Akademček 14

AKADEMČEK

ŠTEVILKA 14, MAJ 2012

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Intervju 3-4

Kako obraniti ceno tudi v krizi Pred 17. SMK 5-6

Kdo bo marketinški direktor leta?

Dnevi energetikov 9-11

Ključen je premik v glavah

WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI

ZA UDELEŽENCE KONFERENCE SMK 20% popusta Izdelava in potisk PVC kartic

AKADEMČEK

CLIP - program zvestobe

Ovratni trakovi & ID dodatki

ŠTEVILKA 14, MAJ 2012

Ukrojen po vaši meri vaših kupcev!

EKO/BIO linija

Unikatna poslovna darila & USB ključki

tel: 0590 / 90 550

Intervju 3-4

KAKO OBRANITI CENO TUDI V KRIZI

OB NAKUPU SONČNIH OČAL

Pred 17. SMK 5-6

DARILO: VSTOPNICA ZA ATLANTIS

KDO BO MARKETINŠKI DIREKTOR LETA?

dnevI energetIKov 9-11 KLJUČEN JE PREMIK V GLAVAH PredoLIMPIjSKI vrveŽ 13-15 LONDON JE V NIZKEM ŠTARTU: IGRE SO PRED VRATI AKCIJA VELJA OD 3. 5. 2012 DO 31. 5. 2012.

AKCIJE SE IZKLJUČUJEJO. POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO. PODROBNE INFORMACIJE O AKCIJI DOBITE V OPTIKI CLARUS ALI NA WWW.CLARUS.SI.

Foto 18 14. DNEVI ENERGETIKOV

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

Foto 17 29. FINANČNA KONFERENCA 118x95mm.indd 1

n Hitro i o n v a enost e n j l i do c e skupin

www.posta.si 26.04.2012 14:04:00

Direktni marketing • Preučimo vaše trženjske cilje.

• Svetujemo pri opredelitvi ciljnih skupin.

• Svetujemo pri pripravi vsebin.

• Pripravimo podatkovne baze.

• Izdelamo, dodelamo in pripravimo pošiljke.

• Dostavimo pošiljke.

Več na www.posta.si.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

uvodnIK

GRE ZA MOJE ŽIVLJENJE Večina si dandanes filme "sname" s spleta in jih gleda doma, ko imajo čas.

Nisem med njimi, pa ne zato, ker bi sočustvovala s producenti in distributerji filmov, temveč preprosto zato, ker rada gledam filme na velikem platnu.

Poseben čar je v tem, da sediš v dvorani, potopljen v svoj mali sedež, prek platna pa potuješ po celem svetu in se vživiš v toliko različnih življenj.

Tudi splet nam omogoča potovanje po morju informacij, ne da bi zapustili svojo pisarno ali dom. Seveda ni isto, kot če dejansko vzameš pot po noge, a včasih je dovolj, da se porodi nova ideja. In iz tega novo "potovanje".

Upam, da boste v tokratni številki Akademčka našli kaj "filmskega".

Lepe majske dni vam želim

revija poslovne akademije Finance // številka 14, maj 2012 Urednica in novinarka: Ksenja Tratnik Grafično oblikovanje in postavitev: Lindsey Behrends Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Dalmatinova 2, P.P. 374, 1001 Ljubljana akademija@finance.si telefon (01)30-91-475 faks (01)30-91-485 www.finance-akademija.si 2

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Intervju KAKO OBRANITI CENO TUDI V KRIZI Vita Cajnko Javornik

namesto da znižate cene, prevzemite nase del tveganja, ki bi ga sicer nosil kupec, v intervjuju svetuje strokovnjak za oblikovanje cen hermann Simon, avtor knjige power pricing in več drugih knjig.

q: Kaj naj stori podjetje, ki ima dober

izdelek, vendar ne dosega cene, ki si jo po lastnem mnenju zasluži?

A:

q:

Pogosto omenjate, da nekatera podjetja ne dosegajo cen, ki si jih zaslužijo. Kaj natančno pomeni pojem zaslužena cena? Kako jo izmerite?

A: Zasluženi tržni delež in ceno je res

težko izmeriti. Nekatera podjetja imajo zelo dobre izdelke, porabniki pa njihove kakovosti ne zaznavajo v zadostni meri ali pa jih podjetja na znajo primerno uvrstiti na trg, zaradi česar izdelki na trgu ne uspejo tako, kot bi si zaslužili.

Posebno v tehnoloških podjetjih pogosto mislijo, da se bo izdelek prodajal kar sam od sebe zaradi svojih odličnih lastnosti.

q:

če trg tega ne prepozna?

Kako lahko v krizi ukrepa podjetje, potem ko je že znižalo stroške na minimum, prodaja pa mu močno upada?

V svojih člankih in predavanjih svarite pred nižanjem cen.

A:

A: Najprej, sprijazniti se je treba, da

q: Kako pa veste, da je izdelek dober, To se lahko ugotovi na različne načine, eden je ocena strokovnjakov, drugi je, da ga testirajo uporabniki. In primerjave z drugimi izdelki so zelo pomembne.

Včasih je mogoče dobiti neodvisne teste, ki pokažejo objektivno kakovost.

3

Začne se z videzom in uporabnostjo izdelka. Ena najpomembnejših lastnosti je enostavnost uporabe. Softverski in internetni strokovnjaki radi uporabljajo izraz uporabniška izkušnja.

Uporabnikom gredo na živce kompleksna navodila za uporabo na 200 straneh, polna izrazov, ki jih niti ne razumejo dobro. Ugotoviti moramo skratka, zakaj potrošniki ne dojemajo kakovosti in uporabnosti izdelka. Pred nekaj meseci sem se pogovarjal z nekdanjim glavnim izvršnim direktorjem korejske družbe Samsung Electronics . Leta 2001 so dali na trg digitalni predvajalnik glasbe z enako tehnologijo, kot jo je imel nekaj mesecev pozneje predstavljeni Applov ipod. Kaj je Apple naredil drugače? Prva pomembna stvar je bil odličen dizajn, druga preprostost uporabe, tretja pa sistem kupovanja glasbe, ki jo je prinesel njihov iTunes. Apple je s tem zgradil most med izdelkom in potrebami uporabnikov. Ne smemo pa pozabiti tudi močne blagovne znamke.

www.finance-akademija.si

se povpraševanje v krizi zmanjša. Če ljudje kupujejo 20 ali 30 odstotkov manj kot prej, proti temu ni mogoče kaj dosti storiti. Ljudje ne kupujejo manj zaradi previsokih cen, ampak zaradi strahu

pred negotovostjo v prihodnosti. Lahko pa se podjetje približa potrebi ljudi in podjetij po varnosti. Ena najuspešnejših prodajnih potez je bila Hyundaijeva v Ameriki. Korejski proizvajalec avtomobilov je leta 2009 kupcem ponudil tako imenovani jamstveni program: vsakemu kupcu je zagotovil, da lahko avto vrne, če v letu dni izgubi službo. Njihov tržni delež se je dramatično povečal, zrasla je tudi prodaja v absolutnih številkah.

