Medicina danes, september 2014

Sreda, 10. Septembra 2014, št. 11/12 I UREDNIŠTVO: 01 30 91 506 I e-pošta: medicina-danes@finance.si I naročnine: 080 15 80 I www.medicina-danes.si

Kdo je»železna« dama z rož'cami Karizmatična političarka in funkcionarka Marija Milojka Celarc Kolar je bila ves čas glavna kandidatka za ministrico za zdravje.

Kdo je gospa, ki ima rada red in disciplino, fotografski spomin za številke in poleg davčnega v drobovje pozna tudi zavarovalniški sistem?

Je, mimogrede, tudi odlična poznavalka zelišč in prepričana, da človek za svoje zdravje največ lahko stori sam. > 6

Obetavne nove tehnologije v zdravstvu Elektronski karton, črtne kode in radiofrekvenčni označevalci: veliko prednosti, a visoke cene > 8 medicina-DANES.si

Pulmologija

Kardiologija

»Na pohodu so biološka zdravila za zdravljenje astme« > 14

Dvosmerna povezava med psoriazo in srčnožilnimi obolenji > 27 Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

1

2014

Strokovna revija Medicina danes razpisuje

NATEČAJ ZA PRIZNANJE DOBRA PRAKSA 2014 Priznanje revije Medicina danes Dobra praksa 2014 bomo podelili za najinovativnejšo prakso oziroma najboljšo iniciativo zdravstvenega tima.

IZBOR Prijavljene prakse ali iniciative bo pregledala, razvrstila in o najboljši odločala strokovna komisija, v kateri bodo medicinski strokovnjaki iz klinične prakse in predstavniki uredništva Medicine danes.

NAGRADA Zmagovalni zdravstveni tim bo prejel priznanje Dobra praksa 2014, ki bo tretje leto podeljeno decembra 2014 na slavnostni prireditvi revije Medicina danes. Po izboru bomo o vseh prijavljenih praksah in iniciativah poročali v Medicini danes, zmagovalni tim pa bo predstavljen ekskluzivno.

PRIJAVA Prakso ali iniciativo lahko prijavi en ali več članov tima, tudi zunanji predlagatelji, ne le člani timov sami.

Prijave sprejemamo do 30. novembra

2014 prek spletnega obrazca, dostopnega na www.medicina-danes.si/dobrapraksa

Vabimo vas,

da prijavite delo svojega ali izbranega tima.

Veselilo nas bo.

Več informacij o razpisu: medicina-danes@finance.si I www.medicina-danes.si/dobrapraksa

2014

DOL

GOR

Prof. dr. Andrej Janež, doc. dr. Mojca Jensterle Sever, doc. dr. Tomaž Kocjan

Uvodnik Zaščiti za vsaj osem let Štirivalentno cepivo proti HPV omogoča zaščito vsaj osem let, so pokazali izsledki nove, osem let trajajoče, randomizirane, dvojno slepe s placebom kontrolirane študije, objavljene v avgustovski številki strokovne publikacije Pediatrics. Nihče izmed udeležencev raziskave, ki so bili cepljeni še pred najstniškim obdobjem, v času trajanja študije ni razvil nobene bolezni ali stanja, povezanega s HPV, so še sporočili raziskovalci.

Raziskavo, v katero je bilo vključenih 1.781 spolno neaktivnih fantov in deklet, ki so bili v času cepljenja stari od devet do 15 let, je financiralo podjetje Merck. Število protiteles osem let po cepljenju je zelo dobro in kaže, da obnovitveni odmerki ne bodo potrebni, je dejal vodilni raziskovalec dr. Daron Ferris, direktor epidemiologije HPV in preventivnega programa v Georgia Regents University v Atlanti. Poudaril je pomembnost cepljenja z vsemi (tremi) odmerki cepiva. »Tretji odmerek je poživitveni odmerek, ki zagotavlja dolgoročno zaščito,« je pojasnil. Na. Me.

Finska študija

Multimodalna metoda uspešna proti Alzheimerjevi demenci Prva randomizirana in kontrolirana študija, v katero je bilo vključenih 1.260 starejših odraslih, je potrdila preventivni učinek multimodalne metode za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih zmožnosti.

