Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček)
Lepe, mirne in doživete praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspeha in vztrajnosti na vseh področjih! Ekipa Poslovne akademije
Pred koncem novega leta smo se pogovarjali z Markom Bošnjakom, članom uprave Banke Sparkasse d.d.
Zadnje gospodarske napovedi za prihodnje leto niso nič kaj obetavne. Kakšne ukrepe sprejemate in boste še sprejeli, da kot zavarovanje pred tveganji? Banka Sparkasse je že ob pričetku sedanje krize, torej konec leta 2008 in v začetku leta 2009, zaostrila pogoje kreditiranja. Banka obravnava nove kreditne posle strank, ki imajo boljšo boniteto, ob tem da vztraja na realnih zavarovanjih, ki morajo v celoti pokriti kreditni znesek. Kreditni zneski, in s tem izpostavljenosti, so prav tako veliko nižji kot pred krizo. Posledično se zaradi slabših gospodarskih pogojev in višjih kreditnih tveganjih povišale tudi obrestne mere, ki so zgolj odraz povečanih tveganj. Prav tako se banka konstantno ukvarja z intenzivno spremljavo kreditnega portfelja, ob tem konstantno optimizira tudi postopke izterjave in krepi oddelke, ki se z izterjavo ukvarjajo. Kaj se bo dogajalo z boniteto podjetij v prihodnjem letu? Boniteta podjetij je na eni strani odvisna od podjetja samega, po drugi strani pa od gospodarske politike države. Dejstvo je, da večini slovenskih podjetij primanjkuje lastniškega kapitala, saj ta znaša v povprečju 20% virov financiranja, v razvitih gospodarstvih pa je ta odstotek 40%. Veliko kapitala v Sloveniji trenutno ni na voljo, tako da je priliv kapitala iz tujine nujen. Ta prilivi pa je odvisen od gospodarske politike države, in sicer konkretnje kako bo Slovenija kot država privlačna za tuje investitorje. Trenutno je interes za vstop tujega kapitala v Slovenijo relativno nizek zaradi različnih razlogov. Tu pa nastopi gospodarska politika, ki mora izboljšati ugled Slovenije v državi. Posledično se bo tudi boniteta podjetij izboljševala. Druga skupina podjetij je tista, ki je usmerjena predvsem v izvoz. Tu lahko pričakujemo dolgoročno pozitivno akumulacijo kapitala, kar bo pozitivno vplivalo na boniteto izvoznih podjetij.
Banke so postale veliko bolj previdne pri kreditiranju novih projektov, ki pa so ključni za premagovanje gospodarskega krča. Kakšno politiko ste zavzeli v vaši banki pri podeljevanju kreditov? Banka Sparkasse je bila že v preteklosti usmerjena v financiranje temeljne dejavnosti podjetij. Torej ničesar tveganega oz. Česar kar ni povezano s poslovanjem podjetja. Tej strategiji banka sledi tudi v trenutni situaciji. Res je, da so tudi kreditni pogoji za temeljno dejavnost zaostreni, pa vendar banka še naprej financira projekte, ki zagotavljajo ustrezno donosnost in dovolj velik denarni tok za poplačilo investicije. Teh projektov je trenutno malo. Izogibamo se večjim projektom, in projektom, ki nimajo jasne perspektive. Prav tako se banka usmerja v financiranje zelene energije, ki bo v prihodnosti pomembna gospodarska panoga. Prav tako se je banka v zadnjem obdobju intenzivneje usmerila na področje kreditiranja prebivalstva. Tukaj želi banka po kakovosti postati eden izmed vodilih ponudnikov financiranja stanovanjske gradnje. Veliko podjetij pravi, da se po posojila zatekajo k bankam v tujino, saj jim tam bolj prisluhnejo. Kako to komentirate? Kreditiranje za podjetja je trenutno v Sloveniji precej dražje kot pa v tujini. Menim, da je to glavni razlog odhoda podjetij v tujino. Gre za kombinacijo visokih obrestnih mer za vloge, kjer divja med bankami prava vojna in poslabšano boniteto podjetij, ki zahteva višjo ceno denarja pri kreditiranju. Tako pridemo do visokih obrestnih mer za podjetja, kar jih žene v tujino. Kdaj se bo po vaši oceni sprostil ta kreditni krč? Tisti, ki bi vedel odgovor na to vprašanje, si zasluži Nobelovo nagrado. Z vidika bank zagotovo takrat, ko bodo banke pričele pridobivati povpraševanja za projekte, ki pomenijo za podjetja nove izdelke, nove programe, nove trge, nove tehnologije, skratka projekte, ki povečujejo dodano vrednost v podjetju. Takrat bodo tudi banke intenzivneje pričele kreditirati podjetja. S tem lahko pričakujemo tudi povečano aktivnost gospodarstva, kar bo generiralo tudi nova delovna mesta, višje plače, ter manjši proračunski primanjkljaj. Kaj bi morale banke in država še storiti za to?
Banke se morajo čim prej znebiti slabega portfelja, kjer je trenutno vezano veliko sredstev bank. To banke obremenjuje tako finančno kot tudi strokovno, saj se trenutno v bankah veliko kadrov ukvarja s slabim portfeljem, namesto z iskanjem novih priložnosti na trgu, ki bi jih bilo vredno proučiti in financirati. Banka Sparkasse je pretekla leta veliko vlagala v razvoj e-bančništva, tako da lahko danes ponudi svojim strankam večino bančnih storitev iz naslanjača. Banka Sparkasse vidi v e-bančništvu enega izmed glavnih prodajnih kanalov, ki jih uporablja za dostop do strank. Tako bo tudi v prihodnje, saj neprestano posodabljamo svojo elektronsko banko z vedno večjim naborom storitev, nadgrajujemo zmogljivost in varnost ter prilagajamo novim trendom na trgu. Prav tako banka tudi notranje prilagaja poslovne procese e-bančništvu, saj za večino storitev prek elektronske banke, ni potrebno nobeno dodatno delo znotraj banke, saj stranka prek elektronske banke že v celoti zaključi proces.
OGLASNA SPOROČILA
Država zagotovo izboljšati poslovno okolje za domače in tuje naložbe. To pomeni manjše davčne obremenitve tako za podjetja, kot za visoko izobraženo delovno silo, izboljšati delovanje pravnega sistema ter zagotoviti pravno varnost, zmanjšati administrativne ovire pri registracij podjetij, podružnic, izboljšati pretok znanja iz raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo, podpreti delo raziskovalcev v podjetjih ter zagotoviti in spodbuditi sklade tveganega kapitala za financiranje novih produktov, storitev in tehnologij.
Kaj, če se kot strela z jasnega pojavijo pred vašimi vrati? Vaše življenje se v trenutku obrne na glavo.
Preden vas doleti, poskrbite za varnost! Varujte svoj dom in svojo družino pred nepovabljenimi. Načrtujte, informirajte se, preprečite še danes. Pozanimajte se kako na: www.varnost.si
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!
Mislimo zdravo.