Program so nadaljevali tudi v letu 2010 in delu leta 2011. V čem je skrivnost?

Ugotovili so, da se ljudje v krizi težko odločijo za nakup zaradi strahu, da ne bodo mogli poravnavati obveznosti, in so del tveganja prevzeli nase. Seveda mora biti podjetje previdno pri prodaji, da ni vrnjenih preveč avtomobilov. Vendar se je izkazalo, da je bil delež vrnjenih avtomobilov majhen, prodaja pa je zelo narasla.

Drugi primer je podjetje Enacon , vodilni svetovni proizvajalec vetrnih turbin.

Kupcem ponuja 12-letne pogodbe za vzdrževanje, v katerih ceno svojih storitev veže na donos, ki ga ustvarjajo vetrni parki ? 87 odstotkov kupcev podpiše take pogodbe. Zakaj? Zato, ker jim ni težko plačati visoko ceno, kadar so donosi visoki, če vedo, da bodo v primeru nizkega donosa lahko plačali nizko ceno. Na tak način je Enacon prevzel del podjetniškega tveganja svojih strank.

Celoten intervju si lahko preberete v majski številki Managerja ali na naslovu http://manager.finance.si/351975.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

q: Kaj pa, kadar izvirnih pristopov ni

ali ne delujejo? Vaš nasvet je, da je bolje zmanjšati prodajo kot znižati cene.

a:

Vsekakor. Dober primer so francoski proizvajalci šampanjca. Po letu 2008, ko se je začela kriza, je povpraševanje po šampanjcu upadlo za 30 odstotkov.

Zato so pustili 30 odstotkov pridelka v vinogradih. Zmanjšali so ponudbo in ohranili stabilne cene. Ravnali so obratno kot podjetja v večini drugih panog, ki so znižala cene, da bi ohranila obseg prodaje. To nikoli ne deluje, vodi samo v cenovne vojne. Porsche ravna enako.

Ko povpraševanje upade, ne znižajo cen, ampak zmanjšajo ponudbo.

q:

Ali ni dogovarjanje med proizvajalci, v tem primeru za znižanje količin, prepovedano?

a: Sklenitev dogovora je prepovedana,

ni pa prepovedano ravnanje. Nobene razlike ni med tem, če vsi znižujejo cene ali pa če vsi znižujejo količine, da bi ohranili stabilne cene. Če podjetja v neki panogi razumejo, kaj se dogaja na trgu, in če niso neumna, bodo zmanjšala količine brez dogovora. Inteligentne panoge tako ustvarjajo dobiček, neumne pa izgube.

q:

Vendar vedno lahko najdemo neumne tekmece ...

a: V resnici so taki skoraj v večini. V

naši lanski globalni študiji cenovne politike je 46 odstotkov od 4000 vprašanih managerjev dejalo, da so v cenovni vojni.

Med japonskimi managerji je bil delež celo 83-odstoten. Japonske družbe so najmanj dobičkonosne na svetu. Očitno med obojim obstaja povezava.

q: Kaj naj torej stori podjetje, če tek-

meci znižajo cene? Kako naj obrani svojo ceno?

a: Če je podjetje finančno močnejše,

lahko poskuša tekmeca premagati.

Lahko pa mu, namesto da se spusti v cenovno vojno na svojem trgu, vrne milo za drago na drugem trgu. Tako je ravnal vodilni nemški ponudnik suhomontažnih stenskih sistemov, ko ga je z nižjimi

cenami napadel britanski konkurent.

Namesto da bi se spustil v vojno z njim na nemškem trgu, kjer bi lahko sam zaradi velikega tržnega deleža veliko izgubil, tekmec pa malo, ga je napadel na njegovem glavnem, britanskem trgu.

In cenovni napad se je potem zelo hitro končal.

q: Ali po vašem mnenju obstaja nekaj,

čemur bi lahko rekli poštena cena?

a:

Koncept poštene cene mi ni všeč.

V tržnem gospodarstvu je kupec pripravljen plačati določeno maksimalno ceno, prodajalec je pripravljen prodati za določeno minimalno ceno, do transakcije pa pride, če se pričakovanji obeh srečata v tem območju. Izjema so seveda posebne okoliščine, ko je potrebna na primer medicinska pomoč ali ko ljudstvo strada. V normalnih razmerah pa koncept poštene cene nima smisla.

q: To vprašanje sem vam postavila

z razlogom. V enem svojih člankov ste namreč med drugim svetovali podjetjem, denimo bankam in zavarovalnicam, naj zvišajo cene tistih storitev, ki se jih kupci ne zavedajo, in na tak način izkoristijo netransparentnost cenovnih sistemov. Ali ni to nepošteno? Se tak pristop izplača na dolgi rok?

a:

To zadeva tudi mene. Danes zjutraj sem imel vročo razpravo s svojim davčnim svetovalcem o njegovih cenah, ki se mi zdijo nepregledne in previsoke.

Potrudil sem se torej spremljati cene in sem dosegel petodstotni popust.

V telekomunikacijskem sektorju, na primer, imajo številni ponudniki zalo različne in zapletene pakete storitev.

Toda najuspešnejši imajo zelo preprosto strukturo, enotno ceno in podobno.

Ljudje imajo to rajši, ker jim je razumljivo, ne marajo kompleksnih struktur. Tako trg sam poskrbi za to. Kupci morajo sami poskrbeti zase in se boriti za boljše cene.

Sam se pogajam celo v trgovinah. Prodajalci so pogosto osupli - toda v tržnem gospodarstvu ni fiksnih cen. Vsaka cena je stvar pogajanja.

Hermann Simon bo uvodni govornik drugega dne 17. Slovenske marketinške konference, ki bo potekala v torek in sredo, 29. in 30. maja, v Portorožu. Naslov njegovega predavanja bo Kako povečati dobiček z oblikovanjem cen. Več informacij najdete na www.smk.si.

ZRAČENJE PRI ZAPRTIH OKNIH

PREZRAČEVALNI SISTEM

MIKrovent

®

Rekuperacija toplote zraka do 87% pri 100% izmenjavi zraka. brezplačna številka

080 12 24

www.mik-ce.si

Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. www.finance-akademija.si

4

KoMu Bo MojCA AvŠIČ PredALA LASKAvI nAZIv KDO BO MARKETINŠKI DIREKTOR LETA? REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

lani je naziv marketinška direktorica leta pripadel Mojci Avšič, direktorici strateškega trženja v Mercatorju, kdo jo bo nasledil letos, pa bo znano v torek, 29. maja. trije kandidati so Eva Aljančič, direktorica trženja v Simobilu, ladeja godina Košir, direktorica trženja in oglasnega trženja v Delu in Matjaž grm , direktor direkcije prodaje in trženja v Adrii Mobil. Desetčlanska komisija je v obrazložitvi, zakaj so med prijavami izbrali omenjene kandidate, zapisala: EVA ALJAnČIČ, dIrEKTorIcA MArKETIngA, sI.MobIL d.d.