V dveletni študiji Finger se je izkazalo, da redna telesna dejavnost, ustrezna prehrana, kognitivni trening, socialni stiki in nadzor nad dejavniki tveganja pozitivno vplivajo na ohranjanje spoznavnih zmožnosti. V raziskavi, ki so jo finski znanstveniki predstavili na letošnjem svetovnem kongresu o Alzheimerjevi demenci (AD) sredi julija v Köbenhavnu, so sodelovali od 60 do 77 let stari udeleženci obeh spolov z različnimi dejavniki tveganja za kognitivni upad in AD, vendar še brez znamenj težav. Meritve kognitivnega stanja udeležencev ob začetku študije, po letu dni in na koncu so pokazale statistično pomembne razlike med intervencijsko in kontrolno skupino, pri čemer se je prva skupina bolje izkazala tako na testiranju spomina in izvršilnih funkcij kot hitrosti kognitivne predelave. »Z ustreznim življenjskim slogom in kombinacijo precej običajnih ukrepov je torej, kot kaže, mogoče spremeniti tudi svoje kognitivne sposobnosti,« pomen študije zlasti za področje preventive pred AD pojasnjuje nevrologinja asist. dr. Milica Gregorič Kramberger. Kot nam je pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni, ki je 21. septembra, še povedala sogovornica, je nacionalni program za demenco, s katerim bi lahko med vsemi vejami zdravstva omogočili sodelovanje v preventivi pred demenco, v pripravi. T. K.

Nekaj optimističnih za jesen MINISTER.

Lucija B. Petavs, odgovorna urednica

Našla sem tri stvari, ki delajo jesen optimistično: prihaja novi minister, regulatorji postajajo bolj naklonjeni potrebam bolnikov, v slovenskem zdravstvu pa je veliko dobrih praks in timov, ki odlično delajo.

Pomagajte nam jih odkriti!

Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Anja Jurič Telefon: 01 30 91 514; faks: 01 30 91 575 Neodvisni strokovni časopis za zdravnike, E-pošta: anja.juric@finance.si zobozdravnike in farmacevte Trženje naklade: Odgovorna urednica in poslovni vodja: Direktor: Miha Eržen Lucija B. Petavs Naročnine: Andreja Novak Cafuta IZVRŠNA UREDNICA: Telefon: 080 15 80; faks: 01 30 91 585 Nataša Medvešček E-pošta: narocnine@finance.si Telefon: 01 30 91 506; faks: 01 30 91 515 Oblikovanje: Irena Buha Marolt E-pošta: lucija.petavs@finance.si Tehnična urednica: Maja Volk E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si E-pošta: maja.volk@finance.si Uredniški svet časopisa: prof. dr. Uroš Golobič Ahčan, dr. med., Matija Gorjanc, dr. dent. med., asist. Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Blaž Mrevlje, dr. med., prof. dr. Borut Štrukelj, mag.

Lektoriranje: Andreja Mavsar farm., prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.

medicina-DANES.si

Virus ebole, ki je bil marca letos zaznan v Gvineji, se še vedno širi in je do zdaj zahteval več kot 1.900 življenj.

Tim s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana je v avgustovski ediciji ugledne strokovne revijeThe Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism objavil izvirni članek o potencialni novi terapevtski tarči pri debelih ženskah s policističnim sindromom.

Aleš beno

Cepivo proti HPV

Ebola

Ministra za zdravje bomo, kot kaže, vendarle dobili razmeroma hitro, kar je dobro. Na žalost. Na žalost pravim zato, ker bi moralo delo na ministrstvu kljub političnemu zastoju teči nemoteno. Tako je v normalnih državah, pri nas pa ne, ker nimamo nobene strategije razvoja zdravstva, ne vemo, kaj moramo storiti in česa se lotiti najprej. Ni prioritet, ciljev in razvoja. Če bi strategija obstajala, barva ministra ne bi bila tako pomembna in delo bi teklo tudi ob menjavah ministrov.

Morda počasneje, teklo pa bi. Uslužbenci ministrstva pa kofetkajo in predlogi dokumentov, ki so nastali pod taktirko prejšnjih ministrov, so varno spravljeni po predalih. Ko bo prišel novi, jih bo skopiral - nekaj je tako ali tako treba z zdravstvom narediti - in dodal še kakšno pripombo v svoji barvi. Tako je bilo doslej, bo tokrat kaj drugače. Vse od našega zadnjega slišanja v julijski reviji Medicina danes je bilo glavno ime najverjetnejše ministrice za zdravje ime Milojke Kolar, dolgoletne karizmatične političarke in funkcionarke. Miro Cerar se je odločil, da bo seznam kandidatov objavil tik za tem, ko našo revijo stiskajo. Ta hip torej ne vem, ali ji je uspelo priti v nabor Cerarjevih ministrov za področje zdravja, toda mirno lahko rečemo, da bo gospa, ki ima menda fotografski spomin za številke, ljubi red, disciplino in pozna sistem zavarovalnic, tudi zdravstvenih, hkrati pa visoko kotira med Cerarjevimi zaupniki, še kako krojila spremembe v financiranju zdravstva. Ki se, hočeš nočeš, morajo zgoditi.

INOVACIJE.

