Akademček 28

AKADEMČEK

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 28, FEBRUAR 2016

NOVA ZNANJA IN SPOZNANJA V LETU 2016

WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI

AKADEMČEK ŠTEVILKA 28, FEBRUAR 2016

10. SALES SUMMIT 3-4

PRVI CILJ OBLIKOVANJA CEN MORA BITI DOBIČEK

18. DNEVI ENERGETIKOV 5-6

DO PRIHRANKOV ENERGIJE TUDI Z NEVROZNANOSTJO

17. PKP - GUY VERHOFSTADT

8-9

AMBICIJE, NE STRAH, MORAJO BITI PODLAGA ZA ODLOČITVE

17. PKP - VELJKO BOLE

10

VELJKO BOLE ZAUPA V KITAJCE, ZATO NAM BO LEPO

17. PKP - TINA MAZE

11-12

TINA MAZE, PREJEMNICA NAGRADE ČASNIKA FINANCE ZA POSEBNE GOSPODARSKE DOSEŽKE

4. IZVOZNI FOKUS 13-14

LTH CASTINGS INŽENIRJA POSODIL V RAZVOJNI ODDELEK MERCEDESA

PODJETNIŠKI FORUM 15-16

PROIZVODNJA TESEL V POMURJU? ZDAJ JE ČAS ZA KANDIDATURO!

POMURSKI FORUM 17

BODO KONCESIJE UBILE ZDRAVILIŠČA IN PARADAJZ?

FOTOGALERIJA

19-26

UVODNIK

NOVA ZNANJA IN SPOZNANJA V LETU 2016 Čeprav smo šele dobro zakorakali v novo leto, pa so najpomembnejši dogodki Poslovne akademije že v polnem zamahu. Le še nekaj dni nas loči od največje prodajne konference pri nas – Sales Summita. Tokrat bomo na jubilejnem, že desetem Sales Summitu prisluhnili strokovnjakom, ki nam bodo razširili obzorja na področju prodaje, gostili pa bomo Thomasa Hallerja, strokovnjaka s področja strategije, oblikovanja cen, prodaje in trženja. Na srečanju energetskih managerjev – 18. Dnevih energetike (19. in 20. aprila) pa bo uvodni govornik svetovno priznani nevroznanstvenik Beau Lotto. Znan je tudi okvirni program 33. Finančne konference (10. in 11. maja). Med drugim bomo govorili o finančnih izzivih sveta in Evrope (kot so volatilnost, dvig obrestnih mer, nepremičninski balon, Brexit, Kitajska …), pa o tem, kako podjetja, navzoča v regiji, vidijo možnosti za rast, vlaganja in povezovanje.

Slišali pa boste tudi, kje se pričakujejo donosi na kapitalskih trgih. Marketingaši pa komaj čakajo, da se, tako kot vsako leto, srečajo na Slovenski marketinški konferenci (SMK), letos bo konferenca zadnji dan maja in prvega junija.

Seveda med dogodki ne moremo mimo izbora za Poslovni avto leta (PAL), ki letos uvaja dve novi priznanji. Prva je Avtoinovacija leta po izboru uredništva Časnika Finance. Izbrali bomo pet inovacij v novih vozilih in nagradili tisto, ki sodobne tehnologije združuje z uporabnostjo. Drugo pa je priznanje Slovenska avtoinovacija leta, prav tako po izboru uredništva Časnika Finance. Prijave bomo zbirali z razpisom, nagradili pa inovacijo z največjim tehničnim učinkom. V novi številki spletnega časopisa Akademček si me drugim poglejte fotogalerijo lanskoletnih dogodkov in napovednik letošnjih konferenc Pridite in obogatite vaše znanje na dogodkih Poslovne akademije. Veselimo se srečanja z vami!

Manja Pušnik

Revija Poslovne akademije Finance // številka 28, februar 2016 4 4 4 4

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485

www.finance-akademija.si 2

PRVI CILJ OBLIKOVANJA CEN MORA BITI DOBIČEK Poslovna akademija

Sales summit že desetletje ponuja trende in nasvete za boljšo prodajo. V začetku februarja bomo tako na jubilejnem 10. Sales Summitu gostili Thomasa Hallerja, izkušenega svetovalca na področju strategije, oblikovanja cen, prodaje in trženja.

