AKADEMČEK
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 24, APRIL 2015
WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI
ŠTEVILKA 24, DECEMBER 2014
Dragi gostje 32. Finančne konference, želimo vam prijetno druženje! KPMG v Sloveniji
9. SALES SUMMIT 3 -4
NEKDANJI DIREKTOR NEMŠKEGA GOOGLA: DIGITALIZACIJA SPREMINJA VSE, TUDI PRODAJO!
1. IZVOZNI FOKUS 5-8
KAKO JE NA KITAJSKO NAŠLO POT PET MILIJONOV STEKLENIC STEKLARNE HRASTNIK
ZDRAVSTVENA POLEMIKA
© 2015 KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., slovenska družba z omejeno odgovornostjo in članica KPMG mreže neodvisnih družb članic, ki so povezane s švicarskim združenjem KPMG International Cooperative (“KPMG International”).
AKADEMČEK
VAŠA POSLOVNA VPRAŠANJA? NAŠI ODGOVORI! O VSEH PODJETJIH IZ 17-IH EVROPSKIH DRŽAV.
9-11
ZDRAVSTVENA POLEMIKA - ZAKAJ BOLNIK NI KRALJ
DNEVI ENERGETIKOV 2015 12 - 20
KDO SO USTVARJALCI SLOVENSKE ENERGETSKE PRENOVE
32. FINANČNA KONFERENCA 21-22 IŠČEMO NAJFINANČNIKA LETA
FOTOGALERIJA 23-25
PROMOCIJE D E G U S TA C I J E POZICIONIRANJE OGLASI
MERCHANDISING
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
UVODNIK
POZDRAVLJENA, POMLAD! Po dolgi, hladni in na trenutke precej turobni zimi, se narava končno prebuja. In z njo tudi mi. Polni pričakovanj vstopamo v prihodnje obdobje, saj so pred nami številni izredno zanimivi in vsebinsko polni dogodki. Še nekaj dni in govorili bomo o zeleni energiji, vračanju k naravi, izkoriščanju obnovljivih virov energije. V mislih imamo seveda 17. Dneve energetike, srečanja, ki se ga udeležujejo najvidnejši energetski menedžerji, domači in tuji. V sredini maja pripravljamo 32. Finančno konferenco, sledila ji bo jubilejna, 20. Slovenska marketinška konferenca (SMK). Treba pa je omeniti tudi dogodke, ki so že za nami, zato vas vabim, da podrobneje prelistate spomladansko številko Akademčka.
Prijetno branje vam želim!
Manja Pušnik, urednica
Revija Poslovne akademije Finance // številka 24, december 2014 4 4 4 4
Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Simona Perovšek Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485
www.finance-akademija.si 2
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
9. SALES SUMMIT NEKDANJI DIREKTOR NEMŠKEGA GOOGLA:
DIGITALIZACIJA SPREMINJA VSE, TUDI PRODAJO!
Manja Pušnik
V ljubljanskem Grand hotelu Union je na največji prodajni konferenci pri nas več kot 120 udeležencev prisluhnilo osrednjemu govorniku Christianu Baudisu, nekdanjemu prvemu možu nemškega Googla. Slišali smo, kakšni so uspešni prodajni modeli prihodnosti, kako je digitalizacija v zadnjih desetih letih že spremenila način prodaje in kako bodo roboti postali del našega vsakdana. »Prodajni modeli so uspešni, če so digitalizirani in med seboj povezani! Treba je postati digitalen, saj so tako potrošniki kot poslovni modeli že popolnoma digitalizirani,« je poudaril Baudis. V zadnjih nekaj letih so se in se še bodo dogajale velike spremembe. Svetovni splet je le del digitalnega sveta, je pojasnil Baudis in dodal, da so bili
3 www.finance-akademija.si
v začetku 90-tih let minulega stoletja mobilni telefoni sicer pomembni, vendar niso sledili razvoju interneta. »Vse to se je zgodilo veliko kasneje. V zadnjih 25 letih je internet postal odličen v svojem delovanju,« je poudaril Baudis. V prihodnjih letih bo internet več kot odličen, saj bo povezal vse digitalne naprave.
Revolucija mobilnih naprav spremenila svet
Digitalizacija je že del vsakdana in kot primer je Christian Baudis navedel Googlovo snemanje ulic in mest. Vse postaja digitalizacija, vsi smo povezani, tako z mobilnimi napravami kot z družbenimi omrežji. Pred nekaj leti se je zgodila revolucija pametnih in mobilnih naprav. Pametni telefoni so spremenili sprejemanje sveta, prav tako razvoj digitalnih naprav, saj povezujejo vse okoli nas.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
Ljudje nosijo pametne naprave, ker je to trendovsko. »Če bi delal na področju medicine, bi se zelo zanimal za pametne naprave,« je dejal nekdanji prvi mož nemškega Googla. V zadnjih letih imamo več informacij, kot smo jih imeli kadar koli. Pomembno pa je, kako jih znamo inteligentno uporabljati! Vse se vrti okoli Big data.
Inovacije danes poganjajo svet hitreje
postalo še bolj modernizirano in digitalizirano. Vse se vrti okoli tega in vsak posameznik se bo odločil, ali in kako bo uporabil ogromno število informacij,« je še dejal prvi mož nemškega Googla.
Christian Baudis je v zadnjih 20 letih zasedal vodilne položajev evropskih medijih in na področju interneta, med drugim je bil tudi član svetovalnega
odbora v AOL Europe, predsednik uprave HSE24 (Evropa) in izvršni direktor prodaje na ProSiebenSat.1Media. Pod njegovo taktirko je nastalo več uspešnih start-upov (Tremor Video Europe & El Cartel Media), med leti 2008 in 2010 pa je bil izbran za enega vodilnih nemških menedžerjev na področju interneta in medijev.
Računalniški oblak je inovacija današnjega dne, ki se povezuje prek interneta in je zbirka vse podatkov, ki jih lahko uporabljamo, pomemben je za shranjevanje vseh informacij. Kmalu bodo na primer v ZDA na voljo tudi osebna vozila brez voznika. Ta vozila so plod umetne inteligence in velikega števila podatkov, pravi Baudis. In kako bo jutri? »Vse se bo zelo hitro dogajalo, vse bo povezano in digitalizirano. Vsak posameznik bo digitalno povezan tudi prek osebnih vozil. In kako bo potekal prodaja v prihodnje? Prodajniki bodo imeli na voljo drugačne vrste proizvodnjo. »Zjutraj boste naročili avto in zvečer ga boste že dobili. Takšne vrste prodaja bo zelo vplivala na poslovanje. Zato bo prodaja videti precej drugačna, saj bo proizvodnja potekala po naročilu, vse se bo odvijalo zelo hitro, vsi postopki bodo izjemno modernizirani in avtomatizirani,« je dejal Baudis.
Zakaj Amazon razume potrošnika Kot uspešen primer današnje prodaje je Baudis navedel Amazon, saj ima odlično razumevanje potrošnika, hitro in odlično logistiko in odlična priporočila za kupce ter hitre in dobre stike s potencialnimi kupci. »Sami se odločite, kaj boste delali in katero smer boste ubrali! Če pa želite biti uspešni potem se digitalizirajte!« je udeležencem 9. Sales Summita svetoval Baudis. In dodal: »V prihodnjih nekaj letih bodo računalniki in roboti postali del našega vsakdana. Vse bo
»V zadnjih letih imamo več informacij, kot smo jih imeli kadar koli. Pomembno pa je, kako jih znamo inteligentno uporabljati!« tako pravi nekdanji prvi mož nemškega Googla Christian Baudis.
www.finance-akademija.si 4
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
1.IZVOZNI FOKUS KAKO JE NA KITAJSKO NAŠLO POT PET
MILIJONOV STEKLENIC STEKLARNE HRASTNIK
1.
