Akademček 10

Drage bralke in bralci, juhu, maj je tu, v polnem zagonu, upam, da tudi vi uživate v sončnih, toplih dneh. Saj vem, obveznosti je cel kup in adrenalin kljub utrujenosti poganja vse do skrajnih meja zmogljivosti. Malo samohvale ne škodi: ponosni smo, da je pred vami 10. izdaja Akademčka. Še na mnoge številke!

Leto je naokrog in pred vrati je letošnja Slovenska marketinška konferenca. Kaj pravi Coca-cola ob 125-letnici delovanja? Kakšno bo trženje čez 5 let? Kdo bo marketinški direktor oz. direktorica leta? Odgovore boste izvedeli 17. in 18. maja v Portorožu.

P.S. Pa ne pozabite na ustrezen sončni faktor.

Lep pozdrav Ksenja Tratnik, urednica Akademčka

avlja zahteve po uvajanju urejenih in vnaprej načrtovanih delovnih procesov. Končna odločitev je v “odraslem obdobju” pogosteje kot v “otroštvu” posledica kompromisa.

Konsenz nadomešča drznost. Potreba po dokazljivih dejstvih zavira motivacijski naboj prostih idej. Racionalno iskanje rešitev prerašča moč empatije, hitre odzivnosti in prilagodljivosti. Omejitve zmagujejo v boju s proaktivnostjo.

Na sliki: Toni Balažič, predsednik uprave Žita in predsednik programskega sveta 16. Slovenske marketinške konference.

Ko ponavadi brskamo po spominu, kdo so največja imena trženja in od koga se učiti trženjskih prijemov in zvijač, razmišljamo o znanih imenih, ki zasedajo visoke položaje z zvenečimi nazivi. Ampak ali niso v resnici najboljši tržniki tisti, ki tega ne delajo načrtno? Ki o tem ne razmišljajo, ampak to delajo spontano? Ste kdaj pomislili, da je v resnici vsak od nas tržnik že od otroštva? Del otroškega odraščanja je iskanje vsakodnevne potrditve. Skozi pohvale drugih ljudi rastemo. Skozi odziv okolice razvijamo svojo percepcijo tako okolja kot tudi samega sebe. Prevedeno v trženjski jezik to pomeni, da otroci vsakodnevno tekmujejo na trgu, na katerem se prihodek izraža v obliki skrbi starejših zanje.

Kadar se otrok ne sooča s konkurenco na trgu, je zgodba njegovega “trženja” razmeroma enostavna. Tako kot v primeru inovativnih izdelkov ali monopolnega trga.

Zgodba postane bolj zanimiva, ko se na trgu pojavijo “konkurenčni” izdelki. Najpogosteje se to zgodi ob vstopu otroka v vrtec. Na spremenjene “tržne” razmere se otroci odzivajo različno. S presenečenjem, strahom, znasprotovanjem, upiranjem ali veseljem. Večino povečana konkurenca spodbudi, da odkriva vedno nove poti in prijeme za pritegovanje pozornosti. Nove prijeme za trženje samega sebe.

Trženje je kot odraščanje. Globalnim zmagovalcem, regionalnim šampionom in podjetnikom je skupno to, da spontano ustvarjajo svoje trženjske ali poslovne zgodbe in se uspešno prilagajajo. Podobno kot otroci, ko v svojih zgodnjih obdobjih spontano tržijo samega sebe za dobiček, imenovan pozornost.

Kot s starostjo pot odraščanja postaja čedalje manj naravna povečana kompleksnost podjetniškega okolja, ki je ponavadi povezana z rastjo podjetja, čedalje glasneje post-

Omejitve v podjetju so posledica objektivnih ali subjektivnih razlogov. Objektivne omejitve so povezane s proizvodnjo, resursi ali razvojnimi zmogljivostmi organizacije in jih ponavadi v vseh podjetjih lahko rešujemo s povečanim vlaganjem v te ključne funkcije podjetja. Subjektivne omejitve pa so kompleksnejše, saj predstavljajo prepričanja in samoomejevanja posameznikov na različnih področjih v podjetju in jih je zato posledično veliko teže preseči. Podjetje, ki hoče rasti, mora biti usmerjeno k inovacijam. In te delajo ljudje, ne sistem. Steve Jobs, podjetnik, ki mu je uspelo ohraniti “otroškost” tudi v podjetju s 50 tisoč zaposlenimi, je ob neki priložnosti poudaril: “Inovacije nimajo nobene povezave s tem, koliko denarja namenjate za raziskave in razvoj. Ko je Apple prišel na trg s svojim računalnikom Mac, je IBM namenjal vsaj 100-krat več denarja za razvoj kot Apple. Bistvo inovacij torej ni denar. Bistvo so ljudje, ki jih imaš v svojem podjetju, in način, kako jih vodiš.” Srž preseganja ustaljene trženjske logike torej ni samo reševanje objektivnih omejitev. Ne glede na velikost ali dejavnost podjetja, njegovo kompleksnost ali višino sredstev, ki jih lahko namenja za odpravljanje objektivnih omejitev, se ključ doseganja presežkov, rasti in dobička skriva tudi in predvsem v ljudeh. Olimpijski vzklik “višje, hitreje, močneje” v trženjskem okolju pomeni preseganje subjektivnih ovir, ki so ali lastne nam, ki delamo neposredno v trženju, ali tistim, ki so skupaj z nami v podjetjih odgovorni za njegov razvoj in dobiček.

