pač pa celotna rimska zgodba prežema pravzaprav vso ponudbo Term Ptuj. Temu je podrejena celotna animacija za naše goste, za otroke skrbi naša maskota, vojščak Primus, v naših restavracijah vam bomo postregli s Primusovo tortico … Rimski hedonizem se odraža tudi v izjemno bogati wellness ponudbi, ki je črpala ideje tudi iz kulture rimskih kopališč in negovanja telesa, iz njihovega znanega uživaštva …

Ponudbi Term smo dodali možnost igranja golfa na bližnjem golf igrišču z 18 igralnimi polji, ki prav tako ponuja odličen prostor za organizacijo raznih dogodkov, tudi zaradi tamkajšnje odlične gostinske ponudbe. Posebej naj izpostavim, da v Grand Hotelu Primus za zaključene družbe prirejamo zelo atraktivne rimske večerje ob bazenu, pri čemer udeležence opremimo z rimskimi tunikami, večer pa dopolnimo s spremljevalnim programom, nastopom plesalk, boji rokoborcev, točkami umetnikov … Prav tako lahko takšne dogodke organiziramo tudi na prostem, ob hotelu.

Eden izmed takih je bil tudi nedavno srečanje članov Združenja Manager, ki ste ga gostili v Grand Hotelu Primus. Kako je potekal in kakšna presenečenja ste pripravili udeležencem?

Drži. Piknik Združenja Manager smo pripravili na zahodni strani hotela Primus, v čudovitem ambientu hotelskega parka ob jezeru. Uredili smo rimski tabor z vsemi obveznimi dodatki. Odlično zabavo v duhu starega Rima smo pričarali z zabavnimi rimskimi igrami, z vrhunsko kulinariko in odličnimi vini.

Posebno presenečenje takšnih večerov pa so čudoviti sončni zahodi, saj ko sonce utone za obronki Pohorja, je to zares popoln zaključek tovrstnih srečanj.

Kaj lahko obiskovalci v Termah Ptuj pričakujejo v prihodnje?

V Termah Ptuj imamo smele načrte, pri čemer nameravamo novo vizijo razvoja tudi v prihodnje graditi na sedanji rimski zgodbi vojskovodje Primusa. Želimo se še bolj osredotočiti na prvotni vodni program in v ospredje še bolj postaviti bazensko in wellness ponudbo s pridihom starega Rima. V naslednjih petih letih načrtujemo pokritje zunanjega termalnega kopališča na način, da bi nam to omogočalo kombinirano delovanje in bi bilo kopališče v funkciji vseh 12 mesecev, seveda odprto v poletnih mesecih oz. zaprto čez zimo. Tako se bomo pozicionirali med največje ponudnike termalnih storitev ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi.

OGLASNO SPOROČILO

foto: Dre amstim

e

vedenja

Ozaveščanje znanja, ki ga nosimo v sebi

foto: Mitja Ličar, JANA

Učenje je le ponovno spominjanje in razvijanje tistega, kar že obstaja v vsakem izmed nas.

Znanje torej lahko podajamo telepatsko s pomočjo informacij, ki so shranjene v polju skupnega nezavednega.

Marjan Ogorevc je bioterapevt. Sodeluje s številnimi ljudmi, med drugim je Primožu Kozmusu pomagal do zlate olimpijske medalje na olimpijskih igrah v Pekingu.

68

Bolj kot kadarkoli v preteklosti se zavedamo pomena znanja in zaradi preobilja informacij iščemo nove načine pridobivanja znanja in pomnjenja. Sodobne tehnike učenja so končno začele posegati po ravneh, ki se jih prej nismo toliko zavedali oziroma jih znali upravljati – to so naša podzavest in višje ravni našega obstoja. Spomnimo

samo na priljubljeno učenje v tako imenovanem alfa stanju, učenje v hipnotičnem stanju, učenje z uporabo magičnih rastlin ipd. Ob tem je treba priznati, da vse to ni nekaj novega, so le pozabljene metode naših prednikov in starodavnih ljudstev. V davnini, ponekod še danes, je bilo telepatsko učenje oziroma sporazumevanje nujno.