fokus
Sabina Petrov, Stela Mihajlović, Manja Pušnik
Uspešni slovenski izvozniki so na 1. Izvoznem fokusu razkrili, kako vstopajo na nove trge in širijo prodajo na sedanjih trgih. Pri sklepanju poslov v tujini so najpomembnejši osebni odnosi in kemija med partnerji, so poudarili uspešni podjetniki. Svoje izzive in dobre prakse na tujih trgih so udeležencem 1. Izvoznega fokusa predstavili šenčurski Euro Plus, ki želi z znamko NiceLabel postati številka ena na svetovnem trgu programske opreme za tiskanje etiket s črtno kodo; mariborski proizvajalec pasivnih in nizkoenergijskih hiš Lumar, ki na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil kot del avstrijskega holdinga Green Building Group, zdaj samostojno osvaja nemško govoreče trge; mariborska zasebna fakulteta Doba, ki svoje izobraževalne programe na daljavo (on-line) prodaja tudi študentom v vzhodni Afriki, natančneje v Keniji, Tanzaniji in Ugandi; velenjska Plastika Skaza, ki razvija svoji blagovni znamki Cuisine ter Organko in je hkrati razvojni partner več globalnih kupcev, med drugim tudi Ikee; Boxmark Leather iz Kidričevega, ki razvija usnjene sedeže za avtomobile najvišjega cenovnega razreda in z vstopanjem v druge dejavnosti – letalsko, železniško in ladjarsko – zmanjšuje svojo odvisnost od avtomobilske industrije; in Droga Kolinska/Atlantic grupa, ki na tujih trgih aktivno gradi znamko zdravilne mineralne vode Donat Mg. Steklarna Hrastnik do rekordnega dobička
5 www.finance-akademija.si
Izvozni fokus je sklenil pogovor z menedžerjema mednarodno uspešnih podjetij, Klemenom Štularjem, ki vodi ljubljansko IT-podjetje NIL, to deluje na področju sistemske integracije ter programskih rešitev za večanje produktivnosti, računalništvo v oblaku in poslovno analitiko – če bi delovali v gradbeništvu, bi bile to storitve projektantov in arhitektov, je za lažjo predstavo pojasnil direktor podjetja Klemen Štular –, in Andrejem Božičem, direktorjem Steklarne Hrastnik. Steklarna, ki je s svojimi izdelki navzoča na 55 trgih, je lani ustvarila 49 milijonov evrov prihodkov od prodaje in leto sklenila z rekordnim dobičkom v višini 4,5 milijona evrov. Izvozniki so naredili »good job« »Lani je bila naša zunanjetrgovinska bilanca po dolgem času spet pozitivna, izvozniki so naredili 'good job',« je v uvodnem delu Izvoznega fokusa poudaril svetovalec v družbi AT Kearney Srečko Debelak. Kot pravi, je slovenski izvoz skoncentriran predvsem okoli proizvodnje, a osredotočiti se moramo na celotno vrednostno verigo – od dizajna, raziskav in razvoja, nabave in logistike, transporta ter prodaje in trženja, da bomo zagotovili vzdržnost rasti.
Pet milijonov steklenic za vodo na Kitajsko Svetovni trg stekla je vreden 65 milijard evrov, je na pogovoru, ki je sklenil 1. Izvozni fokus in ga je vodil Primož Hvala iz družbe Human & Sales Consulting, povedal Andrej Božič. In dodal, da bo Steklarna Hrastnik na njem že našla svojih 50, 60 milijonov evrov. Lani so se udeležili 22 sejmov, šestih kot razstavljavci. Letos se kot razstavljavci nameravajo udeležiti 12 sejmov. Kot je poudaril Božič, se je s kupci treba srečevati v živo, ni dovolj zgolj pošiljati e-pošto ali pripravljati letake o svoji ponudbi. »S kupcem morate ustvariti odnos,« je poudaril direktor hrastniške steklarne. Za daleč najbolj donosno se je izkazala udeležba Steklarne Hrastnik na sejmu v Monte Carlu, ki jim je pomagala pridobiti velikega kupca na Kitajskem. Natančneje tretjo največjo polnilnico vode na svetu, ki vodo črpa iz vrtin pod vulkanom. Njen lastnik se je s ponudbo Steklarne Hrastnik seznanil na sejmu in se nato nekega dne z njenim direktorjem želel dobiti na večerji v Ljubljani. Da gre
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
Svetovni trg stekla je vreden 65 milijard evrov, Steklarna Hrastnik pa je na njem našla svojih 60 milijonov evrov, je na okrogli mizi povedal Andrej Božič, prvi mož hrastniške steklarne (levo). Med izzivi podjetja NIL pa je Klemen Štular, direktor družbe, poudaril spremenjena pravila poslovanja v Južni Afriki.
tako velikega kupca, v Steklarni Hrastnik tedaj še niso vedeli. Čeprav so prvi hip oklevali in bili skeptični, se je izkazalo, da gre za resnega in velikega kupca, ki bi želel kupiti pet milijonov steklenic za vodo. Te je nameraval v reklamne namene podariti 500 prestižnim restavracijam na Kitajskem. Vrednosti posla Andrej Božič ni razkril, je pa povedal, da so z naročilom lani zapolnili petino svojih zmogljivosti in na Kitajsko že poslali dva milijona steklenic. In dodal, da so se zaradi velikega posla na Kitajskem laže ubranili pritiskov kupcev na cene.
V Afriki se pravila hitro spreminjajo Podjetje NIL, ki ponuja različne ITrešitve, na tujih trgih posluje že dve desetletji. Na začetku so ciljali na vse celine sveta, v zadnjem času pa svoje poslovanje krepijo le še na nekaj območjih. In sicer v ZDA, v južnem delu Afrike, kjer imajo v Južni Afriki svoje podjetje, v Veliki Britaniji ter na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki jo pokrivajo prek prodajnega predstavništva v Maroku. Med izzivi, s katerimi so se srečevali lani, je Štular poudaril spremenjena
pravila na področju ekonomskega opolnomočenja temnopoltih v Južni Afriki, zaradi katerih bodo morali v svojem tamkajšnjem podjetju prodati četrtino in eno delnico. Po novem namreč ne bo več dovolj, da je v vsakem podjetju določen odstotek temnopoltih zaposlenih, po novem morajo ti zasedati tudi določen del vodstvenih položajev in biti najmanj četrtinski lastniki. Ker bo to otežilo upravljanje podjetja, bodo v NIL podsaharsko Afriko po novem pokrivali iz Ljubljane, podjetje v Južni Afriki pa bo osredotočeno le na ta trg.
Jasna Dominko Baloh, Doba: »Čas v Afriki ni zlato«
Mariborska zasebna fakulteta Doba, ki je pred letom dni svoje on-line izobraževalne programe začela izvajati tudi v vzhodni Afriki, natančneje v Keniji, Tanzaniji in Ugandi, v tujini ta hip ustvari 25 odstotkov prihodkov. Cilj fakultete je, da do leta 2020 s študenti iz tujine ustvari polovico prihodkov. Konkurenca tujih univerz in fakultet v Afriki je velika, prednost mariborske Dobe je, da študentom ponuja mentorski program, ki jih aktivno spodbuja k študiju. V Afriki je treba vse dogovore zapisati ter dosledno vztrajati pri dogovorjenem, nadzorovati izvedbo, računati na slabo odzivnost pri komuniciranju po e-pošti, naenkrat komunicirati samo eno temo, ter upoštevati dejstvo, da je enourna zamuda na sestanek nekaj povsem običajnega.
www.finance-akademija.si 6
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
»Ko sem leta 2009 iz Švice prispel v Boxmark, sem razmišljal, kaj se dogaja s to Slovenijo. To leto je bilo tudi prelomno za družbo, saj smo bili velik dobavitelj le za avtomobilsko panogo. Vedeli smo, da tako podjetje dolgoročno ne more obstati. Naročila so se zmanjšala za 40 odstotkov, morali smo odpuščati, bili smo insolventni,« je pojasnil Marjan Trobiš, prvi mož podjetja Boxmark Leather. Bilo je težko, saj od leta 1995 v podjetju niso razmišljali o razvoju. »Zaposlenim smo pojasnili, da moramo iti deset korakov naprej, in ne dva nazaj,« je dejal Trobiš. Idejo o vodoodpornem usnju, ki jo je imel eden od zaposlenih v predalu, so čez pol leta patentirali in postali zanimivi pri velikih partnerjih. Tako so postali globalni dobavitelj v avtomobilski industriji in se razpršili še v letalsko industrijo, ladjarstvo in železniški promet. Marjan Trobiš, Boxmark: Iz avtomobilske panoge do letal, ladij in železnic Tako podjetjem, ki prodirajo na tuje trge, svetuje Marko Lukič, direktor družinskega podjetja Lumar, proizvajalca pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Lukič je pojasnil, da so se leta 2012 za pristop k avstrijski skupini Green Building Group (GBG) odločili zaradi dostopa do novih trgov, predvsem avstrijskega in nemškega. »Vendar se Lumar znotraj skupine ni mogel razvijati. Obstajala je prevelika razlika med tehničnim znanjem, izkušnjami in razvojem, bili so tudi drugačni pogledi na razvoj, upravljanje in vodenje skupine,« je poudaril Lukič. Lani so izstopili iz skupine, stike v Avstriji pa so dobro unovčili. Ustanovili so podjetje Lumar Haus s sedežem na Dunaju in postavili vzorčno hišo. Referenca za italijanski trg pa je gradnja slovenskega paviljona na EXPO 2015 v Milanu. »Pri nas je še vedno navzoč strah, da nam ne bo uspelo. Imejte samozavest in uspelo vam bo,« je še dejal Marko Lukič.