In kakšna je vloga trženja v tem? Trženje je kot motor avtomobila - sam od sebe še ne premika podjetja. Brez njega pa podjetje nepremično obstoji na mestu. Trženje ima zato pomembno nalogo motiviranja podjetja. Prek vnašanja novih znanj in idej presega omejitve, ki so plod samoomejevanja. Povezuje različne profile in funkcije ljudi v podjetju z namenom zasledovanja končnega cilja - ustvarjati dobiček. Predvsem pa ima trženje tudi nalogo, da v podjetju, navkljub njegovi rasti, kompleksnosti in “odraščanju”, ohrani njegovo “otroško” empatijo, prilagodljivost in iznajdljivost.

Glavno vlogo v trženju bo v prihodnosti imelo uspešno povezovanje različnih medijev, pri čemer bodo družabna omrežja na prvem mestu, pravi Roel Annega, direktor trženja Coca-Cole za osrednjo in južno Evropo.

Na sliki: Roel Annega

Kakšno je ključno sporočilo, ki bi ga radi podali udeležencem 16. Slovenske marketinške konference?

Mislim, da je ključ za uspešno trženje v prihodnosti sposobnost uspešno združevanje vseh medijev, pri čemer bodo socialni mediji na prvem mestu. Tržniki morajo slediti današnjim “ožičenim” potrošnikom, ki dobivajo in delijo infomacije o izdelkih in storitvah skozi različne družbene medije. Naprimer, tradicionalni word-of-mouth (od ust do ust) so zdaj nadomestila sporočila na twitterju in druga online sporočila in ocene o izdelkih, ki ne dosežejo le nekaj ljudi, temveč pogosto več tisoč ljudi po vsem svetu.

Potrošniki oz. njihove aktivnosti so tisti, ki so osnova za pogovore in načrtovanje tržnikov o izdelkih in storitvah, saj bodo morali uspešni tržniki poiskati načine, kako bodo vstopili in tudi vodili te online pogovore.

V Coca-Coli so družbeni mediji postali pomemben steber naših trženjskih investicij. Ob koncu leta 2010 smo tako imeli skoraj 22 milijonov oboževalcev na Facebooku in smo bili najbolj sledeni in najbolj vplivni izdelek v kategoriji hrana/pijača na twitterju.

Interbrandova septembrska lestvica ni prinesla velikih sprememb: Coca-Cola ostaja na prvem mesto lestvice najvrednejših blagovnih znamk. Kako je delati v podjetju, ki ves čas brani prvo mesto?

Znamka ni nič drugega kot obljuba – obljuba, ki jo dajemo našim potrošnikom, našim strankam, našim zaposlenim, našim dobaviteljem in vsem, ki so v stiku z našim sistemom. Če dobra znamka predstavlja obljubo .. potem odlična znamka predstavlja obljuba, ki velja, ki je trdna. Mi jemljemo to obljubo zelo resno in strastno, kar se kaže v naši zaščiti znamke Coca-Cola. Sem zelo ponosen in počaščen,

da imam priložnost in da lahko delam v podjetju, ki svojo obljubo izpolnjuje že 125 let. Coca-Cola ni samo pijača.

Je ideja. Je čustvo in je potovanje. Coca-Cola je osvežilo in predstavlja povezanost. In dotakne se vsakogar. Je izkušnja, ki jo delimo – je nit, ki povezuje naš raznolik svet.

Moja ekipa me o tem poučuje vsak dan, ko z mano delijo veselje, ker jih delo tako izpolnjuje - ne le za znamko samo, temveč tudi za svetovne dogodke, kot so olimpijske igre, evropsko in svetovno prvenstvo v nogometu…

Kako nov zaposleni najlažje sprejme in začne živeti filozofijo Coca-Cole?

Kar odlikuje oz definira naše zaposlene, je njihova sposobnost, da spremenijo svojo strast v dejanje. Gre za način, kako najboljšo znamko na svetu vsak dan dvignejo v nove razsežnosti. Stojimo na ramenih velikanov. Da smo sposobni graditi na tem in pustiti pečat, je velika motivacija pri naši strasti. Kariera v podjetju Coca-Cola je resnično edinstvena izkušnja. Je več kot delo za globalnega voditelja na področju pijač. Je priložnost, da si del zgodbe, ki vpliva na svet. Naša filozodija je, da je trajnostni vidik v središču vsega, kar počnemo. Zavedamo se, da če želimo doseči cilj: da naš posel napreduje, da morajo napredovati tudi skupnosti, v katerih delujemo. To smo vključili v našo zavezanost trajnostnemu razvoju v okviru načrta, ki ga imenujemo: Živimo pozitivno, s katero smo se obvezali k pozitivnim spremembam v svetu. Od našega produktnega portfelja do planeta samega, našim zaposlenim nudimo ne le priložnost za izgradnjo uspešne kariere, temveč tudi priložnost, da spremenijo svet.

Letos praznujete 125-letnico. Zdi se, da je Coca-Cola dosegla vse, kar se da doseči, prisotni ste povsod po

svetu, ni malo ljudi, ki ob pogledu na rdečo Božičkovo uniformo najprej pomislijo na slavno steklenico Coca-Cole.

Kakšni so torej cilji za naprej, za prihodnjih 10 let?

V tesnem sodelovanju z našimi partnerji pri stekleničenju je naša vizija do leta 2020 podvojiti naše poslovanje v naslednjih 10 letih, pri čemer so naša prizadevanja za trajnostni razvoj v središču naših prizadevanj. Za uresničevanje napredka poslovanja v naslednjih 10 letih in tudi naprej moramo gledati naprej, moramo razumeti trende in dejavnike, ki bodo oblikovali naše poslovanje v prihodnosti in se pripraviti na to, kar nas čaka. Pripraviti se moramo na jutrišnji danes. To je ključ naše vizije 2020.