Si.mobil je na trgu prepoznan kot izjemno marketinško naravnano podjetje, v katerem je Eva dejavna že desetletje, najprej na področju tržnega komuniciranja, zadnja leta pa kot direktorica marketinga.

Jasna marketinška strategija in sistematičnost marketinškega delovanja je vidna tako na korporativni kot izdelčni ravni, kar se kaže tudi v verodostojnih rezultatih, od povečanja povprečnega prihodka na uporabnika, povečanja celotnih prihodkov in tržnega deleža.

Eva s svojo funkcijo pokriva izjemno široko področje, od produktnega marketinga, tržnega komuniciranja, CRM do celovite prisotnosti na spletu in družbenih omrežjih. Njeno delo zaznamujejo tudi razvoj novih produktov in širjenje ciljnih skupin, predvsem pa trajnostni razvoj in usklajenost blagovne znamke ter strategije podjetja. V preteklih letih je Si.mobil prejemal nagrade na vseh pomembnejših slovenskih festivalih. Eva Aljančič je močno vpeta v marketinški prostor kot predavateljica na marketinških dogodkih in kot članica stanovskih združenj.

5

www.finance-akademija.si

LAdEJA godInA KoŠIr, dIrEKTorIcA MArKETIngA In ogLAsnEgA TržEnJA, dELo, d.d.

Ladeja je dolga leta izjemno dejavna v marketinški stroki in po njenem prihodu na Delo je zelo vidna

sprememba v novi organizacijski strukturi, ko marketinški oddelek ni več razumljen le kot komunikacijska podpora, temveč nova organizacija marketing vključuje kot novo integrativno trženjsko enoto. V negotovih lastniških razmerjih in v okolju, ki tisku ni naklonjeno, je večanje tržnega deleža Dela in Slovenskih novic v zadnjem letu, pridobivanje novih naročnikov in povečanje dosega spletnih portalov še toliko bolj opazno. Z vključitvijo marketinške filozofije v korporativno strateško razmišljanje, načrtovanje in delovanje je Ladeji uspelo razširiti marketinško filozofijo tudi znotraj podjetja.

V Delu pokriva zelo široko področje, saj poleg klasičnih marketinških funkcij (trne raziskave, razvoj novih produktov, upravljanje z blagovnimi znamkami, komuniciranje, odnosi z javnostmi, sponzorstva ...) skrbi tudi za trženje naklad in oglasno trženje. Ladeja kot predavateljica prenaša znanja na mlade generacije, je članica mnogih žirij, predavateljica na strokovnih dogodkih, mentorica in članica vodilnih organov v stanovskih združenjih. Je prejemnica številnih nagrad.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

MATJAž grM, dIrEKTor dIrEKcIJE prodAJE In TržEnJA, AdrIA MobIL d.o.o.

Matjaž je del ožjega vostva in pokriva široko področje - marketing in prodajo. S svojim prihodom je vzpodbudil organizacijske spremembe v podjetju ter prispeval k vpetosti trženjske strategije kot pomembnega integrativnega dela korporativne strategije. Za podjetje Adria Mobil je značilna široka regijska prisotnost, kjer ima vodilni tržni položaj tako na slovenskem kot evropskem trgu. Matjaž je tako odgovoren za kar 30 trgov. Izstopajoča mednarodna vpetost podjetja zahteva od Matjaža iskanje

o g L A S n o

inovativnih rešitev, ki se kažejo tudi v prenovljenem in razširjenem marketinškem spletu, večanju prepoznavnosti blagovne znamke ter zavidljivih poslovnih rezultatih. Podjetje Adria Mobil je tudi po zaslugi Matjaževih dosežkov prejemnik številnih nagrad za inovativne izdelke, najbolj izstopa nemško priznanje panožne revije ReiseMobil International (nagrada KonigKunde), ki kaže na uspešno kombinacijo odličnega izdelka in dobro zasnovane marketinške strategije. Matjaž s svojim zgledom in motivacijo spodbuja zaposlene na vseh ravneh podjetja k marketinškemu razmišljanju ter na ta način tudi spodbuja pravo mednarodno trženje.

S P o r o Č I L o

NA TEK S TEKAŠKIMI COPATI ALI BOSI? V zadnjih dveh letih vse pogosteje naletimo na nasvete, da so tekaški copati nepotrebni. Da smo ljudje davno v preteklosti tekli bosi in da naj bi bila tekaška obutev zato nepotrebna.

Tudi sam sem že tekel bos okoli Blejskega jezera. Vendar tega nisem naredil zato, ker bi verjel, da je bolje. Ne, bos sem tekel preprosto zato, ker nisem imel druge izbire. Tekaške copate sem namreč pozabil doma. Mislim pa, da bi tudi človek davno nazaj, če bi imel možnost, zagotovo obul tekaške copate.

Tekaški copati nam omogočajo, da lahko tečemo po različnih podlagah, nam nudijo dodatno blaženje in zaščito pri dotikanju s tlemi, izboljšajo stabilnost gležnja, omogočajo dodatno blaženje dotika s tlemi. Z okrepljenim srednjim delom podplata zmanjšajo prekomerno natezanje stopalnega vezivnega tkiva, pozimi nas ščitijo pred mrazom in mokroto, poleti pa pred pekočim asfaltom. Edina slaba stran tekaških copat je, da nam odvzamejo nekaj občutka za bolj pravilno - bolj elastično stopanje na tla. Zaradi tega velika večina rekreativnih tekačev brez občutka razteguje korak in udarja na peto. Posledice takšnega teka se kažejo v večjih zaviralnih silah, obremenitvah kolena in kolčnega sklepa. Takšno, manj zaželjeno, stopanje na tla žal prikazujejo številni izdelovalci tekaške obutve v dvojem oglaševalskem gradivu.

Kot da hočejo poudariti, da so tekaški copati tako napredni, da je udarjanje na peto z njihovo obutvijo čisto v redu. Ko na tekaških tečajih pred ogledom posnetkov teka, udeležence vprašam, kako oni stopajo na tla, jih večina meni, da ne udarja na peto. Večina od njih se žal moti. Če poskusimo teči bosi, hitro začutimo, kako je stopanje na tla na srednji zunanji del stopala veliko bolj prijetno, kot pa če stopamo izrazito najprej na peto. Zato se je, če hočemo izpopolniti svojo tehniko teka, včasih dobro tudi sezuti. Ko tečemo bosi, bolje začutimo, kako stopamo na tla in kako je stopanje na srednji zunanji del stopala bolj elastično kot če najprej stopamo na peto. Ob stopanju na srednji del stopala tudi začutimo, da morajo mišice meč pri teku sodelovati bolj dejavno.

Osebno copat za bosonogi tek ne bi svetoval za običajne teke. Naj nam pa bo ta tek zgled pravilnega teka.