Marko Lukič, Lumar: »Ne iščite lahkih poti, ampak nove izzive!«
Podjetje NiceLabel razvija programske rešitve za tiskanje etiket. Imajo prek 200 tisoč kupcev in podružnice po vsem svetu. Po uspešnem začetku se je rast upočasnila, izgubili so nadzor nad prodajo na pomembnih trgih, imeli nejasno poslovno strategijo ter preveliko usmerjenost v tehniko in produkte. Pa še notranje boje med lokacijami in v ekipi. Nato so konsolidirali lastništvo in organizacijo ter zaposlili izkušenega predstavnika na ameriškem trgu. Najeli so pravne svetovalce pri pomembnih pogodbah, tesno sodelujejo s strankami, okrepili so PR ter spletno komuniciranje. Povsem so vpleteni v prodajni proces, izvedbo in poprodajno podporo. Ne ponujajo več produktov in opcij, temveč rešitve. V dveh letih so podvojili velikost podjetja in od lani dosegajo od 30- do 40-odstotno rast prodaje.
Matej Košmrlj, Nice Label: »Želimo postati številka ena na svetu!«
7 www.finance-akademija.si
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
Petra Melanšek, Vivapen: »Na neznanem trgu se osredotočite na kulturne razlike!« Vivapen, ki izdeluje pisala in črnila ter izvaža v 35 držav, pri obvladovanju trgov prisega na osebne stike, čeprav je včasih težko biti nenehno na voljo kupcem, predvsem zaradi časovnih razlik. Izogibajo se čezmerni rasti, ki bi jim onemogočila nadzor nad poslom, in pri širitvi uporabljajo le lastna sredstva. Namesto v svojo blagovno znamko so se raje usmerili v razvojno partnerstvo s tistimi, ki obvladujejo trženje (Pelikan, Schneider, Online …). Pri vstopu na nov trg je treba upoštevati kulturne in verske razlike ter tradicijo in hierarhijo, so izkušnje z zahtevnega indijskega trga, kjer so jim prihodki od leta 2011 zrasli za 340 odstotkov. Posel vedno začenjajo z majhnimi koraki, ne dajejo praznih obljub, tveganja pa obvladujejo z diskontiranim predplačilom, kar je všeč tudi kupcem.
Z znamko zdravilne mineralne vode Donat Mg je Droga Kolinska/ Atlantic grupa lani na štirih glavnih tujih trgih – v Ruski federaciji, Italiji, Franciji in Avstriji – ustvarila blizu sedem milijonov evrov prodaje. Z Donatom Mg sicer ustvarijo 25 milijonov evrov prodaje na leto, kar je četrtina programa pijače. Za krepitev prodaje na glavnih tujih trgih je bila poleg prenove embalaže in grafične podobe, s katero so povečali poudarek medikalizacije znamke, pomembna tudi sprememba odnosov z distributerji. V Avstriji so se odrekli distributerju in skrb za znamko in prodajo vzeli v svoje roke, v Franciji, kjer kupci za Donat Mg odštejejo pet evrov, po novem prodajo po spletu razvijajo tudi sami, v Rusiji pa znamko upravljajo skupaj z distributerjem.
Ranko Jelaća, Atlantic grupa: »Znamko Donat Mg na glavnih trgih gradimo sami.«
Kaj pomeni biti razvojni dobavitelj multinacionalkam? Gre za zmožnost prepoznavanja potreb trga, osredotočenost proizvodnje, 'eko' strast, procesne izboljšave – vse skupaj podjetje privede do inovativnega razvojnega partnerstva. Pomembno je, da se prodajni in razvojni oddelek dobro razumeta. Recept za uspeh: temeljita priprava pred obiskom kupcev, dobri odnosi s strankami, strokovnost, ponudba po meri kupca, dosledno izpolnjevanje obljub, konsistentnost in odličnost poprodajnih storitev. Nenehno se je treba zanimati za kupca, za njegovo konkurenco in ključne kazalnike uspešnosti. Seveda je nujna kemija med obema stranema. Da prideš do odločevalcev, moraš imeti na poslovnih dogodkih nenehno odprte oči in pogum postavljati na videz neugodna vprašanja. da nam ne bo uspelo. Imejte samozavest in uspelo vam bo,« je še dejal Marko Lukič. Laura Rednak, Plastika Skaza: »Strateška prodaja je kot razmerje pred poroko – številni sestanki, šele nato sledi pogodba.«
www.finance-akademija.si 8
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
ZDRAVSTVENA ZDRAVSTVENA POLEMIKA - POLEMIKA ZAKAJ BOLNIK NI KRALJ
Andreja Rednak
Ni konkurence, možnosti izbire, učinkovite organizacije; so pa vrste in tarnanje, da je premalo denarja O bolniku kot kralju zdravstvenega sistema - kar ta pri nas seveda ni – so razpravljali na zdravstveni polemiki, ki sta jo pripravila Poslovna akademija Časnika Finance in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Na dobro obiskanem dogodku je bilo govora tudi o čakalnih vrstah, financiranju in reorganizaciji zdravstva ter zdravstvenem turizmu. Čakalne vrste na zdravstvene storitve so se v zadnjem letu enormno
povečale, sistemskih ukrepov pa ni. Dodaten denar ni rešitev vseh težav Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je dejal, da je iluzorno pričakovati, da bo probleme v zdravstvu rešil samo dodaten denar. Današnja organizacija zdravstva je draga, preveč je zaposlenih, neizkoriščena je oprema, manjša kakovost; potrebna je specializacija izvajalcev. Nehati
moramo financirati zmogljivosti bolnišnic, namesto tega bi morali plačati opravljene storitve in kakovost. Danes pa so tisti, ki so boljši in bolj učinkoviti, kaznovani in izgubljajo sredstva, je menil. Še vedno financiramo premajhne porodnišnice Še en nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič se je odzval na vprašanje iz publike, zakaj se pred leti ni nič zgodilo, ko je stroka predlagala racionalizacijo porodnišnic, saj tudi strokovno ni smiselno, da financiramo porodnišnice z manj kot dvema porodoma na dan, torej bi morali štiri zapreti. Marušič je dejal, da je ta predlog stroke takrat hotel dati v javno razpravo, a so ga na tedanjem odboru za zdravstvo poslanci - tako vladni kot opozicijski - zavrnili z devet proti nič. »Politika je premagala stroko,« je dejal. Sicer pa se je tudi retorično vprašal, ali je pacient res v središču sistema (med regulatorjem, plačniki in izvajalci), če pa vsak dan beremo, da v sistemu ni denarja, da je
9 www.finance-akademija.si
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
menedžment bolnišnic slab, da je v sistemu preveč zaposlenih in da izvajalci goljufajo. Spremembe si želijo samo bolniki Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je ocenil, da si danes samo bolniki res želijo spremembe v zdravstvu. Želijo kakovostne storitve v sprejemljivem času, možnost izbire zavarovalnice in izvajalca, dobro organizacijo, možnost e-poslovanja z zdravstvom, čiste račune pri plačilu in porabi denarja ter prijaznost in človeški odnos pri obravnavi. Tristo tisoč državljanov plača 53 odstotkov vseh socialnih prispevkov in 73 odstotkov vse dohodnine. Vsi skupaj pa plačamo 2,4 milijarde evrov obveznih prispevkov, 450 milijonov za dopolnilno zavarovanje in še 450 milijonov iz žepa. »Glavno vprašanje bi moralo biti, kako z obstoječim denarjem narediti več in bolje,« je poudaril Mikeln.
kaj stane, vsak bi moral tudi dobiti račun. Marko Kranjec: Dopustiti privatizacijo Nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je opozoril, da je javno zdravstvo javno samo po načinu financiranja, ne bi pa smelo biti po načinu izvajanja, torej bi morali dopustiti zdravništvo kot svoboden poklic in privatizacijo na primarni in sekundarni ravni. Ideološka delitev izvajanja na javni in zasebni sektor je zgrešena - cilj mora biti zagot-
avljanje čim boljših in pravočasnih zdravstvenih storitev za bolnike, je dejal. Slovenija zdravstveno zelo konkurenčna Stjepan Orešković iz Hrvaške, direktor centra za nadzor HIV pri Svetovni zdravstveni organizaciji in tudi vodja katetre za medicinsko sociologijo in ekonomiko zdravstva na zagrebški medicinski fakulteti, je opozoril, da je vsak zdravstveni sistem, ki znotraj sebe temelji na monopolih in ne na konkurenčnosti, obsojen
Navedel je primer Švedske, ki je dala dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob, ampak je bil to za izvajalce signal, da se nagrajuje neučinkovitost - rezultat je bil, da so se čakalne dobe povečale. Namesto tega je treba nagraditi bolj učinkovite in bolj kakovostne. Bolnik pa bi moral imeti možnost izbire in vedeti, koliko www.finance-akademija.si 10
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
na neuspeh. Urejanje in krajšanje čakalnih seznamov je odlična vstopna točka za začetek sprememb in za reformo zdravstva, je dejal. Orešković je še ocenil, da je Slovenija v zdravstvu zelo konkurenčna drugim državam tako po tehnologiji, kvalificiranih zdravnikih, kot po nizkih cenah, kar bi lahko s pridom izkoristila, saj v območju 300 kilometrov živi 70 milijonov bogatih Evropejcev, ki iščejo zdravstvene storitve. Toda sistem, kjer je vse javno, tega ne omogoča, je menil. Direktorji nočejo zdravstvenih turistov? K temu je Gordana Kalan Živčec, nekdanja predsednica zdravniške zbornice, ki zdaj slovenskim bolnikom posreduje zdravstvene storitve na Hrvaškem in v Italiji,
11 www.finance-akademija.si
dodala, da je več direktorjem slovenskih bolnišnic ponudila pogodbo, da jim pripelje paciente iz tujine, a niso zainteresirani, si ne upajo ali pa jim tega ne dovolijo. »Kdaj bomo dočakali nacionalno konferenco za zdravstveni turizem v Sloveniji,« je vprašala. Zakaj bodo izdatki rasli Eva Zver iz Urada za makroekonomske analize in razvoj je povedala, da daje Slovenija 9,2 odstotka BDP za zdravstvo, kar je že nad povprečjem EU. Javni izdatki za zdravstvo so se v zadnjih 40 letih podvojili in bodo še naraščali - že zaradi staranja prebivalstva, večjih pričakovanj ljudi od zdravstvenega sistema in tehnološkega napredka ter novih zdravil. Če danes znašajo izdatki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo 25 odstotkov slovenskega
BDP, bodo po projekcijah za leto 2060 že 35 odstotkov. Tega ne moremo financirati le iz javnih virov, v prihodnje bo pač treba v financiranje bolj vključiti zasebne vire in celotno populacijo, tudi neaktivne (tudi upokojence), je opozorila. Fakin: Za 200 milijonov evrov predlogov izvajalcev Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Samo Fakin je priznal, da danes cene zdravstvenih storitev niso prave, ampak prave bi lahko ugotovili le, če bi imel ZZZS vpogled v drobovje izvajalcev in v njihove procese, šele ko bi to optimizirali, bi prišli do pravih cen. Glede čakalnih vrst pa je dejal, da imajo na mizi za 200 milijonov evrov predlogov izvajalcev za dodatne zdravstvene programe.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
DNEVI ENERGETIKOV KDO SO USTVARJALCI SLOVENSKE 2015 ENERGETSKE PRENOVE
Borut Hočevar, Samo Kranjec
Predstavljamo projekte, prijavljene na letošnji razpis energetskih nagrad časnika Finance. 1.V kategoriji ENERGETSKO UČINKOVITO PODJETJE so bili prijavljeni trije projekti. V Xelli Porobeton SI ENERGETSKO UČINKOVITOST IN VAROVANJE OKOLJA POSTAVLJAJO V SREDIŠČE DELOVANJA PODJETJA V zasavski družbi so vzpostavili celovit sistem upravljanja energije in energetsko učinkovitost spremljajo vsak dan. Učinkovito rabo energije jemljejo kot enega glavnih dejavnikov svoje konkurenčnosti in vanjo nenehno vlagajo. Jedro teh prizadevanj pa so zaposleni. V Xelli Porobeton SI varovanju okolja in učinkoviti rabi energije posvečajo zelo veliko pozornosti in ju vidijo kot pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetja. Vztrajno se prebijajo med energetsko najučinkovitejše proizvajalce
KRANJ V ENERGETSKO UČINKOVITOST VLAGA CELOVITO V mestni občini Kranj so se področja rabe energije lotili zelo celovito – tako na strateški kot tudi operativni ravni,
12 www.finance-akademija.si
porobetona v svetu, v okviru koncerna Xella pa želijo postati najuspešnejše podjetje po specifični rabi energije. Xella Porobeton SI je že leta 2010 vzpostavila sistem za upravljanje energije, s katerim energetsko učinkovitost spremlja vsak dan, njegovo srce pa so zaposleni, ki jih za to področje ozavešča in usposablja. Nad celotnim sistemom bedi vodja vzdrževanja in energetike, ki si je pridobil naziv evropski energetski menedžer in se na tem področju trajno izobražuje. Visoka energetska učinkovitost sodi tudi med glavna merila pri nakupu novih tehnologij. Od leta 2010 sov ukrepe za učinkovito rabo in varčevanje z energijo vložili 130
veliko pa vlagajo tudi v organizacijo tega področja in v same ukrepe. Rezultati so vidni v prihrankih energije in denarja. V mestni občini (MO) Kranj so oblikovali dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja ter lokalni energetski koncept, obenem pa dosledno izpolnjujejo vsakoletni akcijski načrt. Uporabljajo tudi uredbo o zelenem javnem naročanju, v okviru javnih razpisov pri nakupu energentov pa kot merilo upoštevajo zeleno energijo. V večini občinskih stavb izvajajo energetsko knjigovodstvo. Za upravljanje energije v občini skrbi Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), ki pri tem nastopa kot energetski menedžer. Obenem podjetje Eltec Petrol na 14 objektih
tisoč evrov, vsako leto pa so pri tem prihranili 3,3 gigavatne ure energije, vrednostno so prihranki znašali dobrih 189 tisoč evrov. Od leta 2012 so izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za dobro tretjino.
izvaja pogodbeno zmanjšanje porabe energije ob sočasni pogodbeni zamenjavi infrastrukture. Med letoma 2011 in 2014 so v energetsko sanacijo objektov ter energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave na svojem območju vložili slabih 5,6 milijona evrov, pri čemer so na leto prihranili 3,63 gigavatne ure energije, kar finančno pomeni dobrih 235 tisoč evrov. Naložbe bodo nadaljevali tudi v prihodnje, za to pa bodo predvidoma namenili slabih 16 milijonov evrov. Levji delež tega zneska bo namenjen ukrepom v zvezi z novim avtobusnim terminalom, parkirno hišo, poslovnozdrav- stvenim objektom in sanacijo degradiranega urbanega območja.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
21.-22. april 2015, GH Bernardin, Portorož
V Splošni bolnišnici Izola SO POMEMBNO ZMANJŠALI PORABO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE
Porabo električne in toplotne energije skupaj so v Splošni bolnišnici Izola po celoviti energetski sanaciji zmanjšali za polovico, porabo toplotne energije pa na tretjino. Krepko so zmanjšali tudi izpuste ogljikovega dioksida. Cilje, ki so jim sledili pred sanacijo, so presegli za 20 odstotkov. V Splošni bolnišnici Izola so leta 2012 izvedli celovito energetsko sanacijo, pri tem so ob ureditvi fasade ter zamenjavi oken in vrat tudi vgradili toplotni črpalki (zrakvoda in voda-voda). Nove pridobitve v tem času so tudi frekvenčna regulacija črpalk in centralni nadzorno-krmilni sistem ter hidravlično uravnoteženje sistema. Opremili so se tudi s sistemom za centralno prezračevanje
in izkoriščanje odpadne toplote zavrženega zraka in vgradili sistem za hlajenje prostorov ter uvedli energetski monitoring. V prenovo so vložili skoraj 3,8 milijona evrov, z njo pa so letno porabo toplotne in električne energije zmanjšali za polovico, porabo toplotne energije pa zmanjšali na tretjino. Izpuste ogljikovega dioksida so znižali za 37,8 odstotka. So pa cilje, ki so si jih določili pred sanacijo, presegli za 20 odstotkov. V prihodnje nameravajo vgraditi še kondenzacijski kotel za pregrevanje tople sanitarne vode ter prenoviti omrežje za sanitarno toplo vodo, s čimer bodo prihranili dobro megavatno uro energije.!
