Medicina danes, julij 2014

Sreda, 9. Julija 2014, št. 9/10 I UREDNIŠTVO: 01 30 91 506 I e-pošta: medicina-danes@finance.si I naročnine: 080 15 80 I www.medicina-danes.si

Kako gre slovenskim zdravnikom v tujini »Da uspeš v Ameriki, 'NE' ne sme obstajati,« pravi prof. dr. Igor Gregorič, slovenski vaskularni kirurg in vodja programa srčne transplantacije ter centra za srčno popuščanje v kliniki Hermann Memorial v Houstonu.

Pet zdravnikov, ki živijo in delajo v tujini, nam je zaupalo, kako živijo in delajo, ter predlagalo rešitve za slovensko zdravstvo. > 4

Alfa celice trebušne slinavke

Čisto nova paradigma raziskovanja

»V zdravstvu ni korupcije«

V zadnjem času znanstveniki vse več pozornosti posvečajo alfa celicam trebušne slinavke. > 22

V ZDA s podporo FDA začenjajo eksperimentalno testiranje, katerega neposredna posledica bodo lahko novo odobrene učinkovine proti raku. > 26

Tako trdi poslovni direktor Kirurške klinike UKC v Ljubljani, Matjaž Tavčar. > 12

NOVO!

Smeh vas ozdravi!

Za vas smo raziskali kako in zakaj 1 €/ ,90

20HRK

11 BARV URINA Povedo vam, kakšno je

6 številk za samo 9,66 EUR & darilo:

vaše zdravje.

Pijemo kot račke, ker je koristno.

Pa je res?

Resnica o tem, kako je včasih hujša pretirana hidracija kot dehidracija.

izdelek iz kolekcije STERIL-O-SEPT

VODNIK PO VITAMINIH IN MINERALIH

Že nasmešek vas naredi bolj zdrave Št. 3 jun.–sep. 2014

Terapevtski potenciali smeha: blagodejno vpliva na sladkorno bolezen, visok krvni tlak, oslabljen imunski sistem, demenco …

Dan brez smeha je izgubljen dan, je vedel že Charlie Chaplin.

medicina.finance.si

Previdno pri nanašanju kozmetike za oči / Lulate malinovec, pravi čaj ali pivo? / Kaj lahko človeka naučijo živali, ki se samozdravijo? / Pojdite se nekam smejat! poziva Jernej Celec, stand-up komedijant in zdravnik / Pijmo kot račke, ker je zdravo. Pa je res? / Proč s sladkimi pijačami / Ugriz kače – ohranimo mirno kri / Veste, koliko katerega vitamina potrebujete? / Peklenski dnevi pred menstruacijo / Čuječnost, premišljen odgovor na stres / Lenoba in površnost? Ne, disleksija / Tudi v starosti lahko izboljšate kondicijo / Top mobilne aplikacije, ki lahko izboljšajo vaše zdravje

080 15 80 / narocnine@finance.si / medicina.finance.si

facebook.com/medicinainljudje

®

DOL

GOR

Uvodnik

Dr. Erik Brecelj

mag. Alenka Bratušek

Postal je znanilec upanja 2014. Pobudo za izbor najboljših zdravnikov in zdravstvenih delavcev po izboru bolnikov so letos organizirali prvič.

Kljub majskim obljubam in naklonjenosti ukrepom, ki bi okrepili družinsko medicino (uvedba učnih ambulant, okrepitev ambulant NMP in dodatna sredstva), vlada v odstopu o še ni odločala.

2014

GAIN

Po dolgem času je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila nov antibiotik. Dalbavancin (Dalvance) je namenjen zdravljenju akutnih infekcij kože in kožnih struktur, ki jih povzročajo določene občutljive bakterije Staphylococcus aureus (vključno z občutljivimi za meticilin in odpornimi proti njemu) in določeni sevi Streptococcus pyogenes. Uporaba zdravila je intravenska. Dalvance je prvo zdravilo iz vrste kvalificiranih produktov za zdravljenje infekcij (Qualified Infectious Disease Product - QIDP), ki ga je odobril FDA. To oznako v okviru iniciative, ki spodbuja razvoj novih antibiotikov (Generating Antibiotic Incentives Now - GAIN), pa si je Dalvance zagotovil, ker sodi med zdravila, ki so namenjena zdravljenju življenjsko ogrožujočih infekcij. V okviru iniciative QIDP je Dalvance prišel pod drobnogled registratornih organov po prioritetnem vrstnem redu. V primerjavi s preostalimi novimi zdravili bo imelo v Združenih državah Amerike še dodatnih pet let marketinške ekskluzive. Varnost in učinkovitost zdravila so dokazali na skoraj 1.300 odraslih, ki so randomizirano prejemali dalbavancin ali vankomicin. Izkazalo se je, da je pri zdravljenju infekcij kože dalbavancin prav tako učinkovit kot vankomicin. V Evropi je dalbavancin še v fazi pridobivanja marketinške avtorizacije. Dalbavancin tako kot vankomicin sodi med lipoglikopeptidne antibiotike. A. K.

Aleš beno

Novi antibiotik za zdravljenje akutnih infekcij kože

Lucija B. Petavs, odgovorna urednica

Zakaj nihče ne pove ničesar naravnost in konkretno?

Zdravstvo čez lužo

Po letih zniževanja stroškov prihodnje leto zvišanje Stroški za zdravstvo v letu 2015 se bodo v ZDA zvišali za 6,8 odstotka, ocenjuje inštitut PricewaterhouseCooper’s Health Research. S tem naj bi bilo konec trenda zniževanja stroškov na tem področju, ki je prisoten vse od leta 2007. Predvsem se bodo zvišali stroški za zdravila proti okužbam, kot je hepatitis C, ki ga ima 3,2 milijona Američanov ali odstotek vsega prebivalstva ZDA. Na zvišanje stroškov v zdravstvu naj bi vplivale tudi dobre razmere v ameriškem gospodarstvu. Zaradi tega bodo Američani optimistični, pri zdravljenju in preventivi ne bodo varčevali ali odlašali s storitvami. »Po letu 2007 se je poraba v zdravstvu zmanjševala, ker je bilo vse gospodarstvo v recesiji,« pravi Ceci Connolly, direktorica omenjenega inštituta. »Zdaj, ko se gospodarski položaj izboljšuje, vidimo, da se bodo stroški v zdravstvu zvišali tudi v letu 2015.« Sicer po njenih ocenah zdravstvo skupaj s farmacevtsko industrijo pomeni petino ali šestino vsega ameriškega gospodarstva. Zviševanje stroškov za zdravstvo v ZDA je tudi posledica vse večjega deleža starih ljudi, ki potrebujejo več zdravstvenih storitev in nove tehnologije, ki so dražje. M. Š.

Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Anja Jurič Telefon: 01 30 91 514; faks: 01 30 91 575 Neodvisni strokovni časopis za zdravnike, E-pošta: anja.juric@finance.si zobozdravnike in farmacevte Trženje naklade: Odgovorna urednica in poslovni vodja: Direktor: Miha Eržen Lucija B. Petavs Naročnine: Andreja Novak Cafuta IZVRŠNA UREDNICA: Telefon: 080 15 80; faks: 01 30 91 585 Nataša Medvešček E-pošta: narocnine@finance.si Telefon: 01 30 91 506; faks: 01 30 91 515 Oblikovanje: Irena Buha Marolt E-pošta: lucija.petavs@finance.si Tehnična urednica: Maja Volk E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si E-pošta: maja.volk@finance.si Uredniški svet časopisa: prof. dr. Uroš Golobič Ahčan, dr. med., Matija Gorjanc, dr. dent. med., asist. Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Blaž Mrevlje, dr. med., prof. dr. Borut Štrukelj, mag.

Lektoriranje: Andreja Mavsar farm., prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.

medicina-DANES.si

Resnično me zanima, koliko ljudi odpre, preleti, celo prebere volilni program kakšne stranke, preden se odpravi na volišče. V zahodnih, starejših demokracijah se na predvolilnih soočenjih »koljejo« denimo pri gospodarskem programu. Vprašanja v slogu kje boste dobili denar za to obljubo, niso provokativna, ampak samoumevna. Stranka lahko celo izgubi volitve, če »zamoči« na predvolilnem soočenju. Pri nas je predvolilni boj ravno tako dolgočasen kot tekme letošnjega svetovnega prvenstva v nogometu. Vse je mlačno in brez zrna popra. Tako sem se za potrebe tokratnega uvodnika odločila pogledati volilne programe strank v delu, kjer govorijo o zdravstvu (po televiziji ga namreč skoraj nihče ne omeni). Splošna ugotovitev: resnično razočaranje.

Morda sta dve stranki – ki ju seveda nalašč ne bom imenovala – v zbirki samih puhlic izstopali s poznavanjem konkretnih težav v zdravstvu in vsaj približno nakazali, kaj bi storili, da bi »uredili« nekatere največje anomalije našega zdravstvenega sistema.

Korupcija

Vprašanje zdravstva v programih pri skoraj vseh strankah najdemo bolj proti koncu seznama. Čeprav ljudje zdravje vedno poudarjajo kot najbolj pomembno vrednoto, v Sloveniji ne kaže, da bi se kdo pretirano razburjal okoli ureditve primarnega zdravstva oziroma bi rekel, da imamo preprosto premalo racionalno organizirano zdravstvo in premalo cenjene in prepoceni zdravstvene storitve, kjer se skoraj nič ne vrti okoli bolnika, denar pa mu tako ali tako ne sledi, če mu je sploh kdaj. Pri vseh strankah je letos največji hit obljubljanje odprave korupcije v zdravstvu. To nesrečno korupcijo so mediji očitno res prignali do absurda, saj stranke kot papagaji ponavljajo, kako je treba v zdravstvu odpraviti korupcijo. Mi kdo

lahko pove, kako to misli narediti? Kakšno korupcijo v zdravstvu mislijo? To, da smo ljudje prepričani, da nam ne bo hudega, dokler v sistemu poznamo vsaj enega zdravnika in ga lahko pokličemo, da nas takoj vzame? Če je tako, imamo vsaj še za dve generaciji dela. Ljudje radi bentijo, če gre kdo v ambulanto pri stranskih vratih, če bi imeli pa možnost, bi sami naredili enako. Mislijo »zdravniško-dobaviteljske naveze«, kot je to poimenoval eden naših sogovornikov, zdravnikov, ki delajo in živijo v tujini? Zakaj nihče ne pove ničesar naravnost?

Razen korupcije v zdravstvenih programih ni ničesar živahnega.

Stranke obljubljajo tisto, kar so pred njimi obljubljale 20 let. Prenovljeno zdravstveno zakonodajo, enakopravno dostopne zdravstene storitve, ohranitev javnega zdravja, ukinitev dopolnilnega zavarovanja (ali pa ne), zaposlitev vseh mladih zdravnikov, okrepitev primernega zdravstva in ločitev javnega ter zasebnega v zdravstvu. Super. Kako pa, s čim, od kod denar? Tako, da bodo ob prihodu na oblast spet rekli, da v štirih letih ne moreš nič narediti, in se pritoževali, ker ni nobene strategije? Polovico strategije vam lahko napiše pet naših sogovornikov, ki so v samo nekaj točkah nanizali toliko tako enostavnih ukrepov, da jih lahko nova vlada za učinkovitejše zdravstvo sprejme v pol leta. Vlada, ki bo pogumna, ki bo odločitve sprejela premišljeno in odločno. Vse drugo smo že videli. In ni delovalo in nima smisla. Vseeno nam je, ali so številke obkrožene zeleno, modro ali rdeče. Čedalje več nas je, ki nam je pomembna vsebina in ne bomo zaupali nikomur, dokler ne bo dokazal, da je sposoben izpolniti obljube.

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si

ni v prosti prodaji. Je ‘usepaper’, uporabni časopis, ki objavlja Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o. novice, pomembne za strokovno delo svojih bralcev, ter jim svetuje in pomaga tudi pri njihovih poslovnih in zasebnih Direktor in urednik: Peter Frankl odločitvah v zvezi z denarjem, davki in predpisi. Strokovno javnost združuje tudi na spletnem portalu Naslov: Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana www.medicina-danes.si.

Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 KODEKS: Novinarji časopisa Medicina danes upošte­va­jo E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­ TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 Časopis izhaja enkrat mesečno, prodajna cena izvoda je 5,00 EUR (DDV: 9,5%).

Na leto izide 16 številk.