Urban Praprotnik

Tekaški trener INTERSPORT

o g L A S n o

S P o r o Č I L o

www.finance-akademija.si

6

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

o g L A S n o

S P o r o Č I L o

Napredno oglaševanje doseže kupce kjerkoli

ZUNANJI DIGITALNI ZASLONI

Kjer morda ne ujamemo vas, zagotovo ujamemo vaše kupce. V trgovskih centrih. Na avtobusih ljubljanskega potniškega prometa. Na železniških postajah. Z naprednimi oglasi na zunanjih digitalnih zaslonih.

Gibljiva slika, mobilne nagradne igre in kuponi, preskok na spletno ali Facebook stran – to so glavne značilnosti zunanjih digitalnih zaslonov, ki izzovejo takojšen odziv potencialnih kupcev.

Oglaševalci se zato vse večkrat odločajo, da svoje oglasne kampanje vodijo na integriran način na digitalnih medijih, katerih pomemben del so tudi zunanji zasloni.

Rok Šterbenc, ki v družbi TSmedia skrbi za trženje oglasnega prostora na zunanjih digitalnih zaslonih, daje poseben poudarek geolokacijskemu proženju oglasa na avtobusih LPP: »To pomeni, da oglaševalec zakupi določeno točko, kjer se prikaže njegov oglas, ko se avtobus pripelje v radij npr. 300 m od izbrane točke (njegove poslovalnice, muzeja, kinodvorane in podobno), in potnike v avtobusu povabi v trgovino k nakupu določenega izdelka ali obisku nekega dogodka. Še posebno v času posebnih ponudb in razprodaj, ali izpostavitvi premierne uprizoritve nekega dogodka je posredovanje oglasa na točno določeni lokaciji in ob točno določenem času lahko učinkovito sredstvo tržnega komuniciranja.«

Mreža v trgovskih centrih

TSmedia je edini ponudnik oglaševanja na digitalnih zaslonih v trgovskih centrih po celotni Sloveniji: Mercator, Tuš, Spar oz. Interspar, City park, BTC City. Velika svetilnost zaslonov omogoča njihovo izredno opaženost in to ravno v trenutku, ko je kupec pred zadnjim korakom v svojem nakupnem procesu. Celotna mreža obsega 88 digitalnih zaslonov. Na zaslonu se kupcu posreduje kratko, jedrnato informacijo o trenutnem oglaševanem izdelku. Oglasi so običajno dolgi 5 ali 10 sekund.

Mreža avtobusnega mestnega prometa

Mreža pokriva notranjost mestnih avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa, ki s 444 zasloni na 124 avtobusih dosega več kot 186.000 posameznikov. Povprečni posameznik je oglasnemu sporočilu, ki se odvija na digitalnem zaslonu, izpostavljen 16-krat na mesec. Demografska struktura potnikov je z oglaševalskega vidika še posebej zanimiva: 39% je zaposlenih, 23% je študentov in dijakov. Vsebino na zaslonih redno spremlja kar 84% potnikov - t.i. »ujeto občinstvo« si čas vožnje krajša z ogledom vsebin na zaslonu.

Potniki zaslone pogosto jemljejo kot svoj medij – s sporočili dopolnjujejo njegovo uredniško vsebino, sodelujejo v anketah in nagradnih vprašanjih. Oglaševalec lahko izkoristi prednosti napredenega nosilca medija in potnike pritegne s kreativnim oglasom in njegovo neposredno povezavo na potrošniške vzvode, kot so npr. nagradne igre, ali pa digitalni kuponi, ki jih potniki s prejemom na svoj mobilni telefon izkoristijo za ugodnejši nakup.

Zagotovite si brezmejne možnosti sodobnega oglaševanja v največji mreži digitalnih zaslonov v regiji: v trgovskih centrih, na avtobusih LPP, na železniških postajah. Za svojega partnerja izberite TSmedio. Oglejte si najnovejšo ponudbo na naši spletni strani tsmedia.si, pišite na oglasevanje@tsmedia.si, ali pokličite na 041 869 543

7

www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

o g L A S n o

S P o r o Č I L o

DIETA Z NIZKIM VNOSOM KALORIJ - NAJBOLJŠA LCD - NE KOT TELEVIZIJA Kakšen bo padec telesne teže v časovni enoti je odvisno predvsem od posameznikove konstitucije, metabolne ter telesne aktivnosti. Cilj ki ga želimo doseči za zdravo hujšanje je povprečna tedenska izguba med 0,5 do 1kg. (8) Prednosti LCD so predvsem hitra začetna izguba telesne teže, jedilniki vsebujejo vsa potrebna makro in mikrohranila, hrkati zniža tveganje za nastanek srčno-žilnih ter sladkorne bolezni, dolgoletno uživanje naj bi celo podaljšalo življenje. (9)

Debelost in prekomerna telesne teža sta v zadnjih treh desetletjih dosegle razsežnosti epidemije. V ZDA je predebelih več kot tretjina prebivalstva (1), v evropi nekaj manj (2).

Zakaj natančno posamezniki so oz. postanejo debeli, ne vemo. (3) Problem je multidimenzionalen in verjetno gre za kombinacijo genetskih, evolucijskih, fizioloških, psiholoških, vedenjskih, okoljskih in morebiti tudi infekcijskih dejavnikov.

Način prehranjevanja oz. dieta predstavlja le en del zapletene sestavljanke, ki pa je ne glede na ostale dejavnike izredno pomemben. Kakorkoli obrnemo, izguba telesne teže je pogojena z negativno energijska bilanco in je najpomembnejši dejavnik, ki dejansko vpliva na količino in hitrost izgube telesne teže (4). Negativno bilanco dosežemo bodisi z zmanjšanjem vnosa energije, bodisi s povečevanjem porabe le-te preko telesne vadbe ali kombinacije obojega. Logično lahko sklepamo, da je najučinkovitejša slednja.

V poplavi diet, ki od nas zahtevajo takšne in drugačne prijeme, je dejstvo, da katerakoli

dieta, ki ustvarja “minus” učinkuje ne glede katera makrohranila (op. a. med makrohranila spadajo beljakovine, ogljikovi hidrati ter maščobe) in katero kombinacijo le te-teh dieta forsira (5). Še vedno je klasična nizko kalorična dieta (ang. low-calorie diet; LCD), ki ponavadi zajema uravnotežen vnos polnovredne hrane v skupni energijski vrednosti med 1.200 in 1.500 kcal na dan, najpopularnejši način zniževanja telesne teže. Uspešno jo uporabljamo že več kot 50 let.

Uspeh diete je predvsem odvisen od volje in motiva posameznika, da se prehranskega režima držijo in pri njem vztrajajo. Danes so na trgu na voljo predpripravljeni delni ali popolni nadomestki obrokov, ki dokazano povišajo dolgoročno uspešnost diete (7).

Problem predstavlja pomanjkanje znanja in izkušenj pri merjenju kalorij ter pripravi oborkov. Iz tega razloga so takšni pripravki, kot je Wellneo Chef Slim primerni, predvsem pa za tiste, ki se prvič srečujejo z težavami povezanimi z izgubo kilogramov pa tudi za tiste, ki so že ničkolikokrat sami (neuspešno) poskusili.

Dr. Dušan Colarić

Gre za klasično energijsko “računovodstvo”, kjer se hrano za celoten dan, porazdeli v več manjših, skrbno odmerjenih in pripravljenih obrokov, ki skupno ne presežejo 1.500 kcal.

Energijska omejitev je zadostna, da povprečnemu človeku zagotavlja negativno energijsko bilanco, ki vodi v izgubo telesne teže hkrati pa zagotavlja dovolj maneverskega prostora za vnos vseh potrebnih makro in mikrohranil.

Reference: 1. Centre for disease control and prevention, 2012. Obesity fact.[online]Dostopno na: http://www.cdc.gov/obesity/data/adult.html [Dostopano 13 maja 2012].

2. Berghöfer A et al. Obesity prevalence from a European perspective: a systematic review. BMC Public Health, Jun 2008;8:200.

3. Newbold RR et al. Developmental exposure to endocrine disruptiors and the obesity epidemic. Reprod Toxivol 23:290-296, 2007.

4. Seagle HM et al. Position of the American Dietetic Association: weight management. J Am Diet Assoc 109:330-346, 2009.

5. Sacks Fm et al. Comparison of weight-loss diets with different compositions of fat, protein, and carbohydrates. N Eng J Med 360:859-873, 2009.

6. Heymsfield SB et al. Why do obese patients not lose more weight when treated with low-calorie diets? A mechanistic perspective. Am J Clin Nutr 85:346-345, 2007.

7. Heska S et al. Weight Loss With Self-help Compared With a Structured Commercial Program A Randomized Trial. JAMA 289(14):1792-1798, 2003.

8. Mayo Clinic, 2010. Weight loss: 6 strategies for success. [online]Dostopno na: http://www.mayoclinic.com/health/weight-loss/HQ01625 [Dostopano 13 maja 2012].

9. Speakman JR, Hambly C. Starving for life: what animal studies can and cannot tell us about the use of caloric restriction to prolong human lifespan. J Nutr 137:1078-1086, 2007.

www.finance-akademija.si

8

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

nAjPoMeMBnejŠI je PreMIK v gLAvAH Ksenja Tratnik

PRESTAVLJAMO PROJEKTE, KI SO SI PRIBOJEVALI LETOŠNJE NAGRADE ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST: OSNOVNO ŠOLO BREZOVICA, MENERGO IN MERCATOR.

energetSKo uČInKovIt ProjeKt 2011: oŠ BreZovICA STARA ŠOLA ŽIVI V NOVI PREOBLEKI

v primerjavi s starim objektom se je poraba energije za ogrevanje zmanjšala za kar 84 odstotkov

6,5

-krat manj energije za ogrevanje potrebuje OŠ Brezovica bo prenovi prizidka.

Prostor vzgaja ljudi in otroci, ki so v tej šoli, so se že spremenili, pravi arhitekt Slavko Gabrovšek iz biroja Sonet , ki se je podpisal pod načrt gradnje prizidka OŠ Brezovica. »Ponosni so na to, kar smo naredili.« Glavno sporočilo zgodbe je, da je nastal objekt, ki uporablja materiale iz starega objekta, in da stara stavba živi v novi preobleki.

To pomembno sporočilo so učitelji prenesli tudi otrokom. »Arhitektura ni graditeljstvo, poleg volumna prinaša tudi kulturno sporočilo - in to je odločilno,« poudarja Gabrovšek. »Arhitekti ne delamo nizkoenergijskih hiš, ampak arhitekturo,« dodaja.

ArhITEKTurA JE uMETnosT urEsnIČLJIVEgA

Nizkoenergijskost je samo lastnost sodobne dobre arhitekture, pojasnjuje filozofijo svojega delovanja in poudarja, da je arhitektura umetnost uresničljivega. Priznava pa, da so pri projektu OŠ

9

www.finance-akademija.si

»Šola je nastala s skrbnim odnosom do tega, kar je bilo prej tam. To je - poleg tega, da je nastala kot nizkoenergijska stavba - najpomembneje,« pravi arhitekt Slavko Gabrovšek (prvi z leve). Na fotografiji še župan občine Brezovica Metod Ropret in Vladimir Hanžekovič.

Brezovica nekatere rešitve samo izpeljali, brez vnaprejšnjega širokega pojasnjevanja. »Če bi takrat razlagal županu, kaj počnemo, z zamislimi ne bi uspeli, saj ne bi dobili zelene luči,« je prepričan.

PRVA SKORAJ BREZENERGIJSKA REVIJA JAVNAPOSLOVNE STAVBA PRI NAS AKADEMIJE

Gradnja prizidka je primer dobre prakse, po kateri se kaže zgledovati. Na južni strani ima prezračevano fasado iz kompozitnih plošč, pod oknom vsake učilnice pa je toplozračni sprejemnik sončne energije, ki zagotavlja dovod toplega zraka v stavbo in zmanjšuje potrebe po ogrevanju. Na južnem delu stavbe bodo nameščena zunanja toplotnoizolacijska senčila, ki preprečujejo pregrevanje. Skupna prezračevalna naprava ima vgrajeno napravo za vračanje toplote odpadnega zraka. Z izvedbo prezračevanja, izrabo deževnice za splakovanje sanitarij in izrabo materialov, ki so nastali pri rušenju starega objekta, je nastala stavba, ki zdaj porabi 6,5-krat manj energije za ogrevanje, je racionalna za lastnika in uporabnikom ponuja ugodje, ki si ga zaslužijo, še pravi Gabrovšek.

prenovo šole so leta 2007 zasnovali kot nizkoenergijski objekt v pasivni tehnologiji. dve tretjini starega objekta so porušili, večino starih materialov pa vgradili v nov objekt. Šola je zasnovana tako, da ne vsebuje nobenih štrlečih delov, nobenih pritiklin, vsi dodatni objekti so zasnovani kot pritikline brez povezave z matičnim objektom. Toplotni ovoj stavbe je odlično toplotno izoliran, izveden je neprepustno za zrak, z okni, toplotnoizolacijskimi senčili in drugimi ukrepi.

boJ zA prEžIVETJE

Zdajšnje gospodarske razmere so za arhitekte zahtevne: naložb je malo, konkurenca velika. V biroju se v tem obdobju največ ukvarjajo z zasebnimi hišami.

Prepričan je, da ima prav arhitekt največjo nalogo, saj človeku določi glavne razmere za življenje: »Pri čisto preprosti stanovanjski hiši je naloga največja - narediš oder in sceno za življenje družine.« Ukvarjajo se tudi s projektom centra za vnovično uporabo. Tudi tu želi Gabrovšek uporabiti načelo, ki ga je preizkusil pri nagrajenem projektu - prizadeva si, da bi bil center dejansko recikliran objekt, torej da bi bila novogradnja v resnici narejena iz starih materialov.

www.banka-celje.si

ProjeKt uPorABe oBnovLjIvIH vIrov energIje (ove): MenergA NAJVEČJA TEŽAVA JE NEZAUPANJE INVESTITORJEV objekt v pesnici je plod dela slovenskih strokovnjakov in izkušenj, nagrade prejema tudi v tujini

64

odstotkov: Za toliko so zmanjšali porabo energije za ogrevanje in prezračevanje v primerjavi s klasičnim sistemom.

Pri projektiranju je treba na rešitev pogledati z vseh zornih kotov in tako rešiti energetsko-projektantska vprašanja ter predvideti priložnosti za izrabo in vnovično uporabo energije, ki je že v stavbi. Tako lahko na kratko strnemo glavne točke za uspešen projekt obnovljivih virov energije (OVE).

Z največjim izzivom smo se srečali že na začetku projekta, ko je bilo treba prepričati investitorja, pravi Danijel Muršič, ki je poleg Aleša Gašpariča najbolj pripomogel k uspešni izvedbi projekta Večnamenski objekt AB v Pesnici. Komisija ga je ocenila kot najboljši projekt rabe obnovljivih virov energije. »Do-

»Stavba je organska celota, zato je pomembno optimizirati uvedbo obnovljivih virov energije ob minimalni porabi objekta,« meni Danijel Muršič (desno) iz Menerge. Na fotografiji ob Alešu Gašpariču.

www.finance-akademija.si

10

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

kazali smo, da je vrednost naložbe v energetsko učinkovito gradnjo s pravo optimizacijo tako rekoč enaka vrednosti naložbe v klasično, energetsko neučinkovito gradnjo,« je ob prejemu nagrade dejal Gašparič. »Naše rešitve niso klasične, ampak povsem prirejene posamezni stavbi, saj lahko le tako dosežemo njen energetski optimum,« Muršič pojasni temeljno usmeritev podjetja Menerga . In ker je »zelenih« stavb malo, so si morali pridobiti zaupanje investitorja.

InVEsTITorJI bI nAMEsTILI KAr VsE

Muršič opozarja, da so investitorji pogosto zmedeni in bi radi namestili vse, »a smiselno je namestiti le tisto, kar je res potrebno in od česar imajo lahko korist«. Večina investitorjev se ujame v past in začne nemudoma razmišljati o uporabi OVE, namesto da bi najprej pomislili, kako v osnovi porabiti manj in kako več porabljene energije spet vrniti v stavbo, pojasni Muršič.

poTrEbnA JE VELIKA sLIKA

V zadnjih letih je na področju OVE prava poplava novih smernic. Kot pravi Muršič, je zdaj v ospredju fotovoltaika, pred leti je bila lesna biomasa. Po njegovih izkušnjah lahko nastanejo težave, ko zaradi prevladujoče usmeritve investitorji ne vidijo »velike slike - ta pa je najpomembnejša. Analiza lahko pokaže,

da objekt ne potrebuje neke dodatne tehnologije in bi z njo le po nepotrebnem višali stroške naložbe.« Muršič poudarja, da je sicer pomembno vgraditi tehnologijo, ki omogoča trajnostni razvoj, toda trajnostno je treba ravnati še pred tem in zastaviti energetsko najbolj racionalen koncept.

Kot primer navaja kotlovnico v nagrajenem objektu. Primerljiv objekt bi imel kotlovnico priključne moči 450 kilovatov, a jim jo je že ob izdelavi projektne dokumentacije uspelo zmanjšati na 180 kilovatov.

nAgrAdILA JIh JE TudI Eu

Poleg dobro zastavljenega energetskega koncepta so zato opravili še vrsto naložbenih analiz, simulacijo stroškov delovanja, izračunali čas povračila naložbe, naredili izračun stroškov življenjskega cikla stavbe in drugo. Vse te analize so pripomogle, da je investitor projekt odobril. »Rešitev je plod dela slovenskih strokovnjakov in izkušenj, ki so si jih v letih delovanja nabrali v regiji Adriatic,« pravi Muršič. Za enak objekt so lani dobili tudi nagrado evropske komisije greenbuilding, ki jih uvršča v sam vrh pionirskih snovalcev energetske učinkovitosti Evrope. Nagrade so, pravi Muršič, pomembne, vendar pa je največja nagrada zadovoljstvo investitorja, ki je navdušen nad majhno porabo stavbe in visokim standardom udobja.

NIZKOENERGIJSKI VEČNAMENSKI OBJEKT AB

Večnamenski objekt Ab v pesnici pri Mariboru ima skoraj 5.800 kvadratnih metrov in je zgrajen kot nizkoenergijski objekt. ogrevajo in hladijo ga z geosondami in toplotno črpalko z grelnim številom 4,8 in hladilnim številom 4,4. s sodobnim konceptom so v primerjavi s klasičnimi sistemi zmanjšali porabo energije za ogrevanje in prezračevanje za 64 odstotkov, izpuste ogljikovega dioksida pa za okoli 74 ton na leto. glede na klasične sisteme so stroške za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje znižali več kot za polovico. celoten energetski sistem je stal približno 200 evrov na kvadratni meter, od tega geosonde okoli 40 evrov na kvadratni meter.

energetSKo uČInKovIto Podjetje 2011: PS MerCAtor ŠTEVILKE SO NEMUDOMA PREPRIČALE UPRAVO

Do zmanjšanja porabe energije tudi z večjo ozaveščenostjo in informiranostjo zaposlenih

»Preden se odločimo za izvedbo projekta za povečanje energetske učinkovitosti, preverimo njegovo ekonomsko upravičenost,« pojasnjuje Jure Dolinar iz Mercatorja (na sredini). Levo Marko Umberger, desno Gregor Lukan.

11

www.finance-akademija.si

Delež stroškov za energijo v celotnih odhodkih našega največjega trgovca je okoli 1,5-odstoten, kar pomeni skoraj 24 milijonov evrov na leto. To Mercator uvršča (zlasti po porabi elektrike) med največje porabnike v Sloveniji. Energetska služba, vzpostavljena leta 2008, je z natančnimi analizami upravo hitro prepričala z načrtom energetske učinkovitosti. »Pred uvedbo vsakega ukrepa izdelamo podrobno energetsko-ekonomsko analizo, tako da po potrditvi projektov ni večjih težav,« pove Jure Dolinar, vodja energetske službe v Mercatorju. Doda, da redno spremljajo smernice v tujini ter se zanašajo na znanje in izkušnje, ki so jih pridobili pri uvajanju energetsko učinkovitih rešitev v svojih objektih.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

VELIK POUDAREK IZOBRAŽEVANJU ZAPOSLENIH

Energetske prenove podjetja so se dejavno lotili pred štirimi leti, prvi korak na poti energetske učinkovitosti pa je pomenila vzpostavitev energetske službe. Ta je prek izvršnega področja naložb in vzdrževanja vključena v menedžersko sestavo podjetja. Med letoma 2009 in 2011 so za povečanje energetske učinkovitosti namenili okoli 2,4 milijona evrov in na leto prihranili približno 12,4 gigavatne ure. Veliko pozornost so namenili tudi izobraževanju vseh zaposlenih o pomenu in načinih učinkovite rabe energije. V dveh letih so stroške za nakup energije znižali za več kot milijon evrov na leto, izpuste ogljikovega dioksida pa za 4.200 ton na leto.

