Medicina in ljudje, september 2014

80

snovi in več potrebujejo možgani za vrhunsko formo

Vse o hrani za možgane

ODNOSI Ko med par trešči bolezen

Lahko bi živeli 200 let Kako živeti dolgo in polno?

Kaj imajo skupnega slovenski stoletniki?

Nasveti: naj nas ne zaznamuje vsaka guba.

Posebna priloga:

Tekac.si Pripravlj eni na tek po Ljublj ani

Št. 4 september 2014 medicina.finance.si

Uvodnik

Ne pozabite živeti Bodite odkriti pri odgovoru na tole moje vprašanje: bi živeli 200 let, če bi šlo vaše življenje naprej tako, kot gre zdaj? Če je dogovor da, čestitam, toda zdi se mi, da v teh letih ne boste imeli veliko družbe. Tistih z odgovorom ne ali pa neodločenih je mnogo več. V mislih imam neutrudno hitenje, pomanjkanje vsesplošne »prisotnosti« – saj poznate to, ko ste z mislimi povsem drugje, ko vas otrok ali partner kaj sprašuje, če si že pri šefu tega ne morete ali ne smete privoščiti, industrija pa ima že trendovski trženjski izraz za to –, nesproščenost, slabo vest in občutek krivde, če naredite nekaj zase in pri tem uživate, postavljanje sebe na zadnje mesto na življenjski lestvici in še in še. ŽIVLJENJE UIDE. Jasno, da poznate vse to. Vemo, pa vseeno pozabljamo. Prepričujemo se, da ni časa za to. Da bomo že, ko bodo otroci zrasli, ko bo posel stekel, ko bo ... Sodobna družba nam ponuja vse mogoče, kar bi lahko počeli, v resnici pa »nimamo časa« za osnovne stvari. Pa če si nekje v koščku možganov še tako prizadevate skriti misel, da vam je jasno, da boste drugače razmišljali, da se boste imeli zares radi, počeli, kar imate radi in kar vas zanima, vam dober namen vsakič preglasi misel: »Samo še ta teden, da gre ta projekt mimo. Potem bo drugače. Takrat začnem.« Iz malih nezadovoljstev rastejo velika, iskati začnemo stvari, ki nas na hitro zadovoljijo ali sprostijo – ženske velikokrat omenjajo nakupovanje in lazenje po trgovinah –, in začarani krog se zavrti. Globoko nezadovoljstvo s samim seboj – nekaj, s čimer se ne ukvarjaš in temu ne posvečaš kakovostnega časa, ti bo pač prej ali slej »vrnilo« po svoje – postaja večje in večje. Čeprav se v resnici po svoje vseeno borimo.

Hej, nihče si ne želi propasti duševno in telesno! Ko pride na vrsto čas za zavedanje o staranju, človeka pograbi panika, da ni ničesar naredil, doživel, da je pustil, da je življenje teklo mimo, da ga ni živel. In grenko obžalovanje, da je zamudil, jeza nase in na svojo pojavo. Že tako naravne gube se poglobijo tam, kjer se izrazi »žalostna« obrazna mimika, obraz je še bolj siv, oči bolj prazne in manj sijoče.

Dovolite si biti pet minut na dan sami, postavite se pred ogledalo ter se s tem krasnim in pametnim človekom na drugi strani malo pomenite.

Kje so skrivnosti dolgega življenja, smo preverjali pri slovenskih strokovnjakih, ki svetujejo tudi, kako staranje upočasniti.

lucija.petavs@finance.si

izvršna urednica: nataša medvešček Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Klavdija Banfi Telefon: 01 30 91 422 E-pošta: klavdija.banfi@finance.si

Trženje naklade: Direktor: Miha Eržen Naročnine: Andreja Novak Cafuta Telefon: 080 15 80 E-pošta: narocnine@finance.si Oblikovanje: Irena Buha Marolt E-pošta: tina.malovrh@finance.si Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Andreja Mavsar Vse o hrani za možgane

Posebna

ODNOSI

Pripravljeni

Ko med par trešči bolezen

priloga:

Tekac.si na tek po Ljubljani

foto: Shutterstock Lahko bi živeli 200 let Kako živeti dolgo in polno?

Kaj imajo skupnega slovenski stoletniki?

Nasveti: naj nas ne zaznamuje vsaka guba.

Ne verjemite vsemu, kar predpiše dr. Wikipedia

Hrana za možgane: ne kava, raje ribe, zelenjava in oreški

26

5

6

26

Pravilno ščetkanje zob: gor, dol, krožno ali kako že? 6 »Pogosto gredo moški k zdravniku prepozno« Kaj imajo skupnega slovenski stoletniki?

7 14

Ko med par trešči bolezen

30

Vrhunski športniki in nenadna srčna smrt

32

Otrok ne uboga in noče delati nalog; sva ga napačno vzgojila?

36 Dejanov ADHD je letos postal povsem polnoleten

38

Spopadanje s staranjem: naj nas ne zaznamuje vsak siv las 14 Psihiatrinja Katarina Barbara Štrukelj o zdravljenju depresije pri starostnikih 18 Očesni zapleti pri diabetesu

Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o.

Direktor in urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova cesta 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si

1,90 €

snovi in več potrebujejo za vrhunsko formo 80 možgani

Znanstveniki svetujejo, kako biti intimni z bolečino v hrbtu 4

22

40 Smernice o številu ur spanja so za posameznika 40 neuporabne Zgodba bolnika s spondiloartritisom

42

Vabimo vas, da komentirate članke v naši posebni izdaji časopisa Medicina in ljudje na spletni strani www. medicina-danes.si ali pošljete svoje mnenje na medicina-danes@ finance.si. Vašega odziva, mnenja, kritike, komentarja bomo zelo veseli, saj bomo le z vašo pomočjo lahko še boljši.

Lucija B. Petavs

Telefon: 01 30 91 500; faks: 01 30 91 515 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

Lahko bi živeli 200 let

ŽIVITE. Življenje ponuja tako neizmerno veliko priložnosti, da počnete, kar imate radi in kar vas osrečuje. Osupnili bi, če bi vedeli, kako malo je treba. »Trgovci s srečo in lepoto«, če lahko tako imenujem industrijo, ki se ji sicer moderno reče »health & beauty«, so že zdavnaj ugotovili, od kod lahko pride največ novcev. Samo od nas samih pa je odvisno, ali bodo res dobili toliko novcev. Poglejte z drugega zornega kota: vprašajte se, kaj v resnici potrebujete, da boste srečni. Malo več miru? Samo vi si ga lahko vzamete. Več seksa? No, ko se boste pomirili in sprostili, lahko naredite kaj v zvezi s tem. Več denarja? Zaslužite ga in nehajte tarnati. Več svobode? Odpnite si okove. Vidite? Vse je odvisno od vas, tudi tako močna industrija vas ne bo rešila. Lahko pa vam pomaga. Ne bo vam zgladila gub in če tega tudi ne boste pričakovali, vam bo zadovoljstvo sijalo iz vsake od njih. Ni treba vsega postaviti na glavo, ni treba postati »flower power«, takoj ko otroci zrastejo. Dovolj bo, da si dovolite biti pet minut na dan sami, se postavite pred ogledalo in se s tem krasnim in pametnim človekom na drugi strani malo pomenite. In se zmenite z njim za kakšen kratek tek ali kavico.