Medicino so v prvem polletju precej razveselili inovativni regulatorni ukrepi z družbeno koristnostjo - ki v primeru registracijskih postopkov zdravil celo rešujejo življenja -, o katerih sicer lahko slišimo z druge strani Atlantika. Toda kljub vsemu so dobrodošli in so nov veter v ja-

drih agencije FDA, ki je za odobritev novih zdravil odgovorna v ZDA. Omenjena agencija je v zadnjem letu poleg inovativnega statusa prebojnih zdravil (Breakthrough Therapy Designation) proaktivno pristopila tudi v klinično raziskavo s povsem revolucionarno strukturo. O raziskavi LungMAP, ki se je pravkar začela v več zdravstvenih centrih ameriških zveznih držav, smo sicer poročali v junijski številki Medicine danes. Na kratko: to je raziskava, ki bi terapije, zaradi pomanjkanja katerih nabor terapij onkologe spravlja v hudo stisko, v klinično prakso spravila veliko prej. Omenjena raziskava bi v populaciji bolnikov s skvamoznoceličnim rakom pljuč prav lahko kmalu privedla do izjemno zaželenih kliničnih posledic.

Primer je vreden posnemanja, lahko bi ga povzeli in razvijali tudi v vse bolj »zbirokratizirani« Evropi, ob njem pa bi se lahko zamislili tudi uradi v naši ožji domovini. Gre namreč za povsem nov trenutek pristne birokratske kreativnosti, ki – kot na najboljši način kaže primer agencije FDA – očitno ni omejen le na realno gospodarstvo, ampak lahko prinese dobro tudi v javni službi.

TIMI.

V uredništvu se že zelo veselimo zmagovalca našega natečaja Dobra praksa 2014. Izbor bo že tretje leto, glavni namen natečaja pa ni poiskati strokovno najboljše dobre prakse, temveč dobro prakso, tim, ki skupaj najbolje deluje in zaradi tega bolniku lahko ponudi še večjo dodano vrednost. Vabimo vas, da se prijavite ali pa prijavite koga drugega.

Vse informacije so na spletni strani (www.medicina-danes.si/dobrapraksa). Nagrado bomo najboljšemu timu podelili februarja na dogodku na ljubljanskem gradu.

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si

ni v prosti prodaji. Je ‘usepaper’, uporabni časopis, ki objavlja Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o. novice, pomembne za strokovno delo svojih bralcev, ter jim svetuje in pomaga tudi pri njihovih poslovnih in zasebnih Direktor in urednik: Peter Frankl odločitvah v zvezi z denarjem, davki in predpisi. Strokovno javnost združuje tudi na spletnem portalu Naslov: Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana www.medicina-danes.si.

Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 KODEKS: Novinarji časopisa Medicina danes upošte­va­jo E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­ TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 Časopis izhaja enkrat mesečno, prodajna cena izvoda je 5,00 EUR (DDV: 9,5%).

Na leto izide 16 številk.

Medicina danes je neodvisen strokovni časopis za zdravnike, zobozdravnike ter farmacevte in

stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je časopisa Medicina danes so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­ stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je časopisa Medicina danes je od po­ne­ delj­ka do če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska Časopis Medicina danes izhaja v sodelovanju z Medicine Today International, ki izdaja časopise za strokovnjake iz zdravstvene panoge na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem, Danskem in v Estoniji.

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor TISK: Medicino danes tiska Nanoti, d. o. o., Medvode ISSN: 1855-5853 Natisnili smo 2.500 izvodov.

Naslednja številka izide v sredo, 8. oktobra 2014.

Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

3

Novice

Koalicijska pogodba predvideva, da se na novo določijo pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije in uredi področje specializacij. Te ne bodo več del odhodkovnih postavk ZZZS, prav tako ne pripravništvo in terciar I.

Zdravstvena reforma ZDAJŠNJE koalicije

»Odprava dopolnilnega zavarovanja je precej realna«

Tako meni večina poznavalcev našega zdravstvenega sistema, s katerimi smo se pogovarjali. Še vedno pa ni jasna oblika dajatev, ki jo koalicijska pogodba predvideva ob odpravi dopolnilnega zavarovanja. Pogledali smo tudi nekatere druge ukrepe, predvidene v koalicijski pogodbi, in kaj prinašajo v zdravstveni sistem.

Pomisleki pri dajatvi

Koalicijska pogodba ob odpravi DZZ predvideva njegovo nadomestitev z dajatvijo. Dr. Keber priznava, da se boji, da ne bi uporabili najbolj logičnega modela - to je preprosto prenesti DZZ v OZZ z zvišano prispevno stopnjo delojemalcev. »V tem primeru imamo enak sistem, isto administracijo, novih stroškov ni. Gre za pregleden sistem ene zavarovalnice. Nakazuje pa se uvedba novega davka. A to pomeni nove stroške,« opozarja Keber. To pa se ne bi zgodilo, nadaljuje sogovornik, če bi se ta dajatev, če se že ne bi vključila v OZZ, vključila v nek drug že obstoječi davek. Na primer dohodnino. »To bi bilo morda celo dobro, saj bi se oblikoval mešani model financiranja

4

Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

zdravstva, torej sofinanciranje države po Beveridgovem modelu, in ne čisti Bismarckov model prek dosedanjega namenskega davka za zdravstvo, ki ga imamo zdaj.« Mešani model podpira večina strokovnjakov v svetu, še pravi Dušen Keber, ima ga več kot polovica evropskih držav.