Ko se izobražujemo, smo iskalci resnice Izhajam iz teorije, da univerzalno informacijsko polje vsebuje vse informacije – vključuje vse znanje, že ozaveščeno in bodoče znanje civilizacij. Če to drži, potem je učenje v svojem bistvu ponovno spominjanje tistega, kar nosimo v celičnem spominu. Znanje je

foto: Dreamstime foto: Dreamstime

lahko tudi nekaj absolutnega. Beseda edukacija je latinskega izvora in pomeni najti notranje vrednosti, razviti tisto, kar že obstaja v vsakem izmed nas.

V odkrivanje resnice nas torej lahko usmerja učenje oziroma odkrivanje znanja, sledi zaupanje v lastne sposobnosti. Tako postanemo filozofi, iskalci modrosti, kar je še posebej pomembno v tem času zmedenosti in propada starih vrednot. Vrednost filozofije se kaže predvsem v tem, kako se naša spoznanja uresničujejo na različnih vidikih življenja. Sokratovo večno zeleno misel »Vem, da nič ne vem« lahko dojamemo šele takrat, ko sestopimo s piedestala vzvišenosti

in prepričanja, da vemo dovolj. C. G. Jung je izjavil nekaj podobnega: »Kar zadeva osnovne stvari, ne moremo vedeti ničesar, in šele ko to priznamo, se spet uravnovesimo.« Zdaj smo že pripravljeni na drugačno razmišljanje, ki nam bo znanje in resnico približevalo na podlagi lastnih uvidov.

lja, družbe, planeta, in se začnemo spraševati, kaj lahko damo. Tako se močneje povežemo z vsem, kar obstaja. Zdaj se nam odpira dostop do informacij, ki jih želimo. Ves šamanizem je prežet s splošno povezanostjo, mitologija in arhetipi temeljijo na tem zakonu, Jung je ta fenomen imenoval sinhroni-

Izkušnje so učenje in tudi duhovni razvoj.

Ravno odnos do sebe in sveta ter do absolutnega določa stopnjo, do katere lahko spoznamo resnico. Prvi korak vidim v odločenosti, da se nehamo spraševati, kaj lahko dobimo od oko-

citeta (načelo nevzročnega povezovanja; dve stvari se zgodita sočasno, ker sta zaradi nečesa med seboj povezani). Z njo je skušal pokazati, kako sta prostorski in časovni kontinuum pogo-

jena z orjaškim območjem kolektivnega nezavednega.

Prepoznavanje znanja Naše celice imajo spomin, to pa pomeni, da smo ga že prinesli s seboj v življenje. Kako ga ozavestiti? Z zavedanjem, da smo telesna in duhovna bitja, da se naša duša utelesi velikokrat, v življenjih pa zbira izkušnje. Izkušnje so učenje in so tudi duhovni razvoj. Zato je nujno dojeti, da razum izvira iz našega materialnega obstoja, vidnega in občutenega sveta, tisto, kar je v nas skrito in z osnovnimi čutili neprepoznavno, pa moramo osvojiti drugače, z odkrivanjem informacij s

Kako poteka telepatsko učenje v praksi?

Oglejmo si primer Primoža Kozmusa med pripravami na olimpijske igre. Moja naloga je bila, da ga vodim v stanje meditacije, ko zavest transcendira, preseže normalno stanje zavesti. V tem stanju zavesti sva hkrati zaznavala ovire na poti do vrha. Ko sem mu prigovarjal, kaj mora pri sebi še spremeniti, se je ta sprememba hkrati dogajala tudi v podzavesti. Energijske blokade lahko uspešno odpravimo le tako. V drugem delu je bila moja naloga, da ga telepatsko usmerjam pri tako imenovani meditaciji tehnike njegove discipline ter programiranju optimalnega gibalnega vzorca. V tretjem delu sva simulirala različne stresne tekmovalne situacije, pri tem sem ga telepatsko vodil pri reševanju problemov.

V nadaljevanju sva zahajala v globlja stanja zavesti in aktivirala še njegove nespoznane sposobnosti, kar je bil svojevrsten preboj. Skupaj s trenerjem sem ga spremljal na treningu in tekmah, bila sva telepatsko povezana, če je bilo treba, sem mu telepatsko prenašal navodila. Seveda gre pri telepatskem vplivu tudi za prenos energije. V njegovem primeru je bila moja prednost poznavanje procesa treninga, poznavanje optimalnega tehničnega modela meta kladiva ter popolna odprtost med nama, zaupanje.