Odgovorna urednica in poslovni vodja: Lucija B. Petavs

8

Št. 4 september 2014 medicina.finance.si

naslovnica: Irena Buha Marolt

TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

KODEKS: Novinarji revije Medicina in ljudje upošte­va­jo Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je revije Medicina in ljudje so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je revije Medicina in ljudje je od po­ne­delj­ka do

če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska TISK: Medicino in ljudje tiska Nanoti, d. o. o.

Natisnili smo 15.600 izvodov.

Naslednja številka izide v petek, 24. oktobra 2014.

Cena v prosti prodaji je 1,90 EUR (z 9,50 % DDV).

Novice E-cigarete

Stroka se zavzema za strožjo regulacijo

Shutters

Preživetje bolnic z rakom na dojki

Tek boljši kot hoja Že nekaj raziskav je pokazalo, da dve uri in pol intenzivne telesne dejavnosti na teden pri bolnicah, ki so preživele raka na dojki, za 25 odstotkov zmanjša tveganje za umrljivost. Nedavna raziskava, objavljena v International Journal of Cancer, pa nakazuje, da preživetje pri tej obliki raka bolj kot hoja zagotavlja tek. V Berkeley National Laboratory so v okviru ameriške nacionalne raziskave o teku in hoji spremljali 986 žensk, ki so preživele raka na dojkah – 33 od 714 žensk, ki so hodile, in 13 od 272, ki so tekle, je umrlo za rakom na dojkah v devetih letih.

Podrobnejša analiza je pokazala, da tiste, ki pretečejo kilometer na dan, za 40 odstotkov zmanjšajo tveganje za umrljivost zaradi raka na dojkah. Tiste, ki so pretekle tri kilometre in pol, so zmanjšale tveganje za umrljivost zaradi raka na dojkah celo za 95 odstotkov v primerjavi z ženskami, ki niso dosegle priporočil za gibanje. Ženske, ki so prehodile kilometer in pol na dan, so to tveganje zmanjšale samo za pet odstotkov.

M. Š.

4

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

Pomanjkanje vitamina D lahko podvoji tveganje za razvoj demence Mednarodna skupina strokovnjakov je ugotovila, da so imeli ljudje z zmernim pomanjkanjem vitamina D 53 odstotkov večje tveganje za razvoj demence katerekoli oblike v primerjavi s tistimi, ki so ga imeli dovolj, tisti s hudim pomanjkanjem pa 125 odstotkov večje tveganje za razvoj teh bolezni.

Minule raziskave so že pokazale, da imajo ljudje z nizkimi vrednostmi vitamina D več kognitivnih težav.

V raziskavo, objavljeno v reviji Neurology, medicinski strokovni reviji Ameriške aka­ demije za nevrologijo, je bilo vključenih 1.658 odraslih, sta­ rih 65 let ali več. Vodilni avtor študije dr. David Llewellyn je povedal, da so ob začetku pri­ čakovali povezavo med nizki­ mi vrednostmi vitamina D ter demenco in Alzheimerjevo bo­ leznijo, so pa bili presenečeni, da je bila povezava tako močna.

Zato so pozvali k nadaljnjim raziskavam, ki bodo pokazale, ali lahko živila, bogata z vita­ minom D, oziroma prehran­ ska dopolnila odložijo ali celo preprečijo razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni.

Obetavna multimodalna metoda

Redna telesna dejavnost, ustre­ zna prehrana, kognitivni trening, socialni stiki in nadzor nad de­ javniki tveganja pozitivno vpli­ vajo na ohranjanje spoznavnih zmožnosti, je pokazala dveletna študija finskih znanstvenikov. Z ustreznim življenjskim slogom in kombinacijo precej običajnih ukrepov je torej, kot kaže, mo­ goče preventivno delovati proti Alzheimerjevi demenci oziroma njenemu (pre)hitremu razvoju, pomen rezultatov študije Fin­ ger pojasni nevrologinja asist. dr. Milica Gregorič Kramber­ ger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Strokovnjaki so udeležen­ cem intervencijske skupine svetovali prehrano, podobno sredozemski dieti, torej s pou­ darkom na zelenjavi in sadju ter vsakotedenskem uživanju rib.

Glede na uravnoteženo prehra­ no naj prehranskih dopolnil ne bi potrebovali, so jim pa sve­ tovali jemanje vitamina D. Pri gibanju je bil poudarek tako na aerobnih vajah kot na vajah za moč. Gibali naj bi se približno uro vsak dan. Med glavnimi poudarki so tudi socialni stiki.

Tina Kralj

medicina-danes@finance.si

Znanstveniki svetujejo, kako biti intimni z bolečino v hrbtu V nasprotju s splošnim prepričanjem je nova pionirska raziskava univerze v Waterlooju pokazala, da spolni položaj, ko partnerja ležita na boku, ženska s hrbtom v objemu moškega, ni vedno najboljši za ljudi, ki imajo bolečine v hrbtu.

Kanadski znanstveniki so prvič z biomehanično raziskavo, med katero so spremljali gibanje hrbtenice med spolnim odnosom, zbrali priporočila, kateri spolni položaji so primernejši za ljudi, ki imajo bolečine v hrbtu in želijo ostati intimni. Gibanje hrbteni­ ce med spolnim odnosom tem ljudem povzroča bolečine. Raziskovalci v svo­ jih izsledkih, objavljenih v strokovni publikaciji Spine, zato priporočajo, naj partner, ki nadzira gibanje, pri tem na­ mesto hrbtenice raje bolj obremeni svoje kolke in kolena.

Najprimernejša »pasji« in »misijonarski« položaj

Tistim, ki se jim bolečina v hrbtu po­ slabša z upogibanjem, denimo doti­ kanjem nog, ali ob daljšem sedenju, priporočajo tako imenovani pasji po­ ložaj (ženska na vseh štirih, svojo težo podpira na komolcih, moški penetrira od zadaj). Ker je ženska oprta na svoje komolce, hrbtenica moškega ostane v nevtralnem položaju, pravi eden od avtorjev študije dr. Stuart McGill, profesor biomehanike hrbtenice na omenjeni univerzi. Drugi najboljši po­

Shutterstock

Shutterstock

Aerosoli, ki se sproščajo ob uporabi e-cigaret, niso samo vodna para, kot trdijo proizvajalci, v zadnjem poročilu o e-cigaretah poudarja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Zato poziva k zakonski prepovedi oglaševanja e-cigaret ter prepovedi njihove uporabe v pisarnah in zaprtih prostorih. Čeprav so omenjeni delci verjetno manj toksični kot cigaretni dim, v zrak sproščajo nekatere toksine, nikotin in druge delce, ki so lahko še posebej nevarni za mlade in nosečnice.