Irena Herak

Nova obvezna zdravstvena dajatev bo porabljena za financiranje tekoče porabe zdajšnje javne zdrav­ stvene mreže, torej za to, da se ne bi nič spremenilo, je prepričan zdravnik in pravnik

Najverjetneje dvig prispevka

Da bi bila zdravstvena dajatev tipični Fidesa Bojan Popovič. direktni davek, je najbolj pošteno, če nočemo, da dajatev udari po žepu samo delavce, meni zdravnik in pravnik Fidesa Odprava Bojan Popovič.

DZZ in njegova Takšna je, kot pravi, tudi pranadomestitev ksa v državah, ki z dajatvijo zdrav­stveno dajatev imajo. Vendar pa glede na minule izkušnje meni, da Zasebne zava­ slovenska politika ne bo ubrala te poti. Najverjetnerovalnice naj se je bodo prispevek za zdrav­stvo z ukvarjajo s tistim današnjih 6,36 odstotka dvignili na denimo 8,36 odstotka, kot druge po svetu: pravi, »s tem pa bi ohranili da dejansko ponuvse nelogičnosti in neenakoZdravstveni merne obremenitve med zavezanci, ki jajo storitve, ne pa domovi v središče jih današnji sistem povzroča«. Popovič doplačila.

V tem pri­ Utrditev položaja meni, da bo to najbolj prizadelo zakozdravstvenih domov kot nito zaposlene delavce in upokojence meru ne vidim težav osrednjih nosilcev in z najmanjšimi in največjimi dohodki. za njihovo dejavnost, organizatorjev zdravstvene Druga možnost je uvedba progresivne dejavnosti na zaokroženem meni nekdanji minister za obremenitve, tako da tisti z najmanjgeografskem območju. zdravje dr. Dušan Keber. šimi dohodki ne bodo plačevali nič, tisti s povprečnimi plačami pa denimo 10,36 odstotka, razmišlja sogovornik. »Najbolj razbremenjeni pa bodo seveda še vedno utajevalci in premožni posamezniki, ki se preživljajo iz pasivnih dohodkov; ti še naprej ne bodo plačevali v glavnem nič.« odstotkov izvajalcev na primarni ravni v zahodni Irena Herak

N

ačeloma je videti, da so razmere boljše kot kadarkoli - prišlo je do nekakšnega konsenza, očitno je bilo za to potrebnih deset let in izguba skoraj milijarde, ki je končala v rokah izvajalcev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in bi bila lahko namenjena zdravstvenemu sistemu oziroma pravicam državljanov, danes pravi dr.

Dušan Keber, prvi minister za zdravje, ki je želel DZZ odpraviti. Podobno namero so nakazali skoraj vsi njegovi nasledniki. Čeprav optimističen, po drugi strani nekdanji minister dodaja, da že vidi »vse zametke kampanj, manipulacij in lažnih argumentacij, ki bodo pomenile velike preizkuse za to vlado, ali sama v resnici razume, zakaj je potrebno in koristno odpraviti dopolnilno zavarovanje«.

Razlog je zelo banalen, pravi dr.

Keber. »DZZ je samo oblika zbiranja dodatnega denarja za tiste pravice, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ). Iz prostovoljnega se je spremenilo v obvezno prostovoljno.

Hkrati je to zavarovanje krivično, ker temelji na premijah, ki jih plačujejo vsi enako, medtem ko je obvezno zavarovanje bolj pravično, saj temelji na solidarnosti, na odstotku naših dohodkov. Še en razlog za odpravo je 50 milijonov evrov sredstev, ki se porabijo le za njegovo delovanje,« utemeljuje sogovornik.

Ob dajatvi tudi krčenje košarice?

Za bolnike odprava DZZ ne pomeni premika na bolje, meni Bojan Popovič. »Ideja koalicije ni v tem, da bi bolje poskrbela za bolnike, temveč za ohranitev statusa quo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) jim je pomembnejši kot bolniki. Videti je celo, da nameravajo

80

Evropi je približna ocena deleža zasebnikov, pravi družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič.