Naravno odlično! Svoje kupce razvajamo z najboljšim. Zdaj tudi z lastno znamko izdelkov Mercator Bio, ki združuje jamstva standardov ekološke pridelave in predelave. BIO_skupinska220x200.indd 2
8/23/11 6:20:49 PM
Spletno plačevanje položnic je pri vas najcenejše, je pokazala ena od primerjalnih raziskav. Kaj je po vaše ključni dejavnik, ki naj nekoga, ki razmišlja o zamenjavi banke, prepriča, da se bo odločil za Sparkasse? Zagotovo so to Udobni paketni računi, od katerih bi posebej izpostavil Udobni pozitivni račun, kjer ob določenih pogojih (povprečno mesečno stanje nad 1.000 EUR) stranka ne plačuje mesečnih stroškov nadomestila za vodenje računa, ob tem pa koristi vse prednosti paketnih računov, ki so: brezplačni dvigi na bankomatih v Sloveniji in v evroobmočju, brezplačna uporaba elektronske banke Net.Stik, brezplačno plačevanje položnic in izvajanje direktnih bremenitev ter trajnih nalogov prek elektronske banke Net.Stik. Prav tako bi izpostavil še paketni Udobni račun plus, ki je transakcijski račun za fizične osebe, pri katerem se stroški poslovanja s transakcijskim računom obračunavajo v mesečnem strošku vodenja računa. To pomeni, da brez kakršnih koli nadomestil ali dodatnih plačil uživate v zgoraj omenjenih prednosti, ki jih banka zagotavlja v paketu. Kako ocenjujete bančni trg v Sloveniji? Je na njem dovolj prostora za vse banke ali lahko pričakujemo prihod še novih? Bančni trg v Sloveniji je nasičen, konkurenca je huda, donosnost bank pa podpovprečna. Tako lahko prej pričakujemo konsolidacijo bančnih udeležencev, kot pa prihod novih. Kvečjemu se bo kakšna banka preoblikovala v podružnico, saj za te ne velja tako stroga regulativa kot za banke. Lahko pričakujemo tudi prihod kakšne tuje podružnice v Slovenijo. Dejstvo je, da se privlačnost Slovenije za tuje naložbe zmanjšuje, posledično je tudi manj priložnosti za banke. To posebej velja za financiranje podjetij. Prostor, kjer večina bank vidi možnost rasti je financiranje prebivalstva, vendar se tudi tukaj situacija hitro poslabšuje z rastjo nezaposlenosti. Bančni sektor se bo moral v prihodnosti racionalizirati. Kolikšen je vaš tržni delež? Kakšni so vaši načrti glede širitve oziroma večanja tržnega deleža v Sloveniji? Tržni delež Banke Sparkasse trenutno znaša okrog 3 %, vendar se razlikuje po segmentih. Na področju prebivalstva je bistveno višji, medtem ko je na gospodarstvu le ta nižji. Banka bo v prihodnosti zagotovo širila svoje poslovanje, tako v obliki poslovne mreže, kot tudi preko spletne banke. Vendar pa bo rast zmerna oz. podvržena oceni tveganj. Banka nikakor ne bo povečevala svojega tržnega deleža na račun povečanega prevzemanja tveganj. Državno ali zasebno lastništvo v bankah - da/ne in zakaj?
Natreniraj
prste in
In za konec še bolj osebno vprašanje: kako bi premagujete stres? Zagotovo s športom v obliki rednega teka, tudi z udeležbo na maratonih, plavanjem, poleti hribolazenjem, pozimi s fitnesom, predvsem pa s pomočjo družine, kjer posebej izstopa 3 letna navihanka hčerka Lucija, ki je doma vir smeha in zabave.
Brezplačna igrica za Androide!
Slikaj kodo in si naloži brezplačno igrico.
OGLASNO SPOROČILO
Zagotovo zasebno lastništvo. Banke so profitna podjetja, ki imajo sicer pomemben vpliv na gospodarstvo (zbiranje informacij, alokacija prihrankov), pa vendar so podvržena tržnim zakonitostim, kjer država v obliki lastništva nima kaj iskati. Država lahko in mora regulirati bančno dejavnost, zaradi določenih tržnih anomalij (moralni hazard, asimetrija informacij, konflikt interesov), vendar naj vodenje in upravljanje bank prepusti privatni iniciativi, ki bo poskrbela za oplajanje kapitala bank, ustrezno Nori na Poli alokacijo prihrankov ter financiranje tistih projektov, ki so tudi dovolj donosni.
O dogajanju na področju IKT in težavah pri spoprijemanju s krizo smo se pogovarjali z Mihom Žerkom, predsednikom uprave podjetja SRC.
Gospodarske rubrike v vseh svetovnih (pa tudi slovenskih) medijih so spet polne črnogledih napovedi. Kaj to pomeni za segment IKT? Veliko raje bi v medijih prebral (utemeljene) optimistične napovedi. še posebej za našo regijo je bilo v preteklosti značilno, da je naša panoga rastla nekje dva to trikrat hitreje od gospodarstva. Ravno tako pa je po začetku krize od gospodarstva tudi hitreje padla. Mi bomo letošnje leto v Sloveniji zaključili z nekje 30% manj prometa kot leta 2008. Črnoglede napovedi pomenijo, da bodo naše stranke še naprej namenjale manj denarja za investicije v IT, saj ga bodo nenazadnje imele tudi manj na voljo. Naša panoga je nadpovprečno odvisna od gospodarskih gibanj in pričakovanj. Kar je dobro v dobrih časih in obratno v slabih. Glede na gospodarske napovedi sklepam, da se bo IKT panoga pri nas v naslednjem letu še naprej ‘čistila’ - delala na stroškovni učinkovitosti. Na srečo nismo stavili vseh kart samo na Slovenijo. Številni analitiki IKT opozarjajo, da so nekatere svetovne internetne zvezde precenjene. Ali gre za zgodovinsko kratek spomin in je pok balona dotcom že pozabljen ali pa gre kljub vsemu za realnejše tržne vrednosti? Odvisno od posameznega podjetja. Dejstvo je, da je med investitorji prisotna zelo visoka likvidnost in vsi mrzlično iščejo investicije v ‘naslednjo veliko stvar’. Če primerjamo razmerje med ceno delnice in dobičkom, ki ga podjetje ustvarja, obstaja res nekaj balonov. Odlično podjetje s svetlo prihodnostjo - salesforce.com, kotira po ceni, ki ga vrednoti 588-krat več od njegovega dobička. Ali se vam to zdi normalno? To pomeni, da je podjetje vredno skoraj za 600
svojih letnih dobičkov! Pri Amazonu ima ta faktor vrednost okoli 100, pri IBMu bolj realnih 15 in pri ExxonMobilu (kot primeru stabilnega netehnološkega podjetja) manj kot 10. Ta faktor se je pri salesforce.com v letu 2011 skoraj potrojil, pri Amazonu pa podvojil. To pomeni, da je vrednost njihovih delnic rasla trikrat oziroma dvakrat hitrje od njihovih dobičkov. Pričakovani prihodnji dobički so očitno čedalje večji in prek tega lahko sklepamo, da se balon polni. Res pa je, da imajo ta internetna podjetja danes vseeno več pozitivnega denarnega toka kot v obdobju od 1998-2003 in da so več kot samo lupine napihnjenih obljub. Ljudje pa smo znani potem, da imamo relativno kratek spomin, tako da sem prepričan, da se bo v prihodnosti napihnilo in počilo še veliko balonov. Pohlep pač nima mej. Čeprav so mediji in strokovnjaki že nekaj časa špekulirali o zamenjavi vodstva korporacije HP, je bila kljub temu novica dneva, da je vodilno mesto v HP zasedla Meg Whitman. Kaj se dogaja v HP-ju in kako to dogajanje vpliva na svetovno sceno IKT? Nihče ne ve kaj se zares dogaja v HP-ju, verjetno še sami ne. Dejstvo je, da so pred enim letom odpustili zelo uspešnega direktorja, ki je HP utrdil kot največjega proizvajalca računalniške opreme na svetu. Nadomestili so ga z bivšim direktojrem SAP-a, ki se je s prevzemom britanskega Autonomyja in napovedano odprodajo PC dela odločil, da bo HP v prihodnosti več poudarka dal programski opremi in storitvam. Očitno je bil to račun brez krčmarja, saj so ga zelo hitro po objavi te novice zamenjali. To je dobra novica za HP-jeve konkurente, saj ta zmeda, ki so jo ustvarili v zadnjem času, pušča tega giganta brez prave usmeritve in ga s tem dela bolj ranljivega za napade konkurentov na trgu. Nova direktorica je ustanoviteljica ebaya, torej internetnega podjetja. Najavila je tudi, da bo še enkrat premislila strategijo podjetja in možno je, da jo bo tudi ona spremenila. Torej, največji proizvajalec računalniške opreme na svetu je v enem letu zamenjal tri vodje, dve strategiji in obeta se mu še tretja. Vse to zelo vpliva tako na dobavitelje kot na partnerje HP-ja. Nas to skrbi še toliko bolj, saj je HP naš največji dobavitelj opreme in zato njegova tržna usmeritev in tržna uspešnost še kako vpliva na našo. Vendar zdaj niti ne vemo kaj se bo zgodilo; bo HP postal naš konkurent, se ne bo spremenilo
nič, bo še obdržal vodilno mesto? Nekaj časa se tako ali tako še ne bo zgodilo nič, želimo pa si, da bi HP spet dobil pravi fokus in da bi z njim še naprej tako dobro sodelovali kot do sedaj. Kako se v SRC-u odzivate na težavne gospodarske razmere? Ali je v drugih državah, kjer ste prisotni, kaj drugače (bolje/ slabše) kot v Sloveniji?
