Medicina in ljudje, december 2014 by Dejan P.

1 € ,90

nasvetov za diabetike

Diabetologa svetujeta, kako premagati pretirano slo ob praznično obloženi mizi.

INTERVJU:

pediater infektolog asist. mag. Marko Pokorn

Pri delu uporablja terapevtsko ciljane šale

Hormon sreče naravni opiat Sreča presega možganske procese, menijo nevroznanstveniki. Pomagamo z nasveti, kako ste lahko res sam svoje sreče kovač. Tudi za samopoškodovanjem mladostnika se skrivata iskanje sreče in premagovanje čustvenih težav. Ne obsojajmo ga, pomagajmo mu.

ŠT. 6 | DECEMBER 2013 MEDICINA.FINANCE.SI

uvodnik

kazalo

Zdravja in zadovoljstva!

DARILA.

Pravzaprav se rešitev, da smo srečni in zadovoljni, omamljeni od naravnih opiatov, hormona sreče, serotonina in endorfina, ponuja kot na dlani. Podarimo delček sebe drugemu. Pokličimo

Sreča je več kot le zbiranje prijetnih dogodkov.

»Pri delu uporabljam preverjene komične prijeme«

Aleš beno

prijatelje, ljudi, ki jih imamo radi, pa jih že dolgo nismo videli. Čas za kaj takega je idealen. Otrokom ne kupujmo velikih božičnih daril, saj sami dobro veste: največje darilo ste mu vi in vaša iskrena pozornost. Tudi mi vam ponujamo možnost, da osrečite sebe in še najmanj 400 ljudi s posebnimi potrebami v zavodu Dornava na Štajerskem. Skupaj s podjetjem Pfizer začenjamo humanitarno akcijo, v kateri bomo zbirali manjkajočo polovico sredstev – polovico je podaril Pfizer – za poseben fitnes z opremo za terapijo therasuit. Terapija bo stanovalcem zavoda Dornava, gibalno omejenim otrokom, mladostnikom in odraslim, pomagala okrepiti mišice in jih narediti čim manj odvisne od pomočnikov in gibalnih pripomočkov. Zelo jim bo zvišala kakovost življenja! Ekipa revije Medicina in ljudje vam želi mirno in zdravo leto 2014! Ostanite z nami tudi v tem letu!

Intervju z Markom Pokornom, pediatrom infektologom in scenaristom, ki pri svojem zdravniškem delu na pediatričnem oddelku infekcijske klinike redno uporablja nekaj preverjenih stand-up prijemov, s katerimi otroka prepriča, da mu pove, kaj ga muči.

Lucija B. Petavs, odgovorna urednica

Spanje možgane očisti toksinov

Uspavala postajajo poceni droga

Sreča je v vaših rokah!

Kako uravnavati sladkor med prazničnimi skominami 24

Lucija B. Petavs

lucija.petavs@finance.si

Ime mi je

Barbara,

stara sem 13 let.

Ko zaprem oči, sem ptica, letim v nebo in se igram z oblaki. Imam cerebralno paralizo, noge in roke me ne ubogajo, zato potrebujem pomoč drugih.

Foto in oblikovanje: Kramberger & Uran

Raje imam besedo zadovoljstvo kot sreča. V prispevku naše kolegice Nataše Medvešček boste lahko prebrali, kaj v nevroznanstvenem besednjaku sreča sploh pomeni in koliko je je dejansko odvisne samo od nas samih. Morda se vam bo zdelo malo zapleteno, toda navsezadnje vam bo jasno, da ne moremo biti vsak dan srečni, ker to ni človeško. Človek mora biti izpostavljen tudi neprijetnim in nesrečnim položajem, saj so tudi ti del življenja in preživetja. Čeprav nekje globoko v sebi to vemo, nas je vseeno zajelo nekakšno obsedeno iskanje sreče in ugodja, po možnosti večne sreče in zadovoljstva. »Samo to še dosežem, pa bo super!« si rečemo. In vemo, da to ni res. Za tem bo prišla naslednja stvar in ne bo konca. Sreča je več kot le zbiranje prijetnih dogodkov, citiramo dr. Stephena G. Posta, profesorja preventivne medicine iz New Yorka. Pravzaprav je pomoč drugim – nasprotje hedonizma – najbolj neposredna pot do sreče.

Večina poškodb na smučišču se zgodi po kosilu

Razumimo samopoškodovalno vedenje

Vsak dan imam milijon razlogov za smeh in veselje.

Farmacevtsko podjetje

Pasti in prednosti brezglutenske diete za nealergike

Pfizer je k nakupu opreme za therasuit terapijo, ki omogoča večjo gibljivost otrok s cerebralno paralizo,

Team buildingi in prednovoletne zabave so meka za afere 20

Zimske tegobe s kožo: dermatitisi

Nasveti, kako skrbeti za osebo z demenco 22

Bo znanstvenikom uspelo najti zdravilo za raka? 38

prispevalo polovico in podarilo 6.000 evrov. Z vašo pomočjo bomo zbrali še preostalo.

TRR zavoda Dornava: 01100-6030300204

Medijski sponzor:

Vabimo vas, da komentirate članke v naši posebni izdaji časopisa Medicina in ljudje na spletni strani www. medicina-danes.si ali pošljete svoje mnenje na medicina-danes@ finance.si. Vašega odziva, mnenja, kritike, komentarja bomo zelo veseli, saj bomo le z vašo pomočjo lahko še boljši.

Generalni sponzor:

Odgovorna urednica in poslovni vodja: Lucija B. Petavs Telefon: 01 30 91 500; faks: 01 30 91 515 E-pošta: medicina-danes@finance.si izvršna urednica: nataša medvešček

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

Oglasno trženje: Direktor: Tina Česen Projektni vodja: Klavdija Banfi Telefon: 01 30 91 422 E-pošta: klavdija.banfi@finance.si

Trženje naklade: Direktor: Miha Eržen Naročnine: Svetlana Mitrić Telefon: 080 15 80 E-pošta: narocnine@finance.si Oblikovanje: Tina Malovrh E-pošta: tina.malovrh@finance.si Fotodokumentacija: Asja Kirn E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Andreja Mavsar

Direktor in urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova cesta 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 480 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: medicina-danes@finance.si

1 € ,90

nasvetov za diabetike

foto: Shutterstock

Diabetologa svetujeta, kako premagati pretirano slo ob praznično obloženi mizi.

INTERVJU:

pediater infektolog asist. mag. Marko Pokorn

Pri delu uporablja terapevtsko ciljane šale

medicina.FINANCE.si

Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o.

ŠT. 6 | DECEMBER 2013 MEDICINA.FINANCE.SI

naslovnica: Irena Buha Marolt

TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

KODEKS: Novinarji revije Medicina in ljudje upoštevajo Kodeks časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljene na spletni strani: www.finance.si/kodeks PORTFELJI: Portfelji vrednostnih papirjev članov redakcije revije Medicina in ljudje so objavljeni na spletni strani: www.finance.si/portfelji POPRAVKI: Priporočila o popravkih, prikazih nasprotnih dejstev ali odmevih so objavljena na spletni strani: www.finance.si/popravek Delovni čas redakcije revije Medicina in ljudje je od ponedeljka do

četrtka od 10. do 15. ure, ob petkih od 10. do 13. ure. Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl LASTNIK DRUŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Švedska TISK: Medicino in ljudje tiska Premiere, d. o. o., Medvode. Natisnili smo 17.500 izvodov. Naslednja številka izide v petek, 28. februarja 2014. Cena v prosti prodaji je 1,90 EUR (z 9,50 % DDV).

