Medicina in ljudje, junij 2014

1 €/ ,90

20HRK

11BARV URINA

Povedo vam, kakšno je vaše zdravje.

Pijemo kot račke, ker je koristno.

Pa je res?

Resnica o tem, kako je včasih hujša pretirana hidracija kot dehidracija.

VODNIK PO VITAMINIH IN MINERALIH

Že nasmešek vas naredi bolj zdrave Št. 3 jun.–sep. 2014

Terapevtski potenciali smeha: blagodejno vpliva na sladkorno bolezen, visok krvni tlak, oslabljen imunski sistem, demenco …

Dan brez smeha je izgubljen dan, je vedel že Charlie Chaplin.

medicina.finance.si

Uvodnik

Smeh na recept

RECESIJA SMEHA.

Petnajst nasmehov na dan? To ne more biti res, pa ne pri meni, je bil moj prvi odziv. Po daljšem premisleku pa streznitev: so dnevi, ko res ne dosežem niti polovice. Vseeno sem ter tja pošljem kakšno SMS-sporočilo s smeškom. Ali to šteje? Smo res zapadli tudi v recesijo smeha?

Kar malo preveč običajno je postalo, da se pritožuješ, si slabe volje, žalosten, jezen, se vlečeš kot megla.

Ljudje se na to ne odzovejo več. Vsaj začudenih pogledov pa so nemalokrat deležni tisti, ki so dobre volje, se smejijo, so veseli ali na vprašanje, kako si, odločno odgovorijo: v redu.

Slovenci se težje smejijo, opaža tudi vaditeljica joge smeha in direktorica Mednarodnega inštituta za smeh Simona Krebs. »Smejijo se, ko se sprostijo. Pogosto potrebujejo zunanjo spodbudo, alkohol, drogo. Da bi se iz ljubega miru začeli smejati – to je velika redkost.« ZAKRKNJENO.

Kot da smeh ni več naraven, ampak zakrknjen v nas. Res je, več je negativnega stresa, tempo življenja je hitrejši, starši skoraj ne vidijo več svojih otrok, otroci se namesto zunaj vse pogosteje podijo po virtualnih igriščih. Recesija je naredila svoje.

Povečala sta se anksioznost, strah.

Služb ni. Dogodkov, ki bi nas nasmejali, je vse manj. Veliko ljudi živi v preteklosti ali se boji prihodnosti.

Vse težje živimo v tem trenutku, tukaj in zdaj. Srečo, s tem pa smeh, povezujemo z zunanjimi dejavniki. V obdobju takšne in drugačne nestabilnosti je težko biti vesel in nasmejan. Časi so pač taki, pogosto slišimo.

Če bomo le čakali, da se bodo stvari spremenile, se bomo načakali, če bomo sploh kaj dočakali. Začnimo pri sebi, ne pri drugih. Zdaj izgovorov ni več.

Za smeh ne potrebujemo več razloga.

Raziskave, med njimi tudi klinične, so pokazale, da je smeh univerzalno zdravilo tako za fizično kot psihično počutje, in sicer ne glede na to, kako pridemo do njega – z razlogom ali brez. Sami pred ogledalom ali v krohotajoči družbi v klubih joge smeha. Telo ne razlikuje med tem, kdaj je smeh zaigran in kdaj pristen.

Preventiva pred prehladom? Smejte se. Preventiva pred demenco? Smejte se.

Previsoka krvni tlak in vrednost sladkorja v krvi? Smejte se. Želite biti bolj produktivni? Tudi tu je odgovor enak. Smejte se. Za začetek bo dovolj, če za nekaj trenutkov le obrnete kotičke ust navzgor, svetuje naša sogovornica smejalna terapevtka. Že to bo spodbudilo sproščanje hormonov sreče. Dlje se boste smejali, večji bodo učinki.

Nasmejte se vsakomur, ki ga boste danes videli. Prebudite otroka v sebi: skačite po postelji kot v otroštvu. Obdajte se z ljudmi, ki vas nasmejijo. Koga požgečkajte. Poglejte si kakšno smešno serijo …

Kar pogumno. In ne pozabite: če ste veseli, se smejte. Če niste, se vseeno smejte.

Smejte se zato, da boste veseli.

izvršna urednica: nataša medvešček Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Klavdija Banfi Telefon: 01 30 91 422 E-pošta: klavdija.banfi@finance.si

4

Lulate malinovec, pravi čaj ali pivo?

5

12 Pijmo kot račke, ker je zdravo. Pa je res?

16

Proč s sladkimi pijačami

20

Domače (sladke) osvežilne alternative 21

Veste, koliko katerega vitamina potrebujete?

34

38

6

Pojdite se nekam smejat! poziva Jernej Celec, stand-up komedijant in zdravnik.

12

Ugriz kače – ohranimo mirno kri

Peklenski dnevi pred menstruacijo

26 28

Čuječnost, premišljen odgovor na stres

38

Lenoba in površnost?

Ne, disleksija

40

42 Tudi v starosti lahko izboljšate kondicijo

42

Top mobilne aplikacije, ki lahko izboljšajo vaše zdravje 44 Zgodba Matjaža z multiplo sklerozo

46

Vabimo vas, da komentirate članke v naši posebni izdaji časopisa Medicina in ljudje na spletni strani www. medicina-danes.si ali pošljete svoje mnenje na medicina-danes@ finance.si. Vašega odziva, mnenja, kritike, komentarja bomo zelo veseli, saj bomo le z vašo pomočjo lahko še boljši.

natasa.medvescek@finance.si

Telefon: 01 30 91 500; faks: 01 30 91 515 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si

Previdno pri nanašanju kozmetike za oči

Kaj lahko človeka naučijo živali, ki se samozdravijo?

JE PA TUDI ČAS, DA SE ZBUDIMO.

Nataša Medvešček

8

Terapevtski potenciali smeha: blagodejno vpliva na sladkorno bolezen, visok krvni tlak, oslabljen imunski sistem, demenco … Dan brez smeha je izgubljen dan, je vedel že Charlie Chaplin.

Če ste veseli, se smejte. Če niste, se vseeno smejte. Smejte se zato, da boste veseli.

Odgovorna urednica in poslovni vodja: Lucija B. Petavs

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

Že nasmešek vas naredi bolj zdrave

Boštjan Tacol

Petnajstkrat. Tolikokrat, če sploh, se danes odrasli v povprečju zasmejimo na dan. To je enkrat na vsako uro, ko smo budni. Otroci se na dan zasmejijo od 300- do 400-krat, v svoji študiji še ugotavlja v Sloveniji rojen nemški psiholog Michael Titze.

Leta 1950 so se smejali 18, danes se vsega skupaj ne smejimo več kot šest minut na dan, primerja.

Trženje naklade: Direktor: Miha Eržen Naročnine: Svetlana Mitrić Telefon: 080 15 80 E-pošta: narocnine@finance.si Oblikovanje: Irena Buha Marolt E-pošta: irena.marolt@finance.si Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Finance foto: Shutterstock naslovnica: Aleš Beno, Irena Buha Marolt

Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o.

Direktor in urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova cesta 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

KODEKS: Novinarji revije Medicina in ljudje upošte­va­jo Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je revije Medicina in ljudje so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je revije Medicina in ljudje je od po­ne­delj­ka do

če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska TISK: Medicino in ljudje tiska Nanoti, d. o. o.

Natisnili smo 15.800 izvodov.

Naslednja številka izide v petek, 26. septembra 2014.