Thomas Haller je strokovnjak iz

družbe Simon & Kucher, ki bo prvič v Sloveniji predstavil, zakaj in kako oblikovanje cene vpliva na prodajni uspeh. »Power pricing« prinaša trajne pozitivne učinke na prodajo in dobiček podjetja. Vsak dober vodja prodaje bi se moral aktivno posvetiti oblikovanju cen. Predstavljeni bodo tudi rezultati globalne analize oblikovanja cen - Global Pricing Study in preverjene tehnike, s katerimi vodilna mednarodna podjetja določajo cene in se z njimi uspešno diferencirajo. Predavanje bo zaokroženo s številnimi primeri dobre prakse vodilnih korporacij pa tudi majhnih, a globalno delujočih »skritih šampionov«.

Darko Dujič iz podjetja Ceneje.si bo

odgovoril na vprašanje, kaj storiti, ko je cena vseh konkurentov kupcu povsem transparentna.

3 www.finance-akademija.si

Kaj ostane podjetjem, ko cena postane popolnoma transparentna, ko splet, dostopnost informacij in tehnologija omogočijo preudarnim kupcem informirane nakupe? V vse več panogah je možnost primerjave cen ponudnikov razmeroma preprosta. To se bo zgodilo tudi v vaši panogi! Kaj so necenovni vidiki vrednosti, ki jih je mogoče prepoznati na platformah primerjalnega nakupovanja? Ko dejanska vrednost postane zaupanje, znamka, priročnost, kakovost, izvor …

Matjaž Grm iz podjetja Adria Mobil

Alen Veren iz podjetja Livar pa bo

Janez Uplaznik (Mikropis) bo

prikazal prve korake oblikovanja nove prodajne strategije. Žarišče bo na analizi kupcev in izdelkov. Slišali boste, kako so ugotovitve analize vplivale na oblikovanje aktivnosti do posameznih kupcev, presojanje prodajnih priložnosti in postavitev primernih KPI.

bo pojasnil, kaj vse moraš spremeniti v prodaji, da bi postal št. 1 na več mednarodnih trgih V AM imajo namreč zelo jasen cilj – biti številka 1 na čim več mednarodnih trgih. Pojasnil bo, kaj vse so v podjetju in prodaji spremenili v produktnem portfelju, delu s prodajnimi kanali, odnosu do partnerjev ter tudi znotraj podjetja interno za povečanje osredotočenosti na kupca.

predstavil proces prodaje aplikacije, ki celostno obravnava različne vidike zdravega življenja, partnerju na Kitajskem. Partner in trg sta seveda nekajkrat večja od podjetja. Kako so pristopili k potencialnemu partnerju, kako so prišli do odločevalcev, kako so prilagajali rešitev …

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

KDO JE DR. THOMAS HALLER Thomas Haller je partner v podjetju Simon-Kucher & Partners Strategy & Marketing Consultants na Dunaju. Poslovno kariero je začel leta 1999 pri Simon-Kucher & Partners v Bonnu. Ima več kot deset let izkušenj na področju svetovanja, natančneje na področju strategije, oblikovanja cen, prodaje in trženja.

Poleg tega je odgovoren za pisarno na Dunaju in globalno vodilno energetsko prakso podjetja Simon-Kucher & Partners.

Pri svojem delu se osredotoča na energetsko industrijo in industrijska podjetja. Ima bogate izkušnje na področju razvoja splošnih strategij, trženjskih in prodajnih strategij, oblikovanja cen in razvoja novih izdelkov ter pozicioniranja. Thomas Haller je študiral ekonomijo in poslovno upravo, podrobneje trženje in maloprodajno upravo na Univerzi za ekonomijo in poslovno upravo na Dunaju, kjer je tudi doktoriral.