Skrb zbuja predvsem naraščanje uporabe e-cigaret med mladimi. V letih od 2008 do 2012 se je uporaba podvojila, kar je delno mogoče pripisati oglaševanju e-cigaret v številnih različnih okusih. Zato, opozarja SZO, obstaja bojazen, da bodo e-cigarete bolj kot k preprečevanju kajenja pripomogle k njegovemu širjenju ali zasvojenosti z nikotinom.

T. Z.

tock

ložaj je tako imenovani misijonarski položaj, kjer moški podpira svojo težo na rokah, ne pa na komolcih. Tretja možnost je različica pasjega položaja, kjer se ženska namesto na komolce opira na roke. A ta položaj zaradi drugačnega kota penetracije zahteva več gibanja hrbtenice kot prvi, najbolj priporočljiv položaj.

McGill še priporoča, da ob akutnih bolečinah (tiste, ki se pojavijo nenadno in so ponavadi kratke) s spolno aktiv­ nostjo raje malo počakate. Študija se je namreč osredotočala na epizodno, kronično bolečino v hrbtu pri moških.

Objavo priporočil za ženske z boleči­ nami v hrbtu so znanstveniki napo­ vedali za prihajajoče mesece. C. R. medicina.FINANCE.si

2.500

Novice

let bi potrebovali za odstranitev milimetra sklenine samo z zobno krtačko, je pokazala ena izmed študij.

Pravilno ščetkanje zob: gor, dol, krožno ali kako že?

Kronična bolezen pljuč

Moka je glavni povzročitelj poklicne astme v Franciji

Na »nesprejemljivo neskladnost« priporočil, kako bi morali ščetkati zobe, je opozorila študija, avgusta objav­ ljena v strokovni publikaciji British Dental Journal. Da je v zvezi s »pravilnimi« tehnikami ustne nege res velika zmeda, priznava tudi zobozdravnik dr. Sebastjan Perko.

Analiza 330 primerov, ki so bili v treh letih obravnavani pri pulmologih v Franciji, je pokazala, da je moka glavni povzročitelj astme kot poklicne bolezni. Sledijo ji amonijeve spojine, ki so pogosto v čistilih. Raziskava, predstavljena na letošnjem pulmološkem kongresu v Münchnu, je pokazala, da imajo večjo verjetnost za poklicno astmo ženske (43 na milijon prebivalcev v primerjavi z 29 na milijon prebivalcev pri moških). Največja pojavnost je bila sicer opažena med ljudmi, zaposlenimi v proizvodnji hrane in pijače, kjer ima dihalne težave 279 posameznikov na milijon prebivalcev. T. Z.

Ščetkajte dvakrat na dan. Če je tehnika pravilna, je povsem dovolj, če zobe čistite dvakrat na dan. V nasprotnem primeru jih je treba čistiti večkrat, pa še takrat ne boste dosegli želenih rezultatov.

Kdaj ne umivati zob?

Pred zaužitjem kisle hrane si ne umivajte zob, ker s tem poškodujete zaščitno zobno kožico in je površina zoba dovzetnejša za kislinsko poškodbo. Prav tako se izogibajte ščetkanju zob takoj po zaužitju kisle hrane ali bruhanju.

Ne pozabite na medzobne prostore.

Enkrat na dan očistite tudi medzobne prostore, še raje dvakrat.

Požrešnost

Zobna krema.

Ste izpraznili hladilnik? Lahko so krive črevesne bakterije

Zobna krema ima v osnovi le osvežilno vlogo, zato za zdrava usta ni pomembno, katero uporabljate.

Ščetka naj ne bo trda.

Ne zaradi strahu pred obrabo sklenine, ampak zaradi poškodbe mehkih tkiv (ustne sluznice in dlesni) zaradi agresivnega ščetkanja. Ščetka naj ima primerno obliko, tako da lahko s to dosežete vse zobne ploskve, tudi tiste pri zadnjih zobeh. Ščetko menjavajte pogosto, na dva meseca.

Nedavna ameriško-nemška raziskava, objavljena v spletni strokovni publikaciji BioEssays, kaže, da požrešnost ni nujno posledica slabega samoobvladovanja, ampak pogosto nastane tudi zaradi mikrobov v prebavnem traktu, ki pošiljajo določene signale prek vagusnega živca v možgane. Tako mikrobi gostitelja lahko spodbujajo, da jé tisto, kar potrebujejo, ne glede na to, ali je za gostitelja to dobro ali ne.

Tako na primer Prevotella najbolje raste ob ogljikovih hidratih, vlakna pa bolj ustrezajo Bifido bakterijam. Ena od metod, da si mikrob zagotovi potrebne hranilne snovi, je polastitev živčnega sistema in, kot kažejo ugotovitve raziskovalcev, prek tega odločilno vpliva na vedenje posameznikov. Raziskava je pokazala tudi, da blokada vagusnega živca lahko povzroči precejšnjo izgubo telesne teže, spodbujanje njegovega delovanja pa je pri podganah povzročalo požrešnost. S spremembo črevesne flore je mogoče spremeniti tudi prehranjevalne navade posameznika, so svoje ugotovitve povzeli raziskovalci. M. Š.

Shutterstock

Vir: spletni portal www.ustna-medicina.com

Sebastjan Perko: o so raziskovalci pregledali ne obrnjeno, kar se sicer dogaja v priporočila stomatoloških vsakdanjem življenju in ne prinaša »Vsaka usta so kot prstni združenj, podjetij, ki proizvapravih rezultatov. »Cilj ustne hiodtis in vse v literaturi jajo zobne kreme, in teorije v giene so v celoti čisti zobje, tudi opisane tehnike je treba učbenikih, so ugotovili, da so se nasvemedzobne površine. Na zobe se ti o izbiri metode, pogostosti in dolžini namreč lepijo zobne obloge, ki prilagoditi človeku, in ne ščetkanja precej razlikovali. Sogovornik, so hrana za bakterije. Obloge se obrnjeno.« zobozdravnik zasebnik dr. Sebastjan Perko vežejo tako močno, da jih je treba podrgniti (oščetkati) s površine s klinike Ustna medicina, pravi, da je »predvsem zanimivo dejstvo, da celotno 'izobrazoba. Nemogoče jih je odplakniti na ževanje' bolj vodijo proizvajalci zobnih ščetk, primer z ustno vodo. V ordinaciji v zobnih krem in preostalih pripomočkov za nego kot šali pogosto rečem: če to zadovoljivo pa zobozdravniki. Agresivno oglaševanje celo vodi v ekstreme, dosežete z navadno drevesno vejico, je da si ljudje 'zdravijo' parodontalno bolezen z ustnimi vodami tudi to v redu.« in zobnimi kremami, kar je popoln nesmisel.« Največja napaka

Kompliciranje ne prinese želenega učinka

Pomembna je predvsem prevzgoja starih navadno zmedenih in »na pamet« naučenih higienskih navad posameznika v učinkovite tehnike in postopke, ki imajo realno osnovo, je prepričan dr. Perko. To je normalen čas temeljitega čiščenja vseh zobnih površin dvakrat na dan. »Ugotovili smo namreč, da kompliciranje dolgoročno ne prinese želenega učinka in človek ostane z velikim številom raznih ščetk ter po kakšnem letu dni z vnetjem dlesni, ker neha prenaporno rutino,« pravi.