Cena v prosti prodaji je 1,90 EUR (z 9,50 % DDV).

Kaj pove barva urina o vašem zdravju?

Z

a pregled urina se v diagnostiki sicer uporablja bolj sofisticirane metode, kot je sam videz.

Se pa tudi po barvi urina da marsikaj sklepati. Ena izmed sprememb v urinski sliki, ki vedno zbudi skrb, je krvav urin. Ki pa ni nujno razlog za strah. Kri je lahko v urinu tudi, če je ta običajne rumene barve in se »na oko« ne opazi. Da pa je urin na videz krvav, precej rdeč, ni treba veliko, dovolj je nekaj kapljic krvi. Rdečkast urin je razumljivo alarm in razlog za skrb. »Res pa je, da se lahko precej krvav urin pojavi hitro, že pri navadnem vnetju mehurja, ki se ga sicer prepozna po pekočem odvajanju. Pa to ni nevarno. Če ni vnetja, pa je krvavenje lahko konec koncev tudi znak za tumor. Neobičajna prisotnost krvi je vedno sprememba, vidno krvav urin je vedno treba razjasniti,« razlaga Škoberne. Poudarja tudi, da je vedno treba tudi malo pomisliti, kaj smo minuli dan jedli, saj je sprememba barve lahko tesno povezana tudi z barvili v živilih, denimo v rdeči pesi ali borovnicah. »Lulate pravi čaj, malinovec ali pivo?«

Poznamo dve »krvavi« barvi urina. Kadar kri prihaja iz mehurja ali njegove bližine, je urin dejansko rdeč. Kadar pa kri pride iz ledvice, je večinoma rjavkast, nefrologi omenjajo barvo pravega čaja, tudi kokakole.

Druga pomembna sprememba pa je penjenje urina. To je znamenje, da je v njem preveč beljakovin (penjenje, če lulamo v kozarec, ne v školjko z WC-račko). Na vrhu se lahko naredi polcentimetrska pena (kot pivo). V nefrologiji veliko operiramo s pijačami, se pošali Škoberne, saj ljudi največkrat povprašajo, ali lulajo »pravi čaj, malinovec ali pivo«. medicina.FINANCE.si

Če je urin temno rumen, koncentriran, verjetno tisti trenutek človek ni dobro hidriran. Ali je to škodljivo, pa je drugo vprašanje. Bi vsi morali piti tako, da bi imeli svetel urin?

Verjetno ne.

Miti o temnem urinu

Je temnejša barva urina nujno nenavadna? Iz barve urina se da relativno zanesljivo oceniti koncentracijo urina. Če je ta temno rumen, je nedvomno koncentriran. Če je zelo svetlo rumen, prozoren, je zelo razredčen. Tudi ameriško združenje zdravnikov športne medicine pravi, da iz barve urina lahko sklepamo na stopnjo hidracije. »Toda hidracija je bolj kompleksno vprašanje: če je urin temno rumen, koncentriran, verjetno tisti trenutek človek ni dobro hidriran. Ali je to škodljivo, pa je drugo vprašanje. Bi vsi morali piti tako, da bi imeli svetel urin? Verjetno ne. Če ima oseba zdrave ledvice, so priložnostne blage izsušitve najverjetneje neškodljive. Normalna funkcija ledvice namreč je, da v obdobju, ko človek ne pije dovolj, zadržuje vodo,« pravi Škoberne.

Prozoren

Pijete veliko vode. Morda bi lahko to malo omejili.

Bledo rumen, barva slame

Normalno. Ste zdravi in dobro hidrirani.

Zares rumen Normalno.

Temno rumen

Normalno. Spijte kmalu malo vode.

Barva medu

Vaše telo morda ne dobiva dovolj vode.

Takoj je spijte malo.

Barva javorjevega sirupa

Lahko gre za ledvično bolezen. Ali pa resno dehidracijo.

Spijte vodo, in če barva vztraja, obiščite zdravnika.

Rožnat do rdečkast

Ste pred nedavnim jedli rabarbaro, peso, borovnice?

Barva je lahko taka zaradi teh živil. Če niste, imate lahko v urinu kri. Morda ni nič. Lahko pa je znamenje za ledvično bolezen, tumor, vnetje urinarnega trakta, težav s prostato ali kaj drugega. Obiščite zdravnika.

Oranžen

Morda samo pijete premalo vode, lahko pa gre za obolenje ledvic ali žolčevoda. Lahko je tudi samo posledica kakšne živilske barve. Obiščite zdravnika.

Moder ali zelen

Gre za redko genetsko bolezen, ki lahko obarva vaš urin v ti dve barvi. Lahko je tudi posledica infekcije urinarnega sistema z določeno bakterijo. Najverjetneje pa je posledica zaužitja barve v kakšnem živilu ali pa določenih zdravil. Zaradi tega ne boste umrli, če pa barva vztraja, obiščite zdravnika.

Vijoličast

Imate srečo. Takega urina ni.

Penast ali mehurčkast

Neškodljiv učinek »hidravlike«, če je običajno. Lahko pa kaže na preveč beljakovin zaradi hrane, ki ste jo užili, ali na ledvične težave. Obiščite zdravnike, če se penjenje še kar nadaljuje.

Shutterstock

Že po barvi urina se da sklepati vsaj nekaj o stanju ledvic, koncentraciji urina in hidraciji človeka. »Pri zdravem človeku obdobja blage izsušitve niso škodljiva, saj je funkcija ledvic, da preprečijo škodo. Fiziološki znak dehidracije je žeja. Če piješ, ko si žejen, je to za sicer zdravega človeka dovolj,« pravi nefrolog Andrej Škoberne z Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

5

Šimpanzi jedo rastline, ki povzročajo bljuvanje, da odstranijo zajedavce iz svojega sistema.

Novice

Samozdravljenje pri živalih pot do novih zdravil

Cepivo proti boreliozi

Da za živali, ne za ljudi Zakaj pred lymsko boreliozo s cepljenjem zaščitimo na primer pse, ljudi pa ne? Zahteve glede cepiv za živali in ljudi se razlikujejo predvsem pri varnosti, odgovarja prof. dr. Franc Strle, specialist interne medicine in infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Cepivo, ki ga uporabljajo za zaščito pred lymsko boreliozo pri psih, z veliko verjetnostjo ne bi prestalo zahtev glede varnosti pri ljudeh,« pojasni.

Cepivo proti lymski boreliozi pri ljudeh je bilo na voljo v ZDA, spomni sogovornik. »Uradni razlog za umik s trga je bila slaba prodaja. Cepivo so obtožili, da sproža stranske učinke, predvsem vnetje sklepov, kar pa ni bilo dokazano oziroma potrjeno.« V Evropi cepiva za ljudi nikoli nismo imeli. Na. Me.

V številnih študijah so znanstveniki že dokazali prenosljivost znanja samozdravljenja živali na ljudi. Substanca, ki so jo našli v čebeljem vosku ima denimo zaviralne učinke na virus HIV-1.

Iz rastlin, ki jih uporabljajo primati, pridobivamo učinkovine, ki se uporabljajo proti slabosti in bruhanju.

velika zdravstvena težava odraslih

Shutterstock

Razdraženost in živčnost pogosta pri Slovencih

Poleg morebitnih odkritij novih zdravil je multidisciplinarni pristop k razumevanju živalskega samozdravljenja pomemben tudi zato, ker bo obogatil naša življenja z zagotavljanjem potrebnega znanja, da bomo lahko razumeli,

Shutterstock

Urgenca ni diagnostični center!