Sklepni pogovor, na katerem bodo sodelovali Andrej Krope (Gorenjski tisk), Miloš Levičnik (Telemach) in Pavle Jazbec (Unistar PRO) pa bo potekal na temo »Kako biti edinstven? Kako prodajati vrednost, in ne ceno? Kako se globalizirati?« Tudi na tokratnem Sales Summitu bomo ekskluzivno predstavili ugotovitve raziskaveo tem, kako direktorji prodaje vidijo glavne izzive pri doseganju prodajnih ciljev 2016, kako iščejo nove stranke in po čem se ločijo od tekmecev.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

OGLAS

Med govorniki na 10. jubilejnem Sales Summitu bodo še: David Gojo (Nuuk Digital), Matt Mayfield (BizXpand, predlanski uvodničar konference), Gregor Potočar (Microsoft Slovenija), Igor Čenar (JollyDeck), dr. David Đukić (Inštitut za profesionalno prodajo in izvajalec najbolje prodajanega seminarja Nagrajevanje prodajalecev) in Gregor Jelerčič (Prva osebna zavarovalnica).

www.finance-akademija.si 4

18. DNEVI ENERGETIKOV DO PRIHRANKOV ENERGIJE TUDI Z NEVROZNANOSTJO

Beau Lotto je nevroznanstvenik, ki nam pomaga razumeti, zakaj ravnamo tako, kot ravnamo.

Borut Hočevar

Na aprilski konferenci Dnevi energetikov bo predaval tudi svetovno priznan nevroznanstvenik Beau Lotto. Kakšna pa je povezava med nevroznanostjo in rabo energije?

»Ljudje smo pri energetski učinkovitosti eden od ključnih dejavnikov in kljub nakupu energetsko učinkovitih naprav ne bomo prav veliko dosegli, če ne bomo znali spodbuditi zaposlenih k energetsko učinkovitemu ravnanju,« pojasnjuje Barbara Petelin Visočnik iz Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana.

Primeri ravnanja z energijo

»Naše dojemanje izrazito zaznamujejo izkušnje in ravnanja, zato se srečujemo z velikim izzivom, kako uspešno spreminjati našo miselnost in ustaljene vedenjske vzorce,« dodaja vodja centra

5 www.finance-akademija.si

Stane Merše in nadaljuje: »S tem vprašanjem se pogosto srečujemo pri učinkovitem upravljanju energije, saj spremenjene globalne in poslovne okoliščine zahtevajo tudi drugačno ravnanje zaposlenih. Predavatelj nam bo zelo ilustrativno in prepričljivo predstavil osnovne mehanizme delovanja človeškega dojemanja in posledično našega ravnanja ter na praktičnih primerih prikazal učinkovite pristope in metode za doseganje sprememb v našem ravnanju. Obdelali bomo nekaj praktičnih primerov ravnanja z energijo in se pri tem tudi zabavali, za kar zna predavatelj dobro poskrbeti.«

Predavanje bo osvetlilo, kaj sploh je dojemanje in kako naše dojemanje vpliva na naše ravnanje, da bomo potem lažje razumeli, zakaj sploh ravnamo tako, kot ravnamo, in lažje motivirali sebe in druge za spremembo ravnanja, še pravi Petelin Visočnikova.

Kdo je Beau Lotto?

Beau Lotto je doktoriral iz filozofije psihologije na edinburški univerzi. Specializiral se je za raziskave dojemanja.

Na University College London (UCL) predava nevroznanost, od leta 2006 je tam izredni profesor. Univerza UCL se je na svetovni lestvici univerz QS lani uvrstila

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

19. in 20. aprila 2016, GH Bernardin, Portorož

Energetska učinkovitost – največji evropski vir energije

na sedmo mesto. Lotto je predaval tudi na Harvardu in na drugih univerzah, vladam, bankam in med drugim tudi dvakrat na dogodku TEDx. Med drugim sodeluje tudi z umetniki in modnimi oblikovalci. S svojim delom briše meje med znanostjo in umetnostjo. Sodeč po medijskih napovedih, bi Lotto lahko povzročil enako navdušenje nad znanostjo kot Jamie Oliver nad kuhanjem. Njegova organizacija Lottolab je dve leti delovala v londonskem Science Museum, najbolj znanem znanstvenem muzeju na svetu.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

V svojih raziskavah se osredotoča na dojemanje, zanima ga, kako ljudje vidijo svet okoli sebe. V Lottolabu opravljajo raziskave in poskuse, po katerih nastajajo znanstvene razprave, objavljene v najbolj priznanih znanstvenih revijah.