Čim manjša naložba in takojšnji prihranek sta odločilna argumenta

N A K U P OVA N J E

BTC CIT Y – MESTO NESKONČNE IZBIRE IN DOŽIVETIJ PREŽIVITE KAKOVOSTEN ČAS NAKUPOV, ZABAVE IN ŠPORTA TO JE MOJE MESTO!

Ker največ energije porabi hladilna tehnika v trgovinah, so se odločili vzpostaviti centralni nadzor nad njenim delovanjem in optimizirati njeno delovanje ter tako dodatno zmanjšati rabo energije. »Za vse projekte, ki jih uresničimo na področju učinkovite rabe energije, še pred namestitvijo preverimo ekonomsko donosnost,« pojasni vodja energetske službe.

Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj.

Vedno preverijo ekonomsko donosnost BTC_korpo_oglas_118x95.indd projektov Še letos nameravajo vgraditi štiri naprave za soproizvodnjo v štiri trgovske objekte, vzpostaviti centralni nadzor nad delovanjem hladilne tehnike v izbranih trgovskih objektih ter vlagati v energetsko učinkovite tehnologije in sisteme pri novogradnjah. »Za vgradnjo soproizvodnih naprav smo se odločili zaradi stroškovne učinkovitosti in zato, da bi dosegli svoje zaveze na področju alternativnih virov energije,« pojasni Dolinar.

Z A B AVA

REKREACIJA

WWW.BTC-CIT Y.COM

1

4/12/12 3:22 PM

Ustvari si unikatno majico & sodeluj v nagradnem natečaju!

Nori na Poli

Če predlagani projekti z minimalno naložbo dosežejo velike in takojšnje prihranke, vodstva podjetja ni težko prepričati o smiselnosti uvajanja nadaljnjih aktivnosti na področju učinkovite rabe energije. Vodstvo je treba opozoriti, da so naložbe pravzaprav enake doseženim prihrankom, Dolinar svetuje podjetjem, ki šele stopajo na pot energetske učinkovitosti. Leta 2009 so se tako lotili tudi projekta optimizacije poslovanja skupine, s katerim želijo med drugim zmanjšati porabo elektrike in goriv za ogrevanje. To so uresničili z večjo ozaveščenostjo in informiranostjo zaposlenih, ciljnim spremljanjem rabe energije in izvedbo varčevalnih ukrepov, tekočim vzdrževanjem in majhnimi naložbami. Pomembno vlogo v podjetju ima tudi leta 2010 ustanovljen svet za trajnostni razvoj, ki usmerja aktivnosti na področju energetike in gradnje objektov.

Pogoji sodelovanja na www.poli.si.

0 200 ajic m

noro kul

www.finance-akademija.si

12

PredoLIMPIjSKI LONDON JE V NIZKEM ŠTARTU: IGRE SO PRED VRATI vrveŽ REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Ksenja Tratnik

Rekorder med prireditelji: London je edino mesto doslej, ki je olimpijske igre gostilo trikrat, leta 1908, 1948 in 2012. London je v tekmi za organizacijo iger premagal Madrid, Moskvo, New York in Pariz.

britanska prestolnica bo na največjem športnem spektaklu gostila več 10.500 športnikov in milijon gledalcev. britanci ruvajo, podirajo, sadijo, gradijo in še kaj, skratka pripravljajo mesto za največji športni spektakel, ki bo napolnil tudi državno blagajno. vsaj taki so načrti.

N

a zemljevidu svetovnega športa bo britanska prestolnica najbolj žarela med 27. julijem in 12. avgustom, ko bo potekale poletne olimpijske igre, in med 29. avgustom in 9. septembrom, ko bodo sledile paraolimpijske igre. V 26 športih oziroma 39 disciplinah se bo za odličja potegovalo več kot 10.500 športnikov, med njimi tudi več kot 100 slovenskih.

Na paraolimpijskih igrah bo v 20 športih na 21 prizoriščih tekmovalo okoli 4.200 športnikov. Oči slovenske javnosti bodo najbolj uprte v Primoža Kozmusa, ki bo v metu kladiva branil olimpijski naslov iz Pekinga, in kajakaša Petra Kauzerja.

IgrE bo odprL JAMEs bond London bo v času iger obiskalo več kot milijon turistov, v živo pa si bo športne boje vsak dan ogledalo 500.000 gledalcev. Za 6,6 milijona vstopnic sta se potegovala skoraj dva milijona športnih navdušencev, moški finale na 100 me-

13

www.finance-akademija.si

trov kot najbolj zaželeno disciplino pa si je želelo ogledati več kot milijon ljudi.

Najdražje vstopnice so stale 2.420 evrov za najboljše sedeže na otvoritveni slovesnosti, najcenejše (takih je skupno četrtina) pa 24 evrov. Igre si bo po napovedih skupno prek različnih medijev ogledalo 4 milijarde gledalcev po vsem svetu, samo otvoritveno slovesnost, na kateri bosta med številnimi nastopajočimi sodelovala tudi britanska

kraljica Elizabeta II. in njen mož, princ Filip, pa verjetno še več. Igre bo spektakularno kot James Bond odprl igralec Daniel Craig, vajeti slovesnosti pa bo imel v rokah režiser Revnega milijonarja Danny Boyle.

noVI oLIMpIJsKI sTAdIon IMA 80.000 sEdIŠČ Letošnje igre bodo potekale na 34 prizoriščih, mešanici že obstoječih, ko Spominki, spominki, spominki večina je seveda narejenih na Kitajskem.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

sta Wimbledon in Hyde Park, in novozgrajenih objektov, med katerimi je tudi nov olimpijski stadion, ki leži na Marshgate Lane. Olimpijski stadion, pod katerega se je podpisal arhitekt Populous, je štiri leta gradilo več tisoč delavcev, z 80.000 sedišči pa je tretji največji stadion v Veliki Britaniji za Wembleyjem in Twickenhamom. Štiri mesece pred začetkom iger potekajo na prizoriščih še zaključna dela, ki so intenzivno potekala od leta 2008, ko so začeli z gradnjo 200 hektarjev velikega olimpijskega parka v industrijskem Stratfordu, ki predstavlja srčiko olimpijskega dogajanja. Organizatorji so dobro izkoristili tudi že prej obstoječo infrastrukturo, ki pred igrami dobiva olepšano podobo.

OLIMPIJSKA STATISTIKA • 1 milijon turistov se bo »zgrnil« v London v času olimpijskih iger.

• 6,6 milijona vstopnic je bilo naprodaj v prosti prodaji.

• 9.000 novih stanovanj bo na voljo po koncu iger.