Mi bomo v naslednjem letu še naprej delali na stroškovni učinkovitosti, izboljšanju kakovosti dela in iskali načine kako z manj ustvariti več. To ni nujno slabo, saj bomo lahko izkušnje, ki jih bomo s tem dobili, prenesli tudi na naše stranke. Povsem druga zgodba je v tujini, ki nam predstavlja svetlo točko letošnjega leta. Poslovanje v tujini je boljše od naših pričakovanj in ima tudi zelo dobre izglede za naslednje leto. Po sedmih letih sejanja je končno prišel čas za žetev. Pričakujemo, da bomo letos v tujini ustvarili približno toliko dobička kot v Sloveniji ob seveda občutno manjšem prometu. Naše podružnice v tujini so po svojem poslovnem modelu veliko bolj softverske hiše z lastnimi rešitvami kot sistemski integratorji in zato imajo tudi veliko bolj ugodno stroškovno strukturo, kar jim omogoča veliko bolj donosno izvedbo projektov. V naslednjem letu pa imamo v žerjavici nekaj res ogromnih projektov izven meja naše regije, med drugim tudi v Afriki. Kakšna je vaša strategija v zvezi s podružnicami v tujini? Jih boste ohranili in okrepili, ali racionalizirali in kakšno tudi zaprli? Z racionalizacijo naših podružnic smo zaključili že na začetku letošnjega leta. Ti ukrepi končno kažejo tudi rezultate, saj so se končno pričele uveljavljati na svojih trgih in nam bodo že letos prinesle dober dobiček. Hkrati so to tudi edini trgi kjer za naslednje leto planiramo rast in ki kažejo dobršno mero živahnosti. Nikakor ne razmišljamo o zaprtju podružnic, temveč o
www.posta.si
Informacijske storitve
E-Arhiv je trajna rešitev za vse, ki jih zakonodaja zavezuje k hranjenju digitalnih dokumentov, saj zagotavlja trajno, avtentično in varno elektronsko hrambo. Certifikatska agencija POŠTA®CA omogoča izdajanje kvalificiranih digitalnih potrdil in varnih časovnih žigov fizičnim in pravnim osebam. Portal moja.posta.si skrbi za učinkovito e-poslovanje, uporabo varnih elektronskih predalov, zakonsko skladno e-vročanje sodnih in upravnih pisanj ter varno in neposredno plačevanje računov brez dodatnega vpisovanja podatkov. Za najvišjo stopnjo informacijske varnosti vam je vselej na voljo tudi Nadomestni informacijski center. Le-ta nudi najvišji nivo zaščite in vam omogoča varno poslovanje na daljavo. Informacije: E-pošta: e-storitve@posta.si Telefon: +386 (0)2 449 28 28
OGLASNA SPOROČILA
Od leta 2008 so nam naročila upadla za več kot 30%. Stroške smo v tem času znižali za 25% in število zaposlenih za 100 ljudi. Trudimo se z manj narediti več, obdržati motivirane zaposlene in poslovati stabilno. To obdobje je pri nas sprožila tudi proces ‘čiščenja’. Čiščenja naše ponudbe, ohranjanja najboljših ljudi, zmanjšanja režijskih stroškov. Ob tem je seveda zelo težko obdržati zadovoljstvo in motivacijo ljudi, ki je, roko na srce, v tem času upadla. Res je, da smo uspeli stroške poslovanja (brez upoštevanja nabavnih stroškov opreme, ki smo jo prodali) znižati za več kot 5 milijonov na letni ravni, vendar vsako nižanje stroškov prinese svoj davek in na koncu ga plačamo vsi. Zadovoljni smo, da zadovoljstvo naših strank v tem času ni upadlo, ampak se je celo malenkostno izboljšalo. Najpogostejši komentar naših strank ob vsakoletni anketi zadovoljstva strank pa je letos bil: ‘Obdržite ta nivo kvalitete in znižajte cene.’ To je po eni strani spodbudno, po drugi strani pa nerealno. Kvaliteta pač stane. A žal je čedalje manj strank pripravljeno to plačati.
njihovi krepitvi in uveljavljanju na trgu. Seveda pa se tega ne bomo lotili tako velikopotezno kot v letih 2003-2005. Zdaj velja strategija lean and mean! Od naše regije pričakujemo še velike stvari. Računalništvo v oblaku je eden ključnih trendov IKT v svetu. Upravičeno ali ne? Je tako tudi v Sloveniji? Oblačni gospodarski časi so se izkazali za zelo sončne za računalništvo v oblaku. Kar je smiselno. Nihče v teh časih ne želi investirati ogromnih vsot v IT, ali zato ker nima dovolj sredstev ali pa zato ker ima trenutno druge prioritete. Računalništvo v oblaku pa vsakomur omogoča, da si zagotovi računalniške vire in rešitve brez velikih začetnih investicij in jih plačuje po porabi. Zarabi ekonomije obsega se stroški na enoto seveda nižajo in s tem se ustvarjajo prihranki. Predstavljajte si, da bi si morali danes kupiti vso hrano in pijačo, ki jo boste zaužili v naslednjih treh letih. Če vam je bo vmes zmanjkalo, ali je boste potrebovali več, jo boste seveda lahko dokupili, ampak spet v velikih količinah. Primerjajte to zdaj z možnostjo, da zraven vas postavijo supermarket, ki je odprt vse dni v tednu in vanj hodite po hrano in pijčo takrat, ko jo potrebujete in takrat jo tudi plačate. Kateri scenarij boste izbrali?