»Na Švedskem so ugotovili, da je liberalizacija trga na primarni ravni z večjim številom zasebnih izvajalcev v zadnjih letih za deset odstotkov povečala zadovoljstvo s storitvami in dostopnost za bolnike ob istih stroških. V raziskavi, pred nedavnim objavljeni v ZDA, so proučili tisoč izvajalcev in milijon njihovih bolnikov ter ugotovili, da je verjetnost za hospitalizacijo 30 odstotkov manjša pri bolnikih, ki se zdravijo v malih zasebnih ambulantah, kot pri tistih, ki se zdravijo v velikih zdravstvenih domovih. Temelj kakovostne oskrbe v družinski medicini je vzpostavitev dolgoročnega pristnega odnosa z bolniki.

Pri tem je pravni status izvajalca irelevanten.« medicina-DANES.si

Nad zdravnike dvoživke

Barbara Reya

To je zavajanje! Za to ni razlog obstoj takšnih zdravnikov sam po sebi!

Težava je, da ni ločnice med javnim in tržnim, ta pa seveda ne more biti nič drugega kot družbeni konsenz o tem, katere storitve hočemo pridobiti po solidarni poti in katerih ne. Potem bomo lahko imeli zdravnike, ki delajo za javno mrežo in trg, ampak znotraj javnih izvajalcev. Vsi smo hitro za to, da imamo splošnega zdravnika, ki je koncesionar. Ko pa govorimo o tem, da bi tudi javni izvajalci izvajali tržne dejavnosti, vsi hitro zagovarjamo potrebo po ohranitvi javnega zdravstva, poudarja doc. dr. Petra Došenovič Bonča, ki se na ekonomski fakulteti ukvarja z zdravstveno ekonomiko.

Od vseh, ki so s svojim (ne) ukrepanjem odgovorni za razrast korupcije, bomo zahtevali osebno odgovornost.

Ukrep prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike, pozdravlja. Hkrati opozarja, da samo odprava korupcije ne bo zagotovila dovolj sredstev, da bi delali »tisto, kar znamo in kar od nas bolnik pričakuje«.

Potrebujemo dotok svežega denarja v zdravstvo v višini 200 ali 300 milijonov.

Urban Štebljaj

Samo dolg naše največje bolnišnice do dobaviteljev znaša sto milijonov, dodaja.

Skupna javna naročila, javna objava cen Predvideva se poenotenje in standardizacija materialov, opreme, zdravil in IT-sistemov.

Imamo status javnega zavoda, katerega poslovna avtonomija je preveč omejena s strani države, zato ne moremo zagotoviti optimalne poslovne učinkovitosti sistema OZZ,

Današnje pavšalno prepovedovanje dela pri drugem delodajalcu je čezmeren poseg v svobodo dela, ki bo povzročil samo to, da bodo državi delali stroške tudi bolniki, ki so do zdaj obiskovali zasebne ambulante.

»Povsod po svetu obstaja možnost, da zdravnik dela v javnem in zasebnem sistemu. Marsikje imajo lahko zdravniki tudi znotraj javne bolnišnice zasebne bolnike. Res pa je, da povsod, kjer možnost dela v obeh sistemih obstaja, obstajajo tudi določena pravila. In temeljno pravilo je, da zasebna storitev ne sme biti pogoj za pravočasen dostop do javne storitve in – po drugi strani – zasebne storitve zdravnik ne sme zaračunati državi,« pravi zdravnik in pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič.

pravijo na ZZZS, ki ga vodi Samo Fakin. »Zato pričakujemo, da bo imel ZZZS po zgledu sorodnih držav z javnim zdravstvenim zavarovanjem (Avstrija, Nemčija) poseben status bolniške blagajne, ki jo bodo prek organov upravljanja in nadzora neposredno upravljali plačniki prispevkov.« Tako bi se denimo lahko neposredno pogajali s predstavniki sindikatov v zvezi s plačno politiko v zdravstvu, pravijo. Zdaj smo iz teh pogajanj izločeni, čeprav stroški dela pomenijo približno 60 odstotkov vseh odhodkov ZZZS za zdravstvene dejavnosti.

uvesti obvezno dajatev in hkrati tudi skrčiti košarico. Mislim, da se zavedajo, da bodo z obvezno dajatvijo zbrali manj denarja, kot ga danes zberemo z DZZ. Kar je logično: s prisilo vedno zberete manj denarja kot z uspešnim ekonomskim projektom,« pojasnjuje. Kako pa bodo ukrep občutili zdravniki? »Še naprej se bomo bojevali s plačno uravnilovko, saj bo denarja manj kot do zdaj. Vodstva si bodo izmišljevala čedalje neumnejše varčevalne ukrepe, na koncu leta pa se bo izkazalo, da so porabili za približno pet odstotkov več kot leto prej in da so kljub 'najstrožji prepovedi zaposlovanja' zaposlili celo četo raznih 'neizogibno potrebnih' parazitov. In si bodo potem ta vroč kostanj podajali na relaciji zdravstveni zavodi–ZZZS–državna zakladnica. Nato bodo iskali grešne kozle in jih praviloma našli bodisi pri zdravniških plačah bodisi pri 'razvajenih' bolnikih,« je kritičen pravni svetovalec Fidesa. medicina-DANES.si

Irena Herak

Ničelna toleranca do korupcije

Obstoj zdravnikov, ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu, ustvarja sistemsko korupcijsko tveganje, zato bi bilo treba v zvezi s tem urediti zakonodajo.