Shutterstock

6

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

K

Zobozdravnik dr.

Tehnike ščetkanja je treba prilagoditi človeku

Kot pravi sogovornik, so vsaka usta kot prstni odtis, vse v literaturi opisane tehnike je treba prilagoditi človeku, in

Največja napaka, ki jo pri svojih pacientih opaža dr. Perko, je slaba higiena medzobnih površin oziroma medzobnih prostorov. Že v 48 urah se namreč pojavijo mikroskopski znaki vnetja dlesni, ki se najpogosteje začne v medzobnem prostoru, pojasni. »Medzobna nitka, medzobna ščetka ali zobna prha so pripomočki za nego težko dostopnih površin. Izberite si enega izmed njih in ga uporabljajte dosledno vsaj enkrat na dan, vendar tudi dvakrat ne bo škodilo.« Ko boste razumeli, kateri so temelji zdravih ust, boste tudi higieno izvajali z razumom in učinkovito, sklene sogovornik.

Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si medicina.FINANCE.si

živeti dolgo in polno

Lahko bi živeli 200 let

Svoje dolgo življenje je Francozinja Jeanne Calment, ki je pri starosti 122 let in 164 dni umrla v Arlesu v Provansi, pripisovala oljčnemu olju, čokoladi, portovcu in dejstvu, da je pri 119 letih nehala kaditi. Je človek, ki je živel najdlje. Ali so to skrivnosti dolgega življenja, smo preverjali pri slovenskih strokovnjakih, ki svetujejo tudi, kako staranje upočasniti.

S

voje raziskovanje smo začeli s provokativnim vprašanjem, tezo, ki smo jo zasledili v eni izmed tujih revij. Ali bi lahko živeli 200 let, če naše telo ne bi bilo podvrženo vsem boleznim?

To drži, je pritrdila dr. Nika Erjavec s Centra za biomedicinske znanosti in inženiring Univerze v Novi Gorici, kjer raziskujejo molekularne in celične mehanizme staranja celic. S starostjo povezane bolezni omejujejo našo življenjsko dobo, točnega izračuna pa vendarle ni mogoče narediti, pravi sogovornica. Lahko bi bilo to 200 let, lahko tudi dlje ali manj.

Nato pa je sledil tisti »ampak«. »Pri laboratorijskih miših se z raznimi pristopi doseže največ 50 odstotkov daljša življenjska doba. A vedeti je treba, da govorimo o gensko spremenjenih živalih, kar povzroča težave v primerjavah z ljudmi. Dejstvo je, da bolezni ne bomo izkoreninili, zdrav življenjski slog pa lahko pripomore k temu, da te nastopijo zelo pozno in nam torej omogočijo kakovostno staranje,« pojasnjuje Erjavčeva.

Podobno poudarja tudi prof. dr. Zoran Grubič, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Veliko raziskav, ki se ukvarjajo z mehanizmi staranja, poteka na preprostih živih bitjih, kot so kvasovke, vinske mušice in črvi, ki imajo zelo kratko življenjsko dobo in je zato lažje spremljati učinke posegov na ravni staranja. Na teh jim je z raznimi genetskimi, okoljskimi in drugimi manipulacijami res uspelo podaljšati življenjsko dobo za dvakrat ali več, od koder izvira tudi napoved o 200 letih življenja pri človeku.« A podaljšati življenjsko dobo črvu, katerega na primer živčni sistem premore 302 živčni celici, ali pa pri precej kompleksnejšem organizmu človeka, ki ima sto milijard takih celic, nikakor ni isto in take napovedi so za današnjo raven znanja pretirane, meni sogovornik. Če bi že živeli 200 let, bi imeli vsi sladkorno bolezen

Grubič se ob tem spominja razmišljanja enega izmed najpomembnejših raziskovalcev na področju raziskav staranja Leonarda Hayflicka, ki je dejal, da nikomur, ki umre po 75. letu, ne pripišejo pravega vzroka smrti.

Odpoved tega ali onega organa, ki ga navedejo kot vzrok, je preprosto posledica neizogibnega nakopičenja sistemskih molekulskih okvar, ki jih pridobiš, če živiš dovolj dolgo, in kar je pravzaprav samo staranje, pojasni. »Če to misel nadaljujemo, lahko vaše vprašanje obrnemo in ugotovimo, da bi, če bi res živeli 200 let, vsi imeli sladkorno bolezen, osteoporozo, Alzheimerjevo demenco in kar je še takih bolezni, ki jih srečamo v starosti.« Manipulacija z geni je torej ena izmed možnosti upočasnjevanja staranja in podaljševanja življenja,

8

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

ki pa bo, če se bo izkazala za uspešno, dostopna šele v prihodnosti. Ni pa edina. Vodja laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter profesorica biokemije in molekularne biologije dr. Vita Dolžan med morebitnimi možnostmi upočasnjevanja staranja omenja še regeneracijo oziroma transplantacijo tkiv, zdravljenje z zarodnimi celicami in reaktivacijo telomeraz. Vse te teorije izhajajo iz dozdajšnjih dognanj o staranju.

Zakaj se torej staramo?

Teorij je več, vzroki za staranje se prepletajo. Zelo posplošeno povedano, staranje je posledica tega, da celične strukture izgubijo svoje prvotne lastnosti oziroma gre za nakopičenje že prej omenjenih sistemskih molekulskih okvar.

V kratkem se bodo biokemičnih procesov, povezanih s staranjem, v večji mednarodni zasedbi lotili tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pri staranju ne gre le za eno motnjo biokemičnega procesa, pravi sogovornica, ki o njih predava tudi prihodnjim zdravnikom. Ena izmed teh je denimo skrajševanje telomer. »Telomere so končni delčki kromosomov, ki jih naši encimi, ki podvajajo DNK, ne morejo do konca podvojiti. Zato se telomere s celičnim ciklom skrajšujejo. V nekaterih celicah, zlasti v zarodnih, imamo aktiven encim telomeraza, ki podaljša te končne dele kromosomov, da se s številom celičnih ciklov ne skrajšujejo. V tistih celicah, kjer ta encim ni aktiven, se po 50 do 70 celičnih ciklih Obstajajo celične delitve telomeraze skrajšajo na kritično dolžino, nato celica propade. Propad teh celic pa znanstveni dokazi, naj bi vplival na staranje,« pojasnjuje prof. dr. Vita da preparati, kot so resveDolžan. »Zato znanstveniki zelo raziskujejo moratrol, koencim Q10, izvležnosti za reaktivacijo tega encima telomeraze, ček pegastega badlja in ki bi omogočal ali pa podaljšal življenje celic in organizma.« A med koristnostjo, torej porazni vitamini, izboljšajo daljšanjem življenja, in škodo je tanka meja, določene celične funkcije, opozarja dr. Dolžanova. Aktivacija telomeraz kar pa še ne pomeni, da je namreč eden izmed dejavnikov, ki rakavim upočasnijo staranje, pravi celicam omogoča nesmrtnost, in z reaktivacijo telomeraze bi lahko reaktivirali tudi rakave celice. dr. Nika Erjavec. Še ena motnja biokemičnega procesa, povezanega s staranjem, je zmanjšana možnost popravljanja napak v DNK, ki vodi v nestabilnost našega genoma, nadaljuje sogovornica. »S starostjo se zmanjša tudi možnost popravljanja proteinov, popravljanja napak na proteinih, sintezi proteinov, razgradnji okvarjenih proteinov. Na DNK zaradi okoljskih dejavnikov medicina.FINANCE.si

Z boljšim življenjem lahko pričakovano življenjsko dobo približamo maksimalni, za spreminjanje te pa bi bile potrebne spremembe na ravni zgradbe organizma.