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

Novice

Glavna sestavina piva pomirja in uspava

Lunine mene

Polna luna vpliva na spanje in vedenje

Tako kažejo izsledki študije ameriške univerze Wisconsin-Madison, pri kateri so si pomagali z najsodobnejšo tehnologijo slikanja možganov, da bi proučili, kako stres in tesnoba ustvarita povsem nove povezave v možganih. Skupina psihologov pod vodstvom profesorja Wen Lija je ugotovila, da se v možganih osebe, ki doživlja stres, čustveni sistem in dojemanje vonjav povežeta tako, da nevtralne vonjave postanejo neprijetne. Čeprav sta oba sistema drug poleg drugega, med njima redko prihaja do interakcij. Li je v Journal of Neuroscience še zapisal: »Ob tesnobi postanejo nevtralne vonjave povsem negativne. V običajnem procesiranju vonjav se aktivira le sistem za sprejemanje vonjav. Toda če oseba občuti tesnobnost, postane čustveni sistem del procesiranja podatkovnega toka vonjav. Tako svet občutimo bolj negativno. Oseba lahko preide v začarani krog, saj se zaradi neprijetnih vonjav tesnoba lahko samo še poveča in morda postane klinično stanje.« Li meni, da študija lahko pripomore k boljšemu razumevanju dinamične narave vonjanja in biologije tesnobe. M. Š.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

Na. Me.

Leptin, grelin in inzulin so hormoni, ki imajo glavno vlogo pri signalih o lakoti in sitosti ter s tem tudi pri povečevanju ali zmanjševanju telesne teže.

e ti hormoni niso v zdravem ravnotežju, lahko prizadenejo signale, ki možganom posameznika sporočijo, ali je ta pojedel dovolj in se nasitil.

tock

Zaradi stresa vonjave postanejo neprijetne

snjuje sogovornik. Danes ga v farmaciji uporabljamo predvsem v kombinaciji z baldrijanom, meliso in pasijonko za pomirjanje. Kako pa ga lahko sami uporabimo doma? »Iz hmelja si čaj pripravimo tako, da čajno žličko posušenih hmeljevih storžkov zmešamo z dvema decilitroma vrele vode in čez pet minut precedimo. Čaj pijemo za pomirjanje do štirikrat na dan, za pomoč pri uspavanju pa približno eno uro pred spanjem,« svetuje Kreft.

Za dodatne kilograme je lahko krivo tudi neravnotežje hormonov

ters

spremenjeno dojemanje

zeliščarskih knjigah, ki so nastale v srednjem veku, so ga opisovali kot zdravilo, ki čisti kri in pomirja, uporabo hmelja naših predhodnikov povzame prof. dr. Samo Kreft, eden od urednikov strokovne knjige o zdravilnih rastlinah Sodobna fitoterapija. V osmem stoletju so ga začeli uporabljati v proizvodnji piva. »Zdi se povsem nenavadno, toda ne zaradi njegovega značilnega okusa, ampak zaradi protimikrobnih lastnosti, ki preprečijo rast mlečnokislinskih bakterij in s tem kisanje piva,« poja-

Shut

Dolžina globokega spanja se ob polni luni v povprečju skrajša za 30 odstotkov, poleg tega ljudje na noč v povprečju spijo 20 minut manj, je v svoji raziskavi ugotovil dr. Christian Cajochen z baselske univerze v Švici. »Očitno lunarni cikel vpliva na človekovo spanje, tudi če nekdo ne vidi lune in se ne zaveda luninih men,« pravi dr. Cajochen, ki je v raziskavi proučeval, kako lunine mene vplivajo na spanje. Čeprav sodelujoči niso vedeli, kdaj je polna luna, so potrebovali v povprečju pet minut več, da so zaspali. Prav tako so pri njih opazili nižjo raven melatonina, hormona, ki uravnava cikluse spanja in budnosti. Sicer je med medicinskim osebjem, psihologi in psihiatri precej razširjeno mnenje, da se bolniki vedejo precej drugače, predvsem nenavadno, kadar je polna luna. Sydneyjski psiholog Adam Fitzpatrick celo trdi, da lahko vnaprej napove, kateri bolniki ga bodo obiskali ob določeni lunini meni. »Sam iz lastnih izkušenj vem, da ob polni luni vidim veliko več čustvenih težav, težav v odnosih in komunikaciji,« pravi. »Ljudje so veliko bolj čustveni, željni pozornosti in težko oziroma slabše kot ponavadi brzdajo svojo impulzivnost.« M. Š.

Leptin

Je hormon, ki se proizvaja v belih maščobnih celicah in deluje primarno na predel hipotalamusa (predel v možganih), ki nadzoruje apetit. Več kalorij človek poje, več leptina, ki v možganih sproži signal sitosti, se proizvede. Če ima posameznik veliko telesne maščobe, ima tudi visoko raven leptina, vendar pa se pri ljudeh s čezmerno težo lahko pojavi odpornost proti temu hormonu. Ob veliki količini leptina se možgani namreč ne odzovejo več na te signale in zato ne more več opravljati svoje glavne vloge, ki je zaviranje apetita. Grelin

Hormon možgane opozarja na lakoto. Sprošča se v želodcu, ko je ta prazen, in spodbuja apetit. Najvišja raven grelina je pred obrokom, najnižja po tem. Inzulin

Proizvaja se v trebušni slinavki, njegova naloga je uravnavanje glukoze. Tako je najpomembnejši pri presnovi in pri proizvodnji energije.

Povezano delovanje

Omenjeni hormoni so med seboj povezani tako, da prek povezav možgani prepoznajo lakoto in sitost ter se nanju ustrezno odzovejo. Ko je na primer v telesu premalo zaužitih kalorij, raven inzulina upade, kar poveča količino grelina, zaradi česar človek občuti lakoto. Če pa je zaužitih kalorij preveč, se raven inzulina zviša in tako se

sprošča več leptina, ki zavira apetit. Zato je pomembno, da so vsi hormoni v ravnotežju. Nekaj nasvetov smo povzeli po pisanju spletne strani Maximizedliving: • Spanje. Študije kažejo, da pomanjkanje spanca zaradi stresa v telesu lahko poruši ravnotežje med omenjenimi hormoni. Strokovnjaki priporočajo od sedem do devet ur spanja na noč. Pomanjkanje spanja denimo zniža raven leptina in zviša raven grelina, kar se kaže v večjem apetitu. • Telesna dejavnost. V starosti od 18 do 64 let je vsak teden priporočljiva telesna dejavnost dve uri in pol. • Prehrana. Priporočljivo je uživati rastlinsko hrano in enostavne ogljikove hidrate. Čim manj uživajte industrijsko predelano hrano. • Jejte do sitosti. Tudi če se odrasel in zdrav človek le enkrat preveč naje, lahko s tem škodi svojim hormonom, ki oddajajo signale v zvezi z lakoto in uravnavajo presnovo. • Prave maščobe. Prednost dajte tistim v jajcih, ribah, ikrah, kokosovem olju, orehih, semenih in avokadu. • Dodatki. Preveč kalcija in premalo magnezija lahko denimo poruši zdravo ravnotežje med hormoni. Miha Šorl

medicina-danes@finance.si

medicina.FINANCE.si

UR spanja potrebujejo otroci, stari od šest do deset let, uro manj stari od devet do 12 let. Mladostniki naj bi spali okoli devet ur, odraslim pa večinoma zadošča sedem ali osem ur.