V slovenski študiji so 1.002 po naključju izbrana Slovenca med drugim vprašali, ali so v zadnjem mesecu zapadli v razdraženost in živčnost. Pritrdilno je odgovorilo 38 odstotkov vprašanih. Analiza je pokazala, da so imeli največ tovrstnih simptomov ženske, starejši, ljudje s kronično boleznijo in osnovnošolsko izobrazbo, tisti, ki navadno za svoje zdravje iščejo pomoč pri laikih ali ki so po strokovnem vprašalniku EQ-5D izpostavljeni tesnobi in depresiji.

Raziskava, ki jo predstavlja junijska številka hrvaške strokovne revije Psychiatria Danubina, je potrdila, da so simptomi psihičnih težav, kot sta razdraženost in živčnost, velika zdravstvena težava odraslih Slovencev. M. Š.

6

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

»Nekateri bolniki pridejo na urgenco, ker menijo, da bodo pri nas opravili vse preiskave. Prinesejo tudi napotnico in imajo že izdelan načrt zdravljenja.«

Tako je na okrogli mizi Kdaj na urgenco, ki sta jo organizirala Zdravniška zbornica in Slovensko zdravniško društvo, opozorila ljubljanska urgentna zdravnica Ksenija Kmetič. S primeri, ko ne gre za nujno stanje in bi bolnik lahko počakal na obravnavo pri osebnem zdravniku, ki tudi najbolje pozna zdravstvene težave svojega bolnika, se srečujejo dnevno. Število takšnih bolnikov žal tudi narašča. »Imamo tudi dve bolnici, ki sta na ljubljanski urgenci pogosteje, kot sem sama.

Imata vso pravico, da mislita, da bo tisti dan kaj narobe.

A nekoč ju morda kdo ne bo vzel resno. To pa je nevarno tako za bolnika kot za nas.«

Vse več agresije Andrej Fink, vodja Reševalne postaje Ljubljana, opaža, da so klicatelji v telefonskih klicih v sili (na 112) vse pogosteje verbalno agresivni in ne pustijo, da jih vprašajo po podatkih, ki jih potrebujejo za intervencijo. Že ob samem klicu začne teči reševalna akcija, pravi in zagotavlja, da imajo vsa dodatna vprašanja svojo tehtnost. »Moramo na primer vprašati, kdo kliče, ker to zahtevajo preiskovalni organi. Prav tako, s katerega telefona kliče. Če se zveza prekine, lahko, če ne vemo, od kod je prišel klic, le čakamo na povratni klic,« je konkreten.

Na. Me.

zakaj nekatere vrste izumirajo, ter pravočasno sprejeli ukrepe za preprečitev tega.

Gre za nagon ali se živali tega naučijo?

Odgovor na to vprašanje še ni popolnoma jasen. Če starši po rojstvu pri mladiču niso več navzoči, ni procesa učenja.

Zato je v tem primeru edina možnost genetska pogojenost, nagon. Znanje, ki so si ga živali pridobile med evolucijo na podlagi številnih poskusov in napak. Po vsej verjetnosti gre pri izboru nabiranja rastlin za kompleksen mehanizem individualnega in socialnega učenja. Živali rastline na primer izbirajo prek vonja aromatičnih olj oziroma prepoznavajo določene barve.

Primeri iz narave

Nekatere vrste živali z zaužitjem gline, oglja oziroma celo strupenih rastlin preprečujejo parazitska obolenja. Določene vrste ptic nabirajo cigaretne ogorke, saj ti v bližini gnezd zaradi nikotina zmanjšuje-

jo možnost pojava parazitov.

Nekatere vrste gozdnih mravelj pri gradnji svojih gnezd uporabljajo smolo določenih vrst dreves z antimikrobnim delovanjem. Znano je tudi, da si lahko ovce s spremembo prehrane urejajo svoja energetska in hranilna ravnotežja. Naučile so se tudi, da s hrano, bogato s tanini, lahko preprečijo oziroma zdravijo zajedavske okužbe v prebavilih.

Eno večjih presenečenj je bilo odkritje študije, objavljene v znanstveni reviji Science, in sicer o izboru hrane sadnih mušic za preživetje svojega zaroda. Če so prisotni paraziti, sadne mušice ležejo svoja jajčeca v sadju z večjo vsebnostjo alkohola, ki nastaja zaradi fermentacije, ter tako povzročijo smrt prisotnih parazitov. Čeprav alkohol lahko škodi tudi zarodku, je negativni vpliv manjši kot korist. To pomeni manj prenosa parazitov in virusnih okužb.

Dr. Andreja Kovač

medicina-danes@finance.si

Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček svetuje, v katerih primerih obiskati urgenco in v katerih ne.

Za urgentno stanje gre v primerih, ko je ogroženo življenje ali bi se stanje bolnika brez intervencije močno poslabšalo.

DA

Če vam v nedeljo zmanjka zdravil, ki jih redno jemljete. Če gre za bolečino, denimo v križu, ki jo čutimo že nekaj tednov, a se ne poslabšuje. Če je vaš zdravnik odsoten. Vedno so organizirana nadomeščanja.

NE

medicina.FINANCE.si

Irena Herak

Shutterstock

Veda zoofarmakognozija je še razmeroma nova. Začela se je šele leta 1994, ko se je na neki konferenci zbrala skupina znanstvenikov z vsega sveta, da bi izmenjali svoja znanja o živalskem samozdravljenju. Gre za pojav, pri katerem se živali s primerno izbiro rastlin, insektov, psihoaktivnih učinkovin samozdravijo oziroma preprečujejo bolezni, četudi se včasih niti ne zavedajo svoje bolezni.

terapevtski učinki smeha

Že nasmešek aktivira hormone sreče

Že če obrnete kotičke ust navzgor, aktivirate center za izločanje hormonov sreče, je že leta 1862 v svojih raziskavah ugotovil francoski nevrolog Guillaume Duchenne. Predstavljajte si, kaj naredi večminutna vadba. Danes smeh kaže svoj terapevtski potencial pri zmanjševanju stresa, zniževanju krvnega tlaka in glukoze v krvi, izboljšuje imunski sistem … V eni izmed bolnišnic v Chicagu jogo smeha kot podporno terapijo uporabljajo celo pri onkoloških bolnikih, v času, ko prejemajo kemoterapijo.

S

taremu slovenskemu pregovoru smeh je pol zdravja v zadnjih letih vse pogosteje pritrjujejo (klinične) študije, tudi slovenske. Zato bi ga bilo smiselno vključiti kot dopolnilno terapijo h klasičnim terapijam in kot preventivo, je prepričana naša nasmejana sogovornica, vaditeljica in učiteljica joge smeha z mednarodnim certifikatom Simona Krebs. A kako se smejati v teh časih, po napornem dnevu, tednu, mesecu, po naporni službi ali ko smo celo ostali brez rednih prihodkov? »Joga smeha je terapija, ki omogoča smejanje, četudi nimate razloga, saj se ne opira na zunanje pogoje. Naše telo namreč ne zazna razlike med umetno spodbujenim, torej zaigranim in spontanim, pristnim smehom. V telesu se v obeh primerih dogajajo enake fiziološke in biokemične spremembe,« še pojasni direktorica Mednarodnega inštituta za smeh. Koristne učinke pa boste začutili že takoj po prvi vadbi, zagotavlja.