Prepletanje 05

Naslednji primer iz moje prakse je delo z vodilnimi v dveh večjih slovenskih podjetjih. V prvi fazi smo s pogovorom o drugačnem razumevanju našega obstoja in namenu tega druženja odpirali podzavestne ravni, da bi bili nato lahko odprti za pretok znanja tudi s pomočjo telepatije. Čiščenje destruktivnih vzorcev, ki omejujejo nas vse, je nadvse pomembno – poteka lahko v skupinski terapiji ali z delom z vsakim udeležencem posebej. Sledilo je povezovanje članov kolektiva med sabo, brezpogojno sprejemanje drug drugega, ugotavljanje blokad v odnosih, zlasti do nadrejenega. Pomemben del procesa je preverjanje ustreznosti

Čiščenje destruktivnih vzorcev je nadvse pomembno. posameznika za določeno delovno mesto. Npr., če ima kdo vodstvene sposobnosti, pa dela v operativi, je to verjetno izgubljen potencial. Na koncu smo skupaj izbirali posameznike, ki so sposobni videti življenje podjetja globalno in širjenje njegovega programa.

69

pomočjo drugačne zaznave, in sicer prek energijsko-informacijskega zapisa našega bivanja.

Kot predavatelj sem se najprej začel zavedati, da se med podajanjem znanja izmenjava informacij dogaja hkrati še na drugi ravni. Besednemu prenosu informacij, ki jih slušatelji razumsko

(bolj poudarjeno je delovanje z desno polovico možganov). Zadnja, najvišja raven zavesti je vodilna, prek nje dobivamo potrebne informacije pa tudi energijo. Lahko bi rekli, da je nadrejena mentalnemu delu. Tisti, ki se je zaveda, je hkrati sposoben zavestno delovati tudi na vseh spodnjih ravneh.

Sodobne tehnike učenja so končno začele posegati po ravneh, ki jih prej nismo znali upravljati – to so podzavest in višje ravni našega obstoja. »filtrirajo«, na podlagi njihovega znanja sledi še absorbcija predavateljevih prepričanj, predsodkov, prevzetih resnic ... Izmenjava teh informacij pa poteka na nevidni ravni, ko naše podzavesti komunicirajo brez predsodkov in ovir. Prav ta transfer znanja je

Telepatsko učenje in predaja znanja se dogajata na najvišji ravni, na kateri je percepcija resničnosti drugačna, temu ustrezen pa je telepatski prenos znanja, katerega rezultat je drugačna kakovost naučenega. Takšen prenos znanja je neizbežen, ko učenec pri-

Informacije sprejemamo na različnih ravneh, ne le z razumom. najpomembnejši, saj omogoča hitro učenje in prevzemanje nekaterih sposobnosti, ki pa jih razumsko ne moremo razložiti, kot so na primer čutenje energij, branje informacij v podzavesti druge osebe, intuitivno sprejemanje informacij kot tudi povezanost s celoto ter z univerzalnim informacijskim poljem, ki je neke vrste svetovni splet na nevidnih ravneh.

Telepatsko učenje Človek deluje na več ravneh, vendar se jih ljudje različno zavedamo – le peščica se zaveda vseh in so tudi sposobni delovati na vsaki posebej, kar je odvisno od njihove namere. Večina je ozavestila samo nekatere, in te tudi zmorejo voditi oziroma nadzorovati. Na

dobiva posebno znanje, ki ga ne more pridobiti kot običajno. Ker se prenaša na nevidnih, informacijsko–energijskih ravneh, je bistven predvsem način podajanja, torej sposobnosti predavatelja. Njegova naloga je najprej, da poslušalcem pomaga do višje stopnje zavedanja. Idealno stanje bi bilo zavedanje čiste zavesti, absolutnega v sebi. To pa je stanje popolne povezave vsakogar – tu odpadejo različna razlikovanja, ki jih je razvijala družba skozi civilizacijo. Za takšno stanje zavesti potrebujemo vajo, a še prej moramo osvojiti osnove meditacije. Redno meditiranje nam sčasoma omogoči, da spremenjeno stanje zavesti postane integrirani del našega vsakdanjega življenja in delovanja.