Okrepitev zasebnih sredstev

Večja avtonomnost in odgovornost ZZZS

Odprava DZZ, kot ga predvideva koalicijska pogodba, ni možna, pa meni doc. dr.

Petra Došenovič Bonča, ki se na ekonomski fakulteti ukvarja z zdravstveno ekonomiko. Z makroekonomskega vidika je samomorilsko uvajati ukrepe, ki bodo negativno vplivali na edini »resni« generator gospodarske rasti, to je izvoz, pravi. »Naivno je namreč pričakovati, da predlagani ukrep ne bi vplival na stroške dela. Če hočemo z novimi prispevki ali dajatvami uveljaviti solidarnost, potem morajo biti te obvezne, s tem pa postanejo strošek.« Celotni delež za zdravstvo v BDP je mogoče občutneje povečati samo z okrepitvijo zasebnih sredstev v financiranju, je prepričana sogovornica. »Reformo bo treba izpeljati tako, da bomo po pravi poti in za prave stvari zbirali zasebna sredstva, ne pa da jih bomo skoraj v celoti zbrisali z zemljevida.« Kot tretji razlog proti odpravi DZZ doc. dr. Došenovič Bončeva opozarja, da je treba upoštevati, da se prebivalstvo tudi v Sloveniji stara in da vse več sredstev zahteva obravnava kroničnih

bolezni. »Področja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji še nismo zadovoljivo uredili.

Zdaj pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju opozarjamo na solidarnost. Kako jo bomo zagotovili na področju dolgotrajne oskrbe?

Bomo raje to področje prepustili zasebnim prostovoljnim zavarovalnicam?« se sprašuje.

Je odprava DZZ konec za katero od zavarovalnic?

»Lahko bi pomenila tudi konec za katero od njih,« je za časnik Finance priznal predsednik Slovenskega zavarovalnega združenja Drago Cotar, ki upa, da se to ne bo zgodilo.

Spremembe v zdravstvenem zavarovanju in košarici pravic je gotovo treba narediti, a premišljeno, trdi. Kot še opozarja, bi odprava DZZ gotovo prinesla tudi precej pravnih zadreg, vprašanje denimo je, čigave so rezervacije, ki so jih zbrale zavarovalnice, in kaj storiti z njimi.

Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

5

Novice Najverjetnejša kandidatka za ministrico za zdravje

Če »železna« dama ne bo na Štefanovi ulici, bo pa višje

Marija Milojka Kolar Celarc

D

an pred oddajo številke Medicine danes – v tisk smo jo poslali tik pred odločitvijo Mira Cerarja o ministrskih kandidatih – je bilo najverjetnejše ime ministrice za zdravje Marija Milojka Kolar Celarc. Po nekaterih neuradnih informacijah naj ne bi bila več v igri, po drugih pa naj bi – če ne bo ministrica – zagotovo šla v kabinet premiera, saj naj bi bila eden njegovih ključnih kadrov. Kolarjeva ima bogato politično in funkcionarsko kariero. Pod finančnim ministrom Mitjo Gasparijem je bila izjemno karizmatična državna sekretarka. Sodelavci so vedeli povedati, da so bile njune strokovne debate precej »glasne«. Ker je uvedla DDV, so jo ljudje na cesti pozdravljali: »O, živijo, DDV!« Po sedmih letih ministrstva je odšla v Zavarovalnico Triglav za notranjo revizorko.

Seveda njeno mesto – ko se je spet vrnila na ministrstvo kot glavna za davčno politiko – ni bilo všeč vodilnim na zavarovalnici, ki se z državo ni najbolje razumela.

Zgodovina se ponavlja

Drži: na zdravstveno ministrstvo bo Kolarjeva – če bo – prišla z zdravstvene za-

6

Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

Media Credit

Za zdaj ne vemo, kaj lahko pričakujemo od Milojke Kolar, če bo zdravstvena ministrica. Toda tudi če ministrstva ne dobi, naj bi bila med ključnimi kadri Mira Cerarja. Ima dolgoletno politično kariero na finančnem ministrstvu in tisti, ki so imeli z njo dobre izkušnje, jo ocenjujejo kot pošteno. Tisti, ki imajo z njo slabe izkušnje, pravijo, da je trmasta in maščevalna.