2. V kategoriji UČINKOVITA RABA ENERGIJE je sedem prijaviteljev prijavilo osem projektov.
ZAMENJAVA RAZSVETLJAVE SE BO IZPLAČALA V TREH LETIH V družbi Avto Jarc so z zamenjavo razsvetljave dosegli velike svetlobne učinke ter finančne in energetske prihranke. Največje prihranke po zamenjavi razsvetljave so v mariborski družbi Avto Jarc ustvarili v mehaničnih delavnicah in skladiščih drobnega materiala, kjer svetilke svetijo ves delovni čas. Naložba se jim bo povrnila v treh letih. Zamenjali so notranjo in zunanjo razsvetljavo. Odstranili so dotrajano, neučinkovito in potratno razsvetljavo na servisnih in mehaničnih
delovnih mestih ter s tem povečali sijaj, privlačnost in dovršenost novih vozil v razstavnem avtomobilskem salonu, zagotovili razsvetljavo v okolici podjetja ter povečali varnost v nočnem času. Za naložbo so namenili slabih 32 tisoč evrov (skupaj z DDV), po načrtih pa naj bi se jim povrnila v treh letih. Projekt so izpeljali v sodelovanju z družbo Grah Automotive. Z njo kandidirajo za energetske nagrade Časnika Finance in sicer v kategoriji energetsko učinkovit projekt. V primerjavi s staro razsvetljavo so dosegli kar 80-odstotne finančne prihranke, izpusti ogljikovega dioksida pa so se zmanjšali za 73 odstotkov.
Prihranki pri izpustih ogljikovega dioksida znašajo dobrih 24 ton na leto. Največje prihranke so dosegli v mehaničnih delavnicah in skladiščih drobnega materiala, kjer svetilke svetijo ves delovni čas.
www.finance-akademija.si 13
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
UČINKOVITI NALOŽBI V TALILNI PEČI V Steklarni Hrastnik so izboljšali izkoristek odpadne toplote dimnih plinov iz talilne peči G in prenovili talilno peč B. Naložbi v obe peči sta Steklarni Hrastnik prinesli proizvodne in poslovne učinke ter zmanjšali porabo energije in količino izpustov ogljikovega dioksida, ki jih ustvarjajo. Zlasti naložba v talilno peč B je bila zelo večplastna in zahtevna. V družbi so v želji čim bolje izkoristiti odpadno toploto dimnih plinov iz talilne peči G vzpostavili sistem, s katerim zdaj to toploto uporabljajo za ogrevanje vode, ki se uporablja za uplinjanje kisika in dogrevanje sanitarne vode. Temperatura dimnih plinov, ki prihajajo iz kisikove steklarske peči, je okrog 1.300 stopinj Celzija. Za njihovo filtriranje v suhem tkaninskem filtru jih je treba ohladiti na najmanj 260 stopinj Celzija, najbolje pa na 180. Z dodajanjem svežega zraka znižajo
temperaturo mešanice pod 450 stopinj Celzija, ki nato vodi odda del toplote v dveh izmenjevalnikih toplote, pri čemer se ohladi še za sto do 150 stopinj Celzija. Tako ohlajeni dimni plini potujejo po cevovodu do filtra, pri čemer se dodatno ohladijo. Omenjena rešitev je preprosta in poceni, naložba pa se bo povrnila predvidoma v 21 mesecih. Preprosto so rešili tudi čiščenje izmenjevalnikov toplote, ki je velik izziv, saj sta nameščena med steklarsko pečjo in filtrom dimnih plinov, ti pa pri prehodu skozi izmenjevalnika toplote še niso očiščeni prahu. Od maja 2013 do začetka marca so iz odpadne toplote dimnih plinov peči G pridobili 2.797,8 megavate ure toplote. Če bi jo proizvedli s plinskim kotlom z 90-odstotnim izkoristkom, bi porabili dobrih 322 tisoč standardnih kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi jih stalo dobrih 103 tisoč evrov, ustvarili pa bi 612,6 tone ogljikovega dioksida. V Steklarni Hrastnik so jeseni prenovili peč B z okolico ter vroči in hladni del proizvodnje v EP Specialk. Talilni peči B so po več kot devetih letih delovanja želeli povečati zmogljivosti in posodobiti preostalo opremo, potrebno za taljenje stekla in proizvodnjo
CENTRALNI NADZOR NAD HLADILNO TEHNIKO PRINAŠA ŠTEVILNE UČINKE Nadgraditev lokalnega nadzora nad hladilno tehniko v večjih marketih v centralnega je bila v Mercatorju zadetek v polno. Mercatorju se vzpostavitev centralnega nadzora nad delovanjem hladilne tehnike v večjih marketih kaže v koristih za porabnike ter v energetskih, finančnih in okoljskih učinkih. Hkrati laže upravljajo celoten sistem. V Mercatorju delovanje hladilnih
14 www.finance-akademija.si
naprav pomeni precejšen delež pri porabi električne energije, zato so v letih 2013 in 2014 nadgradili hladilno tehniko. V vseh večjih marketih, kjer so imeli lokalni nadzor nad njenim delovanjem, so vzpostavili centralni nadzor. Pri tem so pridobili sodobno aplikacijo, ki deluje zanesljivo, prinaša prihranke elek-trične energije in znižuje druge stroške za energijo ter posredno zmanjšuje izpuste ogljikovega dioksida. Po načrtih se bo naložba povrnila v 12 mesecih.
steklenih izdelkov. Posebno pozornost so namenili manjši rabi energije. Projekt je bil večplasten, saj so vgradili nov stroj IS (Individual Section) za proizvodnjo steklenih izdelkov, vgradili pa so tudi nov sistem hlajenja strojev IS. Postavili so še novi hladilni peči za ohlajanje steklenih izdelkov. Odpadno toploto iz talilne peči so speljali v del tovarne, kjer poteka pregled izdelkov, in bo rabila za ogrevanje. Tudi pri peči B bodo odpadno toploto iz dimnih plinov uporabili za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Posodobili so tudi sistem mehke in tehnološke vode ter sistem stisnjenega zraka. Vgradili so tudi novo linijo za nadzor izdelkov in posodobili staro. S prenovo so izboljšali delovanje peči, ob precejšnjih energetskih prihrankih. Tako so dosegli za dobrih 710 tisoč evrov prihrankov na leto, izpuste ogljikovega dioksida pa zmanjšali za dobre tri tone.Predvsem zaradi novega sistema hlajenja strojev IS se je občutno izboljšala zmogljivost proizvodnje, zaradi kakovostnih investicijskih vzdrževalnih del na treh strojih IS in nakupa novega stroja IS pa tudi njena uspešnost. S tem so po ocenah prihodke povečali za 1,4 milijona evrov.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
SANACIJA IN CELOVITA ZUNANJA PODOBA Zaradi energetske prenove Osnovna šola Vodice obratuje ceneje, obenem pa je dobila arhitekturno enotno zunanjo podobo. Osnovna šola Vodice, ki je bila zgrajena leta 1960 in so ji bili pozneje dozidani telovadnica in drugi prostori, je s celovito energetsko sanacijo poleg stroškovnih in okoljskih učinkov pridobila tudi celovito in arhitekturno enotno zunanjo podobo. V občini Vodice so z energetsko sanacijo tamkajšnje osnovne šole želeli znižati stroške za ogrevanje in električno energijo ter zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, zlasti
ogljikovega dioksida. Obenem je šola dobila celovito in arhitekturno enotno zunanjo podobo. Zgrajena je bila leta 1960, pozneje pa so dozidali še telovadnico in preostale prostore. Zasnovana je bila kot opečnata stavba brez toplotne izolacije zidov. Pred celovito prenovo je bil energetsko ustrezno saniran le manjši del šole (nadzidek). Prenova je bila opravljena do začetka tekočega šolskega leta, začetek projekta pa sega v september 2012. V okviru prenove so toplotno izolirali notranji ovoj stavbe, zamenjali večino oken in vrat, sanirali in sočasno toplotno izolirali ostrešje. Vgradili so sisteme za centralno prezračevanje, toplozračno ogrevanje in klimatizacijo z vgradnjo rekuperatorjev s temperaturnim izkoristkom nad 65 odstotkov (telovadnica, sanitarije, kuhinja, jedilnica). Ogrevanje (prostorov in sanitarne vode) je izvedeno s toplotnimi črpalkami zrak/voda.
vzgojnoizobraževalnih prostorih in predvidoma zmanjšala porabo toplotne energije za približno 50 odstotkov. Letni prihranek znaša približno 227 megavatnih ur, kar je primerljivo s celoletno porabo toplotne energije 15 gospodinjstev v enostanovanjskih hišah. Znižali so se tudi obratovalni stroški in stroški vzdrževanja objekta, skupno letno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pa znaša dobrih 45 ton. Vzpostavljen je tudi sistem digitalnega obratovalnega energetskega monitoringa, ki omogoča tekoče spremljanje porabe toplotne in električne energije ter vode in gibanja klimatskih parametrov v vseh delih objekta. Parametri, ki jih spremljajo, kažejo, da je energetska sanacija dosegla svoj namen. Celotna vrednost prenove znaša približno 800 tisoč evrov, skoraj 70 odstotkov so pridobili iz evropskih kohezijskih sredstev in od ministrstva za infrastrukturo.
Energetska sanacija je izboljšala mikroklimatske razmere v
3. V kategoriji OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE smo dobili pet prijav. LASTOVKA, KI NE ŠKODUJE PTICAM Mala vetrna elektrarna Razdrto je druga pri nas, za njeno postavitev pa so morali investitorji dokazati, da ne bo škodovala okolju. Vetrna elektrarna izkorišča moč vetra, ki ga je na Razdrtem ob avtocesti veliko. Od začetka oktobra, ko je začela delovati, je proizvedla gigavat električne energije. Naložba vanjo naj bi se investitorjem povrnila v šestih do sedmih letih. Stoji na prelazu z enakim imenom ob primorski avtocesti in je bila druga zgrajena v Sloveniji, obratovati je začela 7. oktobra. Pot do nje je bila zahtevna, saj je bilo treba poleg dokazovanja, da
elektrarna ne bo negativno vplivala na okolje in ptice, pridobiti še finančna sredstva za njeno gradnjo. Celotna vrednost naložbe znaša 1,2 milijona evrov, povrnila pa naj bi se v šestih do sedmih letih.
zmanjšala za 920 ton, toliko jih namreč za enako količino električne energije proizvedejo v elektrarnah na fosilna goriva.
Skupna maksimalna velikost vetrnice je 77 metrov skupaj z iztegnjenimi kraki. Ob povprečni hitrosti vetra (6,43 metra na sekundo) naj bi na leto proizvedla vsaj 1,75 gigavatne ure električne energije, od oktobra, ko je začela delovati, pa je je gigavat. Predvideno pa je, da naj bi vetrnica na leto pridelala okoli 1,86 gigavatne ure električne energije. S svojim delovanjem naj bi na leto izpuste toplogrednih plinov
www.finance-akademija.si 15
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
PODRLI STARO ŠOLO, ZGRADILI VARNEJŠO IN ENERGETSKO VARČNEJŠO
Z OBNOVLJIVIMI VIRI DO OGLJIČNE NEVTRALNOSTI S sončno elektrarno in daljinskim sistemom ogrevanja v Ivančni Gorici dosegajo prihranke energije in manjše izpuste ogljikovega dioksida. Občina Ivančna Gorica je delovanje tamkajšnjega vzgojno-izobraževalnega centra prek sončne elektrarne na strehi osnovne šole in enotnega daljinskega sistema ogrevanja močno približala ogljični nevtralnosti.V občini Ivančna Gorica so od leta 2010 prek javnozasebnega partnerstva sistematično uvajali obnovljive vire energije (OVE) v energetsko oskrbo objektov v Izobraževalno-vzgojnem centru Ivančna Gorica (IVC), kamor sodijo vrtec, osnovna in srednja šola. Pri tem so si postavili cilj zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in delovanje centra približati ogljični nevtralnosti.
16 www.finance-akademija.si
Novo vrhpoljsko šolo v celoti ogrevajo s kotlovnico na lesne sekance, prostore grejejo s talnim gretjem. V Vrhpoljah v občini Moravče so podrli 110 let staro osnovno šolo in postavili novo za štiri razrede z večnamenskim prostorom in telovadnico v deloma vkopanih prostorih. Šolo obiskuje 50 učencev. Stara šola je bila nefunkcionalna, potresno nevarna in energetsko potratna. Prenova ne bi bila smiselna. Stene v kleti so iz armiranega betona, v pritličju in nadstropju pa so montažne lesene s toplotno izolacijo iz kamene volne z notranje strani in med lesenimi stebri. Z zunanje strani so izolirane z lesno vlakneno toplotno izolacijo, z notranje pa obložene z mavčnokartonsko ploščo. V pritličju je na zunanji strani narejena tankoslojna fasada, v nadstropju pa so stene na zunanji strani obložene s prezračevanimi opečnimi fasadnimi
strešniki. Podobno so grajene tudi zunanje stene stopnišča, ki pa se od drugih sten razlikujejo predvsem po tem, da so z zunanje strani obložene s pločevino. Streha je izolirana s toplotno izolacijo iz kamene volne. Okna so lesena, vhodna vrata pa aluminijasta, oboja so izdelana in montirana po standardu za pasivno gradnjo s trislojno zasteklitvijo termopan. Šolo v celoti ogrevajo s kotlovnico na lesne sekance, zgrajeno ob šoli. Prostore ogrevajo s talnim gretjem. Z lesno biomaso ogrevajo še sosednje poslopje, v katerem je gasilski dom. Poleg šole je v občini še en pasivni nizkoenergetski objekt, in sicer vrtec v Moravčah. Tudi vrtec ogrevajo z obnovljivimi viri. Za ogrevanje stare šole je bila potrebna toplota 246,7 kilovatne ure na kvadratni meter, za novo šolo pa 19,5.
V letih 2010 in 2011 so na streho matične šole OŠ Stična postavili sončno elektrarno z močjo 436,4 kilovata, s katero skoraj v celoti zadostijo potrebam po električni energiji v celotnem IVC. V letih 2012 in 2013 pa so s podelitvijo koncesije zasebnemu partnerju na območju IVC zgradili mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), s katerim ogrevajo vse tri medsebojno ločene objekte v IVC: Osnovno šolo Stična, Srednjo šolo Josipa Jurčiča in Vrtec Ivančna Gorica. Pred izvedbo je imel vsak izmed njih lastno kotlovnico na fosilna goriva. Za delovanje sistema DOLB so vzpostavili sistem daljinskega nadzora in upravljanja, ki omogoča obratovanje ogrevalnega sistema brez stalne navzočnosti človeške posadke in hitrejšo odpravo morebitnih okvar. Ob primerjavi dejanske porabe energije v letih 2010 in 2011, ko je deloval še
stari sistem na fosilna goriva, s porabo v kurilni sezoni 2014 so prihranki na celotnem območju IVC precejšnji. Hkrati vsako leto zaradi načina ogrevanja dosežejo 387,5 tone manj izpustov ogljikovega dioksida. Zaradi proizvodnje električne energije prek sončne elektrarne pa je bilo lani še za 608,5 tone manj izpustov ogljikovega dioksida.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
tehnološke pare, ki jo potrebujejo v svojem proizvodnem procesu. Podizvajalca projekta sta Steenova UG & Co. KG in Iskra Impuls.
S KOTLOM NA BIOMASO DO VEČJIH IZKORISTKOV IN MANJ IZPUSTOV Kočevski Melamin tehnološko paro po prenovi kotlovnice proizvaja s kotlom na biomaso; tega pripravlja tudi za proizvodnjo električne energije. S tem bo njegovo delovanje, ki prinaša okoljske, energijske in finančne učinke, še bolje izkoriščeno.V družbi Melamin so v sodelovanju z Gorenje projektom prenovili kotlovnico za proizvodnjo
VARČEN IN DO OKOLJA PRIJAZEN VRTEC V NAKLEM
V preteklosti so tehnološko paro proizvajali s kotlom na mazut; zdaj so ga zamenjali s kotlom na lesne sekance, saj je lesne mase na Kočevskem v izobilju. Hkrati so uporabili tehnologijo izgorevanja v vrtinčnem sloju, ki je v velikih termoelektrarnah običajna, v kotlih na lesno biomaso moči deset megavatov pa je svetovna novost in plod lastnega znanja. Novi kotel ima večjo moč, boljši izkoristek, hkrati pa je mogoče kot gorivo uporabiti vse vrste lesnih sekancev. Povzroča precej manj izpustov škodljivih snovi v dimnih
Vrtec Mlinček je bil zgrajen po načelih trajnostne gradnje, je energetsko varčen in uporablja obnovljive vire energije. Ogrevanje in hlajenje potekata s toplotno črpalko, za prezračevanje pa skrbi centralna prezračevalna rekuperacijska naprava.V Naklem so vrtec Mlinček, ki je začel delovati septembra, zgradili po načelih energijsko učinkovite in trajnostne gradnje, za njegovo delovanje pa uporabljajo obnovljive vire energije (OVE). Za ogrevanje, hlajenje ter pripravo sanitarne tople vode uporabljajo toplotno črpalko voda/ voda, pri čemer sta ogrevanje in hlajenje talna in stropna. Prezračevanje objekta poteka ob pomoči centralne prezračevalne rekuperacijske naprave, ki dosega približno 80-odstotni
plinih, kar je pomembno tudi zaradi tega, ker je kotlovnica nameščena v središču Kočevja. Nov parni kotel je pripravljen za vgradnjo parne turbine, ki bo lahko proizvajala električno energijo z močjo do enega megavata, pri čemer bo vsa para na izhodu iz turbine koristno porabljena v proizvodnem procesu podjetja, izrabili pa bodo tudi toploto, ki bo nastajala pri proizvodnji električne energije. S prenovljeno kotlovnico so v Melaminu močno zmanjšali količino izpustov dušikovih oksidov, izpustov prašnih delcev in žveplovih oksidov pa skoraj ni več. Izpuste ogljikovega dioksida so zmanjšali za 10.500 ton na leto. Znižali so tudi stroške za energijo, in sicer za 27 odstotkov.