Maksimalna življenjska doba se ni spremenila že vsaj sto tisoč let Prof. dr. Zoran Grubič, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, pojasnjuje:

Pričakovana življenjska doba.

Izraža število let, ki bi jih glede na statistične izračune doživel posameznik, in se torej nanaša na povprečje v neki populaciji. Določa jo življenjski standard, vključno s higienskimi in prehranskimi navadami, kot tudi kakovost zdravstvene oskrbe. Po podatkih za leto 2012 je v Sloveniji povprečna pričakovana življenjska doba za moške 77, za ženske pa 83 let.

Maksimalna življenjska doba. V nasprotju s pričakovano, ki jo določajo javnozdravstveni kazalniki, je maksimalna življenjska doba povezana z evolucijskimi procesi in se po ocenah raziskovalcev pri človeku ni spremenila že vsaj sto tisoč let. Po darvinističnih načelih je zgradba živih organizmov rezultat prilagajanja okolju v smislu zagotavljanja reprodukcije in s tem nadaljevanja biološke vrste. Pri človeku je reprodukcijska sposobnost razmeroma majhna, dosežena je šele po približno 12 letih življenja (prva menstruacija pri deklicah), »mladiči« pa še nekaj časa po rojstvu niso zreli za samostojno življenje. Taka prilagojenost okolju seveda zahteva zgradbo organizma, ki je zmožna zagotoviti daljše življenje, ta zgradba pa določa tudi maksimalno življenjsko dobo. Statistično gledano, lahko torej sam pričakujem, da bom dočakal 77 let, naš maček, ki sicer živi z nami v istem okolju in ima po mačjih merilih še kar visok življenjski standard, pa žal te starosti v nobenem primeru ne more dočakati.

Shutterstock

Tako se starajo organi

medicina.FINANCE.si

Večinoma poteka proces staranja sočasno in z enakim tempom v vseh organih, pravi dr. Nika Erjavec s Centra za biomedicinske znanosti in inženiring Univerze v Novi Gorici.

Znanstveniki to sklepajo glede na ugotovitve pri laboratorijskih miših in obdukcijah. »Res pa je, da so določeni organi, na primer srce in jetra, z leti podvrženi večjemu naporu, kar privede do hitrejše izrabe. Tako je znamenja staranja mogoče na teh organih zaznati prej, medtem ko so spremembe v možganih vidne šele mnogo let pozneje.« Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

9

živeti dolgo in polno

... Lahko bi živeli 200 let Zbrali smo nekaj dognanj, kako do daljšega življenja, ki so jih prinesle raziskave. Kaj zavira staranje in podaljšuje življenje ter kaj škodi.

Domače živali

30 %

manj možnosti za srčni zastoj in manjšo možnost za razvoj srčnih obolenj imajo lastniki mačk, so po desetletnem spremljanju več kot štiri tisoč lastnikov mačk ugotovili znanstveniki (10).

Kava

Že več drugih raziskav pa je pokazalo, da redno druženje s kosmatinci pomaga zniževati krvni tlak in holesterol, predvsem pa pozitivno delujejo na psihično počutje.

1

skodelica (ali več) kave na dan lahko zmanjša tveganje za umrljivost zaradi kroničnih bolezni, kot so diabetes in srčne bolezni, kaže nova raziskava, najobširnejša te vrste (9). Moški, ki so zaužili skodelico na dan, so imeli za šest odstotkov manjše tveganje za umrljivost, ženske za pet.

Čokolada, ribe »Flavonoidi, antioksidanti, ki jih je mogoče najti tudi v kakavu, očitno upočasnjujejo ali celo povratno vplivajo na zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, ki se dogaja s staranjem,« je v reviji New England Journal of Medicine zapisal profesor Franz Messerli z univerze Columbia.

Gibanje

100

minut telesne dejavnosti (tek, tenis, plavanje, kolesarjenje in podobno) na teden upočasni staranje. Raziskovalci (3) so analizirali količino gibanja v zadnjih desetih letih in telemere več kot

Pri bolnikih z višjo ravnijo omega 3 maščobnih kislin so raziskovalci (11) ugotovili, da so se jim telomeri počasneje krajšali, bolniki z nižjo ravnijo omega 3 v krvi pa so imeli občutno krajše telomere.

Spanje Viri 1. American Journal of Preventive Medicine 2. Journal of the American College of Cardiology 3. King's College in London 4. Twin Research Unit at St. Thomas Hospital in London 5. British Medical Journal 6. American Academy of Dermatology 7. University College London 8. New England Journal of Medicine 9. New England Journal of Medicine 10. Minnesota Stroke Institute 11. Journal of the American Medical Association 12. Netherlands Consortium for Healthy Ageing (NCHA) in Leiden University Medical Center

10

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

110 %

večje tveganje za umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni imajo tisti, ki skrajšajo spanec in navadno spijo šest, sedem ali osem ur, pravi vodja raziskave Jane Ferrie z londonske fakultete za medicino.

2.400 dvojčkov. Dolžino telemera so uporabili kot označevalec stopnje biološkega staranja. Tisti dvojčki, ki so se gibali okoli sto minut na teden, so bili v primerjavi s sorojenci, ki so se gibali 16 minut, za okoli pet do šest let mlajši.

2

leti življenja več, kot znaša povprečna življenjska doba, si lahko prihodite s hitro hojo, ki traja 75 minut na teden, 3,4 dodatnega leta pa s hitro hojo, ki traja od 150 do 299 minut na teden.

To so v raziskavi ugotovili raziskovalci ameriškega nacionalnega inštituta za raka.

Telesna dejavnost lahko življenjsko dobo podaljša tako, da zmanjša možnosti za pojav nekaterih (kroničnih) bolezni, so pojasnili.

Za manj gub spite na hrbtu Spanje na boku denimo poveča gube na licih in bradi, spanje z obrazom navzdol pa ustvarja globoko razbrazdano čelo. Najboljši položaj je spanje na hrbtu, priporočajo strokovnjaki (6). medicina.FINANCE.si

5–10

let VEČ od pričakovane življenjske dobe in manjše tveganje za razvoj bolezni, ki so povezane s staranjem, prinese zdrav življenjski slog, pravi prof. dr. Vita Dolžan.

Nega največjega organa »Učinkovina proti staranju kože, ki zmanjšuje drobne površinske gube, preprečuje pigmentne lise ter poveča tvorbo kolagena in naj bi jo vsebovala 'nočna' krema, je lokalni retinoid. O ustrezni koncentraciji in načinu nanosa se je treba posvetovati z dermatologom.