Oboji pa so poudarili njeno neizmerno delavnost.

varovalnice Vzajemna. Kot predsednica uprave Vzajemne je bila v raziskavi revije Manager leta 2012 na četrtem mestu med najvplivnejšimi Slovenkami. Na Vzajemni se od Kolarjeve niso najlepše poslovili. S stolčka je strmoglavila: po trditvah Vzajemne zaradi nedoseganja poslovnih rezultatov, po trditvah Kolarjeve pa zaradi tega, ker naj bi se zavzemala za znižanje premije za prostovoljno zavarovanje.

Nasprotno, trdi Vzajemna, želela ga je zvišati, in to brez argumentov. Resnica je najbrž nekje vmes, vsekakor pa od tod izvirajo nekatere neuradne trditve, da se bo Vzajemni za ta razplet še maščevala.

In to tako, da bo speljala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tisti, ki so spremljali njeno delo na finančnem ministrstvu, kjer je sooblikovala davčni sistem in bila nekaj časa vršilka dolžnosti direktorja davčne uprave, pravijo, da se bo gotovo najprej lotila stvari, ki jih razume. In sistem zavarovalništva to vsekakor je. Mirno dodajmo: doslej še noben minister za zdravje ni dobro razumel financ. Dragi bralci, vi verjetnega ministra v Cerarjevi vladi zdajle najbrž že poznate. Tudi če to ni Kolarjeva, zgodba

s spremembami financiranja zdravstva s tem ni kar tako končana. »Neprijetna« zgodba z nepremičnino?

Leta 2004 se je Kolarjevi zgodila negativna medijska »zgodba«, ki lahko po trditvah nekaterih močno vpliva na njen položaj v Cerarjevi vladi. Njeni zagovorniki pravijo, da je medijski konstrukt, po trditvah nasprotnikov pa ima dama v tej zgodbi precej masla na glavi. Spomnimo: leta 2001 je družina Kolar Celarc od zasebnika kupila štiri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče pod izolsko bolnišnico za takratnih 20 nemških mark za kvadratni meter. Ko so ga začeli urejati, so na parceli odkrili dva komunalna jaška. Bolnišnici so predlagali, da del parcele zamenjajo za drugo parcelo, v nasprotju s prvo – zazidljivo. Doplačala naj bi premalo denarja. Odgovora, ali je pri tem res šlo za oškodovanjae ali ne, še danes ni.

in intervjujev. Nam najljubši je bil »prostočasni« portret Kolarjeve v Managerju, kjer je – v vlogi prve dame Vzajemne – opisala svojo ljubezen do zelišč. »Okrog njene hiše, pod katero se razprostira Logatec, skorajda ni bilke, o kateri ne bi vedela povedati njenih zdravilnih učinkov. V tem je prava enciklopedija in podatke stresa iz rokava, ko na vrtu razkazuje meto, timijan, ognjič, rožmarin, pehtran, koriander, majaron, žajbelj, šentjanževo rožo ... Iz njih izdeluje mazila, tinkture, čaje, sokove, olja in celo mila, ki jih ob novem letu uporabi tudi kot darila za bližnje. Garažne police so lekarna v malem. Znanje iz zeliščarstva je pridobivala tudi na različnih tečajih, na katerih je presedela 90 ur, poleg tega je aktivna v logaškem društvu zeliščarjev,« so zapisali v Managerju.

Je možnost za ureditev alternativne medicine v Sloveniji, če bo ministrica za zdravje?

Logaška Pehta

Milojka Kolar se kot uradnica nikoli ni pretirano skrivala pred javnostjo, zato je bilo o njej objavljenih veliko portretov

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si medicina-DANES.si

70

mladih zdravnikov bo jeseni okrepilo zdravstvene domove, ki so najbolj obremenjeni z vzporednim opravljanjem urgentne službe ob rednem delu.

Dodatna sredstva družinski medicini

Del sredstev v prihodnje tudi za financiranje predvidene izenačitve plačnih razredov IGOR MUŽEVIČ, specialist družinske medicine in predsednik sindikata Praktik.um Aleš Beno

Finančna krepitev primarne ravni z aneksom 1 k Splošnemu dogovoru za letošnje leto ambulantam družinske medicine prinaša nekaj več sredstev že z julijem.

Jeseni bodo urgentne službe okrepili še mladi zdravniki.

V

lada Alenke Bratušek je le držala obljubo in za krepi­ tev primarne ravni namenila dodatnih 8,5 milijona evrov na letni ravni in še 1,7 milijona evrov dodatka za okrepljene ambulante. To bo zadostovalo za zaposlitev 70 novih zdravnikov brez specializacije.