izkoristek. Za pripravo obrokov v kuhinji pa uporabljajo zemeljski plin. Z omenjenimi rešitvami na leto prihranijo skoraj 142 megavatnih ur energije, izpusti ogljikovega dioksida so na leto manjši za dobrih 83 ton, uporabo alternativnih virov energije pa so povečali za 19 megavatnih ur. V desetih letih pa bodo prihranili 121 tisoč evrov v primerjavi s sistemom, ki bi uporabljal kurilno olje.
www.finance-akademija.si 17
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
3.V kategoriji PROMOCIJSKI PROJEKT je bilo osem prijav.
SAJENJE DREVES IN MENJAVA SVETILK V Cityparku so se za energetske nagrade prijavili s projekti sajenja dreves in menjave LED-svetilk. S projektoma Posvoji drevo in Posvoji svojo sadiko so v Cityparku promovirali skrb za zelene mestne površine in obnovo gozdov po žledolomu. S prenovo razsvetljave v nakupovalnem središču in garažni hiši pa so krepko znižali stroške za razsvetljavo in tudi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida. V Cityparku je od jeseni 2013 do januarja letos tekla akcija Posvoji drevo, pri čemer je lahko posvojitelj v prvem koraku postal vsak, ki je v Cityparku opravil nakup čez 30 evrov, ob koncu akcije (v božičnem in novoletnem času) pa so to možnost ponudili vsem obiskovalcem. Tako so do januarja v Ljubljani posadili 20
dreves, ob posameznem drevesu pa bodo na tablo zapisali tudi imena posvojiteljev. Oktobra lani so organizirali tudi otroško humanitarno akcijo Posvoji svojo sadiko, s katero so se pridružili vse¬slovenski akciji Dva milijona sadik za dva milijona uničenih dreves v žledolomu. Vsak obiskovalec Cityparka je lahko za evro kupil sadiko, ki je bila posajena v slovenskih gozdovih. Pri tem so sodelovali z Zvezo tabornikov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, zbrali pa so 500 evrov. V Cityparku so se s projektom Menjava LED-svetil na razpis za energetske nagrade prijavili tudi v kategoriji energetsko učinkovitih projektov. Prostore nakupovalnega središča in garažne hiše Cityparka so opremili s
ENERGETSKO OPISMENJEVANJE NA GORIŠKEM Agencija GOLEA izvaja promocijski projekt učinkovite rabe do okolja prijazne energije, pa tudi projekte URE .Na Goriškem že tretje leto teče izobraževalni program o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije, ki ga izvaja tamkajšnja energetska agencija. Z njim so močno navzoči v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah pa tudi med tamkajšnjim prebivalstvom. Izvajajo še konkretne energetske projekte. Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) je razvila izobraževalni program OVE in URE, katerega namen sta ozaveščanje in promocija na tem področju, poteka pa od leta 2012.
18 www.finance-akademija.si
svetilkami LED. S tem so zmanjšali porabo električne energije in število zamenjav virov oziroma servisnih posegov. V LED-razsvetljavo celotnega nakupovalnega središča in garažne hiše so tako lani vložili slabih 616 tisoč evrov. Stroške vzdrževanja so ob tem znižali za 79 odstotkov, zmanjšali so tudi porabo električne energije (1.798 megavatnih ur na leto) in izpuste ogljikovega dioksida (988 ton na leto). Naložba se jim bo po načrtih povrnila v treh do štirih letih.
Izvajajo ga v sodelovanju z devetimi goriškimi občinami in Triglavskim narodnim parkom, in sicer tako pri najmlajših kot tudi pri odraslih. Pri tem gre za energetsko opismenjevanje in izobraževanje o učinkoviti rabi energije. Njihove ciljne skupine so učitelji, učenci pa tudi starši osnovnošolcev, srednješolcev in otrok v vrtcih. Izobražujejo tudi javne uslužbence in tehnično osebje javnih objektov. Poleg kompleksnega izobraževalnopromocijskega programa v opisanem projektu potekata prenova 12 kotlovnic z zamenjavo kotlov na kurilno olje s kotli na biomaso in energetska prenova sedmih objektov, postavili pa so tudi sončno elektrarno na protihrupni ograji hitre ceste pri Bazari v Vrtojbi.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
DO ENERGETSKE SAMOOSKRBE PO KORAKIH Občina Šentrupert želi do leta 2020 postati energetsko samozadostna – kogeneracija v zaporih Dob je bila pri tem pomemben korak. Do leta 2020 naj bi v občini Šentrupert poleg kogeneracije v zaporih Dob ter sistema daljinskega ogrevanja naselja Šentrupert zrasel tudi lesnopredelovalni center. Soproizvodnja v zaporih Dob izkorišča
INFORMACIJE O SKORAJ NIČENERGIJSKIH STAVBAH IZ PRVE ROKE O skoraj ničenergijskih stavbah, edini dovoljeni obliki novogradenj po letu 2020, se je mogoče poučiti v okviru projekta Gradbenega inštituta ZRMK. V okviru promocijskega projekta, ki ga vodi Gradbeni inštitut ZRMK, je mogoče pridobiti informacije o skoraj ničenergijskih stavbah in si jih v okviru dni odprtih vrat tudi ogledati. Pri tem se je mogoče pogovoriti z vlagatelji ter različnimi strokovnjaki. Gradbeni inštitut ZRMK v Sloveniji usklajuje projekt Skoraj ničenergijske hiše: Že danes obiščite hiše prihodnosti – »NZEB2021«, v katerega je poleg Slovenije vključenih še osem evropskih držav. Projekt sofinancira evropska
biomaso, ki je je v tamkajšnjem okolju veliko. Javno podjetje Energetika Šentrupert je oktobra v zaporih Dob zagnala soproizvodnjo toplotne in električne energije. S projektom želijo doseči samooskrbo občine Šentrupert, čemur bosta sledila daljinsko ogrevanje naselja Šentrupert in izgradnja lesnopredelovalnega centra. V celoti naj bi samooskrbo občine dosegli do leta 2020. S soproizvodnjo z vplinjanjem lesnih sekancev se proizvaja električna energija, odvečna toplota pa se uporablja za dogrevanje sistema kotlovnice na Dobu. Zmogljivost elektrarne, ki jo žene pet kogeneracijskih naprav, je 250 kilovatov električne in 600 kilovatov toplotne energije. Zapore na Dobu so priklopili na obnovljiv vir energije in s tem dosegli 60- ali celo 70-odstotno
energetsko samooskrbo, preostalih 40 odstotkov pa bodo v prihodnje pridobili z daljinskim ogrevanjem in postavitvijo lesnopredelovalnega centra. Zapori na Dobu se bodo z novo pridobitvijo greli vsaj deset odstotkov ceneje, energenta pa je v Mirnski dolini veliko. Naložba v kogeneracijo je znašala 1,35 milijona evrov, slabo polovico pa so zagotovili iz evropskih nepovratnih sredstev. Naložba se bo po načrtih povrnila v desetih letih. Projekt je bil medijsko precej odmeven. Z njim želijo v občini Šentrupert narediti preboj pri ozaveščanju ljudi o učinkoviti proizvodnji zelene energije ter njeni uporabi. Projekt je v lokalnem okolju prinesel nova delovna mesta, delo je dobilo več podjetij, vključeni so bili tudi posamezniki iz lokalnega okolja.
komisija v okviru programa Inteligentna energija Evropa. Cilj projekta je obiskovalcem, morebitnim kupcem in investitorjem iz prve roke posredovati neodvisne praktične izkušnje s področja gradnje, prenove in uporabe skoraj ničenergijskih stavb (sNES). V ta namen so bili predlanskim in lani (oktobra in novembra) organizirani dnevi odprtih vrat, ko si je bilo mogoče na območju celotne Slovenije ogledati stavbe (stanovanjske, javne in poslovne), ki izpolnjujejo merila za sNES. Do zdaj si jih je ogledalo skoraj 1.600 obiskovalcev..
morale biti vse nove javne stavbe (v lasti ali najemu) skoraj ničenergijske. Vse druge nove stavbe pa bodo z novimi zahtevami morale biti skladne dve leti pozneje.