č na
dem
je
on
ta
ž
360°
sv
storitev
ja
va n j e
an
vg ra d n
e to
ov
a
OGLASNI SPOROČILI
Ljubljana · Kajuhova ulica 45 Maribor · Tržaška cesta 69
rt
p rim
o p re d a j a
Tak način dobave IT storitev (v oblaku) je nedvomno prihodnost in Če verjamemo napovedim Forresterja bo trg teh storitev leta 2020 za več kot šestkrat večji kot v letošnjem letu. Ni dileme, oblak je tukaj in širil se bo naprej. Ironično so ti oblačni gospodarski časi še kako sončni za računalništvo v oblaku. Na katera področja stavite v SRC-u v prihodnje in zakaj?
SVETOVANJE IN MERITVE
PONUDBA ZA IZVEDBO DEL
PONUDBA ZA OPREMO
DEMONTAŽA IN IZVEDBA DEL
PRIMOPREDAJA
Svetloba na cesti že več kot 100 let
2011
LED ulična razsvetljava
1899
1963
Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Letališka cesta 17, 1000 Ljubljana Tel: 01 520 33 33 Mail: info@saturnus.hella.com www.hella-saturnus.si
hella_Oglas_118x95_02.indd 1
2010
NOVO
Trenutno nadgrajujemo naš podatkovni center, tako da bomo že januarja lahko našim strankam ponudili IaaS (Infrastructure as a Service) možnost, da bodo svoja omrežja kombinirali z zmogljivostmi v oblaku na zelo preprost način. Sklenili smo partnerstvo s podjetjem Vmware, ki je daleč pred konkurenti na tem področju. Tako si bodo lahko stranke dejansko ‘naklikale’ željene zmogljivosti, ki jih potrebujejo in jih zelo preprosto spreminjale, glede na potrebe. To pa je samo začetek. Infrastrukturo ponuja že veliko ponudnikov, zato bomo poleg najnaprednejše tehnologije za upravljanje z IT zmogljivostmi ponujali tudi aplikacije v oblaku. Na tem področju že sedaj ponujamo programsko rešitev za zasebne zdravnike v oblaku. Torej, celotna aplikacija, backup in podatki so varno spravljeni in dostopni v naših dveh podatkovnih centrih v Ljubljani in Kranju. Predvidevamo, da bo v roku dveh let to postal prevladujoč način dobave IT storitev našim končnim uporabnikom na tem področju. Če smo že pri oblakih, skupaj s partnerji pripravljamo (in zelo stavimo na) tudi povsem
25.10.11 11:44
Tak način dobave IT storitev (v oblaku) je nedvomno prihodnost in če verjamemo napovedim Forresterja bo trg teh storitev leta 2020 za več kot šestkrat večji kot v letošnjem letu. Ni dileme, oblak je tukaj in širil se bo naprej. Ironično so ti oblačni gospodarski časi še kako sončni za računalništvo v oblaku. Na katera področja stavite v SRC-u v prihodnje in zakaj? Trenutno nadgrajujemo naš podatkovni center, tako da bomo že januarja lahko našim strankam ponudili IaaS (Infrastructure as a Service) - možnost, da bodo svoja omrežja kombinirali z zmogljivostmi v oblaku na zelo preprost način. Sklenili smo partnerstvo s podjetjem Vmware, ki je daleč pred konkurenti na tem področju. Tako si bodo lahko stranke dejansko ‘naklikale’ željene zmogljivosti, ki jih potrebujejo in jih zelo preprosto spreminjale, glede na potrebe. To pa je samo začetek. Infrastrukturo ponuja že veliko ponudnikov, zato bomo poleg najnaprednejše tehnologije za upravljanje z IT zmogljivostmi ponujali tudi aplikacije v oblaku. Na tem področju že sedaj ponujamo programsko rešitev za zasebne zdravnike v oblaku. Torej, celotna aplikacija, backup in podatki so varno spravljeni in dostopni v naših dveh podatkovnih centrih v Ljubljani in Kranju. Predvidevamo, da bo v roku dveh let to postal prevladujoč načn dobave IT storitev našim končnim uporabnikom na tem področju. Če smo že pri oblakih, skupaj s partnerji pripravljamo (in zelo stavimo na) tudi povsem novo storitev in povsem novo izkušnjo za banke, ampak tukaj smo še na začetku, zato bomo več o tem povedali v drugi polovici naslednjega leta. Na področju programskih rešitev stavimo na naše rešitve za zdravstvo, kjer vlagamo predvsem v bolj učinkovit in metodološki razvoj, ki bo strankam prinesel nove rešitve hitreje in z manj porodnimi krči. Na področju dokumentnih sistemov se lepo razvija Origami, ki teče že v štirih državah in je pravi ‘otrok skupine SRC’. Naša rešitev za eBudgeting nam v sodelovanju s Svetovno Banko odpira projekte doma in v tujini (Moldavija, Srbija, Slovenija, BiH, Kenija, Azerbajdžan) in je ena naših boljših investicij. Z našim viznim informacijskim sistemom pa se trenutno borimo za največje projekte, kar smo jih kadarkoli imeli. Ponujamo tudi obračun plač v oblaku ter rešitev za učinkovito trženje, ki sproti ugotavlja spol in starost ljudi, ki gledajo v zaslon in temu primerno prikazuje video vsebine. Čedalje pomembnejši pa postaja ‘mobilni’ vidik programskih rešitev, kar že testno vgrajujemo v naše rešitve in jih bomo v naslednjem letu ponudili v zdravstvu (kjer že teče prvi pilot), javni upravi in na področju poslovnega obveščanja. Stavimo tudi na upravljanje s poslovnimi procesi in na tem področju smo postali prvi IBMov partner v tej regiji za orodje Lombardi, ki ga trenutno že uvajamo pri prvi stranki. To je ravno tako eno od področij od katerega pričakujemo velike stvari, saj strankam omogoča, da se s spremembo poslovnega procesa avtomatično spremenijo tudi aplikacije, ki ga podpirajo. Ne glede na krizo ne stojimo na mestu, ampak gledamo naprej in se močno borimo za boljšo prihodnost. Časi, ko je prišla sama od sebe, so minili. Kaj pa poslovni vidik družbenih omrežij? Je pri nas že dobil državljansko pravico, ali je še vedno v povojih? Družabna omrežja so tudi pri nas na področju trženja, torej komunikacije s potrošnikom, že neizogiben medij. Za uporabo v podjetjih je še vedno polno vprašanj glede zaščite podatkov, odprtosti navzven, zato se trenutno bolj glede korporativna družabna omrežja v stilu IBM Lotus Connections, ali pa storitev v oblaku kot so chatter.com (v okviru salesforce.com) in slovenskih predstavnikov na svetovnem trgu theflowr.com. Počasi bo ta način sodelovanja in komunikacije nadomestil klasične intranetne strani. Nove rešitve omogočajo sodelovanje, deljenje dokumentov, kratke ankete in drugo tako znotraj podjetja kot tudi z zunanjimi uporabniki (na primer strankami) na zelo preprost način. S čedalje večjim številom generacije Y na delovnih mestih se tudi koncepti družabnih omrežij širijo v poslovnem svetu, če nam je to všeč ali ne.