Lotto je prepričan, da lahko znanost ljudi osupne in spremeni njihovo gledanje na svet.

Energetske nagrade

Na Dnevih energetikov bomo podelili tudi energetske nagrade, in sicer v treh kategorijah: za energetsko učinkovito podjetje oziroma ustanovo, za energetsko učinkovit projekt oziroma

projekt obnovljivih virov energije in za promocijski projekt. Prijavljene projekte bomo predstavili na spletni strani Financ, strokovna komisija pa bo v vsaki kategoriji izbrala po tri finaliste, med katerimi bosta podeljeni po dve nagradi: nagrada po izboru strokovne komisije in nagrada po izboru bralcev Financ, ki bodo glasovali po spletu. Razpis je odprt do 9. marca, več podrobnosti pa najdete na spletni povezavi: www.dnevi-energetikov.si

www.finance-akademija.si 6

Na Poslovni akademiji Finance smo s pričakovanjem vstopili v novo leto in vam želimo, da bo leto 2016 odlično, navdihujoče, kreativno in pozitivno. Za vas že snujemo odmevne vsebine za konference in vas vabimo, da se znova srečamo na naših dogodkih.

Napovedujemo v letu 2016

10. februar

Prodajna konferenca Sales Summit www.sales-summit.si

19.-20. april

18. Dnevi energetikov www.dnevi-energetikov.si

10.-11. maj

33. Finančna konferenca (FK)

31.1. maj

21. Slovenska marketinška konferenca (SMK)

junij

17.-18. november

www.fkonferenca.si

www.smk.si

18. Poslovna konferenca Portorož (PKP) www.pkp.si

Koledar vseh izobraževanj najdete na www.finance-akademija.si REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE 7 www.finance-akademija.si

17. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ AMBICIJE, NE STRAH, MORAJO BITI PODLAGA ZA ODLOČITVE

Petra Sovdat, Tanja Smrekar

Evropa je še vedno v krizi, ker cinca, na 17. Poslovni konferenci Portorož (PKP) je opozoril evroposlanec iz vrst liberalcev Guy Verhofstadt.

Foto: Aleš Beno

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

»Jutrišnji svet je svet imperijev, Kitajske, ZDA, morda Rusije.

Vsaka posamezna članica EU je premalo močna ... Kako bo Evropa lahko močnejša ob nenehnih spremembah? Odločitev ne smemo sprejemati na podlagi strahu, temveč na podlagi ambicij,« je na 17. Poslovni konferenci Portorož (PKP) dejal Guy Verhofstadt, evroposlanec iz vrst liberalcev.

Krize v Siriji ne bomo rešili z zapiranjem Evrope »Krize v Siriji ne smemo reševati z uničevanjem skupnega gospodarskega prostora in šengenskih mej. Moramo jih močno zaščititi, skupaj zavarovati mejo in sprejeti skupno azilno politiko,« pravi govorec. »Nobena država ni bila nikoli bolj uspešna s postavljanjem dodatnih notranjih meja med ljudmi in biznisom,« je na 17. Poslovni konferenci Portorož, ki jo organizirata ljubljanska ekonomska fakulteta in Časnik Finance, povedal Guy Verhofstadt, nekdanji belgijski premier, zdaj evroposlanec iz vrst liberalcev.

www.finance-akademija.si 8

»Ves svet se je že izkopal iz gospodarske krize, le Evropa ne. Kaj je sporočilo? Nanjo smo se odzvali precej drugače od ZDA. Ta je ukrepala takoj, banke in zavarovalnice so bile v pol leta do devet mesecev po zlomu Lehman Brothers sanirane.

V EU se je cincalo, odlašalo. In še vedno se, poglejte, kako odlašamo z bančno unijo. Sedem let po začetku krize! In ne, reševanje Grčije ne sme biti zgled za ukrepanje,« je o šibkih evropskih institucijah in njihovi odzivnosti povedal Verhofstadt.

