Drage bralke in bralci, stopili smo v novo leto, za katerega si vsi želimo, da bi bilo uspešnejše kot lansko, ki ga je močno zaznamovala gospodarska kriza. Novo leto, novi začetki, pravijo nekateri. Pred vami je tako prva številka Akademčka, spletne revije Poslovne akademije, ki je vsebinska nadgradnja Poslovnega novičnika. V Akademčku vam bomo vsak mesec predstavili zanimive sogovornike, dogajanja in novosti na različnih področjih poslovnega življenja ter vas obvestili o aktualnih aktivnostih Poslovne akademije. V prvi številki, ki je posebno pozornost namenila trženju in prodaji, je drobce svoje poslovne strategije razkril Marko Jaklič, v zanimivem intervjuju z gurujem nastopanja Jerryjem Weissmanom pa boste našli nasvete, kako bolje komunicirati. Verjamemo, da vam bo branje v veselje, tako kot je bilo nam, ko smo ga pripravljali! Tatjana Pogačnik, vodja Poslovne akademije
Jerry Weissman vodilne v podjetjih po vsem svetu že 20 let uči, kako naj izpeljejo svojo predstavitev, da bo ta uspešna in dobičkonosna. Weissmanove strategije so pomagale številnim velikim podjetjem, med njimi glavnemu direktorju Timu Kooglu iz podjetja Yahoo!, ustanovitelju podjetja Intuit Scottu Cooku ter ustanovitelju in glavnemu direktorju podjetja Netflix Reedu Hastingsu. Lanskega maja je na Bledu svoje bogato znanje predaval tudi udeležencem strokovnega posveta, ki ga je pripravila Poslovne akademije. Veljate za guruja nastopanja in med vašimi strankami so najvplivnejši ljudi na svetu. Če pogledate nazaj svojo dolgo kariero in bogate izkušnje, kakšen je vaš zaključek: Kaj je največja težava, s katero se soočajo ljudi, kadar morajo nastopiti v javnosti? Se recimo te težave razlikujejo tudi glede na položaj osebe v podjetju (imajo menedžerji druge težave kot običajni delavci? JW: Problem, ki se pojavlja najbolj pogosto v nastopanju, in to v vseh sektorjih in na vseh nivojih poslovanja, v vseh kulturah po svetu, je siromašno pripovedovanje. Ta problem je najbolje opisal Donald T. Valentine, med drugim vlgatelj v Apple Computer, Oracle Corporation, Cisco Systmes, Electronic Arts, Google in YouTube, in eden najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu. Valentine, ki pri iskanju svojih investicij posluša številne ponudbe, je nekoč dejal. “Težava je, da nihče ne ve, kako povedati zgodbo, še večja težava pa je, da nihče ne ve, da ne zna povedati zgodbe.“ V teh časih nas nenehno opominjajo, da je nastop pri sklepanju poslov zelo pomemben, včasih celo ključen. Recimo, na razgovoru za službo lahko dober nastop samozavestnemu kandidatu prinese službo, čeprav mogoče dejansko sploh nima potrebnih veščin in znanja. Kaj bi bil vaš nasvet delodajalcu: kako lahko prepozna nekoga, ki dejansko »blefira«? JW: Dva reka veljata: Oči so ogledalo duše in Dejanja govorijo glasneje od besed. Med prvim srečanjem mora delodajalec opazovati očesni stik kandidata in njegovo tele-
dajalec opazovati očesni stik kandidata in njegovo telesno govorico. Vsakomur je namreč zelo težko že obdržati nadzor v tako stresni situaciji, kot je razgovor za službo, kaj šele »blefirati«. Seveda pa mora delodajalec pogledati prek očesnega stika in telesne govorice, da bi ugotovil, kakšne so kandidatove veščine in njegovo ozadje. Imate zelo bogate izkušnje v nastopanju. Kakšno je vaše mnenje o nastopanju nasploh? So se ljudje v zadnjih 20 letih glede svojih nastopov močno spremenili? Ali obstajajo kakšne očitne