Razbremenjene ambulante, ki opravljajo vzporedna dežurstva

Jeseni bodo mladi zdravniki začeli dela­ ti v zdravstvenih domovih, ki so najbolj obremenjeni z vzporednim opravlja­ njem urgentne službe ob rednem delu, pravi specialist družinske medicine in predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič. Odzivi njegovih kolegov so večinoma zelo pozitivni. »Nekatere pa je strah, da bi se s tem nehal projekt ločitve urgentne službe od rednega am­ bulantnega dela, vendar bomo pri tem vsekakor vztrajali,« je jasen.

Kaj dodatna sredstva pomenijo za ambulanto oziroma delo v tej?

»To je odvisno od tega, v kakšnem stanju je bil posamezen zdravstve­ ni dom ali ambulanta s koncesijo na začetku krize. Nekateri bodo vlagali v zamenjavo že zdavnaj zamortiziranih sredstev, drugi bodo lahko zaposlili ali najeli dodaten zdravniški kader,« od­ govarja Muževič. Končno se bo začela bolj spoštovati kolektivna pogodba v zvezi z izobraževanjem zdravstvenih delavcev, pravi, saj je bilo v krizi prvo prizadeto prav financiranje izobraže­ vanja. »V prihodnje pa bo del sredstev namenjen financiranju predvidene ize­ načitve plačnih razredov zdravnikov s preostalimi specialisti in spodbujanju medicina-DANES.si

V prihodnje bo del sredstev namenjen financiranju predvidene izenačitve plačnih razredov zdravnikov s preostalimi specialisti in spodbujanju zaposlovanja zdravnikov v odročnih krajih. zaposlovanja zdravnikov v odročnih krajih,« napoveduje sogovornik.

Dodatna sredstva: manj napotitev ali le preprečevanje zloma?

Dolgoročno ta dogovor prinaša prihran­ ke na primarni ravni in predvsem več časa, namenjenega bolnikom, so finanč­ ne učinke aneksa komentirali na vla­ di. Zato bo po njihovem mnenju manj napotitev k specialistom, saj se bo več zdravstvenih storitev lahko opravilo pri zdravnikih na primarni ravni. »Sprejeti ukrepi pomenijo predvsem stabilizacijo trenutnih razmer in pre­ prečevanje dodatne erozije zdravstve­ nega sistema v celoti. Dejansko ne gre za nova sredstva, ampak le za vrnitev

Nujno moramo spremeniti kolektivno pogodbo. financiranja na raven iz leta 2012, kar je, upoštevajoč inflacijo, še vedno slab­ še financiranje kot tisto iz leta 2007, ko je realno bilo 16 odstotkov več sredstev kot zdaj,« je prepričan predsednik sin­ dikata družinskih zdravnikov. Število

napotitev se bo po njegovem mnenju zmanjšalo šele s pojavom novih timov družinske medicine, ki bodo razbre­ menili zdajšnje time.

Učne ambulante še čakajo na zeleno luč

Vlada pa ni potrdila tretjega ukrepa, ki so ga predlagali družinski zdravni­ ki. Sredstva za učne ambulante še niso zagotovljena. Igor Muževič je odločen, da bodo pri tem ukrepu zagotovo vztra­ jali. Če bo novi vladi v interesu skrb za bolnike, bo morala učne ambulante postaviti med prioritete, je prepričan. »Čakalne dobe je najlažje skrajšati s povečano dostopnostjo prebivalstva do primarne ravni. Poleg tega je ministr­ stvo samo sprejelo mrežo za primarno raven, ki predvideva povečanje števila timov. To pa je najlažje mogoče zago­ toviti s projektom učnih ambulant.« Jesen bo pestra

Predsednika sindikata Praktik.um smo povprašali tudi po jesenskih aktivnostih. »Na žalost bomo morali veliko časa porabiti za pojasnjevanje nekaterih osnovnih pojmov novim političnim odločevalcem, saj iz borne koalicijske pogodbe izhaja, da nimajo preveč kompetentnih kadrov na po­ dročju zdravstvene politike. Sicer pa moramo nujno spremeniti kolektivno

Dodatna sredstva tudi za Da Vincija Aneks dodatna sredstva med drugim zagotavlja tudi za: referenčne ambulante, za širjenje

programa. Zdajšnje referenčne ambulante ne bodo prejele nič več sredstev; Inštitut za avtizem in sorodne

motnje; robotsko asistirano radikalno

prostatektomijo v Splošni bolnišnici Celje in robota Da Vincija; forenzično psihiatrijo v UKC

Maribor; rehabilitacijo po poškodbi glave

CUDV Dornava.

pogodbo. Izenačitev plačnih razredov s preostalimi specialisti in zagotovitev dodatkov za družinske zdravnike v ru­ ralnih okoljih sta nujna prva pogoja za zagotavljanje enakomerne dostopnosti do primarne ravni za vse prebivalce, in ne le tiste v večjih mestih,« napoveduje Igor Muževič.

Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si Medicina DANES | Sreda, 10. Septembra 2014

7