Celo vrsto drugih področij v vladi vidim, ki bolj potrebujejo ukrepanje kot področje davkov. Če jih že ne morejo znižati, naj vsaj ostanejo nespremenjeni in s tem držijo stabilnost poslovnega okolja, kar podjetniki pričakujejo.« Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ne bežite pred spremembami tehnologije »Osredotočite se! Ampak na pravo stvar, pravi izdelek. In povsem normalno je, da je začetek vedno konfuzen,« je svetoval eden od nekdanjih vodilnih mož igračarske družbe Lego Christian Majgaard. »Pri nas je bil pravi odgovor tudi segmentiranje kupcev. Na otroke in odrasle. Na fante in punce.«

Potrebujemo dobre navigatorje »Čeri bodo vedno in nevihte tudi. Res pa, da jih je zdaj več.

Potrebujemo dobre navigatorje Slovenije, Evrope, sveta, tudi podjetij, pa bomo imeli možnosti,« na vprašanje, ali bomo izpluli iz nevihte in se ognili čerem, odgovarja programski vodja konference Janez Prašnikar, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Sankcije na dolgi rok izčrpajo vse »Nočemo biti del nobenih sankcij, to ni produktivno,« pravi Alena Kupčina, namestnica beloruskega zunanjega ministra.

Na vprašanje Janeza Škrabca iz Rika, ali imajo prednost, ker države EU ne smejo izvažati v Rusijo, denimo vseh živilskih izdelkov, odgovarja, da na to ne gleda tako. »Strateško gledano, dolgoročno, sankcije vse izčrpajo in niso dobre za nikogar,« pravi Kupčina.

9 www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

VELJKO BOLE ZAUPA V KITAJCE, ZATO NAM BO LEPO

PKP

Mateja Bertoncelj

Ekonomist Veljko Bole, EIPF, pričakuje, da bo gospodarstvo v Sloveniji prihodnje leto še raslo. »Glavno gonilo rasti bo izvoz. Če ne bo hudih pretresov na tujih trgih, bo leto 2016 podobno letošnjemu. Največja nevarnost prihaja iz Kitajske, a po dostopih podatkih tam zloma ne bo«. Veljko Bole je bil eden glavnih govornikov na 17. PKP, kjer je predstavil, kaj nas čaka prihodnje leto.

Veljko Bole pravi, da je kitajska centralna banka z dosedanjim ravnanjem, ko ni dopustila zloma tamkajšnje borze, dokazala, da bo ravnala drugače kot ECB v letu 2008. Zato meni, da bo kitajsko gospodarstvo, če se že bo upočasnilo, to naredilo postopoma in brez pretresov.

V Sloveniji se rezultati dosedanje gospodarske rasti že kažejo v tem, da se je opazno povečalo število mladih, ki so dobili zaposlitev, več zaposlitev je med visoko izobraženimi, pospešilo se je naraščanje prostih delovnih mest. Še vedno se krepi likvidnost prebivalstva, njihovi depoziti naraščajo. Zmanjšuje se zadolženost podjetij, do konca leta naj bi v povprečju količnik med dolgom in EBITDA približal številu tri, ocenjuje Veljko Bole.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Davčna reforma je kozmetika Usmeriti se je treba na Veljko Bole meni, da je to, kar zdaj mlade družine počne vlada z davčno reformo, samo kozmetika. Gre samo za prerazporejanje. Vrh vsega pa so davčni vplivi na rast, kolikor jih sploh je, že tako samo dolgoročni. Bole poudarja, da bi za utrditev zdajšnje rasti oziroma za njeno krepitev banke morale okrepiti aktivnosti. »Krediti podjetij se zdaj krčijo hitreje, kot so v krizi, stopnja je kar devetodstotna. Največji potencial za rast slovenskega gospodarstva vidim v ustavitvi tega upada oziroma v krepitvi posojanja podjetjem in prebivalstvu,« pravi Veljko Bole.