razlike med nastopanjem v ZDA, Evropi in drugih delih sveta? JW: Nastop je najbolj kritičen del v sklepanju posla: dober nastop bo potrdil posel, slab nastop pa ga lahko prepreči. V zadnjih 20 letih je PowerPoint postal nepogrešljivi del komuniciranja v poslovanju. Na žalost, pa se številni v svojem nastopu preveč naslonijo na računalniško podporo. Poslovne odločitve so vedno sprejete na podlagi medčloveškega odnosa in ne računalniških slideov. Podoben trend velja glede uporabe spleta pri pripravi prezentacij. Tudi tu mora biti fokus usmerjen na osebo, ki nastopa, in ne na računalniško prezentacijo, ključen je nastop oz. način pripovedi in ne tekst oz. besedilo. Moje podjetje ima sedež v Silicijevi dolini, med mojimi strankami pa so tudi številna podjetja iz Indije in Azije, prav tako pogosto delam v Zahodni in Srednji Evropi. Poslovneži v naštetih regijah se v svojih nastopih še vedno močno naslanjajo na računalniške predstavitve , v ZDA
pa se še začenjajo zavedati, kako pomemben je osebni vtis nastopajočega in jasnost sporočila, ki ga želi prenesti. Katere so tipične napake, ki jih ljudje storijo pred in med nastopom? JW: Najbolj pogosta napaka je, da odlašamo priprave na nastop do zadnjega trenutka. To se potem pokaže ne le, da nejasnosti, temveč spodkoplje tudi eno od najvplivnejših, hkrati pa tudi eno od najmanj uporabljenih, tehnik – verbalizacijo. Verbalizacija pomeni vaditi nastop naglas, kot da bi dejansko govorili občinstvu. Nastopam skoraj vsak dan, a nastope večkrat vadim, predvsem kadar gre za nove priložnosti. To sem storil tudi pred svojim nastopom na Bledu lanskega maja. (op. Jerry Weissman je predaval na seminarju, ki ga je organizirala Poslovna akademija). Ali se lahko naučimo biti prepričljivi? Dejstvo je, da eni že rodijo prepričljivi in jim zlahka verjamemo, četudi včasih mlatijo prazno slamo, na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki imajo veliko za povedati, pa vendar se zdi, da v sebi nimajo prepričljivosti. JW: Da kdorkoli postane prepričljiv, se mora osredotočiti na občinstvo. Na žalost večina nastopajočih, predvsem zaradi velike želje, da bi povedali svojo zgodbo, »pozabi« povezati svojo zgodbo z občinstvom. Zelo preprost način, kako zagotoviti to povezavo, je, da večkrat prekinete svoj nastop in vanj vključite stavek: »Razlog, zaradi katerega vam to pripovedujem, je …«in potem nadaljujete s tistim, kar je uporabno za občinstvo. Ta tehnika lahko vsak nastop spremeni v prepričljivo sporočilo. Vaš urnik je poln obveznosti po vsem svetu. Kako se pripravljate nanje, recimo, kadar svetujete naftnemu magnatu v Savdski Arabiji? Kakšno vlogo v vaših aktivnostih igra kultura? Verjetno se vaše delo razlikuje, ko recimo sodelujete z japonskim poslovnežem. JW: Vsaki svoji aktivnosti pristopim tako, da se najprej poučim o podjetju, poslovanju ali državi. To mi potem omogoča, da lahko svoje storitve in tehnike ustrezno prilagodim vsaki posamezni situaciji. V obzir seveda vzamem tudi kulturni dejavnik, toda ker moj pristop k nastopanju in komuniciranju temelji na klasičnih Aristotelovih načelih in na splošnem človeškem dojemanju, poiščem skupno točko z vsemi udeleženci oz. z vsakim občinstvom. Ta pristop tako zmanjša obstoječe razlike med kulturami na le nekaj specifičnih točk.
Maja lansko leto smo Jerryja Weissmana gostili na Bledu. Njegovo predavanje je privabilo številne udeležence, ki so bili nad njegovim znanjem navdušeni.
Kako vidite vlogo tehnologije v učinkovitem nastopu? So različne računalniške predstavitve prednost ali prej ovira v učinkovitem govoru? JW: Tehnologija je močno »povečala« moč predstavitev. Razne spletne povezave »v živo«, videi, nove digitalne projekcije in zvočni sistemi omogočajo vključitev številnih novih elementov. Toda pomembno je, da ostanejo v podrejeni vlogi, saj je nastopajoči tisti, ki ima glavno vlogo. Noben poslovnež se ne bo odločil na podlagi šova z lepimi lučmi in dobrim zvokom. Človeški dejavnik je ključen. In za konec nekaj bolj lahkotnih vprašanj. Se kdaj, med kosilom ali večerjo z družino in prijatelji, zalotite, da jih analizirate? Opazujete njihov nastop? JW: Dejansko jih! Opazujem, ali ljudje dejansko upoštevajo osnovno načelo pogovora, t. j. izmenjavo mnenj med sogovorniki. In vse prepogosto opažam, da so ljudje tako vase zagledani, da tega ne počno, ne izmenjujejo idej in mnenj. Takšna kosila in večerje zgodaj zapustim. Ali kdaj »zlorabite« svoje profesionalne veščine in se mogoče celo pošalite na račun ljudi, s katerimi se pogovarjate? JW: Če se šalim, se šalim le na lasten račun. Kako zgleda vaše popolno sobotno popoldne? JW: Popolna sobota pomeni, da poslušam opero in berem.
Ste vedeli, da obstajajo copati, v katerih lahko hujšate, ne da bi vam bilo treba migniti s prstom? Jaz nisem, dokler nisem opazila oglasa zanje na enem od spletnih socialnih omrežij.
Opozarja tudi, da so razlike v pristopih med digitalnim in klasičnim marketingom izredno velike. »Digitalni marketing namreč odpravlja številne ovire, s katerimi se je srečevala praksa klasičnega marketinga. Tukaj ni na voljo dovolj prostora, da bi naštel vse razlike, zato bom odgovoril bolj abstraktno in opozoril zgolj na tri največje spremembe. Najprej je tukaj prehod od množičnega marketinga, ki ponuja vsem potrošnikom isto ponudbo – izdelek ali storitev. Prihaja pa njegovo nasprotje, saj digitalna podjetja ponujajo ponudbo, ki je prilagojena vsakemu posameznemu kupcu, stranki ali potrošniku (en mnogim – en enemu). Drugo spremembo predstavlja način komuniciranja in sicer od eno oz. isto sporočilo vsem strankam v smeri proti vsaki stranki prilagojeno sporočilo. Tretjo novost predstavlja odmik od prepričevanja ali manipuliranja v smeri proti informiranju in družbeno odgovornem delovanju, ki ga zahteva dostopnost v vsakem trenutku za vse in vsakogar.« Slovenija korak za tujino
Če smo nekoč večino oglasov videli na TV-ju ali obcestnih plakatih, so se jim v veliki meri zdaj pridružili še oglasi v digitalnih medijih, predvsem na spletu in mobilnikih. Statistike kažejo, da narašča število uporabnikov mobilnikov in interneta, s čimer se množijo tudi poslovne možnosti za oglaševanje, in tega se podjetja vse bolj zavedajo. Kot pravi marketinški strokovnjak Miro Kline, se je zaenkrat preneslo v digitalno obliko največ komunikacijskih orodij. »Posledica tega je, da se pogosto meša oglaševanje z digitalnim marketingom.» Ob tem opozarja, da je potrebno spremeniti veliko več kot le del marketinga. »Najprej je tukaj področje poslovnih modelov, sistemi distribucije, proizvodnje in storitev, trgovanja/commerce – trgovine na drobno, bančništva, publiciranja, logistike itd. Smo na začetku preoblikovanja celotne logike poslovanja. Trenutno v tej smeri prevladujejo predvsem tisti izdelki, vsebine in storitve, ki so že po svoji naravi pripravljene – so v digitalni obliki. So torej logični inovatorji, vodilni v uporabi novih možnosti, ki jih prinaša tehnologija novega tisočletja.« Kot opaža, je to, kar danes štejemo kot digitalni marketing, dejansko bolj ali manj graditev prisotnosti že obstoječih podjetij v virtualnem, digitalnem svetu. »Zato se še največ razmišlja in govori o hipermedijih ter od tod naprej kot o oglaševanju. Vse to pa je zgolj manjši, a hkrati morda tudi najbolj vidni del digitalnega marketinga.«
V Sloveniji so opazni šele začetki digitalnega marketinga. “To je tudi ključni razlog, da je zelo slabo razumljen in prakticiran kot da vključuje zgolj oglaševanje. Nekateri k temu dodajo še prodajo in publiciteto, še redkejši pa tudi raziskovanje trga ter potrošnikov. Velika večina poslovnežev in potrošnikov o tem še nič ali zelo, zelo malo ve. Redka podjetja ga zares poznajo in tudi uporabljajo v vsakdanji praksi. Med njimi je veliko novih podjetij in takih, ki so bolj tesno povezana z IT področjem. Počasi se digitalizirajo druge in ne zgolj komunikacijske dejavnosti marketinga (prodaja, distribucija, raziskovanje trga, itd) in počasi se vzpostavlja tudi vsa potrebna infrastruktura.« Eno od največjih ovir pri prodoru digitalnega marketinga predstavlja tudi dejstvo, da se potrošniki le počasi privajajo na virtualni svet. »Med njimi je še največ mladih, takšnih, ki so zrasli skupaj z novostjo. Prav zato Slovenija tudi precej zaostaja za bolj razvitimi gospodarstvi in družbami,« pravi Kline (na sliki spodaj).
Kljub temu da je razvoj digitalnega marketinga pri nas še v povojih, pa so bile lani izvedene nekatere zelo uspešne akcije. »Najboljše akcije so bile tiste, ki so pravilno integrirale vrsto razlicnih komunikacijskih kanalov, ki so na spletu na voljo ter učinkovito dosegli ciljno skupino», lansko bero digitalnega marketinga pri nas ocenjuje Timotej Gala iz Httpoola (na sliki desno). »Torej uporaba orodij, tehnologij za učinkovito ciljanje uporabnikov, uporaba pravih mer učinkovitosti (doseg, spremljanje vpletenosti uporabnikov, neposredne konverzije, itd…) uporaba in upravljanje socialnih omrezij, digitalni PR in uporaba naprednih oblik oglasov. Aktivnosti oglaševalcev, kot so Nokia z lansiranjem N97 ter platforme OVI store, Poli akcija s konca lanskega leta in Spar s potovanji so bile dobro izpeljane ter so pokazale dobre rezultate. » Digitalni marketing si tako pri nas počasi, v tujini pa že bolj na široko utira pot k vse večjemu kosu marketinške pogače. »Delež spleta (prav tako mobilnih in ostalih digitalnih medijev) v celotnem oglaševanju bo kmalu 25-30%, ker v to peljejo trendi v porabi medijev, načinu življenja, razvoja tehnologij, itd. Torej bodo proračuni za splet v naslednjih letih narasli za vsaj petkrat, » pravi Gala. Podobno pravi tudi Kline. »Razmerje med digitalnim in klasičnim marketingom so bo v naslednjih desetih letih zelo hitro spreminjalo in doseglo točko blizu 50:50 odstotkov. Potem se bo začela rast digitalnega postopoma umirjati.«
2. februarja bo v Ljubljani potekala že četrta prodajna konferenca Sales summit. Tokrat bodo v ospredju prodajne aktivnosti v času po koncu recesijskega krča. Današnji poslovni svet, današnji potrošniki in prodajni management niso enaki včerajšnjim. Na dogodku leta za direktorje in druge sodelujoče v prodaji bomo med drugim iskali odgovore na vprašanje, kaj so nekateri že naredili in kaj moramo še narediti, da bomo pripravljeni na drugačne poslovne razmere? V uvodnem delu bodo med drugim predstavljene zgodbe “Krizolomilcev“ - gre za poslovne zgodbe o uspehu v težkih kriznih časih, ki jih predstavljamo v Časniku Finance. Iz prve roke boste lahko izvedeli, kako so se podjetja odzvala na zaostrene poslovne razmere, in kakšne odločitve so sprejela, da so kljub recesiji poslovala zelo uspešno. O temeljiti spremembi celotne poslovne filozofije bodo spregovorili predstavniki treh uspešnih podjetij, ki bodo razkrili tudi, kako se je uvedba sprememb pokazala v praksi.
Socialna omrežja na pohodu V prihodnje bo komuniciranje prek osebne pošte v veliki meri nadomestilo komuniciranje prek Facebooka, ki ima po vsem svetu na stotine milijonov uporabnikov. Podrobna analiza enega uporabnika, ki ima veliko prijateljev, pomeni razkritje cele mreže želja, potreb in okusov, in dejstvo je, da so podatki podjetjem resnično »servirani« na dlani. Odlični poslovni izidi različnih socialnih omrežij napovedujejo, da bodo podjetja vse bolj uporabljala model izgradnje svojega spletnega omrežja, “družine” svojih strank, kar jim bo močno olajšalo poslovanje.
41. Marketinški fokus: 28.1.2010 Več: www.finance-akademija.si/mf41
Popoldanski del bo sestavljen iz štirih panelov, po dva hkrati: udeleženci sekcije A bodo izvedeli, kakšne so očitne spremembe vedenja potrošnikov, v sekciji B bodo predstavili primere praktičnih aktivnosti, v sekciji C bo govora o vplivu krize na zaposlene in spremembi organizacije dela, v sekciji D pa bo glavna tema prilagoditev prodajne strategije drugačnemu potrošniku. Konferenca se bo zaključila z zaključnim pogovorom o tem, kako predsednik uprave vidi ključne ukrepe za izhod oziroma rast podjetij v zaostrenih razmerah.
4. Sales summit: 2.2.2010 Več: www.finance-akademija.si/summit
Kjer je Marko Jaklič, je veliko medijske pozornosti. Tako je bilo v času njegovega vodenja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna in tako je zdaj, ko zaseda položaj prvega moža Lekarne Ljubljana. Z jasno vizijo vodenja, in kot sam poudarja, veliko podporo sodelavcev, je v dveh letih popolnoma spremenil poslovanje javnega zavoda. O svojih izkušnjah in izzivih za prihodnost bo govoril tudi na letošnjem 4. Sales summitu, ki bo 2. februarja v Ljubljani. V slovenskem medijskem prostoru je vaše ime zelo znano, saj ste v svoji karieri zasedali že več vodilnih mest. Februarja bo minilo dve leti, odkar pod vašo taktirko delujejo Lekarne Ljubljane. Kaj je bil za vas največji izziv, ko ste prevzeli funkcijo direktorja? MJ: Največji izziv mi je predstavljalo dejstvo, kako naj poslovanje javnega zapeljem tako, da bodo vedno in v vsakem primeru v centru pozornosti prav vsakega od nas naše stranke, naši pacienti, njihove želje, pričakovanja in potrebe. Ne samo, da jim moramo ponuditi prijazne storitve, kar je na nek način že samoumevno, temveč smo želeli več kot to. Tako smo lani uvedli kartico zvestobe, s katero omogočamo, da naše najbolj zveste stranke do nekaterih izdelkov iz naše ponudbe pridejo po ugodnejših cenah. Svojo ponudbo smo razširili na izdelke lastne blagovne znamke, ki so jih pacienti zelo dobro sprejeli, saj dobijo kakovostne izdelke po nižjih cenah. Pravzaprav smo v letu, ki so ga vsi opisovali dramatično z vidika recesije, zabeležili odlične rezultate, česar pa ne bi bilo brez naših zaposlenih, ki se jim želim zahvaliti. Ena sama oseba težko doseže tak rezultat, dobra ekipa pa ga lahko in v Lekarni Ljubljana smo to dokazali. Kako se vodenje lekarn razlikuje od vodenja zavarovalnice? Katero znanje, pridobljeno v času vodenja Vzajemne, vam je najbolj prišlo prav? MJ: Tako moje dosedanje delo v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer sem pravzaprav začel, kot
tudi na Vzajemni in naprej v Lekarni Ljubljana ima marsikaj skupnega – gre namreč za področje zdravstva, ki je s svojimi specifikami v marsičem izziv. Vsem pa je skupno to, da je treba biti poslovno naravnan, postaviti uporabnike storitev ali kupce izdelkov v središče, stremiti k uspešnim rezultatom, poslovati učinkovito … Področje lekarništva sem do neke mere spoznal že v okviru prejšnje službe, saj so bile lekarne naš pomemben poslovni partner. Samo vodenje pa je tako z vidika primerljivega števila zaposlenih kot managerskih pristopov dokaj podobno, le za drugo vsebino dela gre. Veseli me, da smo v Lekarni Ljubljana, uspešno vpeljali modern sistem ocenjevanja delovne uspešnosti in nagrajevanja, za katerega smo prejeli tudi priznanje na HRM konferenci o ravnanju z ljudmi pri delu. Dosegli smo tretje mesto in se uvrstili takoj za Mercator in Lek. Kaj je bila največja ovira pri uvedbi sprememb pri vodenju in po kom ste se pri uvedbi sprememb zgledovali? Je bil to lekarniški trg v tujih državah? MJ: Moram reči, da sem z vodenjem Lekarne Ljubljana prevzel vodenje izvrstne ekipe, ki je pozitivno sprejemala predloge in tudi sodelovala pri njihovem oblikovanju. Pravzaprav je vse, kar smo v Lekarni Ljubljana pripravili, nastalo v obliki timskega dela, saj en sam posameznik tega ne bi zmogel. Pri nekaterih projektih, kot sta na primer kartica zvestobe in izdelki lastne blagovne znamke, smo se temeljito seznanili s prakso v tujini, kjer imajo z obema zadevama že dolgoletne izkušnje in nismo želeli na novo odkrivati tople vode. Gre namreč za povsem normalno in preverjeno poslovno