Najučinkovitejše tovrstne kreme se ne dobijo v prosti prodaji, ampak samo na recept dermatologa,« pravi specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki Vesna Tlaker Žunter. Več o negi kože pripravljamo v naslednji, oktobrski številki Medicine in ljudje.

Socialna izolacija Najbolj socialno izolirani posamezniki so imeli 26 odstotkov večje tveganje za umrljivost, so po sedmih letih spremljanja okoli 6.500 Britancev, starih več kot 50 let, ugotovili znanstveniki (7). Študije kažejo, da je pomanjkanje fizičnega stika z nam ljubimi osebami povezano z višjo ravnijo stresnih hormonov in pogostejšimi vnetji v telesu. Čeprav prijatelji podaljšajo življenje, pazljivo pri izbiri. možnosti, da (bo)ste debeli tudi vi imate, če so vaši prijatelji prav tako debeli (8).

Kajenje

75 %

40 %

tanjšo kožo – in posledično tudi bolj nagubano – so imeli dvojčki, ki so kadili, v primerjavi s svojimi sorojenci, ki niso kadili, je pokazala angleška študija (4).

Raziskovalci menijo, da tobačni dim sprosti encim, ki zavira tvorbo kolagena in elastina.

10

let daljše življenje so imeli tisti, ki so nehali kaditi pri tridesetih letih.

Opustitev razvade pri 40, 50 in 60 letih pa življenje podaljša za devet, šest ali tri leta, je še pokazala 50 let trajajoča britanska študija (5).

Sedenje Daljše sedenje so raziskovalci v več študijah povezali z večjim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, poveča se tveganje za visok krvni pritisk, debelost, slabše je tudi psihično počutje. Zlasti so tem tveganjem izpostavljeni tisti, ki presedijo več kot 11 ur na dan (1).

5

minut teka na dan lahko podaljša vaše življenje in zagota­vlja enake pozitivne učinke za zdravje, kot če bi tekli dalj časa, kaže nedavna študija

(2). Tekači so imeli od 30 do 45 odstotkov manjše tveganje za umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni oziroma tri leta daljšo življenjsko dobo v primerjavi z netekači.

Slabo prehranjevanje Dolgotrajna izpostavljenost visokim ravnem glukoze v krvi povzroči, da so ljudje videti starejši, kot so v resnici, nakazuje nova raziskava (12).

5

mesecev »postara« vsak milimol na liter ravni sladkorja v krvi, so pokazali rezultati.

Ne pojejte vsega na krožniku Prebivalci Okinave na Japonskem so se včasih ponašali z najdaljšo življenjsko dobo. Raziskovalci to pripisujejo tradicionalni prehrani, ki je bogata z zelenjavo. Starejši prebivalci imajo navado, da pojedo le 80 odstotkov vsega, kar je na krožniku. Ko so se tej tradiciji zoperstavile mlajše generacije, je življenjska doba na tem otoku upadla.

medicina.FINANCE.si

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

11

živeti dolgo in polno

... Lahko bi živeli 200 let Zakaj ženske živijo dlje?

Estrogen ženske ščiti, ravno nasproten vpliv imatestosteron pri moških,pravi prof. dr.

Vita Dolžan

Hormoni. Zelo pomemben dejavnik pri staranju je hormonski sistem, kjer estrogeni ščitijo ženske tudi pred različnimi boleznimi, denimo pred boleznimi srca in ožilja, pravi prof. dr. Vita Dolžan, vodja laboratorija za farmakogenetiko na Inštitutu za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. »Ženski spolni hormon estrogen ugodno vpliva na presnovo lipidov, saj znižuje celokupni holesterol in povečuje delež dobrega holesterola (HDL).

Testosteron, moški spolni hormon, pa ima na tveganje za srčno-žilne bolezni ravno nasproten vpliv, saj povečuje delež slabega holesterola (LDL).«

Tea Cernic

Železo. Moškim življenjsko dobo skrajšuje tudi rastni hormon, saj, kot pojasnjuje Dolžanova, pospeši presnovo in s tem poveča oksidativni stres. Nasprotno so ženske zaradi menstruacije, med katero s krvavitvijo izgubljajo železo, manj izpostavljene oksidativnemu stresu. Čezmerno kopičenje železa ga namreč povečuje.

pride do epigenetskih sprememb. Spremenijo se tudi signalne poti v celicah, med njimi tudi signalne poti, ki omogočajo zaznavo preskrbe s hranili. Zmanjša se sposobnost odstranjevanja okvarjenih organelov v celici. K staranju prispeva tudi obraba različnih struktur na ravni celic in tkiv, o čemer govori teorija obrabe in poškodb,« našteva dr. Dolžanova. Pri tem dodaja, da ne gre le za en sam mehanizem ali en sam proces, okva­ re nastajajo na različnih ravneh.

Iz tega sledi, da upočasniti staranje pomeni izogibati se stanjem, za katera je danes znano, da posredno ali neposredno vodijo do pospešene­ ga nastajanja ROS, sklene predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo. »Med taka stanja brez dvoma sodijo tudi prevelik vnos kalorij, izpostav­ ljanje raznim oblikam stresa, alkohol in kajenje.

Daljše življenje ob zmanjšanju kaloričnega vnosa, kar pomeni tudi manj oksidacijskih procesov in s tem ROS, govori temu v prid.«

Manj oksidacijskih procesov za daljše življenje

Telesa starejša, kot je svečk na torti

Sicer pa ena izmed prvih teorij krivca za staranje vidi v reaktivnih kisikovih spojinah (ROS). Kot po­ jasnjuje dr. Grubič, se prav ROS omenja kot najpo­ membnejši vzrok kopičenja molekularnih okvar. »ROS nastajajo kot stranski produkt v oksidacijskih procesih, v katerih celice pridobivajo energijo, in so v tem smislu neizogibne.« Proti njim smo po njegovih besedah v evolucijskih procesih sicer raz­ vili tudi obrambne mehanizme. In prav razmerje med tovrstno agresijo in obrambo naj bi vplivalo na hitrost kopičenja okvar in torej staranja. »S tem, ko ROS vstopajo v razne kemične reakcije v celicah, spreminjajo celične molekularne mehanizme in s tem povzročajo vrsto raznih okvar,« dodaja.

Prav zgoraj navedena stanja naj bi bila vzrok za prehitro staranje Angležev. Nedavna raziskava je pokazala, da so njihova telesa v povprečju kar štiri leta starejša, kot je njihova dejanska starost.

Prehitro staranje telesa so avtorji študije pripisali predvsem nezdravim razvadam, kot so čezmerno uživanje alkohola, kajenje, slaba prehrana, stres in pomanjkanje gibanja. V svojih sklepih so raziskovalci pokazali tudi na povezavo med posameznikovim dohodkom in zdravjem – dejavniki tveganja se po­ javljajo predvsem pri ljudeh z manjšim dohodkom.

Tisti z največjim dohodkom pa so imeli v povprečju telesa za dve leti mlajša od dejanske starosti kot drugi.

Zaviranje staranja z zdravili in prehranskimi dopolnili Prof. dr. Vita Dolžan pojasnjuje, da danes farmakološko zaviranje staranja poteka z antioksidanti (vitamin E in betakaroten, vitamin C, selen), ki so zaščita pred oksidativnim stresom, protivnetna zdravila in zdravila za zniževanje holesterola pa so denimo zaščita pred kroničnimi boleznimi, ki spremljajo staranje.

Dr. Nika Erjavec se dotakne še vse večje izbire preparatov, ki jih lahko kupite v lekarnah in trgovinah,

to so na primer resveratrol, koencim Q10, izvleček pegastega badlja in razni vitamini. »Obstajajo znanstveni dokazi, da navedeni izdelki izboljšajo določene celične funkcije, kar pa še ne pomeni, da upočasnijo staranje,« je jasna. »Resveratrol, ki ga najdemo tudi v rdečem vinu, pomaga pri uravnavanju celičnega metabolizma. Koencim Q10 je potreben pri proizvodnji energije. Izvleček pegastega badlja pa deluje kot antioksidant v jetrih.«

Življenjski slog. Hormonski dejavniki in sam življenjski slog so tisti, ki pripomorejo k temu, da ženske živijo dlje kot moški, strne sogovornica. »Zaradi testosterona pri moških prihaja do več nasilnih smrti, nesreč, samomorov, poleg tega imajo moški navadno bolj nezdrav življenjski slog kot ženske.« Vendar se v zadnjem času število žensk, ki kadijo, povečuje, zato se med njimi povečuje tudi število srčno-žilnih bolezni in raka na pljučih, tako pa se zmanjšujejo tudi razlike v dolžini življenja med spoloma, poudarja dr. Vita Dolžan.

Teorij, zakaj se staramo, je več, vzroki se prepletajo.

Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da slabe življenjske navade močno vplivajo na stara­ nje. »To so dejavniki tveganja za različne s starostjo povezane bolezni. Prav bolezni ožilja in pljuč najbolj pripomorejo k hitrejši izrabi srčne mišice in s tem vidnejšemu staranju,« razloži dr. Nika Erjavec. Ker je tudi sama ži­ vela v Londonu, potrdi, da so take razvade najbolj vidne prav pri ljudeh z manj denarja in manjšo ozaveščenostjo o zdravem življenju.

V Sloveniji tako dramatičnih razlik za zdaj še ne vidi, predvsem zaradi »udejstvovanja v športnih dejavnostih in oskrbe s svežo hrano, ki jo dosti Slovencev pridela samih. Obstajajo pa kulturni dejavniki, ki nam krajšajo življenje in o katerih bi bilo vredno razmisliti. Med te sodita družbeno sprejemljiva čezmerna poraba alkohola pri starejših ter kajenje pri mladih.« Recept za dolgo življenje

In prav tu, v stvari, ki jo zaradi hitrega življenj­ skega sloga pogosto spregledamo, najdemo recept za dolgo, kakovostno življenje in upočasnjevanje staranja. »Dokler nam znanost ne bo dala več odgovorov, je zdrav življenjski slog najboljši eli­ ksir za kakovostno staranje,« povzame dr. Nika Eržen. S tem se strinja tudi prof. dr. Vita Dolžan, ki trditev podkrepi še s številko: »Zdrav življenj­ ski slog, torej zdrava, in ne čezmerna prehrana, telesna in umska aktivnost, za pet do deset let podaljša pričakovano življenjsko dobo in tudi zmanjša tveganje za razvoj bolezni, ki so pove­ zane s staranjem.«

Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si

12

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

medicina.FINANCE.si

hiperkinetična motnja pri otrocih

Otrok ne uboga in noče delati nal

UČNI USPEH. Četrtina otrok ponavlja vsaj en razred, ne glede na njihovo sposobnost in inteligentnost – lahko so celo nadpovprečno inteligentni.

Za otrokom, ki ga okolica in starši označijo za problematičnega, razvajenega, neposlušnega, lenega in brez delovnih navad, se lahko skriva hiperkinetična motnja.

Ž

e kot predšolski otrok je bil, recimo mu Bor, nemiren. Za seboj je puščal kaos, neprenehoma je bil v pogonu. Ni poslušal navodil, starši so jih morali večkrat ponoviti in ko je celo ubogal, pri opravljanju naloge ni dolgo vztrajal. Rekli so mu, da je len.

Bile so stvari, ki so ga zamotile za nekaj minut, mogoče uro, nato pa si je našel drugo opravilo. Starši so ga opominjali, povzdigovali glas, naj pospravi, naj bo priden, spraševali so ga, zakaj ne uboga.

Menili so, da bo vedenje prerasel, ko bo šel v šolo, in da ga je treba tudi malo bolj disciplinirati. Prišel je prvi razred. Namesto izboljšanja težavam ni bilo videti konca. Učiteljica je Bora označila za razvajenega, problematičnega, nedelavnega, lenega in neposlušnega. Starši so se začeli spraševati tudi o svoji vzgoji, so bili morda preveč popustljivi? Zakaj ni takšen kot mlajši bratec?

Vse to lahko doživljajo starši otrok, ki

36

Medicina IN LJUDJE | Petek, 26. Septembra 2014

imajo hiperkinetični sindrom oziroma motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).

Pogosteje pri fantih

Hiperkinetična motnja se pojavi v zgodnjem otroštvu s simptomi hiperaktivnosti, impulzivnosti ali nepozornosti. Je najpogostejša nevrovedenjska motnja v otroštvu. Pojavlja se pri osmih do desetih odstotkih šoloobveznih otrok, najpogosteje je diagnosticirana med

diagnozo. Ker imajo dekleta večinoma predvsem težave s pozornostjo, kar pa v šoli in doma ni moteče, se hiperkinetična motnja pri njih pogosto spregleda ali pa se diagnosticira pozneje kot pri fantih.

Vzgoja ni vzrok za motnjo

Velikokrat učitelji menijo, da so otroci, ki imajo ADHD, slabo vzgojeni, da se starši ne ukvarjajo dovolj z njimi. Na drugi strani tudi starši pogosto dvomijo

Nima vsak otrok, ki je nemiren in ima težave z učnim uspehom, tudi hiperaktivne motnje. osmim in desetim letom starosti. Od pet- do desetkrat pogostejša je pri fantih. Ti imajo navadno izrazitejše znake in zato se hitreje pomisli na omenjeno

o kakovosti svoje vzgoje, menijo, da niso bili dovolj strogi, da so otroku popuščali.

Vendar to ni res. Pomembno je, da se starši in tudi vsi drugi, ki so vpeti v ob-

dobje otrokovega odraščanja, zavedajo, da vzgoja ni vzrok za takšno vedenje.

Vzrok za nastanek ADHD je organski.

Z magnetno resonanco so raziskovalci pri osebah z ADHD ugotovili spremenjeno strukturo možganske skorje, torej je vzrok za nastanek te motnje nepravilno delovanje možganov. So pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na nastanek ADHD. To sta okolje in psihosocialna komponenta.

Med dejavniki okolja, ki naj bi vplivali na razvoj ADHD, so kajenje in uporaba prepovedanih substanc med nosečnostjo, hipoksija (nezadostna preskrba tkiv s kisikom), majhna telesna teža in prezgodnje rojstvo. Od vseh naštetih so razi­ skave pokazale le povezavo s kajenjem med nosečnostjo. Med psihosocialnimi dejavniki sta nizek socialno-ekonomski status in disfunkcionalna družina. Raziskave pa niso potrdile povezave med prehrambnimi navadami otrok (sladkarije, aditivi v hrani …) in nastankom ADHD. medicina.FINANCE.si

8–10

odstotkov šoloobveznih otrok ima ADHD. Od pet- do desetkrat pogostejši je pri fantih.

log; sva ga napačno vzgojila?

Hiperaktivnost in nepozornost

ADHD je motnja, ki ima tri ka­ tegorije simptomov: hiper­ aktivnost, impulzivnost in Motnjo je treba nepozornost. Simptomi hiperaktivnosti in im­ prepoznati čim prej in jo pulzivnosti se izrazijo začeti zdraviti. S tem lahko v četrtem letu starosti in so najizrazitejši v močno vplivamo na starostnem obdo­ izboljšanje oziroma bju od osem do de­ vet let. Simptomi grajenje otrokove hiper­aktivnosti po samozavesti, tem letu postopo­ ma upadajo, med­ izboljšanje otrokovega tem ko so simpto­ učnega uspeha in mi impulzivnosti prisotni še naprej. socialnih spretnosti.

Simptomi nepozorno­ sti se izrazijo v starosti od osem do devet let in so prav tako prisotni skozi nadaljnje življenje.

Shutterstock

Učni uspeh

Otroci s (še ne) diagnosticiranim ADHD lahko močno trpijo. Dokazano je, da ta motnja močno vpliva na otrokovo življenje. Četrtina otrok ponavlja vsaj en razred, ne glede na njihovo sposobnost in inteligentnost – lahko so celo nadpovprečno inteligentni. Pri otrocih in mladostnikih z ADHD, ki se ne zdravi­ jo, opažajo, da so kljub enakemu inteligenčnemu kvocientu in učnim načrtom kot pri sovrstnikih brez ADHD manj uspešni na delovnem podro­ čju. Ker imajo težave z učenjem in na nekaterih področjih niso tako uspešni kot njihovi sovrstni­ ki, imajo lahko težave s samopodobo. Vse to pa lahko vodi v depresijo, anksioznost in preosta­ le težave, kot sta motnja učenja in kljubovalna motnja. Te so lahko primarno prisotne ali pa se pojavijo sekundarno ob ADHD.

Ker otroci z ADHD pogosto nimajo zadostno razvite socialne spretnosti, jih sovrstniki ne želi­ jo sprejeti medse. Tako lahko postanejo žalostni in depresivni. Te občutke lahko izražajo z jezo in neprimernim vedenjem, ki se samo še stopnjuje in dodatno otežuje socializacijo. V treh študijah so ugotovili, da imajo nezdravljeni mladostniki z ADHD štirikrat več možnosti za poškodbe, ki so nastale zaradi nesreče. Pogosteje je pri njih prisotno samopoškodbeno vedenje, prav tako uporaba prepovedanih substanc.

Ne odlašati z obiskom otroškega psihiatra

Treba je poudariti, da nima vsak otrok, ki je nemiren in ima težave z učnim uspehom, tudi hiperaktivne motnje. Ko starši obiščejo oseb­ nega pediatra in ta ugotovi, da bi otrok lahko imel ADHD, ga napoti na nadaljnjo diagnostiko k otroškemu psihiatru, ki skupaj s kliničnim psi­ hologom in specializiranimi pedagogi oceni otro­ kovo težavo ter nato postavi natančno diagnozo.

Starši naj zato ne odlašajo z obiskom otroške­ ga psihiatra, če je to potrebno. Motnjo je treba prepoznati čim prej in jo začeti zdraviti. S tem lahko močno vplivamo na izboljšanje oziroma grajenje otrokove samozavesti, izboljšanje otro­ kovega učnega uspeha in socialnih spretnosti.

Veliko otrok ne potrebuje zdravil

Zdravljenje je sestavljeno iz nefarmakološke in farmakološke terapije. Veliko otrok z ADHD ne potrebuje zdravil, motnja se lahko zdravi z različnimi terapijami, kot je vedenjska terapija.

Vanjo so vključeni tudi starši, ki se učijo, kako pravilno ravnati s svojim otrokom z ADHD. Psi­ hoterapija navadno ni potrebna za zdravljenje samega ADHD, vendar jo uporabijo ob sočasno prisotnih psihičnih težavah. Tudi šola in učitelji, ki so v stiku z otrokom z ADHD, bi morali biti vključeni vsaj v neko obliko izobraževanja, ki jih seznani s težavo in pravilnim ravnanjem.

Otrokom, ki imajo izrazitejše znake, uvedejo

Nepozornost, hiperaktivnost, impulzivnost ali vse?

Glede na to, kateri simptomi prevladujejo, lahko ADHD razdelimo na tri podtipe.

Podtip, pri katerem je v ospredju nepozornost. Ti otroci imajo težave pri organiziranju stvari, težko si kaj zapomnijo, pozabljajo, niso pozorni na podrobnosti, hitro se naveličajo, imajo težave s koncentracijo, težje in počasneje predelujejo stvari, ki se jih učijo v šoli, težko začnejo in končajo naloge, ki so jim dane. Ta tip je pogostejši pri dekletih.

Podtip, pri katerem sta v ospredju hiperaktivnost in impulzivnost. Otroci so nemirni, težko so pri miru med poukom, med obedom, so impulzivni, nestrpni, klepetavi in motijo izvajanje dejavnosti.

Podtip, pri katerem sta hiperaktivnost in nepozornost izraženi hkrati. Gre za najpogostejšo obliko ADHD. Klinična slika ADHD se lahko z leti spreminja, otroci lahko prehajajo iz enega podtipa v drugega.

zdravila. Včasih je za starše to težko sprejeti.

A morajo se zavedati, da obstajajo študije, ki dokazujejo, da imajo otroci, ki so se zdravili z zdravili, dolgoročno več uspeha pri obvladova­ nju motnje. Za zdravljenje ADHD se uporablja terapija s stimulativnimi zdravili. Več kot 170 kontroliranih raziskav je potrdilo, da je ta terapi­ ja najuspešnejša in najbolj varna. Predpisovanje zdravil je prilagojeno vsakemu otroku.

Martina Jelič

medicina-danes@finance.si

Medicina dela, tel. 01/242-07-24 Managerski pregledi, tel. 01/242-07-30

Zdravje je najbolj zdrava naložba.

Specialistične ambulante, tel. 01/242-07-00: - dermatologija - ginekologija - kardiologija - ambulanta za bolezni dojk - UZ diagnostika - pulmologija in alergologija - okulistika - urologija - ortopedija - angiologija - gastroenterologija - tireologija - EMG - plastična kirurgija - psihiatrija in nevropsihiatrija e-pošta: info@barsos.si spletna stran: www.barsos.net