Skupina EOS sodi v svetovnem merilu med največje in vodilne ponudnike finančnih storitev, razen bančnih in zavarovalniških. Z organsko rastjo in akvizicijami so se v 40 letih obstoja razvili v globalno skupino, ki združuje 45 družb v Evropi, Ameriki in Aziji s prek 8000 zaposlenimi. V Sloveniji so prisotni od leta 2000, in so v teh letih postali sinonim za profesionalno in učinkovito izterjavo zapadlih terjatev. Na vprašanja odgovarja direktorica EOS KSI v Sloveniji, Natalija Zupan. Kdo so vaše stranke? Sodelujemo z bankami, zavarovalnicami, izdajatelji kreditnih kartic, podjetij s področa telekomunikacij, kataloške prodaje, založništva in z gospodarskimi družbami, ki poslujejo bodisi s fizičnimi ali pravnimi osebami na odprt račun. Katere storitve nudite? Vse, kar zadeva terjatve od billinga (priprava in pošiljanje računov), spremljave plačil, zgodnjo telefonsko opominjanje, predsodno opominjanje in izterjavo, čezmejno izterjavo, v sodelovanju z odvetniki tudi sodno izterjavo in odkup zapadlih terjatev. Poudarek je na ‘prijazni’ izterjavi, izvensodnem reševanju, ali predsodni izterjavi, ki omogoča nadaljevanje poslovnega odnosa s kupcem, izvršba pogosto pomeni tudi konec poslovnih odnosov. Kako funkcionira vaša izterjava? Odvisno od potreb in zahtev naročnika in na osnovi vrste, starosti in višine terjatev pripravimo strategijo in proces izterjave, vendar je skupen imenovalec vseh naših storitev in srce naše firme kontaktni center. Z dolžnikom vzpostavimo kontakt in se dogovorimo za plačilo. To se sliši zelo preprosto, je pa moji oceni najbolj kritičen in zahteven moment v celotnem procesu. Predstavljajte si, da je oseba, ki je dolžna vam, o vsej verjetnosti dolžna še nekomu in je v finančni situaciji, da vseh obveznosti ne more poravnati. Da skrajšam zgodbo, z našimi aktivnostmi želimo doseči, da poravna dolg, ki ga je dolžna, nam oziroma našemu naročniku. Zato pa je potreben takt, smisel za pogajanja in veliko vztrajnosti.
Verjetno je veliko povpraševanja po vaših storitvah, glede na to, da je plačilna disciplina slaba v Sloveniji? Plačilna disciplina, raje imam izraz ‘plačilna navada’ (Zahlungsverhalten, payment practise) je stopnja pripravljenosti na pravočasno poravnavanje obveznosti. Ta pri nas še nikoli ni bila na visoki ravni, kar se je spremenilo, je število insolventnih postopkov, ki je naraslo v zadnjem letu. Razlogov za plačilne navade kakršne imamo pri nas, je veliko, začnejo se v vrtcu in običajno nehajo na sodiščih. Zato je za nas ‘filozofiranje’ o plačilnih navadah izguba časa, za nas je pomembno, da za naše naročnike opravimo delo, to je, da se dogovorimo za plačilo dokler je še čas. Ko gre dolžnik v stečaj, o izterjavi - o predsodnem dogovarjanju - ni več možno govoriti, niti o plačilni disciplini, dolžnik v stečaju praviloma nima plačilnih navad, kot navaden upnik lahko le prijavimo terjatev v stečajno maso. Glede povpraševanja po naših storitvah - naše storitve so vedno aktualne. Tudi v državah, kjer se lahko pohvalijo z boljšimi plačilnimi navadami, je dejavnost izterjave zelo razvita in ima daljšo tradicijo kot pri nas. Pri poslovanju na odprt račun se podjetja po vsem svetu srečujejo z zamudniki in neplačniki tako v dobrih, še bolj pa v kriznih časih, razlike so v tem, kako ukrepamo. Sami opažamo - in naša EOS raziskava o plačilnih navadah v 10 Evropskih državah je to ponovno potrdila - na splošno je delež podjetij, ki sodelujejo z zunanjimi agencijami, v državah z boljšimi plačilnimi navadami in tudi krajšimi roki plačil bistveno višji kot pri nas. Stopnja tolerance do zamudnikov in neplačnikov je nižja. Kaj svetujete podjetjem, ki imajo težave s ‘plačilnimi navadami’ svojih kupcev? Na kratko: kontaktirajte nas, poleg izterjave se ukvarjamo tudi s svetovanjem glede optimizacije celotnega procesa upravljanja terjatev. Dolgi odgovor, je pa tisti, ki ga podjetja običajno ne želijo slišati, saj vključuje aktivnosti in ukrepe, ki jih lahko podjetja sama izpeljejo in se začnejo že v fazi prodaje. Še vedno je velik delež tistih, ki od države pričakuje, da bo uredila problem ‘plačilne discipline’. Kaj lahko od države pričakujemo, pa vidimo na primeru sprejema zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki si tega imena ne zasluži.
Kdo obišče vas: Miklavž na začetku decembra, Božiček za božič ali Dedek Mraz za odličen začetek leta? Tri može, okoli katerih se je skozi čas sicer zgradila pravcata industrija, združuje isti namen: obdarujejo pridne in okarajo poredne. In to ne samo otrok. Tradicija obdarovanja je stara kot človeštvo samo. Na eni strani zadovoljstvo, ki ga človek občuti, ko nekoga razveseli z darilom, pri tem pa sploh ni pomembno, da je velike materialne vrednosti, in na drugi strani veselje nad prejetim, še posebej, če je od ljube osebe. Konec leta, ki je čas obdarovanj, je čas obiska treh pomembnih mož.
Inovativno. Globalno. Partnersko.
Jaz sem 100 % pripravljen na jutri. Pa ti?
Božiček na pohodu (mednaslov) V zadnjih letih je vlogo Miklavža kot obdarovalca v številnih družinah nadomestil njegov modificirani “severnoameriški izum” - Božiček. Svojo zgodbo posredno črpa iz angleške in nizozemOglasTrimo50_118x95mm_10_2011.indd ske kulture, v osnovi pa temelji na sv. Nikolaju, a ga ne povezujemo z verskim prepričanjem. Okrogloličen prijazni bradatež, oblečen v rdeča oblačila, z nezgrešljivo kapo na glavi, je eden najbolj prepoznavnih, zasluga za njegovo prepoznavno rdečo obleko z belo obrobo pa ne gre Coca-colinim tržnikom, kot zmotno mislijo i v o b o s c a r o l , p o d j e t n i k
www.trimo.eu preizkusi se na www.pripravi.se in osvoji varčevalni paket za jutri: 5.000 eur depozita! 1
Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor.
Z vami že 50 let.