Omenjeni promocijski projekt je izjemnega pomena, saj zakonodaja EU določa, da bodo od 31. decembra 2018
www.finance-akademija.si 19
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
ELEKTRIKA IZKLJUČNO IZ DOMAČIH OBNOVLJIVIH VIROV V Elektru Celje Energija že leto dni ponujajo električno energijo le iz slovenskih obnovljivih virov brez doplačila.Z dobavljanjem elektrike izključno iz slovenskih obnovljivih virov v Elektru Celje Energija poleg okoljskih učinkov podpirajo tudi domača delovna mesta. Vlagajo tudi v promocijo zelene energije in varčevanje z energijo.
alternativa energiji iz fosilnih virov in jedrski energiji. S tem tudi podpirajo domača delovna mesta.
Elektro Celje Energija (ECE) izvaja projekt pridobivanja energije iz slovenskih obnovljivih virov za vsa gospodinjstva brez doplačila. Menijo, da te energije v Sloveniji proizvedemo dovolj za vsa gospodinjstva. Trdno so prepričani, da je lahko dolgoročna
Pred letom dni so tako začeli gospodinjstvom dobavljati električno energijo izključno iz obnovljivih virov (vode, sonca in vetra), danes je tako oskrbovanih več kot 135 tisoč gospodinjstev v državi. Po dobrem letu dni so še vedno edini dobavitelj, ki to omogoča brez doplačila. Njihovo potezo sta podprli tudi organizacija Greenpeace Slovenija in klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. O omenjenem projekt tudi zelo dejavno obveščajo javnost. Gospodinjstva so tudi učili, kako varčevati z energijo. Obenem so izdali knjižico 100 nasvetov za varčevanje in jo dali na svojo spletno
Z IZLOČANJEM FOSILNIH GORIV DO ENERGETSKE NEODVISNOSTI
V Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) se zavzemajo za zamenjavo fosilnih goriv z okolju bolj prijaznimi energenti, učinkovito rabo energije ter povečevanje energetske neodvisnosti države in lokalnih skupnosti. V tej luči tudi izvajajo projekt izdelave, zbiranja in analize lokalnih energetskih konceptov (LEK) na predvidenem območju Energetsko neodvisne skupnosti Gorenjska/Severna Primorska. Na temelju vpogleda v LEK bodo ugotovili stopnjo uporabe fosilnih goriv na območju tamkajšnjih občin, kar bo tudi izhodišče za načrt za njihovo nadomeščanje.
Na Gorenjskem in Severnem Primorskem bodo po načrtih v prvem koraku zmanjševali rabo fosilnih goriv za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter namesto njih vse bolj uporabljali lokalne obnovljive vire. To pa bo vodilo v vse večjo energetsko neodvisnost, ki se bo izrazila tudi v cenejših energetskih virih.
S prehodom v energetsko neodvisnost naj bi najprej zmanjšali rabo fosilnih energentov za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode v gospodinjstvih in v vseh javnih objektih v upravljanju občin in drugih državnih ustanovah. To bi nadomestili z rabo domačih trajnih energetskih virov (geotermalna energija, energija podzemne in
20 www.finance-akademija.si
stran. O tem so tudi objavljali članke v medijih, ljudi pa so ozaveščali tudi prek oglasne kampanje.
površinskih voda ter biomasa v vseh njenih pojavnih oblikah).Z energetsko neodvisnostjo želijo vsem prebivalcem in drugim porabnikom ob enakih pogojih zagotoviti dostop do električne energije ter trajnih in obnovljivih energetskih virov po dostopnih cenah, ki bodo bolj ugodne od cen v času energetske odvisnosti. Drugi, še pomembnejši cilj, pa je zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe in izboljšanje ozračja. V okviru projekta nameravajo pripraviti tudi učbenik za energetske telebane, izobraževalno-promocijska predavanja ter idejne zasnove tehniških rešitev za posamezne krajevne skupnosti. V komunikacijske namene bodo tudi uporabljali spletno stran ZENS, objavljali članke ter izdajali letake in brošure.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
32. FINANČNA IŠČEMO NAJFINANČNIKAKONFERENCA LETA Manja Pušnik
Z nagrado želimo promovirati prodorne in zanesljive finančne strokovnjake, poslovne finančnike, člane uprave za finance, finančne direktorje in vodje financ Časnik Finance in Poslovna akademija že šesto leto podeljujeta prestižno strokovno nagrado Najfinančnik leta. Nagrada ni »lepotne« narave, saj želimo pokazati, kaj znajo ljudje, ki so običajno v ozadju, imajo pa v rokah »škarje in platno« pri denarju, njegovem načrtovanju, porabi in pridobivanju ter ostalih finančnih in poslovnih funkcijah. Nagrado bomo podelili na letošnji že 32. Finančni konferenci, ki bo 12. in 13. maja v portoroškem Grand hotelu Bernardin. Skrbno izbrana strokovna komisija bo pozorno in strokovno ocenila življenjepise in konkretne dosežke kandidatov s poudarkom v letu 2014. Najti želimo strokovnjake, ki si zaslužijo biti
21 www.finance-akademija.si
finalisti in dobiti naziv Najfinančnik ter jih nagraditi. »Večini gospodarskih družb ni več prioriteta le preživeti, temveč povečati prihodke in likvidnost, dobiček pa uresničiti v denar in kapitalsko moč, vse to z namenom uresničevanja prihodnje trajnostne strategije družbe. Pri tem ima glavno vlogo poslovni finančnik, član uprave za finance ali finančni direktor, » pravi Tatjana Horvat, predsednica komisije za ocenjevanje Najfinančnika leta. Kakšni so pogoji za sodelovanje? Letos podeljujemo strokovno nagrado Najfinančnik leta 2014. Za nagrado se
lahko poteguje izkušen posameznik oziroma posameznica, ki je starejši/-a od 28 let in ima vsaj tri leta izkušenj na področju poslovnih financ (član uprave za finance, finančni direktor, vodja finance v podjetju oziroma finančni instituciji ipd.). Kandidati se lahko prijavijo sami, lahko jih predlaga predsednik uprave oziroma glavni direktor podjetja ali ustanove, lahko jih prijavi druga oseba iz podjetja oziroma ustanove, lahko jih predlagajo podjetja ali posamezniki, lahko jih predlaga komisija ali uredništvo Financ. Prijave zbiramo do 20. aprila 2015!
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
Najfinančnik leta 2013 je bil Erik Žunič iz Skupine Žito. Kdo ga bo nasledil letos?
Prijava kandidatov Kako se prijaviti, če izpolnjujete pogoje za sodelovanje? Tako da vi ali nekdo za vas pošlje na e-pošto: jasna.spende@ finance.si vaš življenjepis, ki mora vsebovati: • Poslovni CV: napisati vsaj delovno mesto, formalno izobrazbo, formalne izkušnje/znanje na področju poslovnih financ in povezanih področij, drugo izobraževanje kot slušatelj ali predavatelj, strokovna in druga usposabljanja, povezava oz. izkušnje/ znanje na drugih poslovnih področjih, in drugo. • Zapišite in predstavite zahtevnejše projekte/področja v poslovnih financah, ki ste jih vodili oz. v njih sodelovali, s poudarkom na letu 2014: našteti in opisati
pomembnejše projekte in njihove rezultate (obseg teksta najmanj polovica A4 strani). • Zapišite, kako vidite vlogo finančnika v trenutnih tržnih razmerah: predstaviti vsebino nalog pri vsakdanjem delu na področju poslovnih financ (obseg teksta najmanj tretjina A4 strani). • Zapišite, kako vidite vlogo finančnika v prihodnosti: predstaviti, kako vidite svojo vlogo oz. naloge poslovnega finančnika v prihodnosti (obseg teksta najmanj tretjina A4 strani). Kandidat je odgovoren za resničnost življenjepisa. Kandidat naj v življenjepisu označi, katere informacije iz življenjepisa Časnik Finance ali Poslovna akademija Finance ne uporabi pri javnih objavah.
www.finance-akademija.si 22
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
FOTO
9. SALES SUMMIT
23 www.finance-akademija.si
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
FOTO
ZDRAVSTVENA POLEMIKA- Pacient, kralj zdravstvenega sistema
www.finance-akademija.si 24
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
FOTO
1. IZVOZNI FOKUS
25 www.finance-akademija.si