Po njegovem bi morala Banka Slovenija spodbujati banke k lajšanju omejitev kreditiranja. »Spodbuditi je treba potrošnjo, zlasti trajnih dobrin. Usmeriti bi se morali denimo na mlade družine, te potrebujejo stanovanja, pohištvo, belo tehniko, avtomobile ...« meni Veljko Bole.

www.finance-akademija.si 10

»Ko začutim, da lahko zmagam, to priložnost zagrabim. Zmagovanje me motivira,« pravi letošnja prejemnica nagrade Časnika Finance za posebne gospodarske dosežke Tina Maze

TINA MAZE, PREJEMNICA NAGRADE ČASNIKA FINANCE ZA POSEBNE GOSPODARSKE DOSEŽKE Kaj se lahko naučite od rojene zmagovalke Janez Tomažič, Novica Mihajlović

Trdo delo in vizionarsko vodenje kot nadgradnja talenta. To je recept za smučarske in poslovne uspehe smučarke Tine Maze.

»Niso samo neposredni gospodarstveniki ali menedžerji zaslužni za gospodarske dosežke, dosežke, ki nas bogatijo, tako gmotno kot tudi duhovno. Zaslužni za gospodarske zmage so lahko uspešni politiki, kulturniki in športniki. Tina Maze je legenda, Slovence je v letih, ko so premnogi ječali pod bremenom krize, tudi zdaj jih ni malo, razveseljevala, jim kot smučarska šampionka vlivala samozavest tedaj, ko smo to še kako potrebovali,« so zapisali v obrazložitvi ob podelitvi nagrade Časnika Finance za posebne gospodarske dosežke 2015.

bilance, ki je objavljena na bazi AJPES. Po naši oceni je na podjetje prejemala nakazila poslovnih partnerjev in bonuse opremljevalcev, ne pa tudi tekmovalne nagrade. Ko je napovedala (začasni) umik iz smučarske karavane, smo ocenili, da se bo upokojila kot milijonarka (več na Tina Maze v smučarsko penzijo kot milijonarka). Ni pa Tina Maze edina športnica, ki je med kariero, pa tudi v tekmovalnem premoru, veliko zaslužila, na spletni povezavi (Kdo so slovenski športniki milijonarji) smo zbrali športne milijonarje.

Tina Maze kot podjetnica

Tina Maze kot ambasadorka

Nekoliko manj znano je, da je Tina Maze poleg smučarke tudi lastnica podjetja. Podjetje Tina Maze, agencija za promocijo, d. o. o., ima na bančnem računu 1,1 milijona evrov, je razvidno iz

11 www.finance-akademija.si

»Ne bomo naštevali, kje vse je Tina Maze zmagovala in kje zmaguje. Statistiko si lahko preberete kjerkoli. Želimo se zahvaliti. Prav zaradi Tine Maze marsikdo Slovenijo pozna, marsikdo, ki za

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

našo domovino sicer nikoli ne bi slišal. Tina Maze Slovenijo riše na svetovnem zemljevidu in je tako tudi naša izjemno pomembna ambasadorka. Resno lahko trdimo, da je slovenski izvoz to, kar je, tudi po njeni zaslugi,« so še zapisali v obrazložitvi.

»Zmagovanje me motivira«

Z leti se je vse težje motivirati za vrhunske rezultate, je včeraj v Portorožu povedala slovenska smučarska šampionka, ki se je umaknila iz aktivnega smučanja. »Toda, ko začutim, da lahko zmagam, to priložnost zagrabim, zmagovanje me motivira,« pravi Tina Maze.

Sebi se zdi kot dizel motor

V zadnjih letih tekmovalne kariere se je zbujala dosti prej pred tekmo kot prej, spila dve ali tri kave, da se je pošteno zbudila. »Sama sebi se zdim kot nekakšen dizel motor,« pravi Mazejeva.

Kdo so dosedanji nagrajenci Časnika Finance

OGLAS

Ivan Ribnikar, profesor na EF; Jože Stanič, nekdanji predsednik uprave Gorenja, France Bučar, prvi predsednik državnega zbora, Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, Milan Kučan, nekdanji predsednik republike, Slavko Avsenik, glasbenik, Jože Colarič, predsednik uprave Krke, Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper, Janez Škrabec, glavni direktor Rika, Spomenka Hribar, filozofinja, Sandi Češko, predsednik uprave podjetja Studio Moderna, Štefan Hoyer, predsednik uprave skupine Jub, Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata, Melita Ferlež, Henkel Maribor, lani Jožica Rejec in Štefan Bertoncelj iz Domela.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 12

»Pri globalnih verigah vrednosti gre za splet aktivnosti od ideje, prototipa, do končnega izdelka in spremljajočih storitev. Ne gre samo za, kako nekaj kupiti, ustvariti ali prodati, temveč, kako v teh verigah ustvarjati višjo dodano vrednost,« je pojasnil Matevž Rašković z ljubljanske ekonomske fakultete.