Ljudje, ki se več smejijo, so praviloma bolje razpoloženi, bolj optimistični in boljše opremljeni za premagovanje vsakodnevnih naporov. Smeh kot del komunikacije izboljšuje odnose, zmanjšuje napetosti in ima povezovalno vlogo v vzdrževanju človeških vezi, pravi Nataša Potočnik Dajčman, specialistka pedopsihologinja in psihoterapevtka iz zasebne pedopsihiatrične ambulante Maribor.

Deset do 15 minut na dan

»Težko je ljudi navaditi, da bi smeh vzeli kot hobi, na primer tek. Najbolj idealno bi bilo, da bi zjutraj, ko vstanete, začeli delati smejalne vaje (po korakih jih predstavljamo v okvirju spodaj, op. a.). Trajajo naj od deset do 15 minut,« svetuje Simona Krebs. Bomo morda dosegli enak učinek, če se smejimo na primer trikrat na dan po pet minut? »Učinek ne bo enak, je pa boljše, kot da se sploh nič ne smejete,« odgovarja sogovornica.

Učinek tudi ne bo enak, če boste kot spodbudo k smehu teh deset ali 15 minut gledali smešne videovsebine.

Zato, pojasnjuje Krebsova, ker je joga smeha oziroma smejalna terapija aerobna vadba, ki temelji na smehu

8

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

brez razloga. »Gre za intenzivno kombinacijo smejalnih, gibalnih in dihalnih vaj. Vanjo je vtkano veliko igrivosti, lahko tudi petje in ples.« Smejanje bo prešlo v navado, če boste le vztrajali

»Ko začnete izvajati vaje, kot motor, ki se ogreva na polno storilnost, potrebujete čas. Takoj vam ne bo šlo z lahkoto na smeh,« pravi sogovornica, ki priznava, da se ji je ob prvih vadbah dogajalo enako, kot se večini ljudi. Vaje so se ji zdele čudne, sama sebi se je zdela malce butasta. »A nato se navadiš. Magična meja je okrog 21 dni,« ocenjuje. Ker je najtežje vaditi sam, Krebsova svetuje, da vadbo izvajate v paru ali v skupini. »Zaradi očesnega stika se sprožijo zrcalni nevroni, smeh postane nalezljiv. Lažje se je smejati, če se nekdo že smeji in se nekako okužimo.«

Dan brez smeha je izgubljen dan, je vedel že eden največjih komikov vseh časov Charlie Chaplin.

Smeh vzbudil tudi zanimanje zdravnikov

Čeprav smejalno terapijo v svetu poznajo že več kot 20 let, se slovenski pristop, ki ga je razvila sogovornica, razlikuje v tem, da je »vadba močno povezana s kliniko«. »Zdravniki so smejalno terapijo sprejeli, vključila se je tudi univerza v Mariboru. Trend so raziskovanje, klinične študije, multidisciplinarni timi in čim več širjenja znanja navzven,« našteva učiteljica joge smeha. »Pomembna je pot. Če ljudem razložiš osnove, za kaj vse je smeh dober in kako deluje, ga pozneje, ko začnemo vaditi, lažje pripelješ do smeha. Veliko lažje, kot če kar začneš vaje v slogu ha-ha-ha, ho-ho-ho. Vsi te bodo le čudno gledali,« se nasmehne.

Znižuje vrednost sladkorja v krvi

Zato ne preseneča, da smo prav v Sloveniji opravili prvo klinično študijo vpliva joge smeha na raven krvnega sladkorja pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Multidisciplinarni tim, v katerem so bili diabetolog prim. asist. Miro Čokolič in medicinska sestra Simona Sternad, oba s Klinike za interno medicino, inženirka kemijske tehnologije doc. dr. Špela Stangler Herodež iz Laboratorija za medicinsko genetiko in Simona Krebs, je ugotovil, da je metoda joge smeha učinkovita dopolnilna ter preventivna terapija pri zniževanju postprandialne glukoze v krvi (vrednost glukoze v krvi, izmerjena po obroku hrane, op. a.). Po zaužitem obroku so imeli bolniki v kontrolni skupini namreč statistično pomembno višjo vrednost glukoze v krvi kot tisti, ki so vadili jogo smeha 30 minut. »Smeh ima preventivni, psihološki, fiziološki in terapevtski učinek, vendar zahteva strokovno obravnavo. Ugodno vpliva tudi na depresijo in nespečnost. Je poceni, lahko dostopen in koristen. Smeh bi se torej lahko uporabljal kot nefarmakološki ukrep pri preprečitvi kroničnih mikrovaskularnih zapletov sladkorne bolezni oziroma pripomore k boljši

medicina.FINANCE.si

Smeh izvira iz diha. Ko se smejimo, pridemo iz diha v smeh.

Smeh in dihanje sta neizogibno povezana.

Terapevtski učinki smeha Deluje protistresno. Kadarkoli se smejimo, se aktivira tudi trebušna prepona in z njo pomirjujoča veja našega živčnega sistema. Ta povzroči, da se zniža krvni tlak in umiri utrip, če smo razburjeni. Po pol ure vadbe joge imajo udeleženci pogosto občutek, da lebdijo, telo postane lahko, doživijo občutek sprostitve. To je posledica znižanja stresnih hormonov dopamina, kortizola, epinefrina (adrenalin), smeh pa dvigne raven hormona sreče, serotonina in naravnega opiata, endorfina.

Lajša bolečine. Smeh aktivira naravni opiat endorfin in hormon sreče serotonin, ki sta naravni sredstvi proti bolečinam.

Odpravlja depresivno razpoloženje. Gena za smeh še niso odkrili, morda obstaja, morda ne. Obstaja pa gen za srečo, ki je odgovoren za serotoninsko transportno molekulo. Če je raven serotonina v možganih nizka, se počutimo žalostne, depresivne. S smehom lahko vklopimo gen za srečo, ki nato vpliva na serotoninsko molekulo. Smeh tudi povezuje ljudi in vpliva na samozavest.

Izboljša produktivnost. Finska raziskava je dokazala, da joga smeha, ki so jo (so)delavci izvajali pred začetkom službe, izboljša produktivnost za 15 odstotkov, saj s smehom aktiviramo desno, kreativno polovico možganov. Izboljšala se je tudi klima med sodelavci, manj je bilo bolniških odsotnosti.

Ker do novih idej lahko pridemo tudi s pomočjo žlobudravščine ali igre, nekaj podjetij v ZDA svojim zaposlenim na primer omogoča igranje z lego kockami.

Trening nasmeha je taktika nekaterih japonskih podjetij. Telefonski prodajalci imajo pred seboj ogledala in se morajo ob pogovoru s stransko smejati. Ker je glas, ko se nasmejijo, drugačen, so bolj uspešni, kot bi bili, če se ne bi smejali.

Izboljša imunski sistem. S smehom se poveča proizvodnja protiteles, imunskih celic in naravnih celic ubijalk, ki pomagajo telesu v boju proti karcinogenom, virusom in okužbam.

Tudi gledanje enournega humorističnega videa poveča aktivnost in število naravnih celic ubijalk, število in stopnjo aktivacije celic T-pomagalk in razmerje celic T-pomagalk/citotoksičnih celic T. Naravne celice ubijalke imajo vlogo pri iskanju in uničevanju tumorskih celic v telesu, rabijo tudi za boj z virusi in z drugimi telesu tujimi organizmi.

Sladkorna bolezen. Joga smeha znižuje krvni sladkor, sta dokazala Mednarodni inštitut za jogo smeha in UKC Maribor, zato lahko pripomore k boljši dolgoročni urejenosti sladkorne bolezni tipa 2.

Uravnava krvni tlak. Vadba joge smeha statistično pomembno vpliva na raven krvnega tlaka pri tistih, ki ne uživajo zdravil, so pokazali izsledki slovenske raziskave. Michael Miller, direktor centra za preventivno kardiologijo z Medicinskega centra univerze v Marylandu, in psihiater William F. Fry v svoji raziskavi ugotavljata, da se s smehom začne sproščati betaendorfin, ki deluje kot opijat in s pomočjo nitrooksida vpliva na širjenje žil ter deluje protivnetno. To pa preventivno preprečuje nastanek srčno-žilnih obolenj pri ljudeh. Učinkovit vpliv na počutje in s tem na srčni utrip je prav tako znanstveno dokazan v okviru tujih študij o vplivu smeha na endotelij (notranja plast krvnih žil). Rezultat teh študij je vizija, da bi zdravniki bolnikom predpisali 15–20 minut smeha na dan, podobno kot zdaj predpisujejo 30 minut aerobne vadbe.

Z njim shujšamo. Pri smehu se aktivira več kot 300 mišic, globok trebušni smeh krepi trebušne mišice, pomaga pri porabi kalorij. Potreba po hrani je manjša, saj se dvigne tudi raven hormonov sreče.

Vira: Simona Krebs in zbornik 2. Mednarodnega kongresa smeha

medicina.FINANCE.si

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

9

terapevtski učinki smeha

... Že nasmešek aktivira hormone sreče Tako pravi Simona Krebs, ki je svojo poklicno pot začela kot medicinska sestra, zdaj pa se že štiri leta strokovno ukvarja z jogo smeha.

Vaditeljica in učiteljica joge smeha z mednarodnim certifikatom in vaditeljica gibberisha je tudi direktorica Mednarodnega inštituta za smeh.

Njen smeh in dobra volja sta preverjeno nalezljiva, čeprav priznava, da je spraviti ljudi v smeh eno najtežjih dejanj. »Pri smejalni terapiji gre za izjemno količino energije, ki jo tisti, ki jo vodi, mora dati. Ljudi, ki imajo veliko težav, bremen, morda celo bolezni, mora vaditelj sprostiti in pripeljati v stanje, da vse to odmislijo in se smejijo.« V Sloveniji se je v okviru inštituta izobrazilo približno sto smejalnih terapevtov, a vsi niso aktivni. V Sloveniji je približno 40 aktivnih vaditeljev, ki v različnih organizacijah izvajajo vadbo smeha.

Jure Makovec

Smeh je več kot pol zdravja.

Pri akutnih bolečinah se smejte v mislih Pri akutnih bolečinah, na primer v hrbtenici ali pa po operaciji, v kateri je bila rana šivana, Simona Krebs priporoča smeh v mislih. »Literatura o psihonevroimunologiji smeha (proučuje medsebojne vplive psiholoških procesov, živčnega in imunskega sistema človeškega telesa) kaže, da tudi če se smejimo le v mislih, takšna vadba prav tako blagodejno vpliva na zdravje. Z njo lahko lajšamo tudi to akutno bolečino in hkrati fizično ne obremenjujemo mišic.« In kako se smejati v mislih? »Prikličite si podobo svojega smeha in na podlagi te podobe delajte iste vaje smeha, ki smo jih opisali prej. Vizualizirajte si, kako jih izvajate.«

10

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

dolgoročni urejenosti sladkorne bolezni tipa 2,« so sklenili.

Uravnava krvni tlak

Slovenski multidisciplinarni tim, v katerem so bile Simona Krebs, doc. dr. Špela Stangler Herodež in doc. dr.

Majda Pajnkihar s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, pa je v drugi raziskavi pokazal, da vadba joge smeha pomembno vpliva tudi na raven krvnega tlaka pri tistih, ki ne uživajo zdravil. Po desetih srečanjih se je udeležencem z nižjim tlakom ta nekoliko zvišal. Pri osebah, ki so jemale zdravila, pomembnih sprememb niso opazili. »Zato je joga smeha lahko učinkovita dopolnilna metoda pri preventivi visokega krvnega tlaka pri tistih, ki še niso zboleli.« Ker raziskava ni bila klinična, avtorice pozivajo k nadaljnjim raziskavam na večjem vzorcu, kjer bi proučili tudi vpliv zdravil. »Vsi udeleženci so, sicer na podlagi samoocene, po desetih vadbah poročali o pozitivnih spremembah počutja in občutek stresa se je zmanjšal za 60 odstotkov,« še pove Krebsova.

Spodbuja imunski sistem

To kažejo izsledki študij, v katerih so merili imunski odziv telesa pred določenim šaljivim dogodkom in po njem,

običajno pred ogledom šaljivih videofilmov in komedij ter po njem, sta na 2.

Mednarodnem kongresu smeha spomnila imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in specialist klinične psihologije na Interni kliniki UKC Ljubljana Dušan Enova. »Največ podatkov smo pridobili iz raziskav, ki so se osredotočale na protitelo imunoglobulin (Ig) A, ki je potreben kot zaščita pred težavami v zgornjih dihalih, kor so prehladi in gripa«. Več kot deset študij je potrdilo, da je bilo 30–60 minut gledanja šaljivih videofilmov in komedij dovolj za porast ravni IgA v slini kot tudi v krvi. »Znanstveniki so med drugim dokazali, da doživljanje humorja in smeha zvišuje vsebnost protiteles IgM in IgG v telesu, poveča aktivnost in število naravnih celic ubijalk, število in stopnjo aktivacije celic T-pomagalk in razmerje celic T-pomagalk/citotoksičnih celic T. Smeh celo poveča raven snovi, imenovane komplement 3, ki pomaga protitelesom uničevati okužene celice ali celice lastnega organizma, ki imajo napako. Pod vplivom humorja se poveča tudi število celic B, ki nastajajo v kostnem mozgu in so odgovorne za izdelavo imunoglobulinov,« sta strnila Ihan in Enova. Opozorila pa sta tudi na nekatere metodološke pomanjkljivosti raziskav, predvsem pomanjkanje kon-

trolnih skupin in na majhnost vzorcev udeležencev raziskav.

Preprečuje demenco ali blaži njene znake

Smejalne terapije pa že imajo svoje mesto v nekaterih naših domovih starejših občanov. V njih sodelujejo tudi z ljudje z demenco. »Smeh nastaja v delu možganov, ki je odgovoren tudi za vegetativne funkcije, za spomin. In kadarkoli se smejimo, aktiviramo ta del možganov. Smejalna terapija je lahko ena izmed oblik preprečevanja demence ali pa blaženja njenih znakov,« še pojasni direktorica Mednarodnega inštituta za smeh.

Avstralska študija v domovih starejših občanov pri ljudeh z demenco je na primer pokazala, da so bili ljudje, ki so vadili jogo smeha, manj agresivni, imeli so manj blodenj, potrebovali so tudi manj zdravil, izsledke povzame Krebsova.

Zanemarljivi pa niso niti pozitivni učinki, ki jih prinaša joga smeha kot fizična vadba, še spomni sogovornica. »Čeprav starejši niso toliko fizično aktivni, se skozi omenjeno aerobno vadbo predihajo. Tudi če so težje pokretni, lahko izvajajo vaje na stolu. Skozi smeh se dobesedno aktivirajo.« Nataša Medvešček

natasa.medvescek@finance.si medicina.FINANCE.si

Naše telo ne zazna razlike med umetno spodbujenim, torej zaigranim in spontanim, pristnim smehom. V telesu se v obeh primerih dogajajo enake fiziološke in biokemične spremembe.