Rezultat telepatskega prenosa znanja je drugačna kakovost naučenega. telesni ravni se človek uči, kako preživeti v materialnem svetu, na čustveni ravni, kako obvladovati čustva. Sledi mentalna raven, ki je najbolj značilna za sodobnega človeka, je logična, strukturirana, sposobna načrtovanja (poudarjeno je delovanje z levo polovico možganov). Na koncu je najvišja, duhovna raven, ki presega zemeljski del človeka kot osebnosti in je povezana z izvorom, absolutnim, božanskim

70

V tem primeru lahko učenci po tem, ko so v sebi ozavestili že pridobljene sposobnosti in znanje, prejmejo tudi novo znanje in nove sposobnosti. Vrednosti takega prenosa znanja se verjetno še ne moremo povsem zavedati, saj je njegova uporaba neomejena. Treba ga je še širše raziskati in v prakso uvajati postopoma, saj tu hitro nastopi nov moment, to je etika. Čas širše uporabe teh spoznanj je pred vrati.

þ

kolumna

foto: osebni arhiv

Med znanjem in modrostjo

Mag. Violeta Bulc je inovatorka in podjetnica.

Modrost se je od nekdaj ohranjala v zgodbah, pesmih, običajih; s tem, kar je bilo dovolj generično, da s pripovedovanjem in delnim preoblikovanjem glede na pripovedovalca ni izgubilo izvornega sporo-

Z odnosom, ki so ga do znanja in modrosti imele pretekle civilizacije, se je oblikovala modrost človeštva. Česa se lahko od njih naučimo in ali smo jim pripravljeni prisluhniti?

Participativni model Inkov Inki so imeli zelo pomembno filozofijo, ki je pomagala pri razcvetu največjega človeškega imperija, ki je kadarkoli obstajal na Zemlji. Pri oblikovanju prebojne misli

Tehnološki razvoj in produktno usmerjena zavest sta večinoma dajala prednost znanju in v podrejeni položaj potiskala modrost. čila. Pri znanju je drugače. Da se ohranja, ga je treba zapisati, shraniti v knjižnice in natančno posredovati.

Stara ljudstva so za prenos znanja in modrosti uporabljala predvsem mentorstvo.

Umik mentorja je bil povezan s stopnjo zrelosti učenca, njegovim celostnim razvojem in praktičnimi rezultati v dobro skupnosti. Tehnološki razvoj in produktno usmerjena zavest pa sta večinoma dajala prednost znanju in v podrejeni položaj potiskala modrost. To je vodilo v vse večjo površnost na ravni dojemanja in pomena odnosov.

Ponavadi znanje razvijajo in spreminjajo mlajši, starejši pa imajo sposobnost, da ga preoblikujejo v modrost. V starih civilizacijah so bili njegovi nosilci modreci (moški in ženske), spoštovane osebnosti bogatih izkušenj, ki so znali presoditi pomen in pomembnost podatkov, informacij, znanja, aktivnosti in razumeli njihov vpliv na življenje skupnosti. Tako je vsaka generacija igrala svojo vlogo glede na sposobnosti, ki jih je imela in razvila.

Prepletanje 05

so bili udeleženi vsi s sodelovanjem in uresničevanjem skupnih ciljev. Zato ni bilo nikoli pomembno, kdo je dobil prebojni navdih. Vsi so čutili, da so del procesa. Ti-

dobrini; kot sta voda in zrak. O modrosti, ki nastane z odprtim dialogom, poglobljenim razmišljanjem in opazovanjem ponavljajočih se dogodkov.

Pogosto se mi prikrade misel, ali si posamezniki res lahko v celoti lastimo izume, invencije, miselne preboje. Ali niso le posledica kolektivne zavesti prostora in časa, v katerem so nastali?

Vseživljenjsko učenje Keltov Zanimiv je tudi odnos do znanja v kulturi starih Keltov. Nikoli niso razvili lastne pisave. Želeli so, da so člani njihovih skupnosti izzvani k vseživljenjskemu učenju, ponavljanju, urjenju. Znanje in modrosti,

Ni pomembno, kdo doživi preboj, pomembno je, da se zgodi in da se znanje in modrost preneseta na druge. sti, pri katerem se je preboj v razmišljanju ali dejanju zgodil, je naučil še vse druge člane skupnosti. Iz njihove civilizacije zato ne poznamo velikih imen znanstvenikov, raziskovalcev niti modrecev. Poznamo pa njihovo izredno napredno znanje in modrosti o poljedelstvu, vesolju, gradbeništvu, življenju.

Takšen pristop lahko v našem času pomembno prispeva k oblikovanju sodobnega participativnega inovacijskega ekosistema, ki bo znanje in modrosti naše civilizacije čim hitreje razširil na celotno populacijo. Govorimo o znanju kot skupni

ki so jim koristili, so predajali med generacijami in skupinami po ustnem izročilu.