MATEVŽ RAŠKOVIČ LTH CASTINGS INŽENIRJA POSODIL V RAZVOJNI ODDELEK MERCEDESA Nataša Koražija, Sabina Petrov

Tudi tako jim je v petih letih uspelo podvojiti dodano vrednost; na Izvoznem fokusu danes podrobneje o globalnih verigah vrednosti, kadrovskih izzivih mednarodne širitve in Kitajski.

13 www.finance-akademija.si

"Vključenost slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti je glavni motor rasti slovenskega gospodarstva.

Pravilen način razmišljanja je, kako se spraviti iz cone udobja in razumeti, kje v globalni verigi vrednosti se ustvari največ vrednosti in kako se premikati tja, da postanemo bolj konkurenčni", je povedal Matevž Rašković z ljubljanske ekonomske fakultete.

Glavna tema tokratnega Izvoznega fokusa, ki ga je v ljubljanskem hotelu Slon organizira Poslovna akademija Časnika Finance, je bilo povezovanje za mednarodni prodor. Tekma prihodnosti ni več med podjetji, temveč med globalnimi verigami vrednosti. Če vas v teh verigah ni, vas ni nikjer.

Pri globalnih verigah vrednosti gre za splet aktivnosti

Matevž Rašković iz ljubljanske ekonomske fakultete je začel z zgodovinskim pregledom globalnih verig vrednosti od kolonializma naprej. »Pri globalnih verigah vrednosti gre za splet aktivnosti od ideje, prototipa, do končnega izdelka in spremljajočih storitev. Ne gre samo za, kako nekaj kupiti, ustvariti ali prodati, temveč, kako v teh verigah ustvarjati višjo dodano vrednost,« je pojasnil Rašković. »Vključenost slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti je glavni motor rasti slovenskega gospodarstva.

Pravilen način razmišljanja je, kako se spraviti iz cone udobja in razumeti, kje

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

v globalni verigi vrednosti se ustvari največ vrednosti in kako se premikati tja, da postanemo bolj konkurenčni", pravi Rašković.

LTH Castings posodil inženirja Mercedesu

Borut Lah iz škofjeloškega podjetja LTH Castings je pojasnil njihov recept za napredovanje v verigah vrednosti. Svojega inženirja so za nekaj časa posodili v razvojni oddelek Mercedesa, kjer je ugotavljal, kakšne so njihove potrebe.

LTH Castingsu, ki je dobavitelj Daimlerja od leta 1984, je v zadnjih petih letih uspelo podvojiti dodano vrednost. Lani so izvozili za več kot 171 milijonov evrov izdelkov, dobro jim kaže tudi letos.

Panoga IKT je nazadovala, napredujejo proizvajalci zdravil, gumarska podjetja, avtoindustrija

Kot ugotavlja Matevž Rašković, je z našo informacijsko-komunikacijsko panogo nekaj narobe. V zadnjih dvajsetih letih se slovenska IKT podjetja namreč pomikajo navzdol v mednarodnih verigah vrednosti. V globalnih verigah vrednosti po Raškovićevih besedah napredujejo zgolj proizvajalci zdravil, gumarska podjetja, avtoindustrija in nekateri proizvajalci končnih izdelkov.

Nekaj primerov dobre prakse povezovanja podjetij vendarle imamo

Na splošno je naša dodana vrednost razmeroma nizka, velika težava je, da se podjetja med sabo ne povezujejo. A nekaj primerov dobre prakse imamo: edino naše podjetje, ki bo s svojo blagovno znamko prisotno na policah Ikee, je Plastika Skaza. Dober primer je tudi LTH Castings, ki je del verig vrednