Medicina in ljudje, februar 2014

1 € ,90

5

resnic 90-dnevne ločevalne diete

Zakaj tovrstne diete ne delujejo

ZDRAVNIŠKI FORUM: o cepljenju in pregledih v nosečnosti

Prepričana sem, da imam gen za odvisnost Z igralko Pio Zemljič smo se pogovarjali o njenih pogledih na življenje in zdravje ter o premagovanju sivega vsakdanjika skozi vloge na odru in v zasebnem življenju.

ŠT. 1 FEBRUAR/MAREC 2014 MEDICINA.FINANCE.SI

Uvodnik

Lahkost odločanja Pogosto je neznosno že zdravim, kaj šele bolnim gledati, kako politika in odločevalci, odvisni od denarja, ki ga ljudje s prispevki in iz žepa prispevamo v zdravstveno blagajno, ravnajo z njim. Natančno tako, kot ga dobijo, brezbrižno in lahkotno. Kot da ga dajemo tja zaradi njih, ne pa zaradi storitev, ki jih želimo in jih imamo pravico dobiti prek javnega sistema.

Zdravstveni sistem.

Največja napaka slovenskega zdra­­­v­­s­­­­­ tvenega sistema je, da je na papirju idealni zdravstveni sistem. Ko pa pridemo do realnosti, bi morala država, če bi resno vodila zdravstvo, že zdavnaj zastriči z ušesi. Že zdavnaj bi morala narediti konec jalovim poskusom urejanja vodovoda na onkološkem inštitutu in gradnji urgence. Ali ni že vsem jasno, da je ureditev tega samo stvar dveh telefonskih klicev, pri nas pa se stvari vlečejo do onemoglosti? Razmere na hematološkem oddelku ljubljanskega UKC znova bodejo v oči, ljudje, bolniki od tam poročajo o nenormalnih in človeka nedostojnih bivalnih razmerah. Pri že tako imunsko oslabljenih ljudeh zaradi tega obstaja veliko tveganje za okužbe, opozarjajo zdravniki in sestre, ki jih primanjkuje in so utrujeni od tega, da se neprenehoma govori, kako veliko preveč je ljudi, zaposlenih v javnem zdravstvu, in koliko previsoke plače imajo. Mimogrede, UKC v Ljubljani ima 73 zaposlenih v komerciali, pa do zdaj niso bili sposobni racionalno pristopiti do nabave medicinskih pripomočkov in se pozanimati za občutno nižje cene teh v tujini, kot smo pred nedavnim razkrili v Financah. Že zdavnaj bi morala slovenska politika, na čelu z vlado, prioritetno urejati razmere v zdravstvu in se ukvarjati z vsebino, nujno reformo in posodobitvijo sistema. Zdaj je vse doseglo stopnjo, ko niti ministra za zdravje ne moremo dobiti, ker bi v to stanje vstopil le človek, ki je nor, patološko ambiciozen ali pa ne ve, kaj dela. Zdravstvo v politiki še vedno nikogar ne zanima, čeprav ga imajo vsi polna usta. In dokler politike to ne zanima, ne more noben minister ničesar narediti.

Z javnim denarjem se večinoma ravna natančno tako, kot se ga dobi, brezbrižno in lahkotno, brez odgovornosti, ki naravno zavezuje javni sistem, ki dela za ljudi.

lucija.petavs@finance.si

Telefon: 01 30 91 500; faks: 01 30 91 515 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si izvršna urednica: nataša medvešček Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Klavdija Banfi Telefon: 01 30 91 422 E-pošta: klavdija.banfi@finance.si

Trženje naklade: Direktor: Miha Eržen Naročnine: Svetlana Mitrić Telefon: 080 15 80 E-pošta: narocnine@finance.si Oblikovanje: Irena Buha Marolt, Tina Malovrh Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Andreja Mavsar

Pasti ločevalne diete. Zakaj diete ne delujejo?

12 5 kakovostnih olj: izbiramo po visoki vsebnosti maščobnih kislin 17

17

32

Otrok z drisko potrebuje veliko tekočine 32 Kandida. Vse, kar naj nas skrbi in kar naj nas ne

34

PROFIL: Jan Koren, bolnik s psoriazo 38 Lotiti se moramo reševanja demence 42 Ali veste, kaj je tapkanje?

46

46 Zdravniki o cepljenju

20

Genetski test: kdaj vemo, da ni nateg?

24 Pregledi v nosečnosti: kaj ženski pripada in kaj potrebuje 28

Direktor in urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova cesta 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: medicina-danes@finan­ce.si

,90

resnic 90-dnevne ločevalne diete

Zakaj tovrstne diete ne delujejo

foto: David Lotrič

ZDRAVNIŠKI FORUM: o cepljenju in pregledih v nosečnosti

Prepričana sem, da imam gen za odvisnost Z igralko Pio Zemljič smo se pogovarjali o njenih pogledih na življenje in zdravje ter o premagovanju sivega vsakdanjika skozi vloge na odru in v zasebnem življenju.

5

Antioksidanti. Kako koristni so pred vadbo 6

Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o.

1 €

5

»Slana« terapija

Izbrali smo zmagovalni tim, dobro prakso 2013! 50

Vabimo vas, da komentirate članke v naši posebni izdaji časopisa Medicina in ljudje na spletni strani www. medicina-danes.si ali pošljete svoje mnenje na medicina-danes@ finance.si. Vašega odziva, mnenja, kritike, komentarja bomo zelo veseli, saj bomo le z vašo pomočjo lahko še boljši.

Lucija B. Petavs

Odgovorna urednica in poslovni vodja: Lucija B. Petavs

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

O svojih pogledih na življenje in zdravje ter o premagovanju sivega vsakdanjika skozi vloge na odru in v zasebnem življenju.

Ima eno samo željo, ozdraveti, medtem ko je vseh drugih želja in interesov na tisoče, vsi pa so bolj ali manj povezani z denarjem. Strinjamo se, zdravstveni sistem v Sloveniji je v osnovi dober, toda tega, da je enak za vse in da obstaja solidarnost, po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih treh letih – in kar je, hvala bogu, »naplavila« kriza –, ne moremo več verjeti. Ljudje smo vseeno bolj ali manj enaki.

Verjetno ima vsak Slovenec izkušnjo s tem, da je ob različnih zdravstvenih težavah poznal vsaj enega zdravnika ali pa zdravnikovega prijatelja in si vse »zrihtal«. To se nam zdi normalno, vkoreninjeno v kulturni vzorec, da si vsi nekaj »rihtamo«. Pa naj je to izvod revije ali pa zdravstvena storitev, nekje boš to že dobil zastonj, ceneje ali pa hitreje.

Za svoje zdravje boste veliko, če ne najbolje in najlažje poskrbeli kar sami.

Pa ne mislim tega, da se, ko zbolite, spomnite na prijatelja v gimnaziji, ki je šel študirat medicino. Govorim o tem, da se v življenju osredotočite, počnete stvari zavestno, razmišljate, kaj in predvsem kako jeste, kaj vas kar naprej sili jesti sladkarije, zakaj se vam nikoli ne ljubi na telovadbo, in razmislite, kako bi nehali kaditi. Pomislite na otroke, ki vas v vsem dobesedno kopirajo.

In ne mi zdaj pametovati o tem, da kadilci veliko prispevajo v BDP in da »od nečesa človek mora umreti«. Če že, potem umrite od ljubezni.

Bolan človek.

Njegova največja smola je, da o njem vedno odločajo zdravi ljudje.

Intervju: Pia Zemljič, igralka

8

ŠT. 1 FEBRUAR/MAREC 2014 MEDICINA.FINANCE.SI

naslovnica: Maša Marolt Pečjak

TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

KODEKS: Novinarji revije Medicina in ljudje upošte­va­jo Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­ne na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev čla­nov redak­ci­je revije Medicina in ljudje so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­vih so objavljena na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je revije Medicina in ljudje je od po­ne­delj­ka do

če­trt­ka od 10. do 15. ure, ob pet­kih od 10. do 13. ure.

Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska TISK: Medicino in ljudje tiska Premiere, d. o. o., Medvode.

Natisnili smo 15.000 izvodov.

Naslednja številka izide v petek, 25. aprila 2014.

Cena v prosti prodaji je 1,90 EUR (z 9,50 % DDV).

Ameriški znanstveniki so razvili novo tehniko odkrivanja in analize molekul, ki jih kot vonje v zrak izločajo kožne celice človeka, s čimer so omogočili zgodnejšo diagnozo melanoma, najbolj smrtonosnega kožnega raka.

S posebnim nanosenzorjem zdaj lahko namreč ugotovijo, kdaj vonjave oddajajo zdrave celice in kdaj rakave celice.

Obstajajo pa že poskusi, da bi psi z vonjanjem fekalij izvohali bolnišnične okužbe. Eden od avtorjev študije o fekalijah in odkrivanju bolnišničnih okužb George Preti pravi: »Ob proučevanju lahkohlapnih organskih spojin se nam odpira svet informacij o različnih boleznih, kot so rak, genske motnje ter virusne in bakterijske okužbe.« Preti pa je s svojimi kolegi tudi ugotovil, da pes lahko zavoha melanom. Prav Pretijeva ekipa je razvila nanosenzor, ki lahko odkriva melanom. Njihov cilj pa je, da razvijejo podobne senzorje tudi za druge bolezni.

Zgodnje odkrivanje raka z vonjavami ni nekaj novega. Kot smo že pred časom pisali tudi v Medicini danes, v pariški bolnišnici Tenon izvajajo poskuse s psom, ki izvoha raka na prostati, saj urin moških, ki imajo raka na prostati, oddaja drugačen vonj kot urin zdrave osebe. Pri tem se je izkazal Aspirant, belgijski ovčar malinois, ki so ga konec leta 2007 začeli uriti. Najprej so mu žogico skrili skupaj s krpico v predal ene izmed treh miz. Nato so žogico dali na stran in dobil jo je le, če je našel mizo, kjer je bila v predalu skrita krpica. Sledila je nova faza, ko je moral Aspirant najti krpico z urinom moškega, ki je imel raka na prostati. M. Š. nevarno

Agresivnejši virus HIV v Zahodni Afriki Nov podtip virusa, ki so ga za zdaj našli le v Zahodni Afriki, je pravzaprav kombinacija dveh najpogosteje izoliranih virusov HIV v Gvineji Bissauu. Pri osebah, okuženih z novo rekombinantno različico virusa, se bolezen razvije praviloma v obdobju petih let, kar je približno dve leti hitreje kot pri okužbi s klasično obliko virusa, je povedala Angelica Palm, ki je sodelovala v raziskavi lastnosti A3/02. »Kot kaže, so zdravila, ki jih danes uporabljamo za zdravljenje, enako učinkovita pri vseh podtipih različic virusa HIV,« je dodala. Sicer pa avtorji opozarjajo, da se lahko nov rekombinantni podtip virusa HIV hitro razširi, posebej na območja z intenzivno migracijo, kot sta Evropa in ZDA. S. Pi.

4

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

VADBA, KI UČINKOVITEJE ZMANJŠA SRČNO-ŽILNO TVEGANJE

Hoditi ali teči

k

Do diagnoze raka in okužb z analizo vonjav

tt er st oc

NANOSENZORJI

Pozitivni učinki redne telesne dejavnosti v preventivi srčnožilne obolevnosti so nedvomno dejstvo. Trenutne nacionalne in mednarodne smernice priporočajo zmerno telesno dejavnost, številni novejši podatki pa kažejo, da zaščitni učinek na srce najbolj določa prav intenzivnost vadbe.

Pravzaprav vse bolj prepoznavamo pomen gibanja za človekovo zdravje.

Opazovalne analize velikih populacij nas učijo, da nas redno gibanje ščiti tako pred srčno-žilnimi boleznimi kot boleznimi presnove, gibal in tudi pred rakom. Zanimivo je, da so o večji srčnožilni obolevnosti med vozniki avtobusov v primerjavi s sprevodniki poročali že v petdesetih letih minulega stoletja. Tudi poštarji so pomembno bolj zaščiteni pred srčnim infarktom kot njihovi pisarniški sodelavci. Delovno mesto, na katerem smo telesno dejavni, lahko tveganje koronarnih dogodkov zmanjša tudi za polovico. Kljub dolgi zgodovini raziskav še danes ne vemo natančno, kakšno intenzivnost in trajanje vadbe naj priporočamo. Je bolje hoditi ali teči?

Kakšen je optimalni odmerek gibanja?

Škotski raziskovalci so si postavili prav to vprašanje, ko so načrtovali analizo,

Sh u

Novice

Če smo večino časa za pisalno mizo in na kavču, je naše srčno-žilno tveganje takšno, kot če bi vsak dan pokadili škatlo cigaret.

ki jo povzemamo.

Trenutno veljavne smernice svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki priporočajo redno telesno dejavnost z zmerno obremenitvijo, se zanašajo na podobne raziskave, kot je tista, ki je v populaciji medicinskih sester (Nurses Health Study) ugotovila, da zadošča že razmeroma zelo zmerno gibanje. Že hoja enkrat na teden je namreč umrljivost zmanjšala za 22 odstotkov.

Kot bi pokadili škatlo cigaret

Pomen telesne dejavnosti je zelo nazorno prikazal dr. Terence Kavanagh, kanadski zdravnik, ki je tveganje nedejavnosti primerjal s kajenjem. Če smo večino časa za pisalno mizo in na kavču, je naše srčno-žilno tveganje takšno, kot če bi vsak dan pokadili škatlo cigaret.

Glede na delež kadilcev, ki znaša 21 od-

stotkov populacije, srčno-žilno tveganje zaradi telesne nedejavnosti v populaciji Britancev občutno presega tisto, ki ga ustvarja nikotinska odvisnost. Epidemiološki podatki v Veliki Britaniji namreč kažejo, da kar 64 odstotkov Britancev ne dosega trenutno postavljenih ciljev v zvezi s telesno dejavnostjo.

In kako je v Sloveniji? Pri kadilski prevalenci se lahko primerjamo z Britanci, presečne raziskave programa CINDI pa kažejo zadovoljivo prostočasno telesno dejavnost le pri tret­jini Slovencev v izbranih regijah (Ljubljana, severna Primorska in Pomurje).

Torej se lahko tudi tukaj primerjamo z Britanci?

Mag. Samo Pitamic

medicina-danes@finance.si

Označevanje živil

Koliko vemo in koliko sploh želimo vedeti?

Vpadljiva embalaža in navedbe, kot so »zdravo«, »naravno«, »krepi imunski sistem«, »manj sladko«, »manj mastno«, lahko zelo vplivajo na to, kaj roma v našo nakupovalno košaro. Pravo informacijo o izdelkih dajejo prehranske etikete. V zvezi z njihovimi oblikami je pri nas še veliko prostora za izboljšave.

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je pred kratkim dala predlog za izboljšanje označb na ameriških živilih. Ker so ameriška merska enota žlice ali lončki (250 mililitrov), bo na pločevinki kokakole morda kmalu pisalo, da vsebuje 8,3 žličke sladkorja namesto zdajšnjih 35 gramov. FDA predlaga še, da bi bile etikete vidnejše z obveznim tiskanjem na sprednjo stran izdelkov. Obeta se tudi poudarjanje sestave celotnega pakiranja namesto ene porcije. Sploh pri prigrizkih porabniki mimogrede pojedo več kot eno porcijo.

Kaj vidimo pri nas?

Pri nas so na živilih za zdaj označene: kalorična vrednost na sto gramov ali vrednost ene porcije, količina sladkorja, soli, beljakovin, vlaknin, mineralov

in nasičenih maščob. Številne države, kot so ZDA, Kanada, Argentina in Brazilija, so že uzakonile označevanje transmaščob. Druge, kot so Avstrija, Danska, Švedska, Švica in ZDA, so močno omejile tudi njihovo uporabo v živilski industriji. Transmaščobe omogočajo, da pakirana živila dalj časa zdržijo na trgovinskih policah, a je že več kot desetletje znano, da desetkrat bolj kot nasičene pospešujejo razvoj srčno-žilnih bolezni. Pri nas na živilih niso označene ali zakonsko regulirane.

Zakaj pri nas nimamo označenih transmaščob?

Transmaščobne kisline pri nas niso del obveznega označevanja na živilih, ker se, kot pojasnjuje Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po pravilih Evropske unije na živilih označujejo le lastnosti živila, ki so koristne za porabnika, in ne tiste, ki mu škodujejo. Transmaščobne kisline se uvrščajo med onesnaževala in bodo v bližnji prihodnosti tako tudi regulirane v živilih, dodaja Blaznikova.

države ali proizvajalci bodo dobili več možnosti za prostovoljne navedbe, pri čemer trditve načeloma ne bodo smele biti zavajajoče. A kot pravi živilska tehnologinja doc. dr. Tina Zavašnik Bergant z Instituta Jožefa Stefana, bodo prehranska podjetja vedno označevala predvsem tisto, kar bo zahtevala zakonodaja in potem preverjala inšpekcijska služba. Kako informativni bodo ti podatki, bo še vedno večinoma odvisno od znanja vsakega kupca.

V preteklosti so si v Evropi potrošniške organizacije prizadevale za uvedbo barvnega semaforja, ki bi na izdelkih označeval količino določenega hranila. Pri nas takšne semaforje najdemo na spletni strani Veš, kaj ješ?

Zveze potrošnikov Slovenije. Kot razmišlja doc dr. Zavašnik Bergantova, bi bilo za ozaveščanje porabnikov učinkovito na izdelke zapisovati, kolikšen delež dnevno priporočene količine soli, sladkorja ali maščob vsebujejo.

Posamezniku bi s tem hitro postalo jasno, koliko (preveč) je pojedel.

Spremembe?

Konec tekočega leta bo začel veljati del že leta 2011 sprejete evropske uredbe o označevanju živil. Evropske

Tjaša Zajc

medicina-danes@finance.si

medicina.FINANCE.si

24

različnih zdravil na recept z visokimi vrednostmi dodanega natrija so avtorji raziskave našli na angleškem trgu; za podatke za slovenski trg smo prosili Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, odgovor še čakamo.

OSUPLJIVE POSLEDICE JEMANJA ZDRAVIL S SOLJO

»Slana« terapija poveča tveganje za srčno-žilne bolezni Angleški avtorji so znotraj obširne raziskave opozorili na tveganje, ki ga prinaša redno jemanje zdravil, pripravljenih v obliki za raztapljanje. Pokazala je, da zdravila, ki vsebujejo sol, pomembno povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Na angleškem trgu so tako našli 24 različnih zdravil na recept z visokimi vrednostmi dodanega natrija, njihovo jemanje pa je kar za sedemkrat povečalo tveganje za razvoj hipertenzije in celokupno umrljivost za 28 odstotkov.

SOL V TABLETAH. Delež soli, ki ga bolniki uživajo s spornimi zdravili, je v primerjavi s prehranskim vnosom soli sicer minimalen, vendar avtorji verjamejo, da so njihove ugotovitve pomembne za javno zdravstvo. Večje tveganje za srčno-žilno obolevnost in umrljivost je namreč povezano s količino soli v dnevnem odmerku zdravila, zato bi morali zdravniki ta zdravila predpisovati samo, kadar je pričakovana dobrobit večja od tveganja.

Raziskava je v obdobju med letoma 1987 in 2010 zajela kar 1,3 milijona oseb, rezultati pa nedvomno zahtevajo razmislek in ustrezno ukrepanje odgovornih institucij. Gre namreč za zdravila, ki se uporabljajo precej pogosto in tako pomembno prispevajo h globalni srčno-žilni patologiji.

Zdravila, ki jih je treba pred uporabo raztopiti, so za določeno populacijo bolnikov nujna. Uporabljajo jih na primer tisti, ki težko požirajo. Raziskava, v kateri so bolnike v povprečju spremljali nekaj več kot sedem let, je pokazala izrazit vpliv odmerka. Tveganje za srčno-žilno obolevnost in umrljivost je namreč povezano s količino soli v dnevnem odmerku zdravila, zato bi morali zdravniki ta zdravila predpisovati samo, kadar je pričakovana dobrobit večja od tveganja.

Večja nevarnost za infarkt in možgansko kap

Glavni cilj raziskave je bil oceniti tveganje, ki ga prinaša jemanje slanih disperzibilnih zdravil, za pojav miokardnega infarkta in možganske kapi v primerjavi z uporabo enakih zdravil brez dodane soli. Rezultati so bili nedvoumni. Disperzibilna zdravila, ki vsebujejo soli, so tveganje za miokardni infarkt in možgansko kap povečala za 16 odstotkov, tveganje za razvoj hipertenzije pa je bilo pri bolnikih, ki so bili daljše obdobje obravnavani s takšnimi zdravili, kar sedemkrat večje.

Prav večja prevalenca hipertenzije naj bi bila pri teh bolnikih glavni dejavnik za možgansko kap, so v razpravi pojasnjevali avtorji in svoje rezultate podkrepili z referenčno metaanalizo, objavljeno pred nedavnim. medicina.FINANCE.si

Shutterstock

Učinek odvisen od »odmerka« soli

Vnos soli z zdravili presega priporočen dnevni odmerek

Avtorjem povzete raziskave je uspelo na angleškem trgu zdravil na recept najti 24 različnih disperzibilnih zdravil, ki so vsebovala sol, pri čemer jim informacije o vsebnosti soli ni uspelo vedno najti tudi v priloženi dokumentaciji. Srednja vrednost dnevnega vnosa natrija v omenjenih zdravilih je znašala 106,8 milimola, kar presega priporočen skupni dnevni vnos (104 milimole oziroma 2,4 grama na dan) s hrano in pijačami (podatki za Veliko Britanijo). Presežek v posameznih primerih je lahko še izrazitejši: tableta disperzibilnega paracetamola 500 mg lahko vsebuje 18,6 milimola natrija, kar pomeni, da je – ob maksimalnem dnevnem odmerku – bolnik obremenjen z dodatnih 148,8 milimola natrija. Če to vrednost prištejemo k tipičnemu zahodnjaškemu dnevnemu obroku, rezultat seveda zbuja skrb.

Za zdaj nobenih omejitev za proizvajalce zdravil

Ob razpravi o prikriti nevarnosti se avtorji sprašujejo, zakaj omejitve, ki jih poznamo v živilski industriji, ne veljajo tudi za proizvajalce zdravil. Veliko zdravil, ki jih je mogoče dobiti le na recept, sploh nima ustrezno deklariranih vrednosti dodanih soli, pri preostalih, zdravilih OTC, pa je položaj še manj jasen. Področje, v katero so »zagrizli« angleški avtorji, je razmeroma slabo raziskano. Omenjajo le majhno pilotno raziskavo, v kateri so ocenjevali vpliv disperzibilnega paracetamola, ki so ga starejši bolniki dobivali za blaženje simptomov osteoartritisa. Avtorji so primerjali vrednosti krvnega tlaka istih bolnikov v obdobju, ko so jemali s soljo obremenjeni paracetamol, s tlakom, ki so ga izmerili po prehodu na isti dnevni odmerek (tri grame na dan) paracetamola v standardni obliki. Rezultati so bili seveda pričakovani in povsem v duhu rezultatov pravkar

objavljene obsežne raziskave Jacoba Georgea, strokovnjaka s področja klinične farmacije z univerze Dundee, in sodelavcev. Prehod na standardni paracetamol je namreč v povprečju za 13,1 milimetra živega srebra (mmHg) znižal sistolni in za 2,5 milimetra živega srebra diastolni krvni tlak.

Delež soli, ki ga bolniki uživajo s spornimi zdravili, je v primerjavi s prehranskim vnosom soli sicer minimalen, vendar avtorji verjamejo, da so njihove ugotovitve pomembne za javno zdrav­ stvo. Prepričani so, da bi morali regulatorni organi temo uvrstiti na dnevni red, javnost pa bi morali opozarjati na morebitno nevarnost jemanja zdravil z dodanimi solmi. Ovoj takšnih zdravil bi moral biti po njihovem mnenju opremljen z jasno informacijo o vsebnosti soli, podobno kot na razvitejših trgih že velja za živila.

Mag. Samo Pitamic

medicina-danes@finance.si Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

5

šport

Strokovnjaki na področju fiziologije so začeli sumiti, da imajo med vadbo nastali prosti radikali drugačno vlogo v celicah, kot je bilo prvotno mišljeno.

Kako koristni so antioksidanti pred telesno vadbo

A

ntioksidanti so postali priljubljeno prehransko dopolnilo, ker »nevtralizirajo« proste radikale (reaktivne kisikove zvrsti), ki nastajajo v celicah čez dan. Še posebej pa je njihovo nastajanje izraženo med telesno dejavnostjo, stresom ali drugimi večjimi telesnimi napori. Prosti radikali v čezmernih količinah povzročajo poškodbe celic in v skrajnih primerih vodijo tudi do celične smrti ali mutacij, ki povzročijo njihovo čezmerno delitev in vodijo v raka. Zato zveni logično, da je zmanjšanje količine tovrstnih molekul pomembno, še posebej ob povečanih naporih, denimo pri intenzivni vadbi.

Preveč ali premalo

Čeprav telo samo proizvaja lastne antioksidante, je do zdaj v strokovnih krogih veljalo mnenje, da je količina lastnih antioksidantov majhna in premajhna, da bi uspešno ubranila telo pred vsemi reaktivnimi molekulami, ki nastajajo v mišicah in telesu med vadbo. Zato se je uveljavilo prepričanje, da je treba vnašati prehranska dopolnila, še posebej antioksidante, čeprav je bilo do zdaj le malo podatkov o dejanskih koristih jemanja antioksidantov pri ljudeh, ki redno trenirajo.

Velike količine vitamina C in E neučinkovite

V znanstveni reviji o fiziologiji Journal of Physiology so pred kratkim objavili znanstveno raziskavo norveške fakultete za šport iz Osla in sodelujoče institucije, v kateri so zbrali 54 odraslih moških in žensk, rekreativnih kolesarjev ali tekačev.

Najprej so jim določili številne fiziološke parametre, denimo pretok krvi skozi mišice, izmerili njihovo bazalno vzdržljivost, naredili biopsijo mišic in preverili njihovo stanje. Rekreativce so potem razdelili v dve skupini, prva

6

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

je dnevno prejemala en gram vitamina C in 235 miligramov vitamina E, medtem ko je druga skupina dobila enake tablete, vendar brez vitaminov (placebo). Odmerki vitaminov C in E so približno desetkratne priporočene dnevne vrednosti posameznega vitamina. Obe skupini sta imeli enak 11-tedenski program, ki je vseboval zahtevne intervalne treninge enkrat ali dvakrat na teden in enourni vzdržljivostni tek dvakrat na teden. Na koncu se je vsem udeležencem študije maksimalna aerobna zmogljivost v povprečju povečala za osem odstotkov.

Po drugi strani pa je bil odziv telesa v posamezni skupini povsem drugačen. Tekači, ki so prejemali placebo, so imeli zvišane biokemične markerje, ki kažejo na povečanje števila mitohondrijev (celične strukture, ki proizvajajo energijo) v mišičnih in krvnih celicah. Več mitohondrijev v mišičnih celicah preprosto pomeni več energije, učinkovitejšo vadbo in več pozitivnih učinkov na zdravje.

Na drugi strani so prostovoljci, ki so prejemali antioksidante, imeli občutno manj biokemičnih kazalnikov, ki napovedujejo tvorbo novih mitohondrijev.

Neučinkovit tudi rezveratrol

Ti rezultati so identični tudi z ugotovitvami še ene študije, ki prav tako ni pokazala ugodnih učinkov antioksidantov. Skupina starejših moških, ki je poleg redne vadbe prejemala antioksidant rezveratrol, prisoten v rdečem vinu, se je izkazala slabše v primerjavi s skupino, ki ni jemala antioksidanta.

Po dveh mesecih redne vadbe so se precej izboljšali krvni tlak, ravni holesterola in stanje arterij (manj plakov) v skupini, ki ni prejemala rezveratrola, medtem ko pri skupini, ki je prejemala antioksidant, ni bilo tako rekoč nobenih sprememb v primerjavi z začetnim stanjem.

Shutterstock

Jemanje vitaminov in raznih prehranskih dodatkov kot dnevnega dopolnila k redni prehrani je zelo razširjeno, še posebej med rekreativnimi športniki. Velja namreč prepričanje, da antioksidanti povečujejo sposobnost regeneracije in krepijo telesno zmogljivost. Ali je res tako? Novejše znanstvene raziskave kažejo prav nasprotno. Antioksidanti pravzaprav celo zmanjšajo pozitivne učinke treninga.

Še zmeraj obstaja možnost, da so manjše količine antioksidantov dobrodošle, medtem ko čezmerno uživanje dopolnil z antioksidativnim učinkom zagotovo nima ugodnega učinka na telesno vadbo.

Kako znanstveniki razlagajo navidezni paradoks?

Natančnega odgovora za zdaj še ni, vendar so strokovnjaki na področju fiziologije začeli sumiti, da imajo med vadbo nastali prosti radikali drugačno vlogo v celicah, kot je bilo prvotno mišljeno.

Domnevajo, da prosti radikali, ki nastanejo med vadbo, delujejo kot celični prenašalci (signalne molekule), ki spodbudijo gene in druge sisteme, da stimulirajo biokemične reakcije v mišicah, ki se kažejo v močnejših in bolj zdravih mišičnih strukturah.

Brez prostih radikalov pa se ti procesi ne začnejo. In ker z uporabo velikih količin antioksidantov deaktiviramo proste radikale, se ti stimulativni procesi samoobnavljanja ne zgodijo.

namreč obstaja možnost, da so manjše količine antioksidantov dobrodošle, medtem ko čezmerno uživanje dopolnil z antioksidativnim učinkom zagotovo nima ugodnega učinka na telesno vadbo. Telesna vzdržljivost skupine, ki je prejemala antioksidante, se je namreč enako povečala kot v placebo skupini. Moči in vzdržljivosti z dodatki vitamina C in E ne povečamo.

Poudariti je seveda treba, da omenjeni rezultati ne pomenijo, da so problematični antioksidanti iz robidnic, rdečega vina, je pa zelo vprašljiva uporaba koncentriranih pripravkov z antioksidanti. Ker ni nobenih pozitivnih učinkov na rezultat vadbe z uporabo visokoodmernih pripravkov antioksidantov, se je njihovi uporabi najbolje kar izogniti.

Nadaljnje študije

Seveda je to za zdaj samo teorija, ki jo bo treba podpreti z nadaljnjimi, dalj časa trajajočimi študijami. Še zmeraj

Dr. Andreja Kovač

medicina-danes@finance.si medicina.FINANCE.si

intervju

Igralka Pia Zemljič o svojih pogledih na življenje in zdravje ter o premagovanju sivega v

Prepričana, da ima gen z Čakala me je pri zunanji mizici bara v neposredni bližini Moderne galerije.

Srkala je pomarančni sok in kadila.

Ko sem jo zagledala, me je popadla huda trema, kot bi šlo za prvi intervju. Ob Pii Zemljič, predani, nadarjeni igralki s smislom za humor, pronicljivega duha in zelo neposredni, me je nenadoma postalo strah, da bi ji postavila – neumno vprašanje.

K

o sva obkrožili ljubljanski Rožnik in med sprehodom ves čas klepetali, je kar priletelo.

Zakaj kadi? Zdaj jih bom pa slišala, sem si mislila in kar sram me je bilo. »Res bi rada nehala,« pa pravi ona. »Prepričana sem, da imam gen za odvisnost,« doda po kratki tišini. Kako pa to ve? »Čutim. Vedela sem, še preden sem začela. In začela sem zelo pozno …« In prostodušno prizna: »Zelo težko si sredi sezone privoščim morebiten abstinenčni zlom in 20 kilogramov preveč.

Najbrž čakam dolg dopust.« Igralstvo je krut poklic, pravi ženska, ki je pri štirih letih »zaprmej« vedela, da bo igralka.

Začetek njenega igralskega poklica je bil zelo težak, prizna. A velika želja, obvladovanje ega in mnogo korakov nazaj je bilo treba, da je spoznala, da hoče v ljubljenem, a hudičevo težkem poklicu zgolj delati najbolje, kot zna, in uživati. Skupaj z igrivim pripovedovanjem pravljic svojima fantoma z glasom zabavne Lize in z načinom sprejemanja celote moža, tudi igralca Marka Mandića, je Pia za marsikoga fatalna ženska.

• Pia, ali kdaj igralstvo deluje na vas psihoterapevtsko? Vloge brskajo po vas in vas »čistijo«?

Gotovo so kakšne vloge name delovale tudi psihoterapevtsko. V Bergmanovi Jesenski sonati, kjer sem igrala Evo, sem razčiščevala odnos tudi do svoje mame. Prav spomnim se, da sva imeli v tem času nekaj zelo dobrih pogovorov.

Prav tako sva z Markom med igranjem v Zapiranju ljubezni (gre za zelo uspešno in kontroverzno predstavo po delu Pascala Ramberta, kjer Pia Zemljič in njen mož Marko Mandić igrata par, ki poskuša končati skupno zgodbo izgubljene ljubezni in strasti, op. a.) temeljito razdelala, kdo sva. To je najin odnos zelo osvežilo. Večkrat sem se med tem študijem vprašala, kaj neki je ta ženska temu moškemu tako hudega storila, da ima občutek, da se mora lotiti zadnjega obračuna tako zelo na nož, da je sposoben tako strašnega, krutega odnosa do nje. Prej ga, očitno, ni čutil, ali vsaj ne kazal.

8

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

• Pravijo, da ste sposobna ogromne koncentracije pri študiju vlog, vsrkanju vloge, da ste v tem pravzaprav neusmiljena do sebe. Kako se je potem znebite?

Vloga me najbolj posrka v fazi ustvarjanja. Ustvarjam jo približno dva meseca, najprej gre za intuitiven preblisk, ki mu najraje »verjamem«, racionalno razčlembo teksta, priprave, učenje teksta, nato ponotranjenje vloge. Približno 14 dni pred premiero sem najbolj »v vlogi« in zelo težko delam še kaj drugega. Po premieri pa se mi zdi, da to odložim. Med ponovitvami predstav ne čutim več, da si je vloga vzela del mene, moja čustva in razumevanje. Morda je to že rutina, v smislu, da vem, kakšen je proces. Zato tudi po premieri nisem več 14 dni potrta, ker je konec, vem, da bo z naslednjo isto. (smeh) • Katera vloga vas je do zdaj najbolj prevzela?

Ah, težko vprašanje. Kot bi se morala odločiti med svojimi otroci. Vsak je tvoj, vsakega ljubiš in vsak je drugačen. Ponavadi je tista, ki jo delaš tisti trenutek, najbolj bistvena, ker še ni rojena. Potem pa nekatere zasijejo malo bolj kot druge, bodisi so bile nagrajene, so jih ljudje radi gledali … Vsake pa se lotim z enako zavzetostjo. Uživam.

Prav je, da v nekem trenutku odraslosti veš, da je treba nekatere stvari iz mladosti predelati in prevzeti odgovornost za svoje življenje ter se ne več izgovarjati na »krivice« v otroštvu.

• Potem uživate v poti, ne le v cilju.

Vam kdaj začne igralstvo presedati?

Oh, seveda. Vsi imamo črne dneve. Ne poznam meni ljubega igralca, ki ne bi vsaj enkrat pomislil »ah, mar bi šel delat kaj drugega, tako sem zanič«, pa se vsem krohočem, sebi malo manj. Zelo težko je biti v tem poklicu, če nisi vanj noro zaljubljen, če te ne izpolnjuje in privlači.

Preveč je odrekanja.

• Tudi veliko zasebnega življenja vzame.

Seveda. Vse to so žrtve. Toda jaz uživam.

In če hočeš biti v nečem dober, v kateremkoli poklicu, moraš v tem najprej uživati, prepričana sem o tem.

• Poleg vsega ste tudi mama dveh fantov. Kako se koncentrirate za razvijanje in ponotranjenje vlog, zapletene miselne konstrukcije, »zunaj« pa tisoč obveznosti, šola, roditeljski sestanek, logistika, kup vsakdanjih obveznosti … Že od malega imam strašno sposobnost koncentracije, res, lahko se tako skoncentriram, da okoli sebe ne vidim in ne slišim nikogar. Kar je lahko, seveda, tudi moteče, me znajo opozoriti. (smeh) A ta sposobnost mi v poklicu pride zelo prav.

Znam, seveda, opravljati tudi več obveznosti hkrati, ampak jih raje eno po eno.

• Potem razbijate mit o tem, da smo ženske multipraktiki, medtem ko moški lahko delajo le eno stvar naenkrat?

S tem moško-ženskim principom se ne morem strinjati, ker se mi ne zdi, da smo tako zelo različni. Smo, ja. Ampak ne tako, da bi se morali predalčkati. Tudi v

odnosu ne vidim tega principa. V paru se najdemo različni ljudje, ki smo v odnosu združljivi in se dopolnjujemo. Dokaz so homoseksualni pari, imajo enako dinamiko odnosa. Torej so osebnostne lastnosti bolj pomembne kot pa spol. Malo gre za plus in minus, malo pa za isto frekvenco doživljanja, da lahko kakovostno steče.

• Ne morem se znebiti občutka, da družba dojema ženske kot malo shimedicina.FINANCE.si

Zdi se mi, da hoče biti v vsem popolna. Ob ugotovitvi, da vseh svojih vlog ne zmore, ta sodobna ženska v nekem trenutku vedno pade v histerijo. Takrat mora malo zadihati, se z užitkom lotiti še tako bizarnega opravka. Ampak je težko. Pa še lepa in zdrava bi rada bila.

vsakdanjika skozi vloge na odru in v zasebnem življenju

za odvisnost

vedno pade v histerijo. Takrat mora malo zadihati, to je življenje, in se z užitkom lotiti še tako bizarnega opravka. Ampak je težko. Pa še lepe in zdrave bi rade bile. Tudi sama se pri tem bojujem sama s sabo.

• Mediji vsiljujemo težnjo k popolno-

sti, neskončni sreči. »Ženske« revije izbirajo lepe in pametne ženske, ki jih prikažejo srečne in zadovoljne.

Ne želim, da bi bila Pia Zemljič komurkoli ideal ali pa vzor za to, kako naj živi. Nočem, da se iz Pie dela kakršnakoli vloga, še najmanj pa vloga popolne ženske. Noben piedestal me ne zanima. In to naj bo jasno.

• Kdaj se »ujamemo« v težnjo k po-

polnosti in kako se ji lahko upremo?

Zunanji videz je prvo, kar mi pride na misel. V resnici prav najmanj pomembna stvar. Toda najbrž smo bili vsi kot mladostniki zakompleksani iz takšnih in drugačnih razlogov. Potem pa pri tridesetih pogledaš fotografijo te mladostnice in si rečeš: »Poglej, kako luštna punca si bila, pa tako si se sekirala.« Pomembna je življenjska pot. Zaradi retuširanih fotografij v revijah se podrejamo nekim zunanjim merilom. Pri tem nisem nobena izjema, zavedam se tega. In ne nazadnje se spomnim svoje postave pred porodoma. Po drugi strani se mi pa zdi prav smešno, če me zagrabi obžalovanje. Res najpomembneje je, da sem zdrava in fit.

S tem se nekako pomirim.

David Lotrič

• Težko je to razložiti občutljivemu mladostniku.

Težko. Ker gre za empiričnost. Za izkušnje. Ker se bojiš kot odrasel človek, da z nasveti zadevaš v steno nerazumevanja, kot so zadevali mimo tebe vsi predlogi, ko si bil njihovih let. No, pa tudi pozneje, najbrž. Spomnim se prizora v Zapiranju ljubezni, ko moški ženski vrže nekaj res svinjskih besed v obraz v zvezi z njenim telesom. Kako si ji drzne očitati telo, v katerem ni več mleka, da je ugaslo, da je drugo? Pa saj je bil zraven! Tudi zaradi njega je takšno. Naravno. Otroke imata.

zofreno-obsedeno-multipraktične karikature, ki se rade smilimo same sebi in občasno igramo vlogo trpečih cankarjanskih mam. Kakšna je po vašem mnenju tipična sodobna slovenska ženska?

Jah, kdaj tudi taka, kot sem sama. Zdi se mi, da hočemo biti v vsem popolne. (za zelo dolg trenutek obe utihneva) V tem je težava, ker je pač nemogoče. Ne moreš biti v istem trenutku dobra mama pa medicina.FINANCE.si

igralka, žena, potem še odlična kuharica.

In želela bi si delati noro izvirne okraske za novo leto, pošiljati čestitke ... Tu res pogrnem, pri sodelovanju pri otroških obveznostih. Ne gre. Zadovoljim se s tem, da sem v tem, kar v tistem trenutku počnem, dobra. In ko se temu posvetim, pozabim na vse druge vloge.

Ob ugotovitvi, da vseh svojih vlog ne zmore, ta sodobna ženska v nekem trenutku

• Vas

je presunilo, da vam na odru svinjske besede tega moškega v obraz vrže vaš Marko?

Ja. Je. Ker je hecno, da midva igrava ta par, ti vlogi, v katerih je v resnici tako zelo malo naju in najinega odnosa. Ne verjamem, da bi mi pravi Marko kadarkoli lahko rekel kaj takega, kot mi reče Marko v predstavi. Marko v predstavi pravi, da je postal nervozen, ko sta dobila otroke, ker potem ona ni osredotočena samo nanj, ampak tudi na delo z otroki, da ga utesnjuje … Ali ni to neumnost, popolna egotripska neumnost. Po drugi strani pa

to, kar Marko v predstavi govori, »koga ljubimo, ko ljubimo, kaj je ljubezen, samo iluzija, v resnici smo zaljubljeni v lastno projekcijo in v občutje razširjenega srca«, to niso tako zelo neumne stvari. Toda zdi se, da Pia-vloga v predstavi tega ne dojame.

• V predstavi je veliko šokantnih izjav obeh. Vas je kakšna posebej presunila?

Da, najbolj me je presunilo, da dva, ki sta se nekoč tako zelo strastno ljubila, da sta se utopila drug v drugem, postaneta drug do drugega prav tako zagnana, strastna sovražnika. Ko sem vlogo študirala in še vsakokrat, ko igrava, razmišljam, kako bi se par lahko temu izognil.

• Kako sta dopustila, da so šle stva-

ri tako daleč? Da je šla ljubezen v pogubo?

Ja, kaj si delamo, da si potem moramo zadajati tako krute udarce, včasih dokončne. Ali pa so ti kruti udarci že vsakodnevno delovanje para. Nehoteno ali pa namerno utesnjevanje. Toda: vsak je odgovoren zase. Če je bil z njo 15 let in se ji je pustil, je kriv predvsem sam. Ne bi ji smel očitati, da je kriva samo ona.

Sami smo odgovorni za to, da si postavimo svoje meje. In da jih čim prej postavimo otrokom, ki si jih še ne morejo sami.

• Mislite s tem čustveno izsiljevanje?

Da. Otrok mora dobiti ogromno ljubezni, toliko, kot je potrebuje, pa malo več.

Preveč pa se mi zdi, da mu včasih hočemo vsiliti več od njegovih potreb. Recimo, ko otrok mami, babici, teti, komurkoli noče dati poljubčka, pa mu reče, prav, bom pa šla, in se kuja. Joj, kar ošpice dobim! Če ga pustimo pri miru, bo verjetno čez čas prišel in ga dal sam od sebe. Pri tem pa se bo naučil, da ima pravico reči ne, se s to izkušnjo naučil avtonomnosti in zavedanja lastne integritete. In se bo morda izognil krutim obračunavanjem pozneje v intimnem odnosu.

Prav vsi starši delamo napake. Je pa prav, da v nekem trenutku odraslosti veš, da je treba nekatere stvari iz mladosti predelati in prevzeti odgovornost za svoje življenje ter se ne več izgovarjati na »krivice« v otroštvu.

• Lažje je kriviti vse drugo.

Seveda, to je v nas. Toda treba je biti res iskren do sebe, ker potem lažje komuniciraš tudi z drugimi.

• Ponavadi se bojimo posledic. Vi zlahka priznate svoje napake?

Težko je sebe videti v ne najlepši luči.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

9

intervju

David Lotrič

Malo ti je hecno, čudno, ko se moraš krohotati, ko si žalosten, ampak to moraš narediti. Res.

Kdaj bi se rada tako videla, a to ne bi bilo resnično! Del mene so tudi mračne stvari, znam biti nemogoča, pa ego me daje vsake toliko … Ampak to je človeško, mislim. Treba je vdihniti, premisliti in se kdaj opravičiti.

• Zaposleni ste v SLG Celje in se torej vsak dan vozite, predstave so zvečer, oba imata še druge projekte, marec je tako ves poln predstav Zapiranje ljubezni. Kako mama Pia zmore ves ta tempo?

Težko, težko, priznam. Je pa tudi res, da so obdobja, ko imam po dvakrat na dan vaje in veliko predstav, potem pa pride čisto umirjeno obdobje, takrat sem samo mirna, zavzeta mama.

• Ponavadi vaju zvečer ni, kajne?

Kako »rešujete« pravljice?

Marko odhaja ob pol sedmih zvečer, jaz v Celje že malo prej. Fanta samo še oblečeta pižami, si umijeta zobe in gresta v posteljo. Pravljic imata na pretek, ker smo vse skupaj obrnili na glavo, jaz jih pripovedujem popoldne, varuška zvečer. Če vem, da me zvečer ne bo in sem po naključju dopoldne prosta, grem ponju čim prej in smo lahko vse popoldne skupaj. Edini pogoj je prava organizacija in pri nas doma za ves mesec vnaprej visi načrt. Midva sva se navadila, otroka pa tudi. Nehala sva si delati skrbi, raje poskrbiva, da smo čim bolj kakovostno skupaj, ko smo.

• Ju

peljete kdaj s sabo na predstavo?

Seveda, tudi sicer smo veliko na predstavah, v teatru, rada ga imata, razumeta ga in je že del njunega življenja.

No, Zapiranja ljubezni še nekaj časa ne bosta videla. (smeh) Sta pa blazno uživala v Hamletu, Kaliguli, Gospodar-

10

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

ju Puntili, Sleparjih v krilih, otroških predstavah …

• Vam gre na živce, če se ta družinski načrt ruši?

Ja. V stisko me spravlja in zelo bega, če ne uspe. Nekaj si zadam, uredim, potem pa … Katastrofa. Urniki se spremenijo, vse se postavi na glavo. A včasih tudi v pozitivno, nepričakovano družinsko veselje.

Včasih postanem kar anksiozna ob misli na prihodnost. Sploh v teh časih, ko se slabo piše kulturnikom, ko poslušam, da smo zažiralci proračuna in nebodijihtreba.

Nekaj časa sem potrebovala veliko moči, da se nisem povsem uničila in zasekirala.

Zelo sem želela spet nazaj na svobodo, pa se nikakor ne izide. Ne živim več le sama zase.

• Se tudi vam zdi, da ta trenutek Slo-

venija nima niti kulturne niti politične elite za prihodnji razvoj?

Ima jo. Veliko neverjetno prebojnih, ustvarjalnih umov, ustvarjalcev, noro dobrih igralcev, osupljivih estetov, likovnikov, glasbenikov imamo. So. In nič ne morejo. Trudijo se držati glavo nad vodo.

Furajo z birokracijo. Vpitja in kriki se ne slišijo.

Sama dam potem glavo v pesek in se zahvalim, da imam vseeno redno plačo in vzdržujem otroka. Pa mi ni všeč. Res se mi ne zdi, da stojim za tem, kar mislim, slab občutek. Nisem si všeč.

• Predstavljam si, da vam je poklic kdaj pomagal tudi pri odkrivanju lastnih čustev, sebe. To sprašujem, ker je menda veliko ljudi čustveno nepismenih.

Pomagal mi je bolj, kot bi si rada priznala. V nekem zgodnjem obdobju sem

bila strašno potrta, zaradi celostnega življenjskega položaja, ljubezni, daleč od doma, morda celo blago depresivna. V tem času sem igrala vlogo, v kateri sem morala imeti na široko odprto srce in biti simpatična, dobrovoljna, žareča. In, čudež, to sem postala! Ko je bilo konec predstave, sem se tako tudi počutila. Če zmorem to v predstavi, sem si mislila, zmorem tudi zasebno! Odkritje zame.

• Potem smejalna joga dejansko deluje?

Prepričana sem, da deluje. (smeh) Malo ti je hecno, čudno, ko se moraš krohotati, ko si žalosten, ampak to moraš narediti.

Res. No, nasprotno: nekoč sem igrala žensko, ki se je hotela ubiti, ker se ni mogla nehati smejati in jo je čeljust neznosno bolela. Potem vam je jasno, kako sem se mogla smejati vso predstavo, vse vaje!

Ni pomembno, kakšne volje sem bila, to je delovalo na Pio! To je zdaj postal moj avtogeni trening. (smeh) • Vas je bilo kot igralko kdaj sram nastopiti v kakšni vlogi?

Ne. Me je pa večkrat sram kot Pio. Čisto prevečkrat in to mi gre na živce.

• Česa vas je sram?

Ne vem. Zelo hitro me postane sram. Ko v kakšnem trenutku neko stvar naredim povsem spontano, potem pa malo pomislim in … mi je žal. Zakaj? Ne vem. Da sem koga užalila, koga pozabila, da je bilo egotripovsko … Še vedno sem razmeroma nesamozavestna, najbrž. No, to se mi ne zdi zdravo.

• Vrniva se še na predstavo Zapiranje

ljubezni. Igrali boste še celo sezono oziroma dokler bo povpraševanje, ste rekli. Kako je igrati z Markom?

To je bil kar velik projekt, prej sva stra-

šno malo igrala skupaj. Naporno. Moram reči, da je lažje živeti kot pa igrati z njim. (smeh) • Zakaj?

Vseeno sva najprej partnerja in potem si nič ne popuščava, kot bi komu drugemu, manj se tolerirava kot igralca. Nekomu, ki ni tvoj partner, ne »sedeš« na vsak stavek, kako ga je povedal. Tu pa sva počela tudi to, ker sva želela drug za drugega, da bi bila najboljša. Naporen študij je bil, toda zelo sva bila zadovoljna.

• Kako gledate na Markove včasih ze-

lo kontroverzne predstave, kot je tudi Zapiranje ljubezni, in njegove vloge, v katerih eksperimentira s telesom?

S ponosom in radovednostjo.

• Bi se vi kdaj slekli na odru?

Ne vem, zelo bi razmislila. Gotovo ne zlahka. Predvsem mora biti slačenje v kontekstu. Težko. To pa ne pomeni, da se nisem in da se ne bom nikoli. V filmu Petelinji zajtrk sem se. Kar dovolj.

• Zaradi kakšnega razloga pa bi za-

vrnili vlogo?

Ne bi. Razen če je res slabo napisana.

Da me ne intrigira, da je banalna. Od zunaj gledano, se po nekih moralnih in etičnih načelih ljudje lahko sprašujejo, kako igralka poosebi denimo pedofilko, detomorilko, narkomanko in podobno.

Medejo, na primer. A mislim, da je to poseben izziv in še globlje kopanje, velik igralski zalogaj.

• Uživate tudi v gledanju predstav?

Točno tako. Teater je moje življenje, na odru ali pa v dvorani.

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si medicina.FINANCE.si

TENA Svetovalnica vam vrne veselje do življenja

I

zguba nadzora nad uhajanjem urina je pogosta težava, ki je žal prevečkrat povezana s sramom in nelagodjem. Prizadeti zato premalokrat poiščejo prave informacije ali pa ne najdejo takšnih informacij, ki bi bile koristne prav zanje.

TENA Svetovalnica je projekt podjetja Simps'S. Svetovalnica je nevtralen prostor, kjer lahko vsakdo razkrije svoje težave, skrbi, pomisleke in ve, da bo dobil popolnoma diskretno in strokovno obravnavo. S svetovanjem vam pomagamo tako, da vam težavo podrobno opišemo, predstavimo rešitve v splošnem in si na koncu vzamemo tudi čas za individualno obravnavo. Hkrati vam ponujamo možnost, da sami raziščete svoje težave in pridobite uvid v njihovo reševanje.

Na TENA Svetovalnici vam bomo predstavili pripomočke za inkontinenco in ponudili brezplačne vzorce. Ob strokovnem vodstvu se boste naučili tudi vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Te mišice so na dnu medenice, zapirajo medenični izhod in potekajo od

sramnice spredaj do trtice zadaj. Vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov in sodelujejo pri zadrževanju urina in blata. Po drugi strani zagotavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata in pripomorejo k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča. Zaradi oslabelosti teh mišic se lahko pojavi uhajanje seča, vetrov ali celo blata iz črevesja. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za kondicijo mišic medeničnega dna z rednim izvajanjem vaj za mišice medeničnega dna.

TENA Svetovalnica je namenjena tudi skrbnikom oseb z inkontinenco in drugim, ki težav z uhajanjem urina sicer nimajo, želijo pa preventivno delovati.

Projekt TENA Svetovalnica smo v podjetju Simps'S začeli pred tremi leti in v tem času organizirali več kot sto svetovalnic. Nekateri zadovoljni uporabniki svetovanje obiščejo tudi večkrat, večina pa si je edina, da je svetovalnica pozitivno vplivala na njihovo življenje in metode reševanja težav z nenadzorovanim uhajanjem urina in/ ali blata.

Večina zadovoljnih uporabnikov si je edina, da je TENA Svetovalnica pozitivno vplivala na njihovo življenje in metode reševanja težav z nenadzorovanim uhajanjem urina.

Izkušnji zadovoljnih uporabnikov »Že to, da sem bila v meni, je bilo zame dovolj hudo, ko pa sem odkrila, da mi je nenadoma in brez vnaprejšnjega opozorila začel uhajati urin, se je začela prava mora. Na TENA Svetovalnici sem izvedela, da je to pogosta težava in da nisem edina. Poleg tega so mi predstavili tudi rešitev: predloge TENA Lady, ki so narejene tako, da preprečijo iztekanje urina in širjenje neprijetnega vonja. Naučila pa sem se tudi vaj za krepitev mišic medeničnega dna, tako da se mi zdaj težave z uhajanjem urina zdijo obvladljive.« Marija

»Obisk TENA Svetovalnice mi je predlagala žena. Najprej sem bil zadržan, ker sem menil, da bodo tam samo ženske. Opogumil sem se zato, ker imam rad življenje, stalno uhajanje urina, pa čeprav samo po kapljicah, pa ga naredi neprijetnega.

Na svetovalnici nisem bil edini moški in vsi so o uhajanju urina govorili odkrito. Predstavljene rešitve so smiselne, vzorci pa so zelo pomagali pri izbiri najustreznejše predloge za moške, ki se razlikuje od izdelkov za ženske.« Franc

Imate oslabljen mehur? Imamo rešitev.

Odgovore dobite na brezplačni

TENA Svetovalnici Predstavili vam bomo pripomočke za inkontinenco in ponudili individualne rešitve. Dobili boste brezplačne vzorce.

Ob strokovnem vodstvu se boste naučili tudi vaj za krepitev mišic medeničnega dna.

TENA Svetovalnica je namenjena tudi skrbnikom oseb z inkontinenco.

Več informacij, datume in lokacije svetovalnic dobite na www.simpss.si ali na brezplačni telefonski številki

hujšanje ZAKAJ NE DELUJE OPTIMALNO?

Ločevalna dieta za Kdor se loti diete, ima zagotovo cilj zmanjšati telesno težo. Da, z 90-dnevno ločevalno dieto zmanjšamo telesno težo. Torej dieta deluje. Toda njena dolgotrajna uporaba lahko škodljivo vpliva na naše zdravje. Ne predvideva namreč zadovoljivega vnosa hranil, ki so pomemben vir folne kisline, magnezija, železa, vitaminov B ter selena, kalcija, joda in esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, je pokazala raziskava mladih raziskovalcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Shujšali torej smo.

A ne nujno – zdravo.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

Shut

12

ters

tock

S

lovenska različica 90-dnevne ločevalne diete ponuja recept za vsak dan. Dietni dnevi si morajo slediti po točno določenem zaporedju, eno izmed najpomembnejših pravil je upoštevanje razmika med obroki in zaporedje časovnih ciklov prehranjevanja.

Tako naj bi v očiščevalnem ciklu, ki traja od 4. ure zjutraj do poldneva, jedli le minimalno, in sicer (za zajtrk) dve enoti sadja. Prehranjevalni cikel – od poldneva do osmih zvečer – je namenjen kosilu in večerji, več obrokov naj bi zaužili le na sadne dni.

Prebavni cikel, ki traja od 20. ure do štirih zjutraj, pa je namenjen prebavi – takrat je vnos hrane prepovedan. Je tako strogo začrtan sistem formula za uspeh? »Namen naše raziskave je bil ovrednotiti 90-dnevno ločevalno dieto z vidika vnosa energije in hranil. Ali tako imenovano ločevanje živil pripomore k izgubi telesne teže, ni bil predmet naše raziskave, saj menimo, da je pri hujšanju najpomembnejši vnos energije,« odgovarja dr. znanosti s področja živilstva in prehrane Tamara Puš, univ. dipl. inž. agr.

Rezultati zagotovljeni

Dieta v zvezi z izgubo teže deluje. »Izračuni naše raziskave so potrdili, da bomo telesno maso zagotovo izgubili, saj taka metoda prehranjevanja zagotavlja absolutno premajhen vnos energije, ki ne izpolnjuje niti potreb bazalnega metabolizma povprečne ženske, kaj šele moškega. Predvidena povprečna dnevno zaužita količina energije pri tej dieti je namreč 4,2 megajoula oziroma tisoč kilokalorij. Gre torej za naravno izgubljanje telesne teže, a povzroča negativno energijsko bilanco,« pravi dr. Tamara Puš.

Izračun so opravili na podlagi predlaganih jedilnikov, pri čemer so sami določili količino hrane v posameznem obroku glede na uradna priporočila za zdravo odraslo populacijo med 25. in 65. letom starosti. V dieti teh podatkov namreč ni. Ugotovili so še, da dieta sicer vsebuje nekaj dni, ko tako ženska kot moški zaužijeta zadostno količino makro- in z njimi tudi mikrohranil, a je teh dni vsekakor premalo – pri ženskah 11, pri moških so taki le štirje.

Najpomembnejše za uspeh naj bi bilo tudi nespremenjeno točno določemedicina.FINANCE.si

LOČEVALNA DIETA. Še ena od težav te diete so le trije obroki, pri čemer je za zajtrk – vse do poldneva – dovoljeno le sadje v omejenih količinah.

anemarja mikrohranila no zaporedje dietnih dni. Bi morebitna občasna zamenjava kakorkoli vplivala na izračun? »Ne, ob zamenjavi dneva ostane izračun vnosa energije in hranil nespremenjen.« Pomislite tudi na vitamine in minerale?

Energijski deleži makrohranil (to so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) se glede na posamezne dietne dni razlikujejo, vendar je razmerje med njimi v povprečju uravnoteženo, se je izkazalo v omenjeni raziskavi ustreznosti ločevalne diete. Kot so še ugotovili, je ločevanje škrobnega dneva in dneva ogljikovih hidratov z vidika zaužitja škroba nesmiselno, saj ta pomeni večinski delež vseh zaužitih ogljikovih hidratov in ga zato posameznik zaužije v obeh omenjenih dneh. »Predvidevamo, da gre le za izbiro dveh različnih imen. Razumljivo je namreč, da potrebujemo dva dneva,

kjer v prehrani prevladujejo ogljikovi hidrati, saj uravnoteženo prehranjevanje predvideva največji delež zaužite energije v obliki ogljikovih hidratov.« Največja pomanjkljivost pri uporabi te diete pa je nizka vsebnost mikrohranil. »Z 90-dnevno ločevalno dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija, magnezija in joda,« opozarja naša sogovornica.

In prav zaradi omenjenega primanjkljaja mikrohranil, dodaja, je ta dieta prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno dolgotrajno uporabo odsvetujejo.

pomembnejši obrok, saj je vir energije oziroma goriva za začetek dnevnih dejavnosti.« Dieta, ki v povprečju ne izpolnjuje energijskih potreb bazalnega metabolizma, je komaj zadostna za posameznika, ki ne počne veliko (kar je z vidika telesne dejavnosti, resnici na ljubo, večji del večinoma sedeče

Kaj pa zajtrk?

populacije v zahodnem svetu). »Sprašujem se, ali telesno dejavnejši ljudje to dieto sploh lahko izpeljejo.« Njena prednost je zaradi omejene količine zaužitega mesa manjši vnos nasičenih maščobnih kislin in hole-

Težava te diete so tudi le trije obroki, poudarja dr. Tamara Puš, pri čemer je za zajtrk – vse do poldneva – dovoljeno le sadje v omejenih količinah. »Praviloma naj bi bil prav zajtrk naj-

sterola. Hkrati priporoča uživanje večjih količin sadja in zelenjave ter s tem povečan vnos topnih prehranskih vlaknin. »Vendar pa – glede na predlagane jedilnike – vsebuje premalo mešane zelenjave s pomembnimi mikrohranili, na kar mora vsak, ki se odloči za to dieto, pomisliti in se

Prednost te diete je zaradi omejene količine zaužitega mesa manjši vnos nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Hkrati se priporoča uživanje večjih količin sadja in zelenjave. prav zato najprej posvetovati s svojim zdravnikom.« Nasvet tistim, ki bodo dieto ne glede na opozorila izpeljali? »Jedilnik naj ustrezno dopolnijo z živili, ki med recepti sicer niso navedena,

STRAN S SLADKIMI PIJAČAMI

Sladkosnedi dvakrat bolj v nevarnosti Raziskovalci pred nedavnim objavljene raziskave svarijo pred sladkosnednostjo. Najmanj deset odstotkov Američanov vsak dan več kot četrtino dnevnih kalorij zaužije v obliki sladkorjev, kar potroji njihovo tveganje, da bodo umrli zaradi bolezni srca in ožilja. Avtorji raziskave na čelu z dr. Quanhe Yang ugotavljajo, da so za epidemijo sladkorne odvisnosti daleč najnevarnejše umetno slajene pijače, ki v prehrani Američanov prispevajo kar trikrat več kalorij kot sladki deserti, ki so sicer na drugem mestu. Po podatkih ameriškega združenja za srce povprečni Američan popije kar 22 čajnih žličk v pijačah skritega sladkorja na dan, mladostniki pa so še na slabšem, v povprečju spijejo kar 34 žličk sladkorja. Podatkov o količini zaužitih sladkorjev pri Slovencih ni, vemo pa, da mladostniki užijejo 16 odstotkov dnevnega kaloričnega vnosa sladkorjev. To je 60 odstotkov več od priporočil WHO. Podobno kot v ZDA pa je največji delež sladkorjev skrit v komercialnih S. Pi. sladkih pijačah.

HUJŠANJE Z ZDRAVILI

Kdo bo izumil pilulo, ki ubije apetit?

Zaradi finančno zelo zanimivega področja industrija vseskozi razvija številne nove učinkovine, ki bi pomagale pri nadzoru nad čezmerno telesno maso. A večino zdravil, ki so veliko obetala, so s trga umaknili zaradi tveganja za zdravje. Evropski zdravniki lahko bolnikom predpišejo le zdravilo orlistat. Zdrav apetit je evolucijska vrednota, vpet je v zapleten mehanizem, ki ga ni preprosto zavreti, ne da bi hkrati vplivali tudi na druge organske sisteme. Zadnje izmed zdravil za zmanjšanje apetita na trgu EU je bil sibutramin, ki pa ga je agencija umaknila leta 2010. Zaradi tveganja za zdravje je umaknila tudi dve centralno delujoči zdravili iz ZDA (Belviq in Qsiva). Raziskovalci zdaj proučujejo številne nove učinkovine z željo odkriti metode za varno hujšanje in dolgotrajni nadzor nad telesno maso. Najverjetnejše nove strategije bodo temeljile na kombinaciji varnih anorektikov z učinkovinami, ki preprečujejo odvisnost od hrane, stimuliranju izločanja črevesnih hormonov, ki zavirajo apetit, in zdravilih, ki bodo telesno maso uravnavala s

ciljanjem na specifične gene. S. Pi.

14

Medicina IN LJUDJE | Petek, 28. Februarja 2014

... Ločevalna dieta zanemarja mikrohranila a so najpomembnejša za zadosten vnos pomembnih mikrohranil. To so zlasti mleko in mlečni izdelki, s katerimi bi lahko dopolnili proteinski dan, ter žita in žitni izdelki, s katerimi bi obogatili škrobni dan in dan ogljikovih hidratov. Na mestu je tudi razmislek o energijsko bogatejšem zajtrku oziroma dodanih še dveh premostitvenih obrokih, kar bi bilo v skladu s priporočenimi petimi obroki na dan,« svetuje dr. Puševa.

Lažje ali bolje?

Najlažje se je držati navodil od prve do zadnje črke. Je smiselno, da si tisti, ki so na tej dieti, v tem času pomagajo s prehranskimi dopolnili? »Vsekakor je treba poudariti, da lahko z ustrezno izbiro živil brez težav zaužijemo dovolj večine makro- in mikrohranil. Vendar bi bilo v času 90-dnevne ločevalne diete smiselno uporabiti prehranska

dopolnila, ker vnos hranil samo s hrano ni zadosten,« pravi Tamara Puš.

Sogovornica sicer tako korenito spremembo prehranjevanja odsvetuje, saj je, kot pravi, preveč stresna za organizem, še zlasti pri ljudeh, ki pogosto nihajo med strogimi dietami in stalnimi vrnitvami v »svoj« slog prehranjevanja. Kaj priporoča? »Vsem poznana načela zdravega življenjskega sloga, ki pa zahtevajo več volje in vztrajnosti. Torej uživanje uravnotežene, polnovredne hrane, dovolj tekočine, to naj bo zlasti navadna voda, in veliko rednega gibanja.« Tina Kralj

medicina-danes@finance.si

Resnice o hujšanju Da bi shujšali, moramo iz prehrane izločiti ogljikove hidrate in maščobe.

Nikakor. Gre za dve izmed treh osnovnih makrohranil, ki jih nujno potrebujemo za preživetje in ki skupaj s tretjim, to so beljakovine, sestavljajo uravnoteženo prehrano. Dolgoročnejši uspeh pri uravnavanju telesne teže pri mešanih dietah v primerjavi z dietami, ki temeljijo na hrani, bogati z beljakovinami, so dokazali v posebnih raziskavah.

Ogljikovi hidrati v vsakem obroku pomenijo 55 odstotkov energije, od 15 do 20 naj je zagotavljajo beljakovine, 30 odstotkov pa maščobe.

Hujšamo (ali redimo) se zaradi (ne)pravilnih kombinacij živil.

Pravilne kombinacije živil ne obstajajo. Pomembno je, da so živila zdrava, bogata z vlakninami in da vsak dan uživamo štiri ali pet obrokov.

Kalorija je kalorija.

Ni res. Štiristo kalorij v kosu torte, veliki banani ali porciji testenin s paradižnikovo omako ni primerljivih. Pomembno je, kaj se po zaužitju dogaja v organizmu – enostavni sladkorji hitro dvignejo raven glukoze v krvi, kar škoduje. Hrana, ki vsebuje vlaknine, ta proces upočasni.

Debelost je kronična bolezen.

Drži. Le izguba odvečnih kilogramov ne zadostuje. Pravi uspeh je ohranjanje dobljene telesne teže. To pa je vseživljenjski proces, ki naj se kaže kot spremenjen življenjski slog. In kdaj je ta zdrav: ko uživamo uravnoteženo prehrano in smo – nujno – redno telesno dejavni.

Naučiti se moramo brati deklaracije na živilih.

Res je. Živilo z oznako »lahko« oziroma »light« še ne zagotavlja vnosa tako manj sladkorja kot manj maščob. In če tega ne vemo, takega živila hitro pojemo – preveč. Prebrati je treba droben tisk o sestavi in hranilni vrednosti živil, kjer piše, česa je v resnici manj.

Shutterstock

hujšanje

STE VEDELI? Visceralna, trebušna debelost je zelo problematična, saj maščoba, ki se nabira v trebuhu, ne ostaja samo pod kožo, temveč tudi okrog pomembnih trebušnih organov, kot so jetra.

medicina.FINANCE.si