OGLASNI SPOROČILI
Najdaljšo zgodovino med tremi ima Miklavž, dobri mož, ki v noči s 5. na 6. december obišče pridne otroke in jih nagradi z orehi, s suhim sadjem, mandarinami in drugim 50 sadjem, tistim manj pridnim pa nastavi leskovo šibo. Miklavž oziroma sveti Nikolaj je bil katoliški škof dobrotnik, ki je živel približno pred 1800 leti na območju današnje Turčije. O njegovi velikodušnosti kroži več različnih zgodb: da je bil potomec bogatih staršev, ki jih je izgubil v rani mladosti, podedovano bogastvo pa je razdelil med revne, da je med drugim pomagal trem revnim dekletom do dote, s čimer jim je omogočil poroko. Oblečenega v škofovska oblačila, s škofovsko kapo na glavi in palico v roki, ga med njegovim obiskom pridnih otrok spremljajo angeli in parklji, katerih naloga je zastrašiti poredne otroke. Pridni otroci nestrpno pričakujejo obisk Miklavža, ki naj bi po legendi svoj obisk nakazal z rdečo zarjo večer pred svojim prihodom - rdeče nebo naj bi bilo namreč znak, da peče piškote. Najdaljšo zgodovino med tremi ima Miklavž, dobri mož, ki v noči s 5. na 6. december obišče pridne otroke in jih nagradi z orehi, s suhim sadjem, mandarinami in drugim sadjem, tistim manj pridnim pa nastavi leskovo šibo.
19.10.2011 7:55:36
po nacionalni r a zisk avi smo slovenci 48% pripr avl jeni na jutri.
Pravila nagradne igre in dodatne informacije na www.PriPravi.se in v najbližji Poslovalnici.
številni, temveč ameriškemu risarju Thomasu Nastu, ki je leta 1863 v reviji Harper’s weekly objavil prvo podobo zdajšnjega Božička. Božiček v zadnjih desetletjih s pomočjo odličnega trženja osvaja ves svet, a njegova zgodovina sega daleč nazaj. Po enih podatkih naj bi Božiček živel na Grenlandiji, po drugih pa na Laponskem, po tretjih na Severnem tečaju, svoje pismo pa mu lahko pošljete tudi na Finsko in ga bo gotovo prejel. Da mu ni dolgčas, ga spremljajo magični škratje in osem (sprva jih je bilo devet) letečih jelenov, med katerimi je najpomembnejši Rudolf. Vsako leto v noči s 24. na 25. december Božiček s svojim spremstvom obišče na tisoče otrok širom sveta, ki jim skozi dimnik prinese darila, pusti pa jih pod lično okrašenim božičnim drevescem. Otroci vedo, da ima Božiček veliko dela in potrebuje veliko energije, zato mu nastavijo malico: V ZDA in Kanadi mu pustijo kozarec mleka in krožnik piškotov, njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Avstraliji malce šerija in mesno pito, na ävedskem rižev porridge, na Irskem pa mu pustijo kar pivo in božični puding. Že prišel je med nas dobri stari Dedek Mraz!
Ključni dejavnik poslovnega uspeha so sposobni zaposleni, ki znajo z razpoložljivimi viri doseči nadpovprečne rezultate.
Ne ujemite se v past potrošništva! Konec leta je čas najbolj množičnega obdarovanja, žal pa se mnogi ujamejo v past potrošniškega megalomanstva in brezglavo nakupujejo vse, kar vidijo. A smisel obdarovanja ni v količini denarja, ki ga odštejemo za darilo, temveč v pozornosti. Če ste bili vse leto zelo pridni, pa bodo kakšno malenkost v svojih vrečah za vas našli tudi Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz. Nikoli ne veš ... Neznanemu avtorju gre zahvala za zelo znan rek: Človek gre v življenju skozi tri obdobja: ko verjame v Božička, ko ne verjame v Božička in ko je sam Božiček. To velja za vse tri dobre može.
Temeljno vodilo pri politiki kadrovanja je: • • • • • • •
razvoj kadrov na različnih področjih dela, štipendiranje, spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja, inovativnost zaposlenih, mentorski sistem, vzpostavitev razvojnih centrov in sodelovanje s stroko, stalna skrb za zdravje zaposlenih.
OGLASNO SPOROČILO
Zadnji dobri mož v starem letu oz prvi v novem je Dedek Mraz. Če je Miklavž tesno povezan s krščanstvom, pa je Dedek Mraz dobri mož, ki je največ slave in pozornosti požel v času socializma, v zadnjih letih pa je klonil precej bolj trženjsko naravnanemu Božičku. Njegova zgodba temelji na ruskem liku, a smo ga uspešno prilagodili. Pri nas Dedek Mraz tako živi pod Triglavom v Kekčevi deželi, svojo dobroto pa med otroke deli v noči na novo leto. Njegovo podobo je zasnoval slikar Maksim Gaspari, ki ga je odel v tradicionalen ovčji krznen plašč, belo brado, polhovko na glavi in mu dal palico v roko. Otroci se Dedka Mraza, ki pride na obisk z oprtanim košem, www.kolektor.si/kadri-in-izobrazevanje polnim daril, zelo veselijo in mu zato v zadnjih decembrskih dneh veselo pojejo pesem Siva kučma, bela brada...
Zimskih aktivnosti je vsako leto več, saj sneg in led ponujata obilo možnosti za rekreacijo. In če so nekateri športi, kot je recimo snowkiting, šele začeli svoj pohod, je sankanje ena od aktivnosti z najdaljšo tradicijo. Sankanje je odlična izbira za vse: pare, ki si želijo užitka v dvoje, družine z otroki, ki v vsakem primeru obožujejo vse snežne aktivnosti in prijatelje, ki se lahko nakrohotajo ob zimskih podvigih. Če se spomnim, kako smo se sankali, ko smo bili majhni, me vedno zgrabi nostalgija: na hribu za hišo stare mame smo se s sestričnami podile gor in dol, z od mraza pordelimi lici smo si vedno želele, da bi nas kdo od odraslih ‘odrešil’ in sanke namesto nas vlekel v hrib. V žepu ali na koncu trase je bila pri roki vedno kakšna sveča, da smo lahko ‘servis’ opravile po vsaki vožnji, saj je bilo nujno, da sanke letijo kolikor se le da. Danes je prizor skorajda identičen, še celo sanke imamo skorajda enake, tiste lesene iz jesenovega lesa, ki so spredaj ukrivljene, sedež pa tvorijo prepleteni trakovi. In še vedno se kaj hitro zgodi, da zadnji na njih na poti v dolino ‘slučajno’ zdrsne in pade v sneg. Za smeh in dobro voljo je torej hitro poskrbljeno. Poleg prej omenjenih lesenih sank, ki so lahko osnovne ali poltekmovalne, obstaja tudi cela vrsta plastičnih variant, če pa nimate pri roki sank, bo za zimske vragolije dovolj tudi prazna plastična vreča, v katero lahko natlačite seno. Če smo se nekoč sankali predvsem na vaških gričih, pa je zdaj na voljo pisana paleta sankaških stez. Nočno sankanje, predvsem na gorenjskem koncu, je v zadnjih letih postalo pravi hit: škripanje snega, polna luna, dišeče bakle in pot v neznano so zagotovilo za nepozaben in adrenalina poln večer. A vedno, naj bo podnevi ali ponoči, velja: ne pozabite na varnost! In na vroč kakav ali kuhano vino po koncu pustolovščine! Sankaški navdušenci imajo največjo izbiro na gorenjskem koncu: Krvavec, Stari vrh, Velika Planina, Jezersko, Vršič in Kranjska Gora je le nekaj destinacij, kjer si lahko daste duška na sankah. Pomembno je, da se sankate na ograjenih in zavarovanih stezah, sploh če se odločite za nočno sankanje. Na večini sankališč vas z džipi in motornimi sanmi odpeljejo na vrh proge, od koder se potem steze vijejo do doline oz. končne postaje. Najdaljša sankaška proga pri nas se spušča z Vogarja v Bohinju, dolga pa je 5 kilometrov. Kako sankati?
Foto: Teodor Kališnik
Vedno poskrbite za varnost: pazite na zaščito glave, sploh če se sankate po strmi stezi, in primerno varnostno razdaljo, če se po isti stezi spuščate drug za drugim. Na večini sankališč si lahko izposodite sanke, lahko pa pripeljete tudi svoje. Kar se same tehnike tiče, je veliko odvisno od sank: smer vožnje lahko določate z nogami ali prek vpete vrvi na sprednjem delu sank. Z vidika mraza je najbolj praktično, da se na sankanje odpravite v smučarski opremi, saj boste tako na suhem in toplem, tudi če ne zvozite ovinka in pristanete v snegu. Katere so dobre sanke?
Sanke lahko že za nekaj deset evrov kupite v večini športnih trgovin, a pazite na kvaliteto. Doma izdelane sanke so še ve dno daleč najboljše, četudi so dražje. ‘Delamo lesene sanke, iz domačih materialov, take družinske, trpežne sanke,’ pravi Teodor Kališnik iz Podljubelja, ki se z izdelovanjem sank ukvarja že več kot 15 let. Kot pravi, je dobro, da so sanke, ko so narejene, namenoma malo trše, saj se po tem na zraku oz. vlagi malo zmehčajo. Ob tem Kališnik doda ja, da v njihovi delavnici izdelujejo osnoven model sank, ki gredo najbolj v prodajo, se pa prilagodijo tudi posa meznikovim željam, sploh če želijo bolj tekmovalen model.
Foto: Teodor Kališnik
Kdaj sankati? Sankate lahko podnevi ali ponoči v soju bakel. Če se odločite za nočno varianto, bodite še dodatno pazljivi, saj zaradi slabe vidljivosti preži več možnosti za kakšno neljubo nezgodo. Če se odločite za nočno pustolovščino, ne pozabite naglavne lučke. S kom sankati? Sankanje je aktivnost, v kateri lahko uživajo vsi, od najmlajših do zrelih babic in dedkov. Lahko se peljete sami ali pa v dvoje, organizirate lahko pravo tekmovanje ali pa na sankanje povabite svojo simpatijo. Cene sankanja so zelo različne, od 5 do 25 evrov, zato je pametno, da si vzamete nekaj časa in na spletu pregledate ponudbo. Kako je pri sosedih? V Avstriji so na voljo številna sankališča, ki predstavljajo še dodatno ponudbo v številnih smučarskih središčih: Wildkogel Arena blizu Bramberga se ponaša s kar 14 kilometrov dolgo stezo in 1.300 metrov višinske razlike, na kateri lahko izvajate različne sankaške vragolije, steza pa je po vsej dolžini tudi osvetljena. Kirchberg v Kiztbuehlu se sicer ponaša s krajšo stezo, dolga je 3,5 kilometra, a slovi kot najlepša sankaška proga za nočno sankanje na Tirolskem. Stezo tudi umetno zasnežujejo, tako da v zimski sezoni ni nikoli zaprta. Obe sankališči sta približno 3,5 h vožnje od Ljubljane.
MOŠKEGA LETA NAREDI SAMOZAVEST. Ryan Reynolds ZA BOSS BOTTLED.
boss-fragrances.com
OGLASNI SPOROČILI
Njihove sanke so sicer dražje, stanejo okoli 100 evrov pravi Kališnik, a so zelo trpežne in jih uporabljajo cele generacije. Največ dela imajo pričakovano v zimskem času, med drugim so (p)ostale sanke odlično darilo za Miklavža ali Božička. ‘Mislim, da je to povezano tudi z obujanjem spominov na otroške dni, na mrzle zimske dni in sankanje z babico in dedkom, ljudje po hitrem tempu življenja potrebujejo sprostitev, kar sankanje brez dvoma je,’ pravi Kališnik.
OGLASNA SPOROČILA Več informacij:
01/589 61 23 | www.dinersclub-bta.si
vozovnice / rent-a-car / namestitev / storitve
KO VEŠ, S KOM POTUJEŠ. Stroški potovanj so pomemben del skupnih stroškov podjetja. BTA je poslovni produkt, namenjen podjetjem, katerih dejavnost in poslovanje zahtevata veliko poslovnih potovanj. Je centraliziran instrument plačevanja poslovnih storitev pri turistični agenciji v obliki virtualne kartice, naslovljene le na podjetje. Njegova poglavitna prednost je enostavnejše in bolj pregledno poslovanje podjetja v segmentu potovalnih storitev, kot so nakup letalskih vozovnic, hotelskih storitev in drugih storitev, povezanih s potovanji. Diners Club Business Travel Account (BTA) vam bo pomagal povečati učinkovitost poslovanja in zmanjšati stroške. BTA zagotavlja izboljšanje nadziranja toka denarja, zmanjšanje administracije, transparentnost in nadzor nad potovalnimi stroški ter preprostost in udobnost. S storitvijo BTA boste deležni individualne in osebne obravnave naših svetovalcev, dosegljivih 24 ur na dan, vse dni v letu, kjerkoli in kadarkoli jih boste potrebovali. Na elektronski naslov info@dinersclub-bta.si in/ali na telefonsko številko 01/5896 118 nam sporočite ustrezen termin za podrobnejšo predstavitev.Več informacij tudi na: www.dinersclub-bta.si. Ekipa Bussines Travel Account by
iChef+ SVETOVNA REVOLUCIJA EDINSTVENEGA UPRAVLJANJA NA DOTIK
O
www.gorenjeplus.com/si octaspring oglas 140911.e$S_Layout 17 28.10.11 12:12 Page 1
Nova generacija
gorenje+ tiskan oglas splosni pecica 118x95.indd 1
28.10.2011 12:28:54
ležišč. DORMEO OCTASPRING
®
Spanje je lepo.
www.octaspring.si
080 12 72
Postanite Sava Hotels & Resorts Ambasador, zbirajte Kapljice in si prislužite brezplačne nočitve kjerkoli v Sava Hotels & Resorts.
Izpolnite spletno pristopnico na www.shr-ambasador.si Lahko pa tudi pokličete na brezplačno številko 080 35 33 in ob pomoči naših svetovalcev izpolnite pristopnico. Sava Hotels & Resorts Ambasador info@shr-ambasador.si 080 35 33 www.shr-ambasador.si
Oglas SHR Ambasador Finance-Akademček okt 2011.indd 1
10/17/2011 12:20:03 PM
Letošnji nagrajenec Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu je Ivo Boscarol, prvi mož Pipistrela.
Quentin Peel, osrednji govornik 13. PKP je navdušil s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na zdajšnje geopolitično stanje sveta.
Na slavnostni podelitvi nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu sta navdušila violinista Felix Lajko in Antal Brasnyž.
Na 51. marketinškem fokusu smo pod drobnogled vzeli blagovne znamke. Svoje izkušnje je z nami delil tudi Juergen Gietl (Brand:Trust).
52. marketinški fokus se je zaključil z okroglo mizo o prihodnosti mobilnega marketinga.
Udeležence foruma v Laškem, ki je potekal v začetku decembra, je najprej nagovoril Aleksander Troha (Zavarovalnica Triglav).