prakso, ki je v lekarnah v tujini uveljavljena že vrsto let in prinaša številne prednosti za stranke, paciente. Tudi pri nas je bil že čas, da se je našel nekdo, ki je pripravljen našim pacientom ponuditi nekaj več. Veseli me, da smo bili to mi. Lekarne so bile za ljudi desetletja dolgo nekakšna podaljšana roka zdravstvenih domov in bolnišnic. Pojavlja se vse več zasebnih lekarn, njihovi pristopi so tudi vse bolj marketinško usmerjeni. Upoštevaje, da imajo lekarne brez dvoma zagotovljene kupce, nenazadnje se viša povprečna starost državljanov, posledično pa tudi bolehnost in s tem potreba po zdravilih in drugih lekarniških izdelkih, kam bo, po vaši oceni, šel razvoj lekarn v prihodnje? MJ: Kar se tiče sistemskih rešitev, zaenkrat ni pričakovati kakšnih sprememb, čeprav bi bile nekatere morda celo zaželene. Imamo na primer zelo zastarel sistem financiranja, zaradi katerega lekarne na javnem delu (pri zdravilih na recept) ustvarjamo izgubo, ki jo moramo pokrivati s presežki, ki jih ustvarimo na trgu. Sicer pa bo vloga farmacevta in lekarn v prihodnje še pomembnejša, kot je danes, saj na trg nenehno prihaja množica zdravil, prehranskih dopolnil in podobnih izdelkov, pri uživanju katerih je zelo pomembno, da ima vsak uporabnik možnost kakovostnega posveta s farmacevtom. Čeprav se morda komu uporaba določenega zdravila zdi nedolžna, ima lahko v kombinaciji z drugimi zadevami, ki jih uživamo, resne negativne posledice. Tako da bo vloga lekarniških farmacevtov kot strokovnjakov in svetovalcev vse bolj pomembna, pri tem pa tudi individualna obravnava strank, ki so v poplavi zdravil in informacij že pošteno zbegane, kaj je smiselno uporabiti in česa ne. Mnogi so se začudili, ko ste uvedli kartice zvestobe, češ da to ne spada v lekarne, saj niso trgovine. Kakšen je bil vaš argument za uvedbo in kako se je ta marketinški prijem zaenkrat obnesel? MJ: Uvedba kartice zvestobe je zelo dober projekt in ponosen sem na sodelavce, skupaj s katerimi smo izpeljali ta projekt in ga uspešno peljemo naprej. Pri njegovi pripravi nismo odkrivali tople vode, temveč smo se temeljito seznanili s prakso iz tujine, kjer so podobni programi zvestobe v lekarništvu v uporabi že desetletja. Gre za povsem enostavno logiko: zakaj ne bi strankam ponudili nekaj po ugodnejši ceni, če se vedno znova vrača k nam? Ne samo, da jo s tem bolj poznamo in ji lažje strokovno svetujemo, temveč jo lahko tudi nagradimo z ugodnostmi in nižjimi cenami pri izdelkih, ki niso na recept. Mislim, da smo v Sloveniji včasih preveč prepričani, da se javni zavod ne sme tržno obnašati in biti prijazen do strank in da je vseeno, če ustvarja izgubo. V Lekarni Ljubljana menimo, da je ta
da je ta logika napačna. Treba se je truditi za stranke, za pozitiven rezultat, da se lahko naprej investira v razvoj dejavnosti. Predvsem pa so pomembne stranke. Zakaj na primer ne bi mamicam ponudili mlečne formule za njihove malčke neposredno iz Nemčije, brez posrednikov in po nižji ceni? Doslej so imele na izbiro ali dražje izdelke ali pa nakup v sosednji Avstriji, zato smo mi poskrbeli, da to isto formulo dobijo pri nas in po bistveno ugodnejši ceni. Včasih se mi zdi, da potrošniki preveč samoumevno sprejemajo nekatere (pre)visoke cene na našem trgu, prav tako pomanjkanje nekaterih izdelkov, ki se jih pri nas preprosto ne dobi. Registriranih zdravil pri nas je približno desetkrat manj kot na primer v Nemčiji, zato je zelo pomembno, da lahko lekarne s svojimi galenskimi izdelki vsaj deloma zapolnimo to vrzel. Da torej odgovorim na vaše vprašanje: z vidika strank, ki nas obiskujejo, beležimo zadovoljstvo in dobre rezultate, na ovire pa smo naleteli samo pri konkurenci, ki težko sprejema boljšega igralca na trgu in nam želi škoditi s sprožanjem nekaterih medijskih objav. Pravzaprav pa nam je to naredilo le še dodatno reklamo. Katere so po vašem mnenju največje omejitve pri trženju lekarn? MJ: Če si tako poslovno naravnan, da znaš zaznavati potrebe strank in jim ustrezno prilagajati ponudbo, potem posebnih omejitev ni. Težavno je le delo lekarn v javni službi (pri zdravilih na recept), ki je tako podfinancirana, da se ne pokriva. Če bomo želeli še naprej zagotavljati visoko strokovnost v tem segmentu, se bo moralo nekaj spremeniti. In če smo začeli intervju z vprašanjem, kaj je bil vaš izziv ob nastopu funkcije, za konec vprašanje: Kaj je vaš največji izziv za prihodnost? MJ: Popolnoma enostavno, prihodnji izziv za Lekarno Ljubljana je biti in ostati najboljši.
Na majski konferenci o logistiki, ki je bila izrazito mednarodnega značaja, so udeleženci izpostavili pomembno vlogo podobnih dogodkov pri iskanju novih partnerjev. (Logistika 09, maj 2009)
Majska Slovenska marketinška konferenca je postregla z novostmi na področju marketinga, med obiskovalci pa uspela pričarati dobro vzdušje. (14. Slovenska marketinška konferenca, junij 2009)
Jeseni je potekala že 11. Poslovna konferenca Portorož, na kateri so sodelovali vodilni tuji in domači ekonomisti ter menedžerji, gostom konference pa je predaval tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. (11. Poslovna konferenca Portorož, oktober 2009)
Udeleženci Dnevov energetikov so se strinjali, da so se okoliščine na področju energetike zaradi gospodarske krize močno spremenile. (10. Dnevi energetikov, april 2009)
Lani je potekalo tudi že 10. tekmovanje za najboljše letno poročilo. Med družbami, ki uporabljajo pri poročanju mednarodne standarde računovodskega poročanja MSRP, je zmago slavil Mercator,med družbami, ki ne uporabljajo MSRP, pa je bil najboljši SGP Tehnik. (10. Najboljše letno poročilo, november 2009)
Na Poslovni akademiji si prizadevamo, da bi vsi udeleženci na naših izobraževanjih dobili čim več koristnih informacij, ki jim jih predavatelji podajajo na zanimiv način.
Na naših konferencah vedno poskrbimo tudi za bolj sproščene in zabavne vsebine, najsi bodo to pevske, glasbene ali plesne točke.
Naši seminarji, posveti, fokusi in konference so za množico naših udeležencev tudi kraj, kjer sklepajo nova poznanstva in nenazadnje tudi poslovne vezi.
22.1.
Poslovna bilanca in davčni obračun za 2009 ter novosti Info: http://www.finance-akademija.si/novosti
22.1.
Marketing, prodaja in finance - kako skupaj do večje vrednosti Info: http://www.finance-akademija.si/skupaj
26.1.
Konsolidirani izkazi, oslabitve in odloženi davki v konsolidaciji Info: http://www.finance-akademija.si/izkazi
27.1.
Pogajanja s poslovnimi partnerji in zaposlenimi - kako oblikovati dodano vrednost Info: http://www.finance-akademija.si/pogajanja_partnerji
28.1.
Kako vplivajo spremembe MRS na vrednost postavk v bilancah? Info: http://www.finance-akademija.si/spremembemrs
28.1.
Digitalni marketing dosega uspehe - izkoristite jih! Info: http://www.finance-akademija.si/mf41
29.1.
Uspešna izterjava v podjetju! Info: http://www.finance-akademija.si/izterjati4
2.2.
Prodaja - Dan potem! 4. prodajna konferenca Sales summit Info: http://www.finance-akademija.si/summit
3.2.
Kako analizirati bilance in določiti potencial podjetja http://www.finance-akademija.si/analiza
Naslednja številka Akademčka izide februarja!