Tako so urili um, oblikovali bogate zgodbe ter s pripovedovanjem in verbalnim uče-

zane na presojo o dobrem in zlu. Njihovo izročilo je globlje, povezano z materjo Zemljo, očetom Soncem in človekom kot povezovalcem različnih svetov.

Zbor modrecev kot najvišja raven odločanja Med najbogatejše izkušnje našega prostora sodijo izročila Karantanije. Vrhovne odločitve so se sprejemale na kamnitih stolih okoli lipe, kjer so modreci presojali priporočila in odločitve kneza. Podobno načelo odločanja naj bi obstajalo tudi v vaseh. Vsak družina je imela menda svoj kamniti stol, enak med enakimi, ne glede na velikost ali premoženje družine. Iz tega izročila je črpal navdih Thomas Jefferson pri oblikovanju ameriške ustave; izkušnje preteklosti tudi danes navdihujejo generacije sodobnih mislecev, ki iščejo odgovore za nove modele učinkovitega vodenja in razvoja.

Modrost namreč izvira iz razumevanja soodvisnosti, razumevanja celote, razumevanja odnosov. Morda bomo na podlagi starodavnega znanja prvič v naši civilizaciji doživeli, da se bo ključ sprememb iz materialnih vzvodov preselil k razumevanju

Znanje je skupna dobrina, kot sta voda in zrak. njem tesneje povezovali skupnost. Hkrati so preprečili sovražnikom, da bi se lahko njihovega znanja polastili. Stare keltske zgodbe so polne življenja in le redko ve-

soodvisnosti. Morda bomo celo v našem življenju doživeli civilizacijski preskok. Morda smo prav na robu nastajanja nove civilizacije.

þ

71

zavest

Vrednost lastnega jezika Materinščina ni prestiž izbranih, temveč udobje celotnega naroda.

foto: Jorg Ceglar

Po sedmih letih delovanja se je Ustanova patra Stanislava Škrabca, ki sta jo osnovala Janez Škrabec in p. Stane Zore v imenu Slovenske frančiškanske province Sv. Križa, izoblikovala v živahno stičišče, ki podpira izobraževanje, prizadevanje za napredek in razvoj jezikoslovnih raziskav.

Polona Lovšin je umetnostna zgodovinarka. Z Ustanovo patra Stanislava Škrabca sodeluje od njene ustanovitve.

»Jeziki so neizpodbitno pomembni za identiteto skupin in posameznikov ter za njihovo miroljubno sožitje. So strateški dejavnik v približevanju trajnostnemu razvoju ter v skladni uskladitvi globalnega in lokalnega. (…) Jeziki štejejo, ko želimo pospeševati kulturno različnost, premagovati nepismenost, štejejo tudi pri kakovostnem izobraževanju, ki vključuje poučevanje v maternem jeziku v prvih letih šolanja. Štejejo v boju za večjo socialno vključenost, ustvarjalnost, gospodarski razvoj in zaščito avtohtonega znanja.« S temi besedami nas je pred dvema letoma ob mednarodnem dnevu maternih jezikov nagovoril generalni direktor Unesca gospod Koiči Macura. Njegove misli nazorno orišejo, da se v našem odnosu do lastnega jezika v času globalnih prevetritev ne more zrcaliti le domoljubna, morda rahlo naivna očaranost z milozvočnostjo materinščine, temveč odgovornost do jezika kot spiritusa agensa identitetne pripadnosti, razvoja, napredka in socialne blaginje.

zgodovinsko obdržal, se razvil v živ moderni jezik, sposoben, med drugim, tudi intelektualne govorice znanosti ter umetniške rabe, ne more biti zgodovinsko naključje. Zasluga ne gre le rodovom, ki so v vsakdanjem življenju uživali v njegovi rabi, temveč tudi tistim, ki so ga znanstveno utemeljevali in ga z jezikovno teorijo razvijali ter ščitili. Tudi danes si ne moremo privoščiti, da bi zanemarili vrednost in pomen znanstvenih dognanj in raziskovanja. Če bomo prizadevanje opustili, lahko slovenščina preide na stopnjo jezikovnega pešanja. Prav to še bolj izziva Škrabčevo ustanovo, da usmerja os svojega poslanstva v spodbujanje, omogočanje študija, znanstvenega raziskovanja ter populariziranja slovenskega jezika.

Triinštiridesetim obetavnim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije in jezikoslovja je Škrabčeva ustanova v šestih letih zaupala, da bodo nadaljevali ljubezen in odgovornost do materinščine. Tri izjemne strokovnja-

pomočjo omogoča bolj poglobljen študij, nosilce najpomembnejših jezikovnih spoznanj nagrajuje in izpostavlja v javnosti, ambicioznim raziskovalnim zamislim išče zavetje za uresničitev.

Tem ambicijam ne bi bila kos, če ne bi za lastni imperativ delovanja upoštevala mnenj, nasvetov in potreb znanosti, stroke ter s temi parametri snovala svojega poslanstva.

Od platnic do referenčne vloge »Kaj mi je bilo storiti? Zasadilo se je Cvetje, menda prvi slovenski mesečnik s platnicami, in ne vem, od kod mi je prišla misel: na platnice bom dal, kar bom napisal. Kdor si naroči Cvetje, dobi zraven platnice zastonj, če hoče, naj jih spravi, če mu niso všeč, naj jih zavrže ... Med tri tisoč naročniki bo sčasoma le mogoče komu kaj dopovedati,« je pisal p. Stanislav Škrabec, ko se je po zavrnitvi objave daljše jezikovne razprave v Slovenski matici odločil, da bo odslej objavljal svoje izsledke kar na notranjih platnicah Cvetja z vrtov sv. Frančiška, nabožnega farnega čtiva, ki ga je izdajal samostan pod Škrabčevo uredniško taktirko. Skromni listič, ki je izhajal v 3000 izvodih, je med znanstveniki zaslovel po njegovih jezikoslovnih razpravah, omogočil njihovo refleksijo, spodbudil nove razprave ter populariziranje, ozaveščanje v širši javnosti. Škrabčeva ustanova si prizadeva ravno to: da se bo še bolj okrepila in utrdila kot sistem, ki ima mobilizacijsko, povezovalno, referenčno in neposredno podporno vlogo znanju in znanosti.

Zasluga, da se je slovenščina obdržala, ne gre le rodovom, ki so jo uporabljali, temveč tudi tistim, ki so jo znanstveno utemeljevali in jo z jezikovno teorijo razvijali ter ščitili.

Negovati ljubezen in odgovornost do materinščine Slovenščina spada med velike svetovne jezike; 97 odstotkov teh je manjših od nje. Da se je jezik »peščice ljudi«

72

ke (prof. dr. Jožeta Toporišiča, Janka Modra, prof. dr. Martino Orožen) je nagradila za njihov življenjski prispevek v slovenističnem jezikoslovju. Pripravila je več odmevnih strokovnih posvetov doma in v tujini ter podprla konkretno znanstveno raziskovanje. Začrtano poslanstvo se je v nekaj letih razvilo v živahno stičišče, ki popularizira študij slovenskega jezika in drugih slovanskih jezikov, najodličnejšim s finančno

þ

popotnica

foto: Ljubo Vukelič

O modrosti

Sem Tomaž Bole.

Vsako jutro se vprašam, kdo sem in kaj je smisel mojega življenja: Ljubljančan, ki živi na deželi, človekoljub, pesnik, satirik, scenarist, režiser, novinar, organizator in producent, ljubitelj narave, predan veri in zaupanju v mlade, pronicljiv in zahteven poslušalec, nadarjen za odkrivanje nadarjenih …

Sicer pa direktor zavoda Gallus J.Carniolus, ustanovitelj Gallusovega sklada in soustanovitelj Ustanove Gallus, predsednik ZSU, Združenja slovenskih ustanov – fundacij. In član uredniškega sveta revije Prepletanje.

74

Moja kitara ima sedem strun in ogledalo na vratih je prozorno obrazi s slik se smehljajo obleke v omari plešejo kazalci na urah se obračajo po soncu steklenica whiskija se mi zdi skrajno pijana cigareta se bo pravkar zadušila v lastnem dimu sicer pa živim v praznem kaosu In moja soba je brez sten Mladenič pokončno hodi na svoji poti.