Predstavlja dolgotrajno destinacijo za naše poslovanje in nam daje “zemljevid” za zmago skupaj z našimi partnerji in skupnostmi, v katerih delujemo. Naša vizija do leta 2020 upošteva ključne socialne, okoljske in ekonomske spremembe, ki trkajo na vrata: 1. milijarda ljudi bo v naslednjih 10 letih vstopila v srednji razred, od 60 odstotkov v državah v razvoju. To bo največji ekonomski obrat v zgodovini. 2. svetovno prebivalstvo se v nekaterih delih sveta nezadržno stara, medtem ko v državah, kot je Indija in v večini Azije, Latinske Amerike in cello v Severni Ameriki, delež mladih prebivalcev raste.

3. masovna urbanizacija je neizogibna, saj se svet seli s podeželja v mesta. V naslednjih 10 letih se bo vsakih 40 dni na svetu število meščanov povečalo za toliko, kolikor ima prebivalcev London. 4. z večanjem števila prebivalstva in naraščanjem bogastva se bo povečal tudi boj za energijo in naravne vire. 5. oblikoval se bo nov potrošnik, z novimi prioritetami, vrednotami in pričakovanji.

Ali dejansko obstaja država, v kateri ni moč najti CocaCole?

Dejansko lahko Coca-colo najdete povsod po svetu, delujemo v 206 državah, kar je več, kot ima držav članic Organizacija združenih narodov.

Coca-Cola je prehodila dolgo pot od patentnega zdravila do najbolj prodajane pijače na svetu, pri čemer je trženje odigralo ključno vlogo. Koliko ljudi dejansko dela v trženju Coca-Cole?

Približno 3.000 ljudi dela v sektorju trženja širom sveta.

A moram poudariti, da je za nas vsak zaposleni tržnik, saj svojo strast, s katero opravljajo svoje delo, prinašajo naše blagovne znamke bližje potrošnikom. Pomislite: eden naših najboljših tržnikov leta 1886, ko je bila Coca-Cola izumljena, je bil Frank M. Robinson, računovodja od gospoda Johna Pembertona, in je tisti, ki je oblikoval slavne črke in ime znamke.

Kje vidite največ možnosti za nadaljnjo rast? In na drugi strani: kje, če sploh, se soočate s padcem prodaje? Kaj je glavni razlog za to? Ali občutite posledice naporov vaših tekmecev in tudi številnih kampanj za zdravo življenje, v kar Coca-Cola na prvi pogled ne sodi? (Tipičen prizor, ki ponazarja razvajanje in nezdravo življenje bi bil hamburger in Coca-Cola) Naše podjetje neprenehoma gradi nove možnosti za razvoj, kar se kaže tudi v izidih. Poslovanje gaziranih pijač se je izboljšalo v vseh operativnih skupinah po svetu, najhitreje pa raste v Evraziji in Afriki. Če sem še bolj natančen, kot ključne trge za rast smo prepoznali Kitajsko, Indijo in Latinsko Ameriko. Čeprav so današnji gospodarski časi v Evropi zelo zahtevni, tudi tam beležimo dobre izide, kar lahko pripišemo novim strategijam za prodajo Coca-Cole, inovativni embalaži in trženju za Coca-Colo light in nadaljevanju uspešne strategije za Coca-Colo Zero. Uspeh v 125 letih delovanja je posledica naše sposobnosti nenehnega raziskovanja in zadovoljevanja potreb in zahtev naših potrošnikov. Rastemo tudi v težkih gospodarskih časih, istočasno pa prepoznavamo velik izziv v načinih doseganja novih generacij potrošnikov, ki se razvijajo zelo hitro in imajo zelo raznolike potrebe in tudi življenjske stile.

Foto: Brina Tomovič

Je za vas marketing vir trošenja ali ustvarjanja denarja?

Marketing zagotavlja in ustvarja vir novih priložnosti na nivoju prodajnega portfelja, razvojnih usmeritev ter za promocijo in pospeševanje prodaje. Pri tem sledimo viziji, poslanstvu in vrednotam družbe, svoje marketinške aktivnosti pa načrtujemo dolgoročno in jih kot družbeno odgovorno podjetje skušamo umestiti v čim širši družbeni kontekst. Tako vlaganja v vsa marketinška orodja v Mobitelu smatramo kot investicijo v trg, blagovno znamko ter prihodnji razvoj in ugled podjetja.

Kako vi vidite vlogo trženja v ustvarjanju dobička in rasti podjetja?

Delo marketinga zahteva tesno sodelovanje z ostalimi prodajnimi, razvojnimi in podpornimi funkcijami podjetja.

OGLASNI SPOROČILI

Marketing mora poleg svoje komunikacijske funkcije uspešno opravljati tudi nalogo kompetentnega sodelavca pri ustvarjanju prihodkov in dobička. Tako marketing skrbi za tržne ideje in informacije, ki ključno pripomorejo k razvoju ali izboljšanju samega produkta oz. storitve, tako da je ta čim bolj pisan na kožo uporabniku. S tem, ko ga uporabniki kot takega prepoznajo, pa tudi k profitabilnosti in posledično rasti celotnega podjetja.

Niko Kušar vodja Sektorja tržno komuniciranje, Mobitel d. d.

MINI COUNTRYMAN. POBEG.

Je za vas marketing vir trošenja ali ustvarjanja denarja?

Marketing je že po svoji definiciji (trženje) vir ustvarjanja dodane vrednosti in s tem tudi denarja.

Marketing mora oz. naj bi povezoval ter usmerMINI OGLAS 118x95 COUNTRYMAN.indd jal ljudi, ključne oddelke in procese v podjetju z namenom, razvoja poslovanja ter konec koncev ustvarjanju dobička. Žal pa je ta funkcija mnogokrat nerazumljena in nerealizirana, pogosto zaradi nenaklonjenosti vodstva, mnogokrat pa tudi zaradi »marketingašev« samih, saj ne razmišljajo o donosnosti lastnih dejavnosti ter udejstvovanj.

Kako vi vidite vlogo trženja v ustvarjanju dobička in rasti podjetja?

Osrednje centralno živčevje.

Primož Kreft direktor, Kotanyi d.o.o.

MINI Cooper D Countryman (ALL 4): Poraba: mestna 5,3 l/100 km; izvenmestna 4,7 l/100 km; mešana 4,9 l/100 km. Izpust CO2: 129 g/km MINI Cooper S Countryman (ALL 4): Poraba: mestna 8,2 l/100 km; izvenmestna 5,8 l/100 km; mešana 6,7 l/100 km. Izpust CO2: 157 g/km.

1

4/21/11 4:50 PM

Je za vas marketing vir trošenja ali ustvarjanja denarja?

Z marketingom lahko ustvarjamo denar, saj nam ta prinaša dodano vrednost. Vrednost, ki jo potrošnik občuti, sicer se vse konča izključno pri cenovni primerjavi. Na tem pa zadnje časa slovenska podjetja vedno bolj doživljajo poraz, ker ustvarjajo z vedno manj dodane vrednosti, da so cenovno ugodnejša.

Kako vi vidite vlogo trženja v ustvarjanju dobička in rasti podjetja?

Zlatko Ledinek managing director, Kompas Design d. o. o.

1. TOČKA ima hitro rastočo bazo uporabnikov mobilne telefonije.

2. Izberite samo tiste uporabnike, ki 100% natančno ustrezajo vaši ciljni skupini.

V Krki verjamemo, da je marketing vir ustvarjanja denarja. Finančna sredstva, uporabljena za marketinške aktivnosti, obravnavamo kot investicije, ki se morajo po definiranem času in v definiranem obsegu povrniti v obliki povečanja povpraševanja in povečani realizirani prodaji naših izdelkov. Marketing ima eno od ključnih vlog pri ustvarjanju dobička in rasti podjetja, pri tem smo neločljivo povezani tudi s področjem prodaje ter razvoja in raziskav.ustvarjajo z vedno manj dodane vrednosti, da so cenovno ugodnejša.povpraševanja in povečani realizirani prodaji naših izdelkov. Marketing ima eno od ključnih vlog pri ustvarjanju dobička in rasti podjetja, pri tem smo neločljivo povezani tudi s področjem prodaje ter razvoja in raziskav.

Primer: pošljite vaš oglas za nov model avtomobila vsem moškim, starim natanko 35-40 let, zaposlenim, ki so z Gorenjske ali Štajerske in jih zanima avtomobilizem.

3. Pošljite jim SMS ali MMS oglas naravnost v žep in

• uporabnike z Gorenjske usmerite v kranjski avtosalon, • uporabnike s Štajerske pa v mariborski avtosalon.

Z njimi se pogovarjajte in jih povabite na testno vožnjo.

www.tocka.si

mag. Elizabeta Suhadolc, direktorica marketinga, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto  INFO: Vloga in odgovornost marketinga za dobiček in rast je tudi glavna tema letošnje 16.

Slovenske marketinške konference, ki bo potekala v torek in sredo v Portorožu.

16. to bodite z nami tudi vi!

Marketing: odgovornost za dobiËek in rast 17. in 18. maja 2011, GH Bernardin, Portorož

Ker SMK vsako leto predstavlja nove trende na podroËju Več na www.finance-akademija.si/smk Organizatorja:

marketinga, smo tudi tokrat v program povabili ljudi, ki s svojim delom osvajajo in postavljajo nove smernice.

poslovna filozofija

znanje

akademc ek 118x95mm 5. maj 2011 17:49:24

OGLASNI SPOROČILI

Trženje je vedno bolj strateška funkcija v podjetjih. Primeri v slovenski praksi so pokazali, da se s pravilnim trženjem da ustvariti profitabilna podjetja (primer Fructal, Ljubljanske Mlekarne) oz. se z dobrim strateškim marketingom da ustvariti visoko dodano vrednost (Fonda)

1.

“Trženje bo postavljeno na glavo: nič več ne bomo prisluhnili sporočilom, ki za nas niso pomembna. Trženje, ki je temeljilo na vdoru v našo pozornost, na nezaželenih sporočilih, bo v petih do sedmih letih izginilo.”

2.

“V preteklosti je trženje delovalo kot posoda za zalivanje rož: 50-krat si objavil isto sporočilo in nekdo se je odzval. V prihodnosti pa bo trženje delovalo po sistemu, da bo posamezna pipa vodila do posameznega izdelka.”

“Osnova za delovanje trženja bo privolitev, če ne boš poznal uporabnika, potem ne boš mogel opravljati svojega dela.”

4.

“Najboljše marketinške strategije v prihodnosti bodo delali potrošniki sami.”

5.

“Večina podjetij ne posluša dovolj, kar jim sporočajo potrošniki, kaj jim povedo med vrsticami.”

6.

“Trženje bo ubralo bolj holističen pristop - na koncu je vse del enega procesa: produkt, promocija in prodaja.”

Na sliki: Gerd Leonhard, futurist

OGLASNI SPOROČILI

3.

Mnenja predsednikov uprav vodilnih slovenskih družb o odgovornosti trženja za dobiček in rast podjetja se razlikujejo. V Krki in Mercatorju poudarjajo pomen trženja in prodaje pri ustvarjanju dobička, v Telekomu Slovenije in Pivovarni Laško opozarjajo na pomen drugih dejavnikov.

Predsednike uprav vodilnih slovenskih družb smo prosili, da predstavijo svoj pogled na to, da je trženje odgovorno za dobiček in rast podjetja, ter ocenijo, koliko je to prepričanje uveljavljeno v podjetju, ki ga vodijo.

Odgovorni za rast prodaje in dobička “Trženje in prodaja sta skupaj z razvojem in raziskavami najbolj odgovorna za rast prodaje, za dobiček in s tem za zagotavljanje materialnih razmer za razvoj podjetja,” je poudaril predsednik uprave novomeške Krke Jože Colarič.

Ob tem je dodal, da verjame, da je prepričanje o tem, da so za to najbolj odgovorni v trženju in prodaji ter v razvoju in raziskavah, v Krki na visoki ravni.

Ustrezne, usklajene in učinkovite dejavnosti Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pravi, da je trženje ena najpomembnejših poslovnih funkcij. “Sploh v trgovskem podjetju je eden ključnih vzvodov za ustvarjanje dobička in za rast podjetja. Vendar morajo biti tudi vse druge poslovne dejavnosti ustrezne, usklajene in učinkovite.

Ne gre torej le za delovanje enega področja, vse dejavnosti morajo biti prežete s trženjsko miselnostjo. Trženje mora

porabnikom jasno, razumljivo, prepričljivo in kreativno sporočati bistvo tega, kar počnemo zanje.

Porabniku mora posredovati celovite informacije in ga prepričati, da nas obišče. Da pa bo z nami zadovoljen, da nas bo redno obiskoval in sprejel za svojega trgovca, morajo z inovativnimi in učinkovitimi rešitvami sodelovati vsa področja, ki ustvarjajo dodano vrednost za kupca.”

Kot pravi, se v družbi zelo dobro zavedajo, da je kupec prvi, in tu je razlog tudi za pomen trženja v podjetju. “Ker so kupci v središču vsega našega delovanja, trženje pa obsega celovito obravnavo kupca in razvoj odnosa z njim, je trženjsko razmišljanje in delovanje zelo blizu našim zaposlenim.

Resnično preseženo je mišljenje, naj se vsak ukvarja le s svojim področjem, danes moramo tržno razmišljati in ravnati vsi. Trgovke in trgovci morajo veliko vedeti o trženjskih projektih in akcijah, saj tudi svetujejo, informirajo, ozaveščajo. V Mercatorju zato verjamemo, da prav vsi zaposleni pripomoremo k uspešnosti in rasti podjetja.”

Pomembno, da zna celo podjetje razmišljati tržno

Na slikah od leve proti desni: Jože Colarič (Krka), Žiga Debeljak (Mercator), Ivica Kranjčević (Telekom), Dejan Turk (Simobil) in Dušan Zorko (Pivovarna Laško)

“Trženje zagotavlja najboljše uspehe, kadar hitro prepoznamo potrebe uporabnikov in dane obljube tudi izpolnimo.

Zato je pomembno, da celo podjetje zna razmišljati tržno in predvsem skozi oči uporabnika. To je tudi največji dosežek trženja in formula za uspešno poslovanje,” pravi predsednik Simobila Dejan Turk.

Po besedah predsednika uprave skupine Pivovarna Laško Dušana Zorka je trženje ena od glavnih funkcij vsakega uspešnega podjetja. “Predvsem v zadnjih letih smo ga v skupini načrtno krepili ter si zadnji dve leti intenzivno prizadevali dosegati sinergije pri trženjskih dejavnostih za vse blagovne znamke podjetij v skupini.

Prepletenost in soodvisnost

Težko bi sicer trdili, da je le trženje odgovorno za dobiček podjetja, je pa dejstvo, da je skupaj z razvojnimi oddelki odgovorno za ustvarjanje novih blagovnih znamk ter po potrebi revitalizacijo že znanih. Prav na področju blagovnih znamk smo v zadnjih letih naredili v Pivovarni Laško in v Pivovarni Union zares veliko, zato bi se strinjal, da trženjska funkcija odločilno vpliva na rast podjetja.”

Predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević pravi, da je poslanstvo trženja res usmerjenost na trg, h kupcem, v zadovoljevanje njihovih potreb in pričakovanj po dobičkonosni in trajni poti, v spodbujanje prodaje in s tem dviga prihodkov - seveda ob nenehni optimizaciji stroškov.

“Vendar pa na ustvarjanje dobička in zagotavljanje rasti podjetja vpliva niz dejavnikov, ki velikokrat niso povezani s trženjem. To so lahko vplivi regulative, težave pri dobaviteljih, zakonske omejitve in vrsta drugih. V Telekomu Slovenije se zavedamo medsebojne prepletenosti in soodvisnosti posameznih organizacijskih enot.

Prav vsak oddelek, sektor ali služba deluje neposredno ali posredno za to, da zagotavljamo in uresničujemo uporabniška pričakovanja. Zato dobiček in rast podjetja vidimo kot posledico usklajenega, učinkovitega in odličnega dela prav vsake organizacijske enote.”

Trženje odločilno za rast podjetja

Ob tem je poudaril, da je dolgoročno za dobiček kateregakoli podjetja najpomembnejša izbira dobrih ter strokovnih sodelavcev. “Izključno ljudje so namreč dolgoročno gledano lahko edina strateška prednost nekega podjetja pred konkurenco. Seveda tudi vse trženjske dejavnosti v skupini Laško snujejo ljudje, zato smo zadnja leta trženjske ekipe precej okrepili.

Lahko bi rekel, da smo tako s prenovami in uvajanji novih blagovnih znamk kot s krepitvijo trženjskih ekip postavili temelj, na podlagi katerega postaja trženje v skupini Laško veliko pomembnejše, hkrati pa seveda nosi tudi precej večjo odgovornost za doseganje dobrih poslovnih izidov vseh podjetij skupine.”

OGLASNO SPOROČILO

Airag? Malo že. Nikar pa preveč, saj zavre šele naslednji dan. V tvojem želodcu.

Takoj, ko se usedeš v ger, nomadski mongolski šotor, ti gostitelj v roke poda skodelico tega alkoholnega kobiljega mleka. Okus? Kot da bi v domače, ne najbolj prevreto mleko, dodal malo belega vina in še malo kisle vode.

Priprave in Ulan Bataar Glavno mesto Ulan Bataar izgleda kaotično, pa vendarle ne tako kot tipična azijska mesta. Bistveno manj prometa je in veliko bolj socialistično izgleda. Presenetile so vrhunske gostilne, širok spekter kulturnih dogodkov (od grlenega petja in klasičnih plesov, do karaok za vsakim vogalom), prelep trg s parlamentarno palačo in zelo zanimiv črni trg, na katerem so nas še vedno okradli.

Preden se gre na pot po Mongoliji, je potrebno doma urediti vizo, v Ulan Bataarju pa zorganizirati vse: od šoferjev in prevoza, do trase poti in hrane. Na poti je slednje bore malo in izbira je še desetkrat slabša kot v glavnem mestu. Tako smo obiskali tržnico s hrano in kar nekaj štacun, da smo nakupili hrane za naslednje tri tedne: od konzerv, preko konzerv do konzerv. Pa veliko jušnih vrečk. Ja, tri tedne ne zdrži kaj drugega. Čeprav, paradižnik nas je lepo presenetil in kake zeljne glave tudi niso švoh. O mesu pa – če ti je suho meso okej in ga potem žvečiš ali skuhaš v omakci, kot domačini, potem se da tudi kaj kolikor toliko sveže mesnega pojesti. Ali pa, če ti recimo v kakem geru ponudijo svizca, ki velja za specialiteto (je pa na moji lestvici odvratnega mesa tam nekje pri vrhu). Še sreča, da imajo vasi na poti vedno kako oštarijo s svežim hušurjem. Ta spominja na mesni burek. Meso je zmleto, ovčje ali kozje, tako da je malo močnejšega okusa. Ampak hej, človek se vsega privadi.

Amarbayasgalant Prvi stik z deželo Ghingis Kana, vladarja step, me je kar malo razočaral. Morda je kriva moja razvajena rit, saj hodim na potovanja vedno in samo takrat, ko je cel dan sonce nad

mano. A Mongolija je kar se tega tiče zelo nepredvidljiva.

Poletje velja za najboljši čas za obisk. Pa ne zaradi padavin, ampak zaradi temperatur. Po septembru le te namreč lahko zdrsnejo tja do 40 pod ničlo. To pa ni več tak užitek, ne? In tako smo imeli prvi dan malo oblakov, celo deževalo je. A najlepši samostan v Mongoliji, Amarbayasgalant, nas je popoldne že pričakal objet v zlate žarke. Pokrajina okoli se izkaže kot tipična pokrajina, ki nas je kasneje spremljala večji del poti. Tudi šotorišča z nomadskimi šotori (geri, ki imajo vhod vedno z južne strani) so postavljena nedaleč stran, tako da smo jih preizkusili že kar na začetku potovanja. In jim bili z nekaj izjemami, ko smo spali v naših šotorih, zvesti celo potovanje.

Mini Nadaam Ko pridejo obiski in se obeta fešta, je v zraku vedno nekaj posebnega. Še toliko bolj v odročnih krajih, kamor turisti ne hodijo številčno. Kdor je že bil v Mongoliji, bo sicer rekel, kaj pa ni odročno tam?!? Naša vodička je že preko mejlov vabila k sebi domov, a sem se spraševal, kaj bomo tam počeli par dni. A teh par dni se mi je najbolj vtisnilo v srce.

Ljudje, ki smo jih srečevali na poti od Bulgana do vodičkinega gera, po travnikih in stezicah, so nam mahali in se prijazno nasmihali. Eh, kako fajn je biti v taki deželici. Kot v pravljici.

Kasneje smo dojeli, da so vsi vedeli, da prihajamo. In naslednji večer so res vsi prišli na naš ShaPPa Mini Nadaam festival. Spomnim se, da sem pregledoval slike na fotoaparatu in si rekel: »Pa ej, teli modeli na sliki, ki sedijo ob cesti so uni, ko so včeri z nami plesali!« Od tradicionalnih iger Nadaama (lokostrelstvo, dirkanje s konji in rokoborbe), so za nas predstavili le slednji dve. Lo-

kov tu na vasi namreč nihče ne uporablja. Mi smo zbrali za okoli 100 EUR nagradnega sklada, ki smo ga potem razdelili med vse udeležence, le da so prvi trije dobili znatno večje deleže.

Konjska dirka se je začela z ogrevanjem in kratkim jahanjem v majhnem krogu. Jahači so bili sami pionirčki. In sem in tja kaka pionirka. Tako je naš Miha, ki vsako leto kak mesec prejaha v Mongoliji, izgledal kot star ata med njimi. In na okoli dva kilometra dolgi progi čez pašnike je tudi prijahal v cilj kot stari ata – suvereno zadnji. Kot se je sam pošalil, je fasal najbolj lenega konja...

Rokoborba je sestavni del vsakdanjika. Pozdrav s tako imenovanim orlovim plesom, s kriljenjem rok, je izziv prijatelju, ki pride na obisk, da se najprej malo poravsata, šele potem je čas za airag. Zmaga tisti, ki drugega prej položi na vse štiri. Ko je eden od naših shappcev enega od tekmovalcev po koncu rednega dela tekmovanja položil na tla, se je ta potem iz sramote želel maščevati vsem moškim. In se tudi je. Na tla je pometal vse moške.

Zanimivo je bilo videti tudi nekaj avtomobilov, ki so prišli na našo zabavo. Ljudje niso izstopili in vodičko sem povprašal, zakaj se nam ne pridružijo. Razložila mi je, da jih nihče ni povabil, da se pač glas širi, da se nekaj dogaja. Da so tu tujci. In da so prišli iz firbca. Če kot gostitelj stopiš k njim in jih povabiš, se pridružijo. Če te nihče ne »šljivi«, se ponavadi po pol ure odpeljejo.