Smejalne vaje za domačo uporabo Vaditeljica in učiteljica joge smeha z mednarodnim certifikatom Simona Krebs po korakih svetuje, kako lahko smejalno jogo izvajate doma:

1.

Nasmeh. Za začetek le obrnite kotičke ustnic navzgor. Kadarkoli aktivirate mišice ust in oči, aktivirate center srečnih čustev. To je del v možganih, kjer se začnejo sproščati endorfini.

2.

Vaje smeha. Gre za bolj intenzivno vadbo, ob kateri se boste tudi predihali.

To je tudi cilj. Na glas govorite ha-ha-ha, ho-ho-ho, hi-hi-hi. Da vam bo lažje, se pretvarjajte, da ste igralci, v vlogi komedijanta.

Vključite tudi gibanje rok. Zakaj? Mimika je najpomembnejša pri našem vplivanju na misli. Karkoli naredimo z našo mimiko, vpliva na naše misli in obrnjeno.

Shutterstock

3.

Vključite igrivost. Običajno vsakodnevne opravke delamo zelo resno: resno se tuširamo, resno kuhamo, vozimo avto. Lahko pa v vsa ta opravila vključite igrivost. In vaje ha-ha-ha, ho-ho-ho vključite, ko se na primer tuširate. Verjetno se boste na začetku počutili neumno, vsi smo se, ampak po 21 dneh boste dosegli magično mejo, ko vam bo

to prešlo v navado, če boste le vztrajali. Ko se možgani okužijo z igrivostjo, je veliko lažje prasniti v smeh.

4.

Vključite gibberish (žlobudravščino).

Gre za jezik brez pomena, ki ga zelo dobro obvladajo otroci. »Halašala toroši lo to magami sihi da.« Govorite nekaj, kar nima pomena. Vključite veliko mimike in se, če vajo izvajate sami, glejte v ogledalo, saj boste tako prej sami sebi smešni. Žlobudravščina je tudi zelo dobro sredstvo za krepitev motorike. Leva možganska polovica je tista logična, racionalna, kjer je vse popredalčkano. Z žlobudravščino, igro in smehom pa se aktivira kreativna desna polovica možganov. Ker tu ni pravil, omejitev, lahko s to vajo najdete nove ideje, pristope.

5.

Igra zrcaljenja. Igrali smo jo kot otroci in v smeh spravljali drug drugega. Pačite se, kažite jezik, partner nasproti pa naj vas posnema. Tudi s to vajo se preprosto in igrivo razbremenite in lažje prasnete v smeh.

ZAPRTJA ne gre jemati zlahka!

Se tudi vi spopadate z zaprtjem? Zaprtje samo po sebi ne pomeni resne grožnje vašemu zdravju. Kljub temu pa je lahko znak resnejše bolezni, kot sta oslabljeno delovanje ščitnice ali rak. Posledica kroničnega zaprtja so pogosto hemoroidi in črevesne razpoke. Te so lahko zelo boleče in vodijo v začarani krog težav z zaprtjem. Zdravnika je priporočljivo obiskati, če se zaprtje pojavi nenadno, brez jasnega vzroka in če kljub upoštevanju zdravih življenjskih navad vztraja več kot tri tedne. Življenjske navade na glavo za redno prebavo Zaprtje lahko v večini primerov odpravite sami: povečajte količino vlaknin v prehrani (polnozrnata žita, sveže sadje in zelenjava, semena) povečajte vnos vode (8 kozarcev dnevno); zmanjšajte uživanje kofeinskih pijač skrbite za redno telesno vadbo vzemite si čas za odvajanje; brez motenj ko začutite, da morate na veliko potrebo, je ne odlagajte (odlaganje sčasoma oslabi refleks iztrebljanja!) če je potrebno, po odvajalu sezite šele, ko ste uvedli navedene spremembe; pri izbiri bodite previdni, saj nekatera povzročajo odvisnost in jih ne smete uporabljati dolgotrajno.

NOVOST na področju zdravljenja zaprtja v Sloveniji, a z že 80-letnim zaupanjem v Nemčiji, je zdravilo Lecicarbon. Svečke Lecicarbon lahko uporabljamo dolgotrajno, saj iztrebljanje spodbudijo naravno in zato ne povzročajo odvisnosti. Delujejo hitro, že po 15 do 30 minutah. Ne povzročajo krčev, napenjanja in slabosti. Svečke Lecicarbon so primerne za dojenčke, otroke in odrasle, po posvetu z zdravnikom tudi za nosečnice.

Na voljo so v lekarnah BREZ RECEPTA!

medicina.FINANCE.si

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

11

intervju: Jernej Celec, stand-up komedijant in zdravnik

Smeh j

Jernej Celec je mlad zdravnik na slabšem, ker je, kot pravi, Disciplinirano in sistematičn dober kruh. Kot šport. Ali ko Boste nadaljevali na urgenci ali na odru? »Najprej nameravam preveriti možnosti v farmacevtskih podjetjih, v tej panogi bi mi bilo zanimivo delati v razvoju. V klinični medicini se nisem našel, ne bi delal v bolnišnici. Zanima me tudi organizacija zdravstva oziroma preventivne dejavnosti, pri katerih lahko z dobrim programom veliko spremeniš in rešiš. Eno je, da s tabletami zdraviš bolne, drugo pa, da z zdravim življenjem in obvladovanjem dejavnikov tveganja preprečiš, da bi ljudje zbolevali.« Kaj je zanimivega v razvoju programov v farmacevtski industriji? »V laboratorijski medicini se ponujajo boljše razmere za delo in plačilo. Če se razvije nekaj dobrega, prav tako pomaga bolnikom. In čeprav so v ozadju tega neki tržni cilji, delaš nekaj dobrega.« Kaj je v tem zanimivega za zdravniški poklic? »Lahko sodeluješ pri kliničnih študijah, raziskavah, razvoju … Odprt sem za nove stvari in zelo zanimivo mi je projektno delo, v glavi imaš neki cilj, se trudiš za to, potem pride nekaj novega. Zato se bolj vidim v projektnem delu kot pa v bolnišnici.« Kakšna je vaša izkušnja s študijem na medicinski fakulteti? »Dooolg je, veliko časa vzamejo vse vaje in izpiti, ogromno pa je tudi ne-

Irena Herak

Nekoč sem prebral knjigo z naslovom Prva svetovna vojna. To je verjetno edina knjiga, za katero ne smeš reči: »Eeeh, drugi del je boljši!« 12

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

medicina.FINANCE.si

je kot droga

k in izkušen komik. Moti ga, da so v Sloveniji klinični zdravniki tako slabo plačani. Dobri med njimi so še , zdravništvo zelo tekmovalen šport. Tega stresa si noče privoščiti. Zelo resno pa jemlje delo humorista. no. Smeh, ki ga izvabi iz občinstva, je nagrada, ekstaza, povrne ga med žive. Ga tudi zasvoji. Kot ot droga. kih obveznih zadev, ki zanimajo le birokracijo, ker nekje pač piše, da mora študent to odkljukati. Na koncu si kot študent že povsem brez energije.« Je študij res tako težak? »Nisem bil prepričan, da ga bom res končal, skoraj pred vsakim izpitom sem si mislil, da ga ne bom nikoli naredil, pa je le nekako šlo, študiral sem osem let. Ogromno je učenja. Primerjalno: če se za ameriške in nemške medicinske študijske teste naučiš in znaš, jih tudi opraviš z dobro oceno.

Išče se pač znanje. Pri slovenskih testih pa to, da si se snov naučil in znaš, še ni dovolj. Vprašanja iz prejšnjih študijskih let se moraš naučiti na pamet, pri obkroževanju ne smeš razmišljati, ampak le obkrožiti tisto, kar so obkroževale prejšnje generacije … Čuden sistem, ki ga moraš sprejeti, ga igrati in potem gre malo lažje. Tipično je, da pri nas v testih nastavljajo pasti, namesto znanja iščejo neznanje, to počnejo že v srednjih šolah, ampak na faksih pa to najbolje obvladajo. Je pa tudi veliko ustnih izpitov, pri njih pa moraš pokazati znanje.«

Koliko se vam zdi tega pridobljenega študijskega znanja uporabnega oziroma trajnega? »Veliko pozabiš, v glavi ostanejo v glavnem stvari, ki so se skozi leta ponavljale in nadgrajevale. Ostane predvsem snov zadnjih, glavnih dveh izpitov, in to ti pozneje tudi najbolj koristi.« Kako komentirate organiziranost našega zdravstva? »V sproščenem študentskem življenju spremljaš to še precej pozitivno, rečeš si, saj ni tako slabo, če ne prej, pa na pripravništvu vidiš, da res ni najboljše organizirano. Prav zato se nisem našel v 'kliniki'. Moti me, da si kot klinični zdravnik slabo plačan za veliko dela, da ni učinkovitega sistema nagrajevanja za dobre zdravnike, da se dobrim zdravnikom praviloma celo nalaga čim več dela – za enako plačilo, pa še vsi drugi se spravljajo na njih, ker je zdravništvo zelo tekmovalen šport. Vprašaš se, ali se sploh splača iti v to, ne finančno, denar je le papir, pomisliti je treba na zdravje. Vemo, kam vodi stresno življenje.«

Smeh te močno zasvoji, tako kot dober kruh ali šport.

Ali slovenski zdravniki še vedno delajo v duhu Hipokratove prisege? »Seveda delajo v dobro pacienta, težava je, da imajo zanj premalo časa, ker morajo izpolniti preveč papirjev.«

na boljše, je mogoče res poslanstvo.«

Kako vidite prihodnost zdravniškega poslanstva? »Ob besedi poslanstvo me kar strese, že od nekdaj ima neki superioren prizvok.

Temu bi raje rekel zdravniški poklic.«

Prihajate iz Murske Sobote. Se kot komik radi spravite nad ljubljansko 'superiornost' do drugih Slovencev? »Niti ne, bolj gre za to, kako v Prekmurju gledamo na Ljubljančane, in obrnjeno. Kako smo pravzaprav vsi isti, vsak pa ima svoje posebnosti, ki so smešne.«

Ali ni sodelovati pri razvoju novega, boljšega in učinkovitega zdravila – ali pa v javnem zdravju vplivati na obvladovanje dejavnikov tveganja – poslanstvo? »Če čutiš, da lahko to, kar hočeš poklicno početi, vpliva na neko spremembo,

Ste se že navadili na Ljubljano? »Sem se socializiral, obiskoval sem jezikovne šole in se naučil pravega jezika … Hitro sem sicer ugotovil, da je, svetovno gledano, tudi Ljubljana le ena malo večja vas, ki pa mi zdaj pomeni dom.«

Medicina dela, tel. 01/242-07-24 Managerski pregledi, tel. 01/242-07-30

Zdravje je najbolj zdrava naložba.

medicina.FINANCE.si

Specialistične ambulante, tel. 01/242-07-00: - dermatologija - ginekologija - kardiologija - ambulanta za bolezni dojk - UZ diagnostika - pulmologija in alergologija - okulistika - urologija - ortopedija - angiologija - gastroenterologija - tireologija - EMG - plastična kirurgija - psihiatrija in nevropsihiatrija e-pošta: info@barsos.si spletna stran: Medicinawww.barsos.net IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014 13

intervju: Jernej Celec, stand-up komedijant in zdravnik

... Smeh je kot droga

Irena Herak

Pojdite se nekam smejat – na tečaj smejalne joge ali pa na našo predstavo.

Je prekmurska kolonija v Ljubljani močna? »Precej, prekmurskega rojaka v Ljubljani seveda ne moreš zgrešiti, takoj se prepoznamo po glasu … Ne le, da po naglasu takoj zaznam Prekmurca, v istem trenutku tudi vem, iz katere vasi je doma.« Kaj Prekmurec v Ljubljani pogreša? »Dober črni kruh, včasih pa sonce.

In to, da si ves dan prost. Teden dni v Murski Soboti traja toliko kot mesec dni v Ljubljani.« Kako ste zašli v komedijo? »Že od malega me je zanimala in mikala, našel sem se v ameriških nani-

14

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

zankah, v njihovem humorju. Ko se je v Sloveniji začela stand-up komedija, sem začel obiskovati nastope, bili so mi zelo všeč, začel sem se s tem ukvarjati in zdaj nastopam že štiri leta, skoraj vsak teden. Šestdeset do 70 nastopov na leto.« Kako pripravljate svoje 'fore' in 'bite'? »Delam po zelo naravni, spontani poti. Za radijske in televizijske oddaje sicer pišem 'umetno', za računalnikom, saj ne morem čakati na navdih, če imam rok oddaje besedila.

Za nastope na odru pa uporabljam stvari, ki se mi dogajajo sproti, ko se pogovarjam z ljudmi in vidim, da se čemu smejijo, ter si rečem, aha, tole

je bit. Zapišem si, preverim na odru, ali deluje oziroma kaj še potrebuje.

To se nenehno dogaja, le odprte oči je treba imeti. In ne smeš si pozabiti zapisati.« V čem je bistvo humorja? »Večina ljudi misli, da smo komiki sproščeni, zafrkljivi ljudje, v resnici pa temeljito proučujemo humor. Smeh oziroma humor je subjektivna stvar.

Najboljša primerjava, ki sem jo slišal, je od Jimmyja Carra, da je smisel za humor tako kot smisel za nasprotni spol. Če ti pokažem tri zelo lepe ženske, ti bo ena najbolj všeč, ne moreš pa razložiti, zakaj. Enako je s humorjem, so različni tipi, črni, situacijski, fizični, oponašanje … Ena od različic

te bolj pritegne, in ne veš, zakaj. To je v tebi, nastalo je med odraščanjem, med tvojo personalizacijo.

Kaj je to, kar človeka spravi v smeh?

Sam smeh je rezultat presenečenja. Če rečem – grem in se bom spotaknil ob oviro, boste gledali, kako se bom spotaknil, in se vam ne bo zdelo smešno. Če rečem – adijo in odidem ter se nenapovedano spotaknem ob oviro, pa se boste smejali, ker vas bo to presenetilo. Ko publiko presenetiš z zadnjo besedo, tako da zavrtiš celotno situacijo in predstaviš nekaj novega, se telo odzove s smehom.