Na Okoljskem srečanju 2011 so za okolju prijazen izdelek nagradili Jubovo notranjo zidno barvo Jupol junior, za okolju prijazen postopek pa družbo Pavan ekologija za njihov postopek prečiščevanja odpadnih voda z vrhunskimi separatorji olja, voda in trdnih snovi.
Financiranje okoljskih naložb od zamisli do izvedbe je bila tema sklepne okrogle mize letošnjega okoljskega srečanja.
Spodbujamo podjetništvo je naše geslo že vrsto let, o položaju in prihodnosti podjetnikov smo razpravljali tudi na 2. Podjetniškem forumu.
Avtovleka – brez omejitve kilometrov, kjerkoli v Sloveniji Zavarovalnica Generali je ponovno poskrbela za osvežitev na področju avtomobilskih zavarovanj. Ker poleg izredno ugodnih cen gradijo predvsem na visoki kakovosti storitev in zadovoljstvu strank, so ponudbo aktualnih ugodnosti nadgradili z novo GENERALI avtomobilsko asistenco. Ta poleg 24-urne pomoči na cesti kjerkoli v Evropi ter kritja številnih stroškov, nastalih v primeru, da vaše vozilo ni v voznem stanju, vključuje tudi avtovleko – brez omejitve kilometrov, kjerkoli v Sloveniji. Novo obliko zavarovanja avtomobilske asistence si fizične osebe pri zavarovanju osebnega vozila lahko zagotovijo že za zgolj 5 evrov neto premije! Generalijeve stranke po obravnavi škod med najbolj zadovoljnimi Neodvisna raziskava GfK Zavarovalniški monitor (junij 2011) je pokazala, da je kar 91 % anketirancev, ki so uveljavljali škodni zahtevek pri Generaliju, z odzivom zavarovalnice zelo zadovoljnih ali zadovoljnih, kar med zavarovalnicami, vključenimi v raziskavo, predstavlja najvišji delež zadovoljnih anketirancev. Več o na www.generali.si.
Da nam jesen poleg barvite narave ne bo prinesla tudi prehlada ali drugih bolezni, moramo poskrbeti tudi za zdravo prehrano. V Mercatorjevih prodajalnah vam je na voljo nova znamka Mercator Bio z bogato izbiro ekoloških izdelkov za pripravo zdravih in okusnih obrokov. Znamka Mercator Bio vključuje izdelke ekološke pridelave in predelave, ki se ponašajo z visoko kakovostjo in ugodno ceno. Zdravi in kakovostni izdelki prihajajo iz vseh prehranskih skupin, ki so pomembne za zdravo in uravnoteženo prehrano. Izbirate lahko med mlekom in mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo, ekološkimi rastlinskimi napitki ter drugimi kakovostnimi in zdravimi izdelki, s katerimi lahko pripravite zdrav obrok.
-20
6.
Vas zanima:
Do 30.
19. januarja 2012, Ljubljana, GZS
b ra 2 0
11
FinanËno naËrtovanje in vodenje projektov EU
d e ce m
PraktiËna delavnica
%
• kako sprejeti odloËitev za ali proti Prodajna prijavi (in izvedbi) projekta? konferenca • Katera so æelezna pravila Sales priprave summit: finanËnega naËrta projekta? 13. februar 2012, Ljubljana • Kakπen finanËni naËrt prepriËa ocenjevalce? UvodniËar konference bo ”zvezda na nebu prodaje” in avtor ene najbolj prodajanih knjig • Kaj potrebuje projektni od o prodaji vseh Ëasov,vodja Martin Limbeck: raËunovodske sluæbe in obratno? • Kako se knjiæijo stroπki projekta, kako se obravnava DDV?
6.
Prodajna konferenca Sales summit:
Razumeti. Diferencirati. Prodati.
13. februar 2012, Ljubljana
UvodniËar konference bo ”zvezda na nebu prodaje” in avtor ene najbolj prodajanih knjig o prodaji vseh Ëasov, Martin Limbeck:
Predavala bosta: Iz vsebine: ”Samo najboljπi prodajalci bomo preæiveli. Kako boπ ti med nami?”
Sekcija:
F-nasvet: 5 nasvetov, kako postaviti svoje prodajne kanale Na vrhu za najboljπe prodajalce vas Ëakajo: • primeri reπevanja sedanjih vroËih tem v prodaji Sekcija: Fokus na kupca v mednarodnem • 14 praktiËnih primerov v prodaja enem dnevu okolju - mednarodna % kljuËnihprodaje stvari, ki na jih moramo •F-nasvet: 150 direktorjev enem mestu opraviti za dober vstop na tuji trg in obstoj na njem
S
Implementacija fokusa na kupca
popust ! 0%
Sekcija:
Do k
S
F-nasvet: 5 nasvetov, kako prodajalca usmeriti v preseganje potreb strank
www.finance-akademija.si/summit
a leta 2
popust ! 0%
S
o nc
imate 2
www.finance-akademija.si/projekti
Do k a leta 2
tel.: 01/30 91 435, faks: 01/30 91 485
(ZU-MA)
o nc
Dodatne informacije in pisne prijave:
Marina ZupanËiË
0 11
Beno Stern,
MBA, podjetje Pro-Eco
Na vrhu za najboljπe prodajalce vas Ëakajo: • primeri reπevanja sedanjih vroËih tem v prodaji • 14 praktiËnih primerov v enem dnevu • 150 direktorjev prodaje na enem mestu
Razumevanje potreb kupcev in prilagajanje nanje Posluπali boste primere in izkuπnje Postojnske jame, F-nasvet: 5 praktiËnih ukrepov, da bomo kupce NLB, Adrie Mobil, Microsofta, Plastike poznaliHidrie bolje AET, kot konkurenti Skaza, A.T. Kearneya, Kolektive, Bisola, Lisce, Petrola, Proficio BITa, VALTEX & Co., IPR in druge. Izzivi sodobnih prodajnih poti
imate 2
Posluπali boste primere in izkuπnje Postojnske jame, NLB, Adrie Mobil, Hidrie AET, Microsofta, Plastike Skaza, A.T. Kearneya, Kolektive, Bisola, Lisce, Petrola, Proficio BITa, VALTEX & Co., IPR in druge.
S
Sekcija:
0 11
”Samo najboljπi prodajalci bomo preæiveli. Kako boπ ti med nami?”
R D P
w
SOLUTIONS THAT DELIVER COMPETITIVE ADVANTAGE AND GO ON AND ON AND ON...
Skupina Riko povezuje:
SGS is the world’s leading inspection, verification, testing and certification company. www.sgs.com
▪ podjetje Riko, ki s svojimi storitvami in partnerstvi zagotavlja tehnološke rešitve na področju industrije, okoljevarstva, logističnih sistemov in gradbeništva (www.riko.si), ▪ podjetje Riko Hiše, ki uveljavlja ekološko in energijsko varčno bivanje (www.riko-hise.si), ▪ blagovno znamko Starck with Riko z linijo prefabriciranih ekoloških hiš Democratic Ecological Architecture with Riko by Starck (www.starckwithriko.com) ▪ in Škrabčevo domačijo, kjer se filozofija celovitega delovanja povezuje v splet kulturnih dogodkov in poslovnih srečanj (www.skrabceva-domacija.com).
Vabljeni na www.rikogroup.com!
100 95 75
25 5 0
og1 2. november 2011 15:22:41