Po podeljenih nagradah in obljubi, da vsako leto ShaPPa zorganizira podoben festival, je sledil ples, airag in seveda vodka, ki je prisotna ob vseh pomembnejših zabavah. Polka je šla nomadom kar dobro od nog, nam njihov ples malo slabše. Mr. Cow, legenda vseh zabav, kot smo izvedeli, je spet zaspal kar zunaj, pred gerom, mi pa smo se stiskali na tepihih in blazinah prijaznih domačinov, ki nikoli ne nehajo s točenjem airaga...

Jahanje ob jezeru Khogsvol in obisk pri eni najstarejših šamank Jezero Khogsvol je najbolj oblegan del Mongolije. V poletnih mesecih se morda celo zdi, da je vse skupaj že kar malo turistično. Po koncu sezone (konec avgusta, septembra) pa imaš jezero spet samo zase.

Po uspešni domači jahalni šoli pri vodički, ko si je Miha za vsakogar izmed nas vzel po uro časa in nas spravil v kas, celo v galop, smo vsi komaj čakali, da se začne štiridnevno jahanje ob turkiznem jezeru in po sibirski tajgi. Malo sem se bal, da bo tole jahanje zelo utrujajoče, predvsem za ta zadnjo. Sedla res niso ne vem kako udobna in če bi stalno jahali le v hodu, bi najbrž res bilo kar malo dolgočasno.

Tako pa smo zavoljo hitre šole jahanja par dni prej uživali v spustih med sibirskimi macesni, jahanju po jezeru, na plaži, v kasu, lovljenju po gozdu in celo v galopu. Konji so navajeni turistov, navajeni ljudi, ki v bistvu ne znajo jahati, pa še malo manjši so. Tako da je bil vsak strah povsem odveč.

Vsak večer je potem sledil piknik in postavljanje šotorov.

Vsakič na drugem koncu. In po štirih dneh ob jezeru Khogsvol, je končno napočil večer, ko luna ni bila skoraj prazna, ko ni bil dan psa ali opice, ko so se vse zvezde potrofile in si je za nas le vzela čas ena najbolj priznanih mongolskih šamank. Šamanizem je v Mongoliji zelo razširjen in po stoletjih pregona, najprej s strani budistov (potomci Džingis Kana so budizem privlekli iz Tibeta), potem pa s strani komunistov, doživlja pravi »rivajvl«. Obred se je začel tako, da smo iz njenega tepija (šotor, tipičen za ljudstvo Tsaatanov) zaslišali bobnenje in to je bil znak, da se lahko pridružimo. Šamanka si je nase navlekla svoje maske in težko obleko.

V rokah je držala boben premera vsaj pol metra in njegove vibracije naj bi potovale skozi njeno telo ter ji tako

Spomini na našo kameljo karavano in spanje v puščavi so še kako živi, a komaj čakam, da se najde kak podjetni Mongolec in začne s preleti sipin, saj mora biti to eno lepših doživetij iz zraka. Do takrat bomo pa pač samo jahali na dvogrbih kamelah (Camelus Bactrianus), ki jih je baje v Gobiju le še dobrih 1000. In so torej tako redke, kot je redko naseljena celotna Mongolija.

In prav to je čar te dežele in to ostane najbolj v spominu od vsega: brezmejna prostranost, neskončni horizonti, občutek, da si nihče in gostoljubni domačini. Nikjer tako, kot tam.

Mongolija, bayarlaa (hvala) in kmalu se vidimo. pomagale ob pogovarjanju z duhovi, našimi predniki in onostranstvom. V transu je reševala naše probleme in dobila odgovore na prej zastavljena vprašanja. Fizično sta ji pomagala kar dva pomočnika. Njeno telo so obsedli duhovi, in to je trajalo slabo uro. Medtem je vsakega izmed nas tudi posvetila. Svoje stanje je vsake toliko časa poglobila z vdihavanjem dima brinovemu drevesu podobnih zagorelih vejic. Kot smo izvedeli, so naloge vsakega sibirskega šamana zdravljenje, posvetitve, zaščita, čarovnije in celo vplivanje na vreme. Šaman postaneš tako, da te duh obsede. To, kot nam je povedala šamanka, začutiš in okolica ti priznava tvojo moč ter nadnaravne sposobnosti. Le te se nekako kažejo že v mladosti, a duh šamana te obsede nenadno, ponavadi v času velike izgube ali bolezni.

Puščava Gobi

Pozor!

4itinerarij programa podrobno predebatirajte s šoferjem oz. lastnikom vozil ter se se dogovorite, kdo plačuje hrano oz. kaj vse je zajeto v paketu 4vaše življenje je v rokah šoferja, zato preverite ali šofer dejansko pozna pot 4ob najemu kombijev imajo korejski to prednost, da so malo bolj mehki in vas ne bodo toliko premetaval, a kljub temu predlagamo najem ruskih kombijev; ti so sicer trši in dražji, a vzdržljivejši in hitrejši 4svižčevo meso je lahko okuženo s steklino 4obisk Mongolije se priporoča v naših poletnih mesecih, a je morda zaradi manjšega števila turistov in nižjih cen celo bolje iti junija ali septembra; problem so lahko le temperature, ki se že sredi septembra lahko spustijo krepko pod ledišče

Pot skozi osrednjo Mongolijo je postregla s slapovi, kanjoni, toplicami, zanimivimi mostovi in nagrobniki, ki izvirajo še iz bronaste dobe. Na njih so še vedno vidni vklesani severni jeleni, za katere verjamejo, da po smrti odnesejo dušo v nebesa. Severni jeleni so nepogrešljivi del življenja ljudstev na severu Mongolije in v Sibiriji, tako kot konji po vsej Mongoliji. Uporabni so za prevažanje tovora, ob sezonskih selitvah, pa tudi za premikanje. Jahanje severnih jelenov jim torej ni tuje.