Spanje možgane očisti toksinov

meriška skupina znanstvenikov, ki je v reviji Science objavila članek o tem, celo meni, da je treba vzrok za spanje iskati v omenjenem sistemu za odstranjevanje toksinov. V svoji študiji so dokazali, da se možganske celice med spanjem skrčijo, zaradi česar se odprejo presledki med nevroni. To pa omogoča posebni tekočini, da očisti možgane. Če ni čiščenja toksičnih proteinov, menijo, to lahko pripelje celo do motenj v možganih. Tako tudi ne izključujejo možnosti, da bi morda prav težave pri tem

mehanizmu čiščenja lahko povzročale Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen. Med budnostjo in spanjem

V možganih naj bi tako obstajala mreža, skozi katero prehaja odvečni material iz možganov. Znanstveniki so dokazali, da postane ta sistem čiščenja toksinov pri miših desetkrat aktivnejši, ko žival spi. Po mnenju dr. Maiken Nedergaard, ene od avtoric študije, je tovrstno delovanje možganov nujno potrebno za življenje, ne more pa se razviti v stanju budnosti. »Možgani imajo na

Previdno pri cepljenju!

Shutterstock

Možgani se med spanjem očistijo nepotrebnih toksinov, ki se naberejo po celodnevnem napenjanju možganov med razmišljanjem.

Alergija na želatino?

stres

Možgani se na družbeno zavrnitev odzivajo podobno kot na fizično bolečino

voljo omejeno energijo in zdi se, da morajo izbrati med dvema različnima stanjema, med budnostjo in spanjem s čiščenjem,« pravi Nedergaardova. »To je nekaj podobnega kot hišna zabava, na kateri lahko gostitelj bodisi zabava goste bodisi pospravlja in čisti hišo, ne more pa početi obojega hkrati.« Nedergaardova je sicer prepričana, da bo pravi pomen raziskav jasen šele po proučitvi teh procesov v človeških možganih. Miha Šorl

medicina-danes@finance.si

Kranjski otroci zaradi pretečenega roka cepiva po nov odmerek Pa dvojni odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pomeni dodatna tveganja za njihovo zdravje? »Dodatni odmerek pomožnih snovi v odmerku cepiva za otroka ne pomeni posebnega tveganja,« odgovarja dr. Marko Pokorn, zdravnik z infekcijske klinike. Ker rok uporabe ni bil zelo pretečen, po njegovem mnenju tudi učinkovitost cepiva najbrž ni bila pomembno zmanjšana, zlasti če so bila cepiva ustrezno skladiščena. medicina.FINANCE.si

Ker pa na IVZ menijo, da bi učinkovitost lahko bila manjša, so priporočili, naj otroke, ki so prejeli omenjeno cepivo, po štirih tednih cepijo z drugim odmerkom kombiniranega. »S tem bodo otroci pridobili zaščito pred omenjenimi boleznimi, prav tako pa ne bodo potrebovali drugega odmerka cepiva, ki bi ga po programu sicer prejeli pred vstopom v šolo,« je IVZ zapisal v priporočilu Zdravstvenemu domu Kranj. Tako bodo vsi otroci prejeli enak skupen odmerek, kot je predviden po cepilni shemi. Barbara Škrinjar

barbara.skrinjar@finance.si

Shutterstock

Otroke, ki so jih v Zdravstvenem domu Kranj cepili s cepivom, ki mu je pred dvema mesecema potekel rok uporabe, bodo po štirih tednih cepili še enkrat, je priporočil Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ).

Posamezniki, ki so alergični na želatino, morajo biti previdni pri cepljenju proti gripi. Na letnem znanstvenem srečanju ameriške zveze za alergijo, astmo in imunologijo (ACAAI) so opozorili, da lahko tovrstno cepivo pri ljudeh, ki imajo alergijo na želatino, povzroči reakcije, od blagih do hujših. Želatina je namreč ena izmed sestavin skoraj vsakega cepiva, saj ima vlogo stabilizatorja. Med reakcijami so kožni izpuščaji, kihanje, srbenje in težave z dihanjem. Tako naj bi osebo, ki ima alergijo na želatino, cepil specialist alergolog. Želatina, ki vsebuje proteine krave, prašiča ali ribe, je v najrazličnejši hrani in farmacevtskih izdelkih, pa tudi v sladkarijah. Kot so poudarili na srečanju ACAAI, gre za redko alergijo in ni že vsak odpor do določenih živil tovrstna alergija. V ACAAI pa tudi pravijo, da alergija na jajca ni ovira za cepljenje proti gripi in da se posamezniki s to alergijo lahko cepijo brez kakršnihkoli preventivnih ukrepov. M. Š.

Ekipa dr. Davida T. Hsuja z medicinske univerze v Michiganu je tudi dokazala, da se pri ljudeh, ki kažejo visoko stopnjo odpornosti proti stresu in neprijetnim položajem, blažitev bolečine aktivira na višji ravni. Ko takšen posameznik občuti duševno bolečino, njegovi možgani sprostijo več kemičnih opioidov v prazen prostor med nevroni, da bi omenjena snov oslabila signale bolečine. Kot je že dolgo znano, se ti naravni blažilci bolečine sproščajo tudi pri fizični bolečini. »Do zdaj je bilo znano, da se kemični opioidi sproščajo pri živalih med socialnim šokom in izolacijo, ne pa tudi, da se podobno zgodi v človeških možganih,« je povzel dr. Hsu. »Posamezniki, ki so se pri psiholoških testih izkazali kot odporni proti stresu in neprijetnim položajem, izločajo v takih primerih več teh snovi med družbeno zavrnitvijo. To kaže, da posameznika sproščanje kemičnih opioidov ščiti in da se tako prilagaja razmeram. Verjetno pa je, da tisti, ki trpi za depresijo in socialno anksioznostjo, le ne zmore izločati teh snovi v trenutku osamljenosti in ob občutku, da ga je drugi zavrnil. Tako ne preseže in predela negativne družbene izkušnje.« Avtorji študije menijo, da bi lahko študija, ki je pokazala na podobnost možganskih poti pri fizični bolečini in družbeni zavrnitvi, pomagala pri razumevanju depresije in tesnobe pa tudi pri razvoju novih zdravil. M. Š. Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

aktualno

Uspavala postajajo poceni droga Shutterstock

ODVISNOST OD USPAVAL. »Ko sem prekinila zdravljenje, so bile noči spet prava mora. Odločila sem se, da nadaljujem jemanje,« pravi sogovornica. »Ali morda razmišljaš, da bi nehala jemati uspavala?« jo vprašamo. Po kratki tišini nam zaupa, da je to tisto, kar si želi. »Že večkrat sem poskušala, nekajkrat mi je celo za kratek čas uspelo, vendar sem na koncu vedno pristala na stari poti,« pove tako iskreno, da nam besede poženejo mraz po kosteh.

Uspavala, hipnotiki in sedativi so za nekatere ljudi v natrpanem in hitrem vsakdanjiku čudežne tablete. Ljudje jih danes, ko so zahteve na delovnem mestu v zvezi s časom in obsegom dela pogosto tudi nadčloveške, vse pogosteje jemljejo, da zdržijo. Na trgu jih ni težko dobiti, v recesiji, ko ljudje potrebujejo denar, pa se je s tovrstnimi tabletami, ki jih je sicer mogoče dobiti le na recept, menda v Sloveniji razvil precej živahen črni trg. Preverili smo, kako in za koliko je na trgu mogoče dobiti konkretno uspavalo zolpidem ter kako nanj gledajo ljudje, ki ga uporabljajo. »Kemično uspavanje« pa je lahko past, kar je pokazal tudi primer naše anonimne sogovornice.

se večjo zlorabo hipnotikov omogoča predvsem ponudba teh zdravil na črnem trgu, ki se je v času gospodarske krize še dodatno razcvetela. Starejši ljudje, pri katerih je nespečnost zelo pogosta težava, zato uspavala brez težav dobijo pri zdravniku, s skromnimi dohodki zdravila preprodajajo mlajšim. Posamezniki pa ta zdravila zlahka dobijo tudi z nakupom prek svetovnega spleta. Kar nekaj spletnih mest je za nezakonito prodajo. Cena se giblje od 0,5 do dva evra za tableto (odvisno od vsebnosti učinkovine, ki znaša pet ali deset miligramov). Škatlica za »brezskrbno spanje« nas bo tako stala od 10 do 40 evrov. Ljudje pravijo, da spijo kot top

»Nemudoma zaspim. Spim nemoteno, zjutraj pa se brez težav zbudim,« pravi naša anonimna sogovornica, še ne 27-letno dekle, mlada poslovna ženska in obenem pridna študentka na podiplomskem

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

študiju. Že več let redno uživa sprva po njenem mnenju »čudežne« tablete. Na vprašanje, kdaj se je vse skupaj začelo, mi pojasni, da pred leti, ko so se pojavile prve težave s spanjem. »Tega si nisem mogla privoščiti,« nadaljuje. Po številnih receptih iz domače lekarne je obupala in se odločila, da poišče pomoč. Ko je osebnemu zdravniku zaupala svoje težave, ji je ta predpisal terapijo z uspavalom. Že po nekaj dneh naj bi težave povsem izginile. »Ko sem zdravljenje prekinila, so bile noči spet prava mora. Odločila sem se, da nadaljujem jemanje,« pravi sogovornica. Toda vse skupaj je šlo predaleč, prizna.

Zloraba, to je uživanje zdravila, ki ni skladno z navodili zdravnika, lahko pripelje do čedalje manjšega učinka zdravila, zaradi česar za enak učinek potrebujemo večje odmerke. Med uživalci tega hipnotika – kot smo lahko pogosto prebrali na spletu – velja prepričanje, da gre za zdravilo nove generacije (tako imenovani nebenzodiazepinski hipnotik), ki naj bi bilo neškodljivo. »Potencial zolpidema je za razvoj odvisnosti res nekoliko nižji v primerjavi z benzodiazepini, pri čemer pa je tveganje večje pri bolnikih z odvisnostjo oziroma zlorabo drugih psihoaktivnih substanc,« pojasnjuje psihiater Šinko.

predpisovanje antidepresivov in nizkih odmerkov antipsihotikov, ki nimajo potenciala za odvisnost.

Zloraba uspaval: resnica ali mit?

Cela vrsta uspaval

O zlorabi povejte zdravniku

Ni treba veliko, le nekaj spletnih forumov prebrskamo in lahko hitro ugotovimo, da naša sogovornica še zdaleč ni edina redna uporabnica uspaval. Zloraba hipnotikov oziroma uspaval tako ni več le težava odvisnikov od drog, ki v njih vidijo poceni alternativo. Že po prebranih zapisih ugotovimo, da je več takih, ki hipnotike uživajo že leta. Med njimi sama hvala in zatrjevanja, kako »to ni prav nič takega«. Njihove trditve se zdijo kot povsem preprost nasvet za popolne noči. Toda strokovnjaki pravijo drugače. Najpomembnejše tveganje

O konkretnem uspavalu zolpidem, o katerem je bilo na spletnih forumih tudi največ govora, smo se pozanimali pri psihiatru Sebastjanu Šinku iz UKC Maribor. »Zolpidem v osnovi ni namenjen dolgotrajnemu uživanju, temveč kratkotrajnemu simptomatskemu zdravljenju nespečnosti oziroma težav z uspavanjem,« pravi in dodaja, da je najpomembnejše tveganje pri dolgotrajnem uživanju zolpidema razvoj tolerance za učinke zdravila, kar vodi v povečane odmerke in razvoj odvisnosti. Razvoj tolerance se lahko kaže predvsem kot hitro pojenjanje učinka zdravila in prebujanje ponoči.

Radovednost nas kmalu pripelje do novega presenečenja. Znanka mi v pogovoru zaupa, da njen prijatelj, po poklicu zdravnik, redno uživa melatonin. Razlog naj bi bilo delo v temnih prostorih, ki lahko hitro povzroči motnjo uravnavanja melatonina, imenovanega tudi hormon noči, ki je človeku lasten hormon za uravnavanje budnosti in spanja. Ta naj bi se v nekaterih državah dobil v prosti prodaji. Odpravimo se v lekarno, da se sami prepričamo, kako je z dostopnostjo pri nas. Prijazni lekarniški farmacevtki razložim svoje »tegobe«. Poleg baldrijanovih kapljic, šentjanževke in nekaterih naravnih pripravkov mi ne ponudi ničesar več. Previdno vprašam, ali bi se dalo dobiti tudi kaj, kar vsebuje melatonin. Izvem, da je edino zdravilo pri nas, ki vsebuje melatonin, mogoče dobiti le na recept. Ker je zdravilo na negativni listi, je zanj treba odšteti 16 evrov. Zdravilo zolpidem je sicer le eden izmed pogosto zlorabljenih hipnotikov. Kot pravi Šinko, se pri nas za zdravljenje motenj spanja od hipnotikov uporabljajo še midazolam, nitrazepam in flurazepam. Hkrati poudarja, da se zdravniki, kadar pričakujejo, da bodo težave s spanjem trajale dalj časa, pogosteje odločajo za

Družinski zdravniki vse bolj pozorni

Psihiater Sebastjan Šinko potrdi, da je problematika zlorabe uspaval resna. Pravi, da se pri njih z zlorabo oziroma odvisnostjo od hipnotikov srečujejo redno, bolnike tudi vključujejo v bolnišnični program zdravljenja odvisnosti. Opaža pa, da so tudi družinski zdravniki čedalje bolj pozorni na težavo, previdnejši pri predpisovanju hipnotikov in hitreje zaznajo morebitno zlorabo. Tako kot pri vsaki odvisnosti je tudi v tem primeru pot nazaj težka, največkrat prevelik zalogaj, da bi ga posameznik zmogel povsem sam. In kaj narediti, ko si priznamo težavo in si želimo okrevanja, pa sami nismo dovolj močni? Psihiater Sebastjan Šinko svetuje, naj se posameznik, ki pri sebi zazna, da hipnotike uporablja v čezmerni količini ali celo posumi na odvisnost, najprej pogovori z izbranim osebnim zdravnikom. Ta bo ocenil, ali gre morda za že razvito odvisnost, hkrati pa bo presodil, ali lahko težavo rešita v ambulanti družinske medicine oziroma je potrebna napotitev v nadaljnjo obravnavo. Opozarja tudi, da ne smemo sami brez posveta z zdravnikom nenadoma prekiniti jemanja hipnotika. V tem primeru namreč lahko nastopijo hudi odtegnitveni simptomi. Napredek v medicini res dan za dnem podarja novo upanje in zdravila, ki prihajajo na trg, so vse bolj učinkovita in imajo manj negativnih stranskih učinkov. A vendar je zgodba naše sogovornice opozorilo za to, kako tanka je meja med tem, da korist postane škoda. Ana Sekulič Laffita

medicina-danes@finance.si medicina.FINANCE.si

Namesto oralno vitamini kar v žilo Medtem ko zaradi neuravnotežene prehrane ali oslabljenega imunskega sistema pogosto uporabljamo prehranska dopolnila v obliki tablet ali praškov, si čez lužo Rihanna, Simon Cowell, Cindy Crawford in Madonna vitamine zagotovijo kar z odmerkom v injekciji.

ZDA je v zadnjih letih postalo priljubljeno uživanje vitaminov z injekcijami. Izčrpani ljudje enkrat na teden obiskujejo zasebne klinike, kjer jim injicirajo vitamina C in B ter minerale. Postopek traja od ure do dveh. Tisti, ki redno dobivajo takšne injekcije, pravijo, da solata, popoldanski dremež in oralno uživanje vitaminov niso nič v primerjavi z omenjeno terapijo, ki naj bi »povsem poživila človeka«. Cena injekcije je od 125 do 200 evrov. ZDA: čudežno zdravilo za vse

Menda je tovrstna intravenozna terapija učinkovita tudi pri preganjanju mačka po prekrokani noči. Zanimivo je, da terapijo zaradi pogoste izčrpanosti uporablja znana pevka Rihanna, ki se je na Twitterju tudi slikala s pripravljeno injekcijo Myersovega koktajla. Koktajl, ki ga je pred 30 leti iznašel ameriški zdravnik John Myers, vsebuje magnezij, kalcij, različne vitamine B (B1, B2, B3, B5, B6, B9 in B12) in vitamin C. Vsekakor so v injekcijah veliko večji odmerki, kot so na primer v vitaminskih tabletah. Tako je na primer vitamina C do 25 gramov, kar je 800-krat več od dovoljenega dnevnega odmerka 90 miligramov! V Myersov koktajl pa se lahko dodajo tudi drugi vitamini in sestavine. V ZDA se pojavljajo trditve, da se s takšno vitaminsko terapijo lahko zdravi vse mogoče: kronična utrujenost, kronična depresija, hujši ali kronični mišični krči, fibromialgija, migrena in drugi hujši glavoboli, zasvojenost z mamili, seneni nahod, težave z dihali, akutna ali kronična astma, sinusitis, bronhitis, srčno-žilne bolezni, infarkt, srčno popuščanje, akutne okužbe in akutne virusne bolezni. Prav tako naj bi koristila atletom po težkih preizkušnjah, kot je maratonski tek. Na realnih tleh

Gotovo je intravenozna vitaminska terapija koristna za onkološke bolnike ali tiste, ki so preveč bolni, da bi lahko normalno jedli. Koristna je tudi takrat, kadar starejši ljudje zaradi atrofije žemedicina.FINANCE.si

lodca ne morejo več absorbirati vitamina B12. Podobna injekcija pa bi prav tako lahko koristila pri nizki ravni vitamina D ali železa ter pri malabsorpciji na primer zaradi kirurške odstranitve dela črevesja. Tudi slovenske bolnišnice vitaminsko terapijo uporabljajo pri hujših bolnikih, zlasti tistih, ki so v kritičnem stanju in ne morejo sami jesti, ali pa tistih, ki imajo restriktivno dieto. Včasih intravenozno terapijo z B12 ali železom predpisujejo po pregledu krvi, ko ugotovijo slabokrvnost. Da bi tudi pri nas tako kot v ZDA po tej poti premagovali izčrpanost, mačka ali kakšno bolezen, iz naših poizvedovanj nismo ugotovili. V resnici naj bi dovolj vitaminov in mineralov vsebovala že vsakdanja prehrana, so nam pojasnili tudi v naši največji bolnišnici UKC Ljubljana. Placebo

In v resnici ni znanstvenih dokazov, da intravenozna vitaminska terapija, kot je Myersov koktajl, lahko zdravi kakšno izmed prej naštetih bolezni. Zgolj ljudje, ki so imeli omenjene bolezni, so trdili, da so se po tej terapiji bolje počutili. Takšna subjektivna mnenja pa so še daleč od znanstvene objektivnosti. Študija ameriškega nacionalnega centra za komplementarno in alternativno medicino je pokazala, da so pri bolnikih s fibromialgijo učinki intravenozne vitaminske terapije povsem enaki kot učinki placebo raztopine. Ne le, da intravenozna vitaminska terapija ni koristna, celo škodljiva je, saj so prevelike koncentracije vitaminov lahko toksične. Preveč vitamina D lahko škoduje ledvicam in kostem. Preveč vitamina C pa denimo ni dobro za bolnike z okvaro ledvic, preveč magnezija lahko povzroči prenizek krvni tlak. Trenutno sicer poteka več sto raziskav o intravenozni vitaminski terapiji v zvezi z različnimi boleznimi. Pri polovici izmed teh proučujejo zdravljenje in preventivo pred rakom.

Stojimo vam ob strani, ko je najbolj hudo. TanTum® Verde je zdravilo, ki učinkovito lajša bolečine in otekline pri vnetju žrela. V obliki pršila je edino zdravilo na slovenskem trgu, ki ga lahko uporabljamo že pri najmlajših otrocih.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujtez zdravnikom ali s farmacevtom.

TANTUM PROTECT Z inovativno formulacijo

HYDEAL D™

TanTum proTecT® je medicinski pripomoček, ki vlaži, obnavlja in varuje nosno sluznico pri prehladu, akutnem ter alergijskem rinitisu in sinuzitisu. Suhost nosu uravnava s pomočjo hialuronske kisline, ki je naravna sestavina nosne sluznice, zato je popolnoma varen za uporabo in brez neželenih učinkov. na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Miha Šorl

medicina-danes@finance.si

Imetnik dovoljenja za promet CSC Pharma d.o.o. Jana Husa 1a,1000 Ljubljana

PRIHODNOST. Z blokado encima virusa gripe bi lahko preprečili njegovo razširitev, menijo znanstveniki.

Novice

Zdravi maratonci ne potrebujejo aspirina Uživanje aspirina pred maratonom, ki ga za preprečevanje smrti zaradi srčno-žilnega dogodka priporoča dnevnik New York Daily News, je po mnenju ameriškega zdravnika Williama O. Robertsa nepotrebno. Kot je zatrdil v odgovoru na pismo bralca na spletnem portalu Runners World, znanost za takšen nasvet nima pravih argumentov. Robertsov argument je naslednji: zaradi srčno-žilnega dogodka v ZDA umre manj kot milijon ljudi. Od teh jih med samim maratonom umre od štiri do šest, kar je, kot pravi, na pol milijona udeležencev maratonov v ZDA na leto zanemarljivo malo. Zato obstaja v resnici zelo majhno tveganje, da pride do smrti zaradi infarkta med maratonom. Roberts pa se strinja, da naj bi maratonec, ki je že imel težave s srcem ali pa ima sladkorno bolezen, vsak dan vzel aspirin. Pri tem je dobro, da v obeh primerih uživanje aspirina predpiše njegov osebni zdravnik. Poziv maratoncem, naj vsakič pred tekom na 42 kilometrov vzamejo aspirin, pa lahko po Robertsovem mnenju povzroči več škode kot koristi. Če se kakšen maratonec boji, da bo zaradi družinske zgodovine, zdravstvenih težav in življenjskega sloga med tekom imel težave s srcem, mora pred tekom »o treniranju in tekmovanju govoriti s svojim zdravnikom«. Roberts tudi meni, da bi vsak moral bolj verjeti svojemu zdravniku, in ne temu, kar piše v časopisih, kot je New York Daily News. Omenjenemu bralcu je namreč njegov zdravnik v nasprotju s pisanjem tega časopisa odsvetoval uživanje aspirina, zaradi česar se je tudi obrnil na Robertsa na portalu Runners World. M. Š.

Delovanje virusa gripe

Shutterstock

preventiva

Raziskovalcem s kalifornijske univerze (San Diego) je uspelo prvič pokazati, kako virusi tako imenovane ptičje gripe prodrejo skozi sluzaste mreže, ki ščitijo celico, da bi okužili celice dihal in druge.

dkritje odpira možnosti za razvoj novih zdravil in za druge oblike zdravljenja, ki bi učinkoviteje ustavili širjenje virusov in morda celo preprečili okužbo, je izsledke raziskave v spletni ediciji Virology Journal komentiral vodja raziskovalne ekipe Pascal Gagneux, profesor celične in molekularne medicine iz San Diega.

aleš beno

Vloga sialične kisline

Boste tvegali

Znanstveniki že dolgo vedo, da se virusi gripe s pomočjo svojega proteina hemaglutinina vežejo na sialično kislino, preden povsem okužijo celico in se širijo na druge celice. To velja predvsem za virusa gripe H1N1 in H3N2, ki s svojim encimom nevraminidaze cepita sialično kislino, ko so delci virusa pripravljeni za sproščanje s površine okužene celice in za širitev okužbe. Proces traja okoli deset ur.

ali raje pravočasno ukrepali? NOW C-1000

S tehnologijo počasnega sproščanja (2 uri).

Vitamin C ima vlogo pri: • delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej*

* Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 200 mg poleg priporočenega dnevnega vnosa vitamina C.

• nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti, hrustanca, dlesni in zob, • delovanju imunskega sistema, Vitamin C prispeva tudi k delovanju živčnega sistema, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter povečuje absorbcijo železa.

Prehranska dopolnila za izvrstno počutje

Brezplačna telefonska številka:

Izdelek je na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju. www.hisa-zdravja.si Uvoznik: BIMEDIA d.o.o., Cesta na Brdo 100, Ljubljana.

Zaščitna membrana celic, ki je ob dihalnih poteh pljuč, nosu in grla, se pred povzročiteljem okužbe brani tako, da izloča sluz, v kateri je veliko sialične kisline. Tako naj bi se virusnim delcem preprečilo, da bi okužili izpostavljene celice. »Sialična kislina v izločeni sluzi deluje kot lepljiva pajkova mreža, ki vleče viruse k sebi in jih drži za proteine hemaglutinina,« pravi Gagneux. Gagneux in njegova ekipa sta z novo tehniko pokazala, da virus gripe z uporabo svojega encima nevraminidaze loči sebe od sialične kisline. Z blokado nevraminidaze bi torej virus ostal vezan na sialično kislino. »Tako se virus ne more sprostiti in širiti okužbe,« pravi Gagneux. Prihodnost

To odkritje bi lahko spremenilo koncept, kako znanstveniki in farmacevtska podjetja razumejo delovanje virusov in zdravljenje gripe. Uveljavljena zdravila, kot sta tamiflu in relenza, naj bi zavirala delovanje nevraminidaze in tako preprečevala sposobnost virusa gripe, da bi se razširil med celice. Gagneux je prepričan, da se z blokado nevraminidaze zmanjša tveganje okužbe. Največji izziv pri razvoju te oblike zdravljenja bi bilo omejiti blokado nevraminidaze na sluz okoli celice, sicer bi lahko nastali nezaželeni stranski učinki. Različne celice v človekovem telesu, zlasti v možganih, namreč proizvajajo nevraminidazo, ki vsakič opravlja vitalno funkcijo. Miriam Cohen, ki je bila prav tako članica Gagneuxove ekipe, pa meni, da bi bilo »za preprečevanje okužbe dovolj imeti zdravilo, ki bi upočasnilo aktivnost nevraminidaze, ne pa da bi jo povsem blokiralo«. Miha Šorl

medicina-danes@finance.si

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

medicina.FINANCE.si

prijatelj otrok

»Pri delu uporabljam prev Pred tremi zimami je morala naša dojenčica Nana po prebolenem bronhiolitisu opraviti kontrolni pregled na infekcijski kliniki. Zdravnik asist. mag. Marko Pokorn, pediater infektolog, ji je vešče slačil oblačila, in ko je ugotovil, da ni niti enega, ki ne bi bilo rožnate barve, jo je vprašal: »Bo tudi kakec rozast?«

erapevtsko ciljane šale so zaščitni znak pediatra in infektologa, ki od leta 1993 dela na otroškem oddelku ljubljanske infekcijske klinike, in so nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi otroku, ko potrebuje pomoč pri spopadu z virusi. Marko Pokorn je odgovoren in predan zdravnik, ki se vedno znova sprašuje, ali bi lahko za bolnika naredil še kaj boljšega. Njegov drugi jaz, bogato izražen skozi humor, ki se mu je nekaj televizijskih sezon smejala vesoljna publika Naše male klinike, postane zagonetnejši, ko doktor razloži, da ga od nekdaj najbolj privlačijo »hermetični štosi«, smešni le izbrancem.

V službi in ob tej imam toliko dela, da se mi ne uspe spraviti k tej svoji ljubezni, čeprav imam že napisanih nekaj pilotnih scenarijev za televizijo in zgodovinsko podprto stand-up komedijo za gledališče. • Vas ni nikoli ni prijelo, da bi pisali za otroke? Ne, imam pa pri svojem zdravniškem delu nekaj preverjenih stand-up prijemov, s katerimi otroka prepričam, da mi pove, kaj ga muči. Do vratu zapet zdravnik v belem ni prav fenotip, ki bi pri otroku, po možnosti bolnem, zbujal zaupanje, da bi se lahko sprostil in se pustil v miru pregledati. Zato se je dobro pošaliti. Zelo redko sem resen.

• Zdravnik Pokorn, na vaši strani Wikipedije so navedeni predvsem podatki iz vašega scenarističnega in dramskega opusa. Da – zato, da se ve. Moje medicinske reference so objavljene v strokovnih bazah podatkov, bibliografija pa v Cobissu. Tisto na Wikipediji je tudi zato, ker se zgodi, da me zamenjajo z igralcem Markom Okornom.

Včasih je treba starše poslati ven in se z otrokom zmeniti na samem.

• S komedijami ste začeli že v srednji šoli. Na gimnaziji Bežigrad smo imeli gledališko skupino KUD Koseski, tudi na srednji gradbeni šoli so imeli svojo, vodil jo je Jaša Jamnik, družili smo se, oni so uprizarjali bolj klasične igre, mi pa smo šli bolj v lastno zafrkancijo.

• Verjetno je najtežje pri dojenčkih. V resnici ni nič posebnega, saj imamo vedno »v paketu« starše in otroke. Včasih je treba starše poslati ven in se z otrokom zmeniti na samem, pogosto je treba starše le pomiriti, ker otroci čutijo njihovo nervozo in so zato tudi sami nesproščeni.

• Od kod ljubezen do humorja? S tem smo rasli, bil je sestavni del našega druženja, način življenja. Predstave so bile le stranski proizvod.

• Verjetno so starši lahko celo napornejši? Da, vendar to razumem. Če imata moja otroka, prvi je že gimnazijec, drugi pa skoraj gimnazijec, kakršnekoli zdravstvene težave, sem tudi sam v stresu.

• Čemu ste se takrat najbolj smejali? Vsemu, kar je bilo vsaj malo nekonvencionalno, humor je moral biti malo čuden … Najbolj je bilo smešno, če ni bilo smešno nikomur drugemu. To se me je držalo še pozneje, pri Naši mali kliniki: v eno od hrvaških epizod sem vtaknil »štos«, ki se je zdel smešen le trem ljudem – vse tri seveda poznam. • Od vaše zadnje javno objavljene satire je minilo že pet let.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

• In če ugotovite, da z malim pacientom ni nič narobe? Menim, da je tudi to treba staršem razumljivo povedati. Ljudje pogosto ne dobijo dovolj jasnih informacij. Že kot študent sem zelo pogrešal, da nas teh komunikacijskih veščin niso učili. Kolikor vem, se to zdaj uvaja. • Kaj pa, ko starši zaradi otrokove zdravstvene težave pretiravajo?

Vedno je treba vklopiti zdravo pamet, kot pri prodaji avtomobila: mogoče bo imel kupec že za prvim ovinkom »totalko«, vendar je možnost za to zelo majhna. Starši pogosto pripeljejo otroka zaradi težav, ki se vlečejo že nekaj časa, in jih skrbi, da ni kaj hudega. Zato je treba narediti vse potrebne izvide in povedati staršem, da je možnost, da bi bila v ozadju kakšna huda bolezen, neskončno majhna in ne opravičuje invazivnega posega, ki bi lahko otroka celo ogrozil. • Kako kot zdravnik rešujete konkretne dileme? Z vsakim postopkom in preiskavo mora imeti korist zgolj bolnik. Najbolje je, da se ob morebitnem dvomu vprašaš: Ali bo imel bolnik od tega kakršnokoli korist? • Je na vašo izbiro poklica vplivala mama, ki je bila otroška zdravnica? Delala je v zdravstvenem domu na Viču in nanjo imam lepe spomine, moja želja po delu z otroki pa se je vzpostavila neodvisno. Otroška medicina je sicer bolj tvegana, vsaka napaka ima neprimerno večjo težo, vseeno pa je to grozno luštno početi in v tem okolju se najbolje počutim. • Zaposleni ste tudi na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Na katedri sem zaposlen šele nekaj mesecev, veliko dlje pa sodelujem pri vzgoji mladih zdravnikov. Tudi v strokovna predavanja občasno vnesem komične vložke. Predlanskim sem predaval na infektološkem simpoziju – ob šestih zvečer, kot zadnji predavatelj. Temo predavanja je večina udeležencev razmeroma dobro poznala, zato sem v uvodu predstavil like, ki jih lahko uporabiš kot konziliarni infektolog, da prepričaš zdravnika o pravilnosti svojega nasveta (v zvezi z dilemo pri zdravljenju bolnika): tako sem uprizoril Rambo infektologa, erotičnega infektologa, depresivnega infektologa, taj či infektologa … S tem nekajminutnim uvodom sem navzoče »zbudil« in potem smo lažje nadaljevali resno obravnavo. medicina.FINANCE.si

Če bi že hoteli malo resneje varčevati, bi morali vsem v zdravstvu znižati plače za šest odstotkov.

verjene komične prijeme« Moj prvi odziv ob odstopu ministra Tomaža Gantarja je bil: Slovensko zdravstvo očitno ni dovolj v k***u, da bi mu pomagal urolog, se pošali pediater infektolog Marko Pokorn.

• Kaj vas zanima na raziskovalnem področju? V eni od zadnjih raziskav smo iskali viruse v dihalih in prebavilih pri različnih bolezenskih težavah. Posebej proučujemo virusne okužbe dihal in prebavil pri otrocih z vročinskimi krči. Ti se pri otrocih pojavljajo do petega, šestega leta starosti, značilno pa je, da otrok ob vročini doživi tudi epileptični napad. Ta pa ni znak morebitne bolezni osrednjega živčevja in otroka ne ogroža življenjsko niti ne vpliva na njegov razvoj. Raziskovali smo, kateri virusi so krivi za ta vročinska stanja, ali se pri katerih virusih krči pogosteje pojavljajo in podobna vprašanja. V sodelovanju z mikrobiologi smo z molekularnimi metodami opravili tudi raziskavo možnosti za izboljšanje diagnostike pljučnice pri otrocih in odraslih. Raziskovalno se veliko ukvarjam še z okužbami kosti in sklepov pri otrocih. Gre za razmeroma redke okužbe.

BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE

Pravna skupina EnakoPRAV(n)O Študenti in diplomanti prava pod mentorstvom pro bono odgovarjajo na pravna vprašanja s področja zdravstva in sociale. Zdravstvo in sociala sta področji, kjer so pravice posameznikov med najbolj občutljivimi in se jih zavemo šele takrat, ko zbolimo ali pa smo v stiski. Prava ne poznamo dovolj ali pa si ne moremo privoščiti dragih pravnih nasvetov. Na Pravni fakultete Univerze v Mariboru deluje skupina študentov in diplomantov EnakoPRAV(n)O, ki smo pro bono pripravljeni odgovarjati na vprašanja s teh področij. Postavite nam jih lahko na spletni strani http://www.pf.um.si/index.php/sl/enakopravno Sprašujete denimo lahko o pravici do drugega mnenja, pogojih za plačilo zdravljenja v tujini, bolniškega staleža, dopusta za nego in varstvo otroka, pravicah iz zdravstvenih zavarovanj, davčnih olajšavah za invalide ter vrsti in oblikah socialnih pomoči in pogoji zanje, itd.