Samozavestno pogleduje naokrog: »Poglejte me, postaven sem, poln moči, vem, kaj hočem in kako bom izpolnil cilje, ki sem si jih zastavil. Elitna šola, na kateri sem z odliko diplomiral, mi je dala več znanja, kot bi si človek lahko mislil. V različnih društvih in klubih sem si pridobil veščine, s katerimi znam premagovati vse ovire. Starši in prijatelji so mi v srce položili vrline, ki me ščitijo pred hudobnimi in zloveščimi silami. Izkušenj ne potrebujem – časi so tako spremenljivi, da so že jutri lahko zastarele. Zadostujeta mi dober občutek za slutnje in seveda navdih, da se znajdem v pravem trenutku na pravem mestu. Svet je moj.

Pravzaprav, z mano se je sploh šele začel … Vse prej je bila samo podlaga, vse me je čakalo, da pridem in zajamem s polno žlico. Sem vodja današnjega časa.« Pa je čas res odločilna kategorija? Saj nisem zapisal, kdaj je bil ta mladenič mlad. Pravzaprav je to vedno, v vsaki generaciji. Ta naša uboga Zemlja se mora z vsakim mladeničem začeti na novo vrteti … Čas sploh ni pomemben. Večina od nas je prepričana, da

ga ima premalo. Kako radi prijateljem potarnamo: »Nimam časa!« Pa vendar, vsak dan nam daje, vsakomur od nas, štiriindvajset ur: darilo, ki ga moramo sami uporabiti zase tako, da smo ob uri osorej lahko srečni in zadovoljni ter hvaležni radodarnemu času. Pa smo tega sposobni? In je to že spoznal tudi naš mladenič?

Saj res. Ko sva se zadnjič srečala, mi je navrgel, naj ga neham gnjaviti s svojimi izkušnjami, češ da so preživete. Da je zdaj drugačen čas: akcija, prodornost, odprtost za nove prijeme, inovativnost – vse se dogaja na globalni ravni. Všeč mi je postal ta mladenič. Zelo je obetaven. Bister je.

Iznajdljiv. Tudi pameten je, kot kaže, še kar … Izkušen pač še ne more biti dosti, a saj za to mu ni dosti mar. Za vladanje ima dovolj ključnih lastnosti, zato se je pripravljen postaviti na čelo naroda. V dobro ljudstva in blaginjo dvorjanov? Kaj pa vrednote, da, obče človeške vrednote, ki dvigujejo homo sapiensa na tej Zemlji v bitje plemenite vrste? Jih pozna in sprejema ter uresničuje?

Torej. Vsak mladenič nekega dne sreča mladeniča … In tedaj se zave,

da sam to ni več. Da se je svet znova začel vrteti? Vse težave, ki jih je do tedaj uspešno rešil, so postale nepomembne, kajti nova generacija je ustvarila nove, da bo lahko zaživela in zavladala.

Nekaj mi pri vsem tem manjka. Spomnim se, da mi je nekoč srbski prijatelj z nasmeškom dejal: »Sam te nadmudrio, a?« Tu je kleč. Če je nekaj nad, mora biti nekaj tudi spodaj. Temelj. Bistvo vsega. MODROST. Ne da se je naučiti, ne da se je kupiti, ne da se je izkusiti. Je posledica. Pride, ko si zrel in odprt, da jo sprejmeš v svoje srce. In jo daješ in deliš z drugimi. Ne za denar. Za plemenito poslanstvo.

In kaj lahko stori mladenič najmlajše generacije, da bo boljši in plemenitejši od svojih predhodnikov? Nauk modrosti je preprost: poslušati in SLIŠATI modrece.

Knjiga Ji Čing, vodnjak modrosti, pravi, da je kaos najboljše stanje za začetek reda in prenove. Na dušo nam polaga plemenito misel: »Tudi najboljša voda je samo potencialna osvežitev, če je ne zajamemo …« Dragi mladenič, zajemi in pij vodo iz vodnjaka modrosti.

þ

GENERALI ZAVAROVALNICA Varnost ni naključje.

Je naša vizija in poslanstvo.

In je vaša izbira.

Izberite največjo tujo zavarovalnico v Sloveniji s 175-letno tradicijo na zavarovalnem trgu v okviru Skupine Generali.

Izberite uspeh, ki temelji na odgovornih in strokovnih odnosih.

Izberite inovativnost, tradicijo in mednarodno ozadje svetovnih trendov.

Izberite znanje, ki ga namenjamo vaši varnosti in vaši varni prihodnosti.

Izberite Generali Zavarovalnico za življenjskega sopotnika na poti vaših sanj.

Brezskrbni pod okriljem leva.

www.generali.si