Na poti proti puščavi Gobi se je narava v nekaj dneh korenito spremenila. Zeleno porasle gričke in neskončne travnike je zamenjal kamen, konje so zamenjale kamele in že tako občasni geri so postali prava redkost. Gobi ni tista stereotipna puščava, saj v njej najdemo lahko celo ledenike, skoraj skozi vse leto. Sipin pa je za vsega 3% površine. A prav sipine so tisto, zaradi česar smo mi prišli v Gobi. In Khongryn je res pravo čudo narave. Sipine visoke tudi do 200 metrov, dolge okoli 100 kilometrov, široke pa vsega kilometer, ponekod še manj.

Če se želiš pridružiti preverjenim ShaPPcem in skupini, piši na rok@shappa.si ali poglej program na www.shappa.si!

Aromatična vonja bazilike in origana nas z mislimi odpeljeta na sončen Mediteran, pikantnost popra na Daljni vzhod, mamljiv vonj vanilije pa v tople afriške kraje, na sam otok Madagaskar, kjer ima čudovita orhideja vanilije dovolj svetlobe in prostora za razvoj svoje polne arome.

Kaj pa paprika, razlog zaradi katere se je zgodba Kotanyi začimb in zelišč daljnega leta 1881 pravzaprav začela? Danes se Kotanyi paprika pridobiva na severnih področjih Srbije in v Španiji.

Različni geografski legi namreč omogočata na eni strani izrazito aromo in na drugi čudovito barvo, skupaj pa začimbo najvišje kakovosti, ki predstavlja piko na i številnim kulinaričnim dobrotam.

Prav izbor najboljših začimb iz celotne svetovne ponudbe in zagotavljanje najboljšega možnega okusa ne glede na to, v kateri državi smo prisotni, nam predstavljata poseben izziv že 130 let. Čar začimb in zelišč je, da imajo poleg svojega aromatičnega okusa tudi številne blagodejne učinke na telo. Paprika tako na primer deluje protivnetno in pospešuje krvni obtok, česen ima

močan protivnetni učinek in hkrati krepi imunski sistem.

Drobnjak, ki je po svoji sestavi precej podoben čebuli, česnu in poru, pospešuje prebavo, čisti kri, zaradi velike vsebnosti železa pa se zelo priporoča slabokrvnim. Uporaba začimb in zelišč v kuhinji hkrati bistveno pripomore tudi k nadomeščanju oz. zmanjševanju količine vnosa soli, jed pa na ta način dobi svojo edinstveno aromo in okus.

Začimbe in zelišča so strast podjetja Kotányi, zato je veliko pozornosti namenjene inovacijam in razvoju izdelka ter pakiranja, prijaznejšega do uporabnika. Rezultat tega je oblikovna prenova pakiranja v vrečkah, ki se je zgodila ob 130-letnici podjetja. Ta zaradi novega sistema barvnega kodiranja uporabniku omogoča še enostavnejši pregled police, jasnejše informacije o izdelkih, hranilne vrednosti ter seveda sodobni recepti za razvajanje brbončic.

Raziščite pestrost okusov sveta zelišč in začimb Kotányi na www.kotanyi.si.

OGLASNO SPOROČILO

Kdo ima najboljπo najpodjetniπko idejo in kdo najboljπo najpodjetniπko ekoidejo, bomo izvedeli 31. maja! Bodite zraven!

www.finance-akademija.si/npi www.finance-akademija.si/npi www.finance-akademija.si/npi www.finance-akademija.si/npi www.finance-akademija.si/npi -akademija.si/npi www.finance-akademija.si/npi

V poplavi medijev in oglasnih sporočil oglaševalci vse težje izpostavijo svojo znamko in njene prednosti. Dodatno težavo jim predstavljajo potrošniki, ki niso več le pasivni konzumenti informacij, kar še posebej velja za mlajše, dinamične, urbane ciljne skupine, ki kritično izbirajo, katero informacijo bodo sprejeli in katero zavrgli.

Prav zaradi tega vse večji pomen v oglaševanju dobiva tako imenovani BTL segment oziroma oglaševanje pod črto. Za razliko od tradicionalnih medijev, ki potrošniku informacijo le izpostavijo, BTL oglaševanje znamki omogoča, da se potrošniku približa ter med njima splete vez. To doseže predvsem tako, da potrošniku sledi v njegovo okolje, kjer je bolj zaupljiv in bolj dojemljiv. Športnik je tako naprimer v svojem športnem klubu bolj dovzeten za informacijo ali priporočilo o novi športni prehrani ipd. Možna pa je tudi obratna taktika, kjer je znamka bolj odprta, dostopna, transparentna in povabi potrošnika v svoj svet in tako na nek način zgradi svojo socialno mrežo.

Med prednostmi, ki jih prinaša BTL oglaševanja lahko omenimo še ekskluzivno okolje, v katerem se znamki ni potrebno boriti za pozornost z drugimi oglaševalci, nepredvidljivost, saj potrošnikovo pozornost ujame, ko ta informacije ne pričakuje in se ji zato tudi težje izogne, ter mnoge druge.

Glavni ponudnik tovrstnega oglaševanja pri nas je podjetje Fini oglasi, ki z alternativnimi mediji, promocijami in dogodki oskrbuje marsikaterega večjega oglaševalca v Sloveniji in na Hrvaškem.

Ujeli smo jih ob pripravi BTL nadgradnje Axovega TV spota »Še angeli bodo padli«.

OGLASNO SPOROČILO