Irena Herak

Projekt je dobronameren, z njim želimo pomagati. Nasvet vam bo morda koristil, študenti in diplomanti pa bomo pridobili izkušnje in veščine uporabe prava na primerih iz prakse.

medicina.FINANCE.si

Vsakega pravnega vprašanja bomo veseli. Postavite nam ga na http://www.pf.um.si/index.php/sl/enakopravno.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

Najbolje je, da se ob morebitnem dvomu vprašaš: Ali bo imel bolnik od tega kakršnokoli korist?

prijatelj otrok

... »Pri delu uporabljam preverjene komične prijeme« • Kako kaže letošnjo zimo z virusom RSV – respiratornim sinicijskim virusom? Na oddelku smo že imeli nekaj primerov, ni pa še alarmantno, čeprav si ne delamo iluzij, saj bo tudi ta val še pljusknil tako kot vsaj vsako drugo zimo.

• V javnosti je spet na tapeti cepljenje. Kaj menite o prepričanju nekaterih staršev, da otroci cepljenja ne potrebujejo oziroma da so nekateri domnevni stranski učinki pri cepljenju nevarnejši od morebitnih okužb? V 20 letih, odkar delam na infekcijski kliniki, so se tudi v našem programu cepljenja nekatere stvari spremenile. Včasih smo imeli vsako leto po 20 otrok z življenje ogrožajočim bakterijskim meningitisom, s programom cepljenja proti hemofilusu influence tipa B (HIB) so te okužbe izginile. Ko sem začel dežurati, me je bilo najbolj strah vnetja grlenega poklopca (akutnega epiglotitisa), ki otroka preprosto zaduši. S cepljenjem smo ga izkoreninili. Naša klinika z intenzivnim oddelkom je nastala ob zadnji epidemiji otroške paralize, poliomelitisa … Tamle, na Taboru, v telovadnici, so ležali konec petdesetih let in tisti bolnik, pri katerem so izginili tetivni refleksi, je šel na infekcijsko, ki je bila prezasedena … Teh težav ne pozna več niti nova generacija otroških zdravnikov, ti sploh nikoli niso videli tega, kar sem sam opazoval še pred 15 leti, ko sem vso noč živčen sedel ob otroku z bakterijskim meningitisom in upal, da se bo srečno izteklo. Po vsem tem bi se težko spraševal, ali ima cepljenje sploh kakšen smisel. Že dolgo je tega, odkar smo bili razglašeni za »polio free« regijo, pa so letos poleti našli v Izraelu v odpadnih vodah divji virus poliomelitisa, v Siriji pa razsaja epidemija otroške paralize. Zanjo ni zdravila, obstaja le podporno zdravljenje. Tudi za marsikatero bolezen, ki jo lahko s cepljenjem preprečimo, nimamo učinkovitega zdravila. • Kaj pa argument, da bi se morali (otroci) prekužiti po naravni poti? Vsaj za določene bolezni si upam trditi, da je lahko prebolevanje po naravni poti zelo huda in težka preizkušnja, ki je svojim otrokom, sebi ali komurkoli drugemu nikakor ne bi privoščil.

Medicina IN LJUDJE | Petek, 6. Decembra 2013

Irena Herak

Še vedno pa me je vsakič, ko grem dežurat, groza. Z leti ni nič boljše, izkušnje pomagajo le toliko, da veš, kaj vse se lahko zgodi.

• Od kod ta čuden pokroviteljski odnos staršev do otrok? Vse se časovno zamika, zagotovo se je marsikaj spremenilo tudi v prehranskih navadah in v zvezi z gibanjem, hkrati pa se je tudi izrazito dvignila starost prvorodk. Verjetno je že genetski material bolj »tvegan«, ve se na

S kolegom Klemenom Dovčem, prihodnjim pediatrom, imava tudi bend Dovč in Pokorn, s katerim nastopava na medicinskih kongresih, kjer maličiva slovenske in tuje skladbe z besedili, prirejenimi za pediatrično, infektološko ali pa širšo medicinsko problematiko. primer, da sta starost očeta in matere dejavnika tveganja za pojav avtizma. • Kako doživljate izgubo mladega bolnika? K sreči se mi to zgodi zelo, zelo redko, vsaj pri rednem delu. Zgodi se, ko

sodelujem v skupini, ki zdravi težko bolne otroke. Hudo je, še posebej, če imaš stik s starši. Vsak od nas, zdravnikov in medicinskih sester, potem nosi to s sabo. • Kako to razrešite? So ljudje, ki hodijo v službo, in so ljudje, ki so se odločili za poklic. Trudim se, da bi bilo to, kar delam, moj poklic. To pomeni, da težavo poskušaš rešiti po najboljših močeh, med drugim pa tudi to, da se moraš nenehno izobraževati. Če se trudiš, imaš lahko tudi kolikor toliko čisto vest. Seveda vedno pride tisto neskončno samospraševanje: Si vse naredil, bi lahko kaj naredil boljše?

Še vedno pa me je vsakič, ko grem dežurat, groza. Z leti ni nič boljše, izkušnje pomagajo le toliko, da veš, kaj vse se lahko zgodi. • Kako se odklopite od tega? Igram klavir, grem na sprehod, tečem, zamotim se z ročnim delom na vrtu ali sudokujem … Telo zaposlim z neko dejavnostjo, da se glava sčisti in mogoče tudi vidim kakšne stvari v drugačni luči, mogoče se celo spomnim kakšne rešitve težave. • Kaj igrate na klavirju? Še vedno preigravam repertoar iz nižje glasbene šole. S kolegom Klemenom Dovčem, prihodnjim pediatrom, imava tudi bend Dovč in Pokorn, s katerim nastopava na medicinskih kongresih, kjer maličiva slovenske in tuje skladbe z besedili, prirejenimi za pediatrično, infektološko ali pa širšo medicinsko problematiko. Tukaj se spet vračam k tistemu svojemu hermetičnemu humorju, mogoče smešnemu edino

zdravniku, ki petkrat na mesec dežura v pediatrični bolnišnici. • Imate v zalogi kakšen hermetičen vic v zvezi z dogajanjem v zdravstvu? Moj prvi odziv ob odstopu ministra Gantarja je bil: Slovensko zdravstvo očitno ni dovolj v k***u, da bi mu pomagal urolog. • Kako sicer komentirate dogajanje v zdravstvenem sistemu v zadnjem času? Če bi že hoteli malo resneje varčevati, bi morali vsem v zdravstvu znižati plače za denimo šest odstotkov. Vsem, tudi tistim, ki zgolj sedijo v pisarnah, urejajo papirje in se izogibajo delu z bolniki, ne pa da hočejo zmanjšati plačilo dežurstev in tako selektivno udarijo po tistih, ki največ delajo. Menim sicer, da glede na količino denarja v zdravstvu še vedno veliko naredimo. Kot zdravniku praktiku pa mi je pomembno le to, da imamo dostop do zdravil in diagnostičnih preiskav. Moja naloga ni, da razmišljam o tem, koliko to stane. • Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katero berete zdaj? Berem Pripoved ruskega romarja. Zelo blizu mi je vzhodnokrščansko izročilo s Kristusovo molitvijo kot obliko meditacije. To sem prakticiral že pred leti in sem se spet vrnil k temu. Poleti sem na mah prebral kompleten Game of Thrones (Igra prestolov, op. a.) in enega zgodnjega Joja Nesboja. Zelo rad imam skandinavske kriminalke, do konca so peklensko napete.

Gorazd Suhadolnik

medicina-danes@finance.si medicina.FINANCE.si