Zato smeh tudi v nepričakovanih situacijah – ko te na primer kdo šokira medicina.FINANCE.si

s slabo novico, tvoje telo pa se začne smejati in se ne more ustaviti.« Kako si lahko nekateri ljudje zapomnijo toliko šal? »Ljudje imajo pač preveč časa. Sam sem si šale vedno znal dobro zapomniti in jih interpretirati. Proti pozabi si moram zapisati le idejo, iztočnico. Ko to šalo potem izvedem trikrat, petkrat, se mi vtisne v spomin, kot da je shranjena na trdem disku, in po potrebi pride ven.«

So vam ljubši nastopi v živo ali izživljanje za računalnikom? »Nastop v živo ti da užitek, sicer pa rad tudi pišem skeče ter jih po novem tudi snemam in režiram. Rad bi napisal tudi humorno knjigo, takšno, v kateri bi se lahko smejal na vsaki strani.« Je v humorne zgodbe dobro vključevati avtobiografske elemente? »Vedno je boljše, če si osebno vpleten

v situacije, ki jih razlagaš, dajati je treba tudi čustva. Predvsem pa ne smeš biti zlagan, takoj ko publika zavoha laž, si oplel. Sam ne lažem, kvečjemu občasno malo pretiravam.« So zdravniki dober material za komično obdelavo? »Zame ne, ker sem kot zdravnik etično zavezan, da o stvareh, ki se dogajajo v službi, pri delu, ne govorim. Lahko pa govorim o bolezni in študiju.«

V zadnjih letih je tudi pri nas čedalje bolj razširjena in priljubljena smejalna joga. Kaj pravite na to? »Smeh pač prinaša zadovoljstvo, v telesu se sproščajo snovi, ki blagodejno vplivajo na ves organizem, če tega ne dobiš skozi dan – zakaj ne, pojdi se nekam smejat, ali na tečaj smejalne joge ali pa na katero od naših predstav.« Gorazd Suhadolnik

medicina-danes@finance.si

Ali stand-up komiki med seboj dobro sodelujete? »Da, že medtem, ko nastopamo skupaj, si dajemo nasvete in si pomagamo. Sicer sodelujemo pri posameznih projektih, ko je treba kaj napisati ali posneti. To je skupnost ljudi z enakim mišljenjem, življenjskimi cilji in željami. Zdaj, v Ljubljani, je to moj krog prijateljev.« Se vam je že zgodilo, da je bilo občinstvo težko pripraviti do smeha? »Me zanima, če bi kateri komik odgovoril, da se mu to še ni zgodilo. Ponavadi se ti to zgodi, ko greš prvi na oder in prideš pred hladno publiko. Drugače nimam težav, da pri publiki ne bi znal dobiti smeha.« Kakšne občutke to sproža v vas? »Za komika je to ekstaza, hrana za njegovo dušo. Vse svoje misli, to, kar si doumel, poveš na odru, in če dobiš smeh, želeni odziv, si potešen. Če dlje časa nimam nastopa, sem precej slabše volje, takoj po nastopu se počutje izboljša, to je kot droga.«

BREZSKRBNA KOMUNIKACIJA DOMA IN V TUJINI.

Antidepresiv? »Da, deluje sproščujoče in poživljajoče.

Povrne te med žive, a te tudi zasvoji.

Smeh te močno zasvoji, tako kot dober kruh ali šport. Američani, ki imajo množico klubov, so že na dnevnem odmerku, sami smo še na vikend dozi.«

Paket Mobitel EU neomejeni vam prinaša neomejeno minut, neomejeno sporočil SMS/MMS in kar 3 GB prenosa podatkov.

Z zakupljenimi enotami lahko brezskrbno komunicirate v slovenskem omrežju, v vseh državah Evropske unije pa plačate po porabi oziroma največ 2,90 EUR/dan.*

Kateri komiki so vam najbližje? »Najbližje mi je Uroš Kuzman, ki stanuje na nasprotni strani ceste, blizu mi je bil tudi Aleš Novak, vendar se je odselil.«

Kako se odzivate na pripombe iz publike? »Pravilo pravi: če so vsi v publiki slišali pripombo gledalca, jo mora nastopajoči komik sprejeti in komentirati. Obračunati s predrznežem!« medicina.FINANCE.si

NA MESEC*

V DRŽAVAH EU NAJVEČ

90 2 ¤ NA DAN*

Zgodbe, ki jih je vredno deliti. www.telekom.si

Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana

Najljubši pa je … »… Chris Rock, temnopolti Američan, majhen, suh, eden izmed najbolj priljubljenih. Sicer je toliko dobrih in izvirnih, da je težko še koga omeniti.

Meni sicer bolj leži črna komedija, ne zelo črna, vseeno pa tista, ki se dotika temnejših plati življenja. Publika je hvaležna, najprej jo spustiš nekam v turobno področje, potem pa jo spet dvigneš.«

23 ¤

*Naročniško razmerje s paketom EU neomejeni lahko v promocijskem obdobju od 12. 6. do 31. 8. 2014 sklene novi ali obstoječi naročnik storitev Mobitel, ki je zasebni ali poslovni uporabnik. Vključene količine storitev za pogovore v vsa slovenska omrežja, pošiljanje SMS-/MMS-ov in paketni prenos podatkov ter mesečna naročnina navedenega paketa je razvidna iz besedila na oglasu. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Naročniku se v času gostovanja v državah EU območja obračuna dejanska uporaba storitev po veljavnem ceniku izbranega operaterja, vendar ne več kot 2,90 EUR na dan. Po dosegu omenjenega zneska je nadaljnja uporaba storitev brezplačna do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu in namenjena običajni rabi storitev.

Uporaba storitev, ki bi kakorkoli škodovala mobilnemu omrežju npr. namerna preobremenitev omrežja; onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom; uporaba storitve v komercialne namene; preprodaja storitve tretjim osebam; uporaba storitev s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje sporočil SMS brez človekovega posredovanja ipd. niso dovoljeni. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitev s takšnimi klici oz. sporočili SMS. Nadaljnja uporaba prenosa podatkov vsebuje omejitev dnevne uporabe v višini 1GB, torej do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu. V primeru, da bo naročnik dosegel količino 1GB, bo Telekom Slovenije naročnika obvestil o doseženi količini in mu zmanjšal hitrost uporabe prenosa podatkov na 64 kb/s. Z naslednjim dnem se vzpostavi začetno stanje. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja in neomejena sporočila SMS/MMS so namenjeni običajni rabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala mobilnemu omrežju Telekoma Slovenije, npr. namerna preobremenitev omrežja; onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom; uporaba storitve v komercialne namene; preprodaja storitve tretjim osebam; uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje sporočil SMS/MMS brez človekovega posredovanja ipd. niso dovoljeni. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve s takšnimi klici oz. sporočili SMS/MMS. Za obračun odhodnih klicev, ki so opravljeni iz omrežij držav EU-območja v države EU-območja in v Slovenijo, velja začetni 30-sekundni interval, ki mu sledi sekundni interval (30/1). Za ostale odhodne klice velja 60-sekundni interval (60/60). Klici na komercialne in premijske številke v tujini se zaračunavajo po ceni 6,10 EUR/minuto.

Odhodni video klici se zaračunavajo po enakih cenah kot odhodni govorni klici v tujini. Storitve, ki jih naročnik navedenega paketa opravi v tujini izven območja EU, se zaračunajo po Ceniku gostovanja v tujini. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročniku zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel v naveden paket pa se zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Cene so v EUR in vključujejo DDV. Za več informacij o ponudbi, omejitvah vklopa storitev in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.

TS_tiskanc_NEOMEJENI_Medicina_in_ljudje_167x231.indd 1

16. 06. 14 12:32

Medicina IN LJUDJE | Petek, 27. Junija 2014

15