Največjo preobrazbo je zaradi iger sicer doživel vzhodni London (East London), kjer bo samo v eni od petih stanovanjskih sosesk, v katere bo po koncu iger preoblikovan olimpijski park, na voljo 800 novih stanovanj. Skupno so sicer za namen iger zgradili 9.000 novih stanovanj.

• 23.500 varnostnikov bo skrbelo za varnost športnikov in gledalcev.

Britanci upajo na milijardni zaslužek Organizacija takšnega dogodka, sploh v zdajšnjih gospodarskih časih, nikakor ni mačji kašelj, a Britanci upajo, da se jim bodo večletna prizadevanja bogato povrnila. Po nekaterih napovedih naj bi bila londonska blagajna do leta 2015 zaradi olimpijskih iger bogatejša za 60 milijard evrov. Organizacija olimpijskih iger bo po načrtih organizacijskega odbora sicer stala 11,07 milijarde evrov, a naj bi se po nekaterih izračunih ta znesek najverjetneje še zvišal za okoli 2,5 milijarde evrov, kar že povzroča živčne polemike med Britanci. Zaposlitev je samo pri gradnji olimpijskega parka dobilo okoli 5.000 gradbenih delavcev, v olimpijskem parku bo začasno delo dobilo več kot 12.000 ljudi, skupaj s prostovoljci pa bo za brezhiben potek skrbelo okoli 100.000 ljudi.

Olimpijski odštevalnik na Trafalgar Squareu.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

www.finance-akademija.si

14

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

London Eye bo ena najbolj obleganih turističnih znamenitosti.

umetniški talent Britancev. "Vstopite na postaji Miguel Indurain, zamenjajte linijo na Nadii Comaneci in se potem peljite do Michaela Jordana." To ni slaba šala, ampak zemljevid londonske podzemne železnice, ki bo deloval v času iger. Olimpijski duh bo namreč močno vel tudi tam: 361 postaj bo v času iger nosilo imena velikanov svetovnega športa.

oLIMpIJsKI pArK bodo po Koncu rAzVozILI po VsEJ držAVI V skladu s trajnostnim razvojem bodo po koncu štiri dvorane razstavili in jih razvozili na različne konce države, med njimi tudi bazene in igrišča, uporabljene rekvizite, od žog do loparjev, pa bodo podarili v dobrodelne namene.

nAMEsTo WILLIAMA In KATE zdAJ WEnLocK In MAndEVILL V trgovinah s spominki, ki so se lani "utapljale" v motivih princa Williama in princese Katharine, zdaj mladoporočenca že počasi izrinja na desetine izdelkov z olimpijskimi motivi. Pri napovedih o zaslužku ni lažne skromnosti: vsi upajo na množičen obisk turistov. "Upam na odličen zaslužek, saj bo v mestu veliko ljudi.

Lanska poroka in letošnja 60. obletnica kraljice Elizabete na prestolu sta

nam šli zelo na roko, olimpijske igre pa bodo le še pika na i," je v eni od trgovin na glavni nakupovalni ulici Oxford Street dejal njen lastnik. Na prodajnih policah bodo na voljo številni spominki s podobama uradnih maskot letošnjih iger, Wenlockom in Mandevillom.

Slogan letošnjih iger je Živimo kot eno. oI TudI nA nEbu In pod zEMLJo V čast olimpijskih iger bo del svoje flote z novo podobo opremila tudi letalska družba British Airways, ki je lani v ta namen organizirala natečaj za motive, s katerim je želela promovirati

London je že v predolimpijskem obdobju poskrbel za pestro kulturno dogajanje: razstava Davida Hockneyja v Royal Academy je bila med najbolje obiskanimi letos.

15

www.finance-akademija.si

zdrAV duh V zdrAVEM TELEsu. In duŠI! Čeprav bodo oči turistov usmerjene predvsem v šport, pa ob tem, kakor pritiče svetovni metropoli, pripravljajo tudi širok nabor različnih kulturnih dejavnosti. Avgusta in septembra bo v celotni Veliki Britaniji, ne le prestolnici, potekal festival športa in kulture. V času iger bodo na londonskem West Endu, ki slovi po svojih gledaliških predstavah, na voljo številne cenejše vstopnice. V galeriji Tate Modern bo med aprilom in septembrom na ogled okoli 70 del znamenitega Damiena Hirsta, gre za prvo pregledno razstavo njegovega dela, ki je že pred odprtjem dvigala veliko prahu.

Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji Leonarda da Vincija, njegove anatomske risbe bodo razstavljene v Buckinghamski palači, do julija pa si lahko v galeriji Tate Britain ogledate, kako je na britansko umetnost vplival Picasso.

Živahnega dogajanja ob igrah se veselijo tudi ulični umetniki, ki upajo na dober zaslužek.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

100 95 75

25 5 0

og1 2. november 2011 15:22:41

w w w. l e n c i a . s i

www.finance-akademija.si

16

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Prek videokonference je sodeloval tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je med drugim dejal, da želijo na ministrstvu sčasoma ustanoviti tako imenovan holding slovenskih naložb, ki bo imel enega upravljavca namesto dosedanjih petih, bodo pa znotraj tega holdinga naložbe razdeljene na manjše enote.

Foto

29. FINANČNA KONFERENCA Finančna konferenca je največji finančno borzni in poslovni dogodek v sloveniji, v skupni organizaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev in Časnika Finance pa predstavlja združitev Finančno borzne konference in posveta finančnikov. V portorožu so se 15. In 16. maja zbrali tuji in domači finančni strokovnjaki, ki so razpravljali o načrtovanju in financiranju razvoja in rasti.

Sklepno dejanje prvega dne konference je bila razglasitev najfinančnika leta. Letos je to postal Dag Kralj, član uprave Bisola.

17

www.finance-akademija.si

Pomemben del dogajanja na konferenci je poleg vsebinskega dela tudi mreženje: odmore so udeleženci izkoristili za nova poznanstva in tudi posle.

O vlogi udeležencev finančnega trga v prihodnosti so na okrogli mizi, ki jo je vodil Karel Lipnik, razpravljali Draško Veselinovič, KD Group (drugi z leve), Aleš Škerlak, Skupina Alta, Zvonko Ivanušič, Sava Re (prvi z desne), Gvido Jemenšek, Raiffeisen (drugi z leve) in Matjaž Rakovec, Zavarovalnica Triglav.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Foto

14. DNEVI ENERGETIKOV

V vsakem trenutku lahko prek tablic, pametnih telefonov in računalnikov beremo o najnovejših trendih v energetiki.

Poleg predavanj so udeleženci prisluhnili tudi okroglim mizam o aktualnih temah: o zelenih tehnologijah kot gonilu gospodarskega razvoja se veliko razpravlja.

Gasilska fotografija zadovoljnih nagrajencev letošnjega natečaja za energetsko učinkovitost.

Na slovesni podelitvi za energetsko učinkovitost je navdušila plesalka flamenka Ana Pandur, ki je nastopila s skupino Vito Marence Group.

Novosti na področju energetike je veliko, zato je potrebno spremljati, kaj počne konkurenca.

www.finance-akademija.si

18