Medicina danes je neodvisen strokovni časopis za zdravnike, zobozdravnike ter farmacevte in

stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je časopisa Medicina danes so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­ stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je časopisa Medicina danes je od po­ne­ delj­ka do če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska Časopis Medicina danes izhaja v sodelovanju z Medicine Today International, ki izdaja časopise za strokovnjake iz zdravstvene panoge na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem, Danskem in v Estoniji.

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor TISK: Medicino danes tiska Nanoti, d. o. o., Medvode ISSN: 1855-5853 Natisnili smo 2.500 izvodov.

Naslednja številka izide v sredo, 10. septembra 2014.

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

3

Kako gre slovenskim zdravnikom v tujini

V tujini pogrešajo joto, v Sloveniji pa nagrajevanje kakovosti Pet slovenskih zdravnikov, ki so odšli živet in delat v tujino, predlaga rešitve za slovensko zdravstvo. Z nami so hkrati delili svoje izkušnje ob prihodu v tuje delovno okolje, kako so jih sprejeli tuji kolegi, kako so zadovoljni z delom in plačilom, kaj »slovenskega« pogrešajo in kakšni karierni izzivi jih čakajo v prihodnje.

Lucija B. Petavs, Nataša Medvešček medicina-danes@finance.si

Uspešen infektolog bi se nekega dne vrnil v Slovenijo Razpet je med Berlinom in Bernom, kjer že ima ustanovljene septično-kirurške oddelke, za katere zamisel je vzniknila, algoritem pa nastal med njegovim raziskovanjem v Švici. Tri leta je živel tudi v ZDA, zdaj pa si želi tak oddelek ustanoviti tudi na Dunaju. Nekega dne bi se rad vrnil med bolnike v Slovenijo.

Septično-kirurški oddelek je v Charite Berlin že svetovno znan referenčni oddelek za zdravljenje okužb vsadkov in kosti. Vodijo ga internist infektolog, kirurg, ortoped, sodeluje tudi mikrobiolog. Cilj tega oddelka je, da po posebnem algoritmu pozdravi bolnike z okužbami. Tako dobivajo bolnike, ki so dolgo ležali na različnih oddelkih in se ni vedelo, kaj z njimi storiti. Na septični oddelek zdaj dobivajo najbolj kompleksne bolnike z vsega sveta, imeli so tudi bolnico iz Slovenije. Ključ do uspeha tega oddelka je, da delajo vsi ti profili skupaj, načrtujejo operacijo, diagnostiko in nato še zdravljenje z antibiotiki.

Do zdaj so pozdravili vse bolnike in ti so se vrnili v normalno življenje. Zdravljenje s takim konceptom pa sploh ni drago. Ta koncept – algoritem – je plod raziskovanja v Švici in ga prevzemajo že številne bolnišnice. »V tujino nisem šel, ker bi bil razočaran, ampak ker sem imel možnost kliničnega in raziskovalnega dela, za kar v Sloveniji ni bilo prave infrastrukture,« pravi Trampuž in dodaja, da se v Nemčiji (in Švici) vse, tako klinično kot raziskovalno delo vrti okoli bolni-

4

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

Pred dvema letoma so ga povabili v le streljaj oddaljeno bolnišnico Hermann Memorial znotraj teksaške univerze, kjer naj bi vodil program srčne transplantacije in center za srčno popuščanje s ciljem postaviti enega največjih oddelkov za opravljanje te dejavnosti v Ameriki. To mu je bilo v veliko čast. »Obenem pa mi je pomenilo spodbudo in neverjeten izziv, saj se ti takšna priložnost verjetno nasmehne samo enkrat v življenju.

V manj kot dveh letih nam je uspelo postaviti oddelek, ki po kakovosti in velikosti že sodi med deset odstotkov najboljših institucij za transplantacijo srca. To je velik dosežek, saj je tak uspeh tudi v ZDA bolj izjema kot pravilo,« pove. V ZDA je namreč okoli 150 centrov za transplantacijo srca. »Glede na takšno poklicno pot bi težko rekel, da poklicno pogrešam kaj slovenskega, toda Slovenija je prečudovita dežela, kjer bi lahko bil življenjski standard enakovreden najbolj razvitim evropskim državam, če bi ljudje doumeli, da je boljši dialog kot monolog,« pravi. Če prihajamo iz majhne države, še nismo manj vredni in manj sposobni

Dr. Andrej Trampuž, ustanovitelj in vodja septičnokirurškega oddelka v bolnišnici Charite Berlin

ka. »Vse je usmerjeno v ukvarjanje z njim, vsi smo tam v službi bolnikov, ti v zdravljenju soodločajo, zato si je treba vzeti čas in jim vse razložiti,« pove. Pred leti je v znamenitem članku V službi bolnikov že opozarjal na privilegiran položaj zdravnikov (v odnosu do bolnikov) ter na sistemsko korupcijo. Sprožil pa je tudi vprašanje, koliko delajo slovenski zdravniki v primerjavi

Prof. dr.

Igor Gregorič, kardiovaskularni kirurg in vodja programa v bolnišnici Memorial Hermann Texas Medical Center v Houstonu

s tujimi, pri čemer je po številu opravljenih ur in preračunanega zneska na uro ugotovil, da so slovenski plačani bolje od švicarskih. Kot pravi, se mu zdi, da zdravnike v tujino odganja »afera na afero in nemoč ter obup, da bi sploh kdaj lahko bilo bolje«.

Dodaja, da bi se nekoč rad vrnil v Slovenijo, med slovenske bolnike, in delal na svojem področju.

»Ko si enkrat v vrtincu vsakdana in kolesju rutine, te Amerika sprejme za svojega. Za uspeh se moraš seveda truditi tako kot vsak drug, vsekakor pa se je treba tudi dodatno dokazovati – s trdim delom, biti vedno na voljo, 'ne' ne sme obstajati.

So pa trdo delo, lojalnost in nadarjenost takoj opaženi in ustrezno nagrajeni. Ko stopiš na pravi tir, pa so možnosti skoraj neomejene.

Do 'tujcev' na vodilnih položajih je občuti malo odpora, še tega pa je mogoče z malo sreče in ogromno trdega, dodatnega dela, predvsem pa dobrih rezultatov in uspešnosti tudi odpraviti,« pravi ustanovitelj in vodja programa srčne transplantacije in centra za srčno popuščanje. Sam je dokazovanje občutil kot motivacijo in dodatno energijo za doseganje cilja. »Če prihajamo iz majhnega kraja in še manjše države, še ne pomeni, da smo manj vredni in manj sposobni,« je prepričan.

medicina-DANES.si

Reorganizacija zdravstvenega varstva

»V Ameriki NE za doseg uspeha ne sme obstajati«

Zasebno in državno zavarovanje ter pluralizem zavarovalnih družb

Ko je Igor Gregorič pred desetimi leti na Texas Heart Institute postal eden izmed desetih kirurgov v ekipi slavnega dr. Dentona A. Cooleyja, pionirja srčne kirurgije in enega najbolj znanih svetovnih kardiokirurgov, je bil prepričan, da je to vrhunec njegove kariere. Toda dobil je še eno življenjsko priložnost.

Bistvo ameriškega zavarovalniškega sistema je, da si lahko posamezniki, družina ali podjetja prilagajajo premije in storitve ter uporabo po lastni presoji. To uvaja konkurenčnost med zavarovalne družbe.

Ker želijo privabiti čim več uporabnikov, tekmujejo tudi s cenami.

Število dni dopusta:

Pozitivna konkurenčnost

Uradno tri tedne, vendar o njem ne razmišljam. Na klasičnem dopustu nisem bil že zadnjih 20 let. Zelo veliko potujem, vendar poslovno.

Nihče ne nadzoruje, koliko sem odsoten. Sistem je zgrajen na zaupanju, poštenosti in moralno-etični odgovornosti. Delo samo pa narekuje, koliko si pač lahko odsoten.

V ZDA je 60 odstotkov neprofitnih zasebnih bolnišnic, 20 odstotkov zasebnih bolnišnic, ki delajo za dobiček, 20 odstotkov bolnišnic je v lastništvu države. To v Sloveniji sicer pomeni popolno spremembo v razmišljanju o zasebnem in javnem zdravstvu, kar pomeni odpravo koncesij.

Koncesije so izumetničen ukrep za omejevanje opravljanja zdravstvene dejavnosti in so praktično zaviralci napredka v kakovosti zdravstvenih storitev: lahko oskrbiš samo določeno število bolnikov, plačilo pa je pavšalno. Z omejevanjem prostosti opravljanja zdravstvenih storitev se ne moreš razvijati in rasti kot zdravnik podjetnik.

Zdravnikovo dodatno izobraževanje, kakovostno delo, učinkovitost se ne morejo izraziti, ker si omejen z vnaprej določenim normativom, ki ti ga določi ministrstvo za zdravstvo. Koncesije v zdajšnjem sistemu ne more dobiti vsak posameznik, ki zanjo zaprosi. Z drugimi besedami, vsi zdravniki že v samem začetku nimajo enakih pogojev za zasebno delo. V Sloveniji pozitivna konkurenčnost v zdravstvu ne obstaja.

Plača: Naše

plače niso primerljive s tistimi v Sloveniji. Tudi individualno delo, ki ga opravljam, verjetno ni primerljivo. S plačilom sem zelo zadovoljen, obseg in odgovornost dela sta ustrezno nagrajena. Slabost slovenskega sistema je, da zdravnika ne nagrajuje za kakovost opravljenega dela.

Plačilo po storitvah, ne pa pavšalno

Širše izobraževanje na vseh ravneh: zdravnikov, bolni-

Primerjava cen zdravil in medicinskih pripomočkov: Na podro-

kov

Mehanizmi preverjanja kakovosti in kaznovanje ali nagrajevanje kršenja pravil za zdravnike in bolnišnice

čju, kjer delujem, so cene nedvomno višje kot v Sloveniji.

Čakalne dobe: Čakalnih dob za storitve v naši ustanovi ni.

Irena Herak

Več sredstev za zdravstvo

medicina-DANES.si

ZDA namenijo za zdravstvo 19 odstotkov BDP, Slovenija pa mu je v letu 2013 namenila le 8,8 odstotka BDP.

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

5

Kako gre slovenskim zdravnikom v tujini

Po letu dni dobila vodstveni položaj

»Pogrešam le in človeško rib Slovenska gastroenterologinja se v službi v Angliji dobro počuti. Kot pravi, sta spoštovanje med kolegi in način komunikacije na občutno boljši ravni kot v Sloveniji, čeprav je delo zelo naporno.

Asist. Živa Mrevlje, specialistka gastroenterologinja in »senior clinical research fellow« iz hepatologije na King’s College Hospital v Londonu

Asist.

Blaž Mrevlje, interventni kardiolog na univerzitetni kliniki v Rostocku v Nemčiji

Število dni dopusta:

32. Izkoristim ga lahko v celoti.

Plača: Moja plača

V delovniku je dovolj časa za raziskovanje, izobraževanje in sprotni nadzor kakovosti dela. Vsi zaposleni so na različne načine vpleteni v nenehne izboljšave sistema ali izboljšanje »izkušnje bolnika«. Angleški NHS nenehno preverja kakovost zdravstvenih storitev in zavode, če ne dosegajo kazalnikov, kaznuje z zmanjšanjem plačil. Kakovostna, hitra in prijazna storitev je v ospredju vsakdana zdravstvenih delavcev. »V moji bolnišnici je morala zaposlenih, visoka,« pravi.

Pogreša nekatere sodelavce, prijatelje iz Slovenije. »Iz slovenskega zdravstvenega sistema pa ničesar, prav nasprotno!« Kolegi so jo hitro sprejeli

Se je morala zelo dokazovati? Živa ima dobre izkušnje, hitro so jo sprejeli. »Odnosi in zaupanje so se v dveh letih, kolikor sem tukaj, le še poglobili. Nadrejeni se iskreno zanimajo za moje osebno in poklicno počutje, skupaj načrtujemo moje poklicne cilje,« pojasni. Med zaposlitvijo kot »fellow« (specialist brez stalnega mesta na kliniki) so ji pomagali pri oblikovanju poklicnega portfelja in pri iskanju stalne specialistične zaposlitve v Angliji. Pred kratkim jo je tudi dobila. »Seveda je bilo v prvih mesecih nekaj negotovosti, kot pri vsakomur, ki pride v novo državo, predvsem pa v nov, kompleksen zdravstveni sistem. V tem času so mi ponujali vso podporo in mi bili na voljo za posvet, pomoč, hkrati pa so mi pustili dovolj prostora, da sem se v sistemu našla,« razloži. Po letu dni je – kot tujka, ki se je izkazala za sposoben in dober kader – začela voditi skupino Fellows na oddelku. Anglija je zelo liberalna država in politična korektnost v delovnem in zasebnem okolju je samoumevna. »Kakršnokoli šikaniranje je nesprejemljivo, taki ljudje so izpostavljeni, kritizirani in kaznovani,« pove.

6

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

Plačevanje storitev po kompozitnem sistemu Deloma glede na zahtevnost primerov (podobno kot v Sloveniji skupine primerljivih primerov), deloma po storitvah. V Sloveniji veliko storitev, ki so nujno potrebne pri diagnostiki ali zdravljenju specifičnih primerov, ni plačanih in dodatne stroške morajo kriti zavodi. Prav tako pri zahtevnejših primerih, ko je zdravljenje podaljšano zaradi narave bolezni, dodatnih sredstev ni. V Angliji na primer bolnišnica pri takih bolnikih dobi dodatno plačilo za podaljšano hospitalizacijo.

Boljši pretok bolnikov in izboljšanje izkušnje bolnika Kako? Z zaposlitvijo pomožnega kadra v zdravstvu – menedžerjev, ki razporejajo posteljne in ambulantne zmogljivosti v bolnišnicah.

Vzpostavitev kliničnih poti in javno objavljen nadzor kakovosti Cilj je izboljšanje bolnikove izkušnje v zdravstvenem sistemu. Uspešnost zdravljenja je izjemno odvisna od tega, kakšno bo bolnikovo dojemanje postopkov diagnostike in zdravljenja. Potreben je tudi strog nadzor kakovosti na vseh kritičnih področjih zdravstvene oskrbe, ki ga je treba plačati in je odgovornost vseh v zdravstvenem sistemu, ne le izvajalcev. Rezultate nadzora kakovosti bi morala pregledovati, preverjati in redno (enkrat na leto) javno objavljati neodvisna komisija.

Pravica do brezplačnega zdravljenja (tudi kroničnih bolezni) Za vse državljane, ki stalno prebivajo v Sloveniji, čeprav niso zavarovani. V Angliji imajo pravico do nujnega in kroničnega zdravljenja v angleški nacionalni zdravstveni službi (NHS England) vsi, ki imajo pravico prebivati v Združenem kraljestvu (ZK) in ki imajo prebivališče v ZK vsaj šest mesecev.

specialista konzultanta je ob približno enakem obsegu dela trikrat višja, kot je bila v Sloveniji. Po nekaj letih dela bom lahko obseg dela zmanjšala na 60 odstotkov in tudi s to plačo živela povsem normalno življenje.

Cene zdravil in medicinskih pripomočkov:

Cene so navadno nižje. Najpogosteje predpisana zdravila (antihipertenzivi, antihiperlipemiki, antidepresivi) se izdajajo kot generiki. Za večino zdravil zdravniki nimajo pravice predpisovati zdravil s komercialnim imenom, bolniku se izda tisti preparat, ki je trenutno na voljo (in najcenejši za zavarovalnico).

Čakalne dobe: So precej

krajše kot v Sloveniji, saj jih NHS zelo natančno nadzira.

Obdobje od napotitve zaradi suma na raka do začetka zdravljenja denimo ne sme preseči dveh mesecev. Če zavod preseže ta čas pri več kot 15 odstotkih bolnikov, zavarovalnica plačilo storitev izrazito zmanjša. Hkrati NHS začne lokalni nadzor nad kakovostjo oskrbe.

Vsa poročila o kakovosti so javno dostopna.

Prvi pogoj: kompetentna vlada, minister, iztrebitev dobaviteljsko-zdravniške mafije Slovenija najprej potrebuje normalno in moderno vlado, brez klovnov, tranzicijskih oportunistov, partizanov in domobrancev. Potrebujemo mladega, kompetentnega, vizionarskega ministra za zdravstvo. Raje takega, ki ni zdravnik in ki ima izkušnje z delom v tujini. Za njim morajo stati vlada, policija, tožilstvo, KPK … Le tako bo lahko deloval neodvisno, in ne kot marioneta »znanih lobistov«. Njegova prednostna naloga mora biti iztrebljenje dobaviteljsko-zdravniške mafije. Ko bo javno zdravstvo očiščeno te nesnage, bo kar naenkrat postalo jasno, da je denarja dovolj.

Vnovična izvolitev le ob uspešnem vodenju Generalni direktor naj bo vnovič izvoljen le, če bo uspešno vodil zavod v ekonomskem smislu: optimalne cene dobaviteljev in storitev, učinkovita pogajanja z zavarovalnicami …­ ­Strokovni direktor pa le, če bo zavod uspešno vodil v strokovnem smislu: nove tehnologije, metode, število uspešno končanih študij, pohval iz tujine …

Raziskovanje naj bo nagrajeno Predstojniki oddelkov v univerzitetnih bolnišnicah bi morali biti le mladi in uspešni profesorji, z vizijo in mednarodnimi izkušnjami. Ekonomsko in strokovno neodvisni bi morali ustvariti razmere, v katerih bi se lahko razvijali predvsem tisti, ki želijo več ter bodo oddelku in ustanovi prinesli dodano vrednost. Raziskovanje bi moralo biti nagrajeno, in ne herezija.

Vodja oddelka ali dejavnosti le zdravnik z doktoratom znanosti Več primerov v praksi je pokazalo, kako takšni ljudje, zaradi lastne zakompleksanosti, ker tega naziva niso dosegli, ovirajo ne le posameznike, ampak cele generacije. medicina-DANES.si

joto na Kredarici bico« »Počutim se odlično, poklicno in osebno.

Delam lahko natančno in samo to, kar me zanima.

Končno se lahko neomejeno posvečam interventni kardiologiji, kar doma zaradi znanih kroničnih razlogov ni bilo mogoče. In raziskujem, kar je bila doma sploh herezija,« pravi interventni kardiolog Blaž Mrevlje.

»Slovenska težava je izčrpavanje zdravstvenega sistema« Janez Vodiškar v Nemčiji poklicno ne pogreša nič slovenskega. »Delo teče po ustaljenih in jasnih smernicah, težave se rešujejo s konsenzom,« o svojem delovnem okolju pravi specialist za otroško kardiokirurgijo.

Janez Vodiškar, kardiovaskularni kirurg na univerzitetni kliniki v Aachnu v Nemčiji

Število dni dopusta:

Število dni dopusta: 30 dni. Lahko ga v celoti izkoristim.

Pravi, da mu je žal, da ni odšel že prej in je zapravil nekaj dobrih let za boj z mlini na veter oziroma, kot pravi, trdimi beticami. »Ko sem enkrat spoznal kolege in mentorje svetovnega formata doma in v tujini, mi je bilo kmalu jasno, da doma nimam več kaj iskati. Bilo je samo vprašanje časa.

Pogrešam le joto na Kredarici in človeško ribico,« pravi.

Socialno umeščanje je naravno

Delovno okolje ga je dobro sprejelo, pravi Mrevlje, ki je v Rostocku zdaj že skoraj leto dni. »Malo socialnega umeščanja v lokalni prostor je že bilo potrebnega, to je pač zakon narave. Ampak ni bilo prehudo, niti ni trajalo dolgo,« je pojasnil. V strokovnem smislu se mu ni bilo treba posebej dokazovati, pravi, predvsem zato, ker je v Rostock prišel na povabilo predstojnika oddelka za kardiologijo te bolnišnice, svetovno znanega interventnega kardiologa prof. dr.

Christopha Nienaberja. Spoznal ga je s pomočjo svojega slovenskega mentorja prof. dr. Marka Noča lani na kongresu interventne kardiologije v ZDA. »V Sloveniji je večina zdravnikov dobrih, če ne odličnih. Nimam popolnoma nobenega zadržka, da se ne bil dal zdraviti doma (z nekaj redkimi izjemami),« je odgovoril na vprašanje o tem, kje bi se raje zdravil, če bi bilo treba. Iz praktičnih razlogov in tudi zaradi tega, ker v Sloveniji ni več zdravstveno zavarovan, pa bi se zdravil tam, kjer bi tisti trenutek živel in zdravljenje potreboval. medicina-DANES.si

Plača: Za enak

obseg dela v Nemčiji neprimerno boljša.

Poklic zdravnika je tu cenjen.

cenE zdravil in medicinskih pripomočkov: Cene so

nekajkrat nižje. Tukaj deluje normalna tržna ekonomija. Ni dvornih dobaviteljev. Toleranca do korupcije je ničelna.

V preteklosti so imeli primere skorumpiranih zdravnikov in jih tudi hitro pospravili tja, kamor sodijo. Kazni so tako visoke, da niko­ mur niti na kraj pameti ne pade, da bi kradel.

So pa tudi plače primerne in nujne potrebe po dodatnem zaslužku niti ni.

Čakalne dobe: Čakalne

dobe so kratke, zdi se, da jih skoraj ni. Na hospitalizacijo za inva­ zivno srčno diagno­ stiko bolnik navadno čaka dva tedna, največ štiri, pri čemer na letni ravni opravimo enako število omenjenih preiskav in posegov kot UKC Ljubljana.

Sprejem v tuje delovno okolje in Jasna definicija javnega zdradokazovanje v njem je bilo tudi za vstva: kdo izvaja storitve in kirurga Janeza Vodiškarja precej preprosto. Zaseda namreč položaj, kdo jih plačuje ki je nujen za delovanje vsaj dveh Odprava dodatnega zavarovanja oddelkov, zato je bil zelo hitro in zelo dobro sprejet. »Kot povsod v Če zasebne zavarovalnice želijo sodelonovem okolju je potrebnega nekaj vati, naj ponudijo resnično dodatno zasebno časa, da pridobiš popolno zaupa- zavarovanje za storitve, ki niso v košarici pravic nje. To obdobje je bilo v mojem iz obveznega zavarovanja. primeru zelo kratko. Ustanova, v kateri sem zaposlen, je zelo medPlačevanje storitev po posamenarodna. Domačini so zato toliko znem primeru bolj navajeni na tujce. Nikoli nisem dobil občutka, da bi kdo delal V Nemčiji je tako imenovani diagnosis related razliko med mano in kolegom, ki groups (DRG) sistem. Ustanove prejmejo sredstva je Nemec,« je dejal Vodiškar. glede na opravljeno delo, in ne pavšalov. To jih sili Slovenci strokovno ne zaostajamo

Kot vse sogovornike smo tudi njega vprašali, kaj bi storil, če bi potreboval zdravstveno storitev s področja, na katerem deluje. Bi jo opravil v Sloveniji ali v tujini? »Če bi potreboval operacijo na področju, na katerem delujem (otroška srčna kirurgija, kirurgija prirojenih srčnih napak), bi v trenutnih razmerah moral verjetno na operacijo v tujino, saj se trenutno v Sloveniji ta program nekako postavlja na novo,« je dejal. Sicer pa po njegovem mnenju slovenska stroka ne zaostaja tehnično in strokovno za zahodnoevropsko. »Glavna težava v Sloveniji je po mojem mnenju izčrpavanje zdravstvenega sistema tako v ekonomskem kot kadrovskem smislu. Bojim pa se, da poteze, ki jih politika na tem področju vleče že nekaj časa, škodijo predvsem slovenskemu zdravstvenemu sistemu,« meni.

30 dni. Vsi zaposleni v javnem sektorju v Nemčiji imamo največ 30 dni dopusta, odvisno od delovnega mesta in obremenitev.

Do zdaj nisem imel težav z njegovim koriščenjem.

Plača: Moj

honorar v Nemčiji je približno trikrat­ nik slovenskega honorarja (vključno z dežurstvi in pripra­ vljenostjo). V Nemčiji ne dežuram (sem le v pripravljenosti na domu). S plačilom sem zadovoljen.

k racionalizaciji poslovanja in k višji kakovosti Cene zdrazdravljenja, saj podaljšano zdravljenje zaradi slabe vil in medikakovosti storitve ustanove plačajo same. Pojavlja cinskih se vprašanje težjih bolnikov, ki jih obravnavajo uni- pripomočverzitetne bolnišnice in so dražji. Predlog v Nemčiji kov: Cene je, da bi te bolnišnice dobile dodatek, podobno kot v pripomočkov, ki se Sloveniji dodatek za terciar. uporabljajo vsak dan, so v Nemčiji lahko Odprava škodljivih in dragih tudi polovico nižje kot v Sloveniji. Cene javnih razpisov zdravil in pripomoč­ Ustanove naj same skrbijo za nabavo materiala kov, ki se uporabljajo po najugodnejših cenah. Če bi bile ustanove redkeje, so najmanj plačane na posameznega bolnika, bi imele zelo enake kot v Slove­ jasen interes pri izbiri najugodnejšega materiniji. V ustanovi, v ala in zdravil. kateri delujem, je določila nekaj Participacija na recept in pregled uprava strokovnjakov – pri zdravniku s socialno kapico zdravnikov, ki skrbijo za to, da se kupuje in Takojšnja odprava uravnilovke dobavlja material po najugodnejših cenah.

in uvedba nagrad

Če nemška bolnišnica oceni, da nekega strokovnjaka nujno potrebuje in bi lahko pomembno pripomogel k boljšemu poslovanju ustanove, ga lahko dodatno nagradi. V Sloveniji javna ustanova tega po zakonu ne sme.

Čakalne dobe: Na mojem področju jih tako rekoč ni.

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

7

Novice Delna zgodba o uspehu

Nevrokirurško zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo V UKC Ljubljana so 16. junija letos prvič izvedli stereotaktično operacijo bolnika z distonijo, imenovano globoka možganska stimulacija.

Program teh operacij je zavarovalnica z aneksom k lanskemu splošnemu dogovoru preselila iz tujine v domača klinična centra v Ljubljani in Mariboru, vendar nevrološki del programa še ni zagotovljen. KOBŽ nevrološke klinike v Ljubljani je lani za 25 odstotkov presegel svoj hospitalni program, letos ga presega za 21 odstotkov. Kot je povedala poslovna direktorica ljubljanske nevrološke klinike Manja Olujič, bodo program, saj je nevrokirurški del plačan, kljub temu izvajali, kar pa pomeni toliko večjo izgubo za njihovo kliniko. V Ljubljani na ta poseg čaka še od šest do osem bolnikov, naslednjega naj bi operirali jeseni.

Stereotaktične posege so v Sloveniji izvajali že v sedemdesetih letih minulega stoletja, po dolgi prekinitvi so jih leta 2007 znova uvedli v UKC Maribor, kjer so do zdaj opravili 17 posegov za tremor in Parkinsonovo bolezen. T. K. Terapevtske skupine

Triptani v peroralni obliki predvidoma septembra V terapevtsko skupino zdravil (TSZ) s triptani so uvrščena vsa zdravila s triptani v peroralni obliki, ki imajo skupno terapevtsko indikacijo za kratkotrajno zdravljenje migrenskih napadov z avro ali brez te. Vanjo pa denimo ne bosta vključena sumatriptan 20 mg/0,1 ml pršilo za nos, raztopina, in sumatriptan 6 mg/0,5 ml raztopina za injiciranje zaradi drugačnega načina uporabe. Primerna sta za bolnike, ki jim je slabo in bruhajo ter ne morejo zaužiti peroralne oblike.

Novost zadeva razmeroma majhno število uporabnikov, ocenjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Lani je denimo vsaj en recept za triptan prejelo 13.371 oseb. »Po poteku patentne zaščite za originalna zdravila s triptani in prihodu generičnih zdravil s triptani na trg so med njimi nastale velike razlike v ceni,« pravijo.

Prihranki bodo znašali 25 odstotkov vrednosti izdatkov za ta TSZ, ocenjujejo na ZZZS. Referenčna učinkovina ni določena. Najvišja priznana vrednost (NPV) bo znašala toliko, kot bo cena zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja. Na. Me.

8

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

Zakon o zdravilih

Odslej lažja razvrstitev tudi za zdravila z izredno višjo dovoljeno ceno?

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko po novem sklene dogovor tudi za cene zdravil, ki imajo določeno izredno višjo dovoljeno ceno. Kaj je še prinesel novi zakon o zdravilih, nam je pojasnila sekretarka na ministrstvu za zdravje mag. Doroteja Novak Gosarič.

Pomembna novost na področju cen zdravil, ki so financirana iz javnih sredstev, vidi sogovornica v tem, da so cene zdravil lahko nižje od njihovih izrednih višjih dovoljenih cen (IVDC), in ne samo od njihovih najvišjih dovoljenih cen (NDC), kot je bilo to možno v prejšnjem zakonu. »To je novost, ki bo morda olajšala razvrstitev tudi za zdravila z IVDC,« komentira prim. mag. Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS. IVDC namreč omogoča sistemsko višjo ceno zdravila v primerih, ko zaradi velikosti in drugih značilnosti trga NDC ne omogoča oskrbe trga, pojasnjujejo na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki IVDC tudi določa.

Nižje cene tudi z obveznimi popusti

Cene zdravil bodo lahko nižje tudi, če se bo za to odločil ponudnik zdravil in znižanje cen zdravil priglasi na JAZMP, nadaljuje Novak Gosaričeva. »To je nov tip cene, nižje cene, ki omogoča njeno priglasitev brez dogovora z ZZZS. Ta novost naj bi omogočila, da v sistemu (v Centralni bazi zdravil – CBZ) ne bo več cen, ki niso bile nikjer evidentirane, in s tem presegla odsotnost teh cen v CBZ,« ob tem pojasnjuje Fürst.

Nižje cene zdravil bodo lahko dosegli tudi na podlagi dvostransko sklenjenega dogovora med ponudniki zdravil in kupci zdravil, katerih dejavnost (zdravstvena ali lekarniška) je financirana iz javnih sredstev, ter Slovensko vojsko, Zavodom RS za blagovne rezerve ter

Kdaj do pravih podatkov o doplačilih v CBZ? Podatki o informativnih doplačilih CBZ so po uvedbi terapevtskih skupin zdravil pogosto napačni oziroma doplačil za bolnike v lekarni pri številnih generičnih zdravilih dejansko ni. Kot smo že pisali, proizvajalci cen ne spustijo uradno na najvišjo priznano vrednost, ampak proizvajalci oziroma veletrgovci lekarnam raje dajejo rabat na nabavno ceno zdravila na recept. To izogibanje je za zdaj možno in ga ni mogoče sankcionirati, pravijo na ZZZS, po novem zakonu o zdravilih bodo sicer dopolnili CBZ, vendar pa še čakajo na navodila ministrstva za zdravje.

Pravilnika, ki bi podrobneje določil načina posredovanja podatkov v CBZ, na ministrstvu še niso pripravili. Predvidevajo, da bo predlog pravilnika pripravljen najpozneje septembra. K pripravi bodo povabili tudi ZZZS.

Če ne gre za javna sredstva, pa …

»Na področju spremljanja cen zdravil, ki niso financirana iz javnih sredstev, pa lahko minister za zdravje ali minister, pristojen za veterinarstvo, določi zdravila ali skupine zdravil, za katera bo treba poročati o cenah (nabavnih in prodajnih) ter o količini prodanih zdravil v določenem časovnem obdobju.« Vse to za zdravila, za katera ocenita, da pomembno vplivajo na javno zdravje ali na zdravstveno varstvo živali in s tem ogrožanje zdravja ljudi, dodaja sogovornica.

Katera vroča vprašanja še čakajo na ureditev?

»V novem zakonu smo poskusili urediti vsa področja, za katera smo bili prepričani, da jih je potrebno urediti.

Ker je razvoj na področju zdravil zelo intenziven, se bodo morebitne pomanjkljivosti sedanjega zakona pokazale šele v praksi,« odgovarja Novak Gosaričeva.

Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si

na primer ministrstvom za zdravje, našteva sogovornica z ministrstva za zdravje.

Od konca marca, ko je nov zakon o zdravilh v veljavi, lahko minister za zdravje z odredbo tudi določi obvezni popust v primerih, ko na trgu ni konkurence, pravi Novak Gosaričeva. Pa tudi v primerih, ko je ta konkurenca neustrezna ali če je to v javnem interesu za ohranitev vzdržnosti financiranja zdravil iz javnih sredstev. medicina-DANES.si

Skupno javno naročilo 13 bolnišnic vpliva na vzpostavitev boljše in nediskriminatorne konkurence med ponudniki zdravil, kar se kaže v povečevanju odstotka popusta na veljavne cene zdravil (regulirane ter tiste, ki jih doseže ZZZS), pravi mag. Doroteja Novak Gosarič z MZ.

Kaj še prinaša novi zakon o zdravilih?

Vir: mag. Doroteja Novak Gosarič Obvezni popusti zakon uvaja obvezne popuste za zdravila, katerih stroški se strmo zvišujejo in jih v dozdajšnje regulatorne mehanizme za obvladovanje stroškov ni bilo mogoče vključiti, hkrati pa ta zdravila niso vključena v skupino esencialnih zdravil.

Prodaja po neprofitnih cenah Javni zavodi, ki izvajajo veletrgovinsko dejavnost, smejo prodajati zdravila po stroškovno preglednih in neprofitnih cenah. To bo zagotovilo, da se zdravila iz slovenske plazme ne bodo več preplačevala.

revmatska obolenja

»Dostopnost do vseh zdravil za revmatska obolenja je fantastična« Tako pravi revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Našim bolnikom ni treba participirati za ta zdravila, kar je značilno za večino zahodnih držav.«

Odgovornost Definicija galenskih zdravil je dopolnjena in postavlja ločnico med galenskimi in industrijskimi zdravili. To bo onemogočalo vdor industrijsko izdelanih zdravil na naš trg brez predhodne pridobitve dovoljenja za promet in odškodninske odgovornosti proizvajalca za kakovost, varnost in učinkovitost zdravil, pod navedbo, da gre za galensko izdelana zdravila.

Sankcije za zlorabe Zakon na novo ureja uvoz ali vnos zdravil za osebno uporabo in pristojnost carine, da lahko ukrepa v primeru kršitev teh določil; do zdaj za preprečevanje zlorab na tem področju ni bilo pravne podlage.

Irena Herak

Prepoved zamenjave zdravila v kliničnih študijah Zakon podrobneje določa financiranje neintervencijskih kliničnih študij in vključuje se prepoved zamenjave zdravila, če za to ni osnove v neodzivnosti bolnika na zdravilo oziroma neučinkovitosti zdravila pri določenem bolniku ali zaradi pojava neželenih učinkov, zaradi katerih je treba zamenjati zdravilo. Zdravnik zaradi sodelovanja v taki študiji ne bo smel zamenjati že uvedenega zdravila, s katerim je zdravljenje bolnika učinkovito in varno.

J

e pa večja težava postavitev diagnoze spondiloartritisa (SpA), za katero pri nas potrebujemo 7,7 leta. Zlasti družinskim zdravnikom, kamor se bolniki s težavami najprej zatečejo, je pri zgodnjem odkrivanju zdaj v veliko pomoč nov vprašalnik s petimi glavnimi vprašanji. Če bolnik na štiri odgovori pozitivno, ima vnetno bolečino v križu.

Verjetnost, da gre za SpA, se poveča na 14 odstotkov.

Prvi simptomi v pozni adolescenci

»Klinični pregled pogosto ne pokaže nič posebnega, najmanj polovica bolnikov s to napredujočo revmatsko boleznijo ima sprva tudi tako rekoč normalne vnetne parametre in rentgenski posnetek,« opozarja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič.

Prvi simptomi SpA se najpogosteje začnejo pojavljati v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Največkrat so to mladi moški, ki jim pogosto tudi zdravniki težje verjamejo, da imajo kronične bolečine v križu.

Letošnja raziskava o odkrivanju in obravnavi SpA pri nas je sicer pokazala, da družinski zdravniki neposredno k revmatologom napotijo le dobro četrtino bolnikov, več kot polovico jih sprva pošljejo k ortopedu.

Shutterstock

Pri dostopnosti do zdravil v splošnem pri nas je treba poudariti izjemno vlogo prim.

Jurija Fürsta z ZZZS, ki ga nedvomno premalo cenimo, saj prav on skrbi, da so stroški za najnovejša zdravila nižji kot v nekaterih državah, je ob robu predstavitve kampanje ozaveščanja o SpA poudaril prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana.

Tina Kralj

medicina-danes@finance.si medicina-DANES.si

Medicina DANES | Sreda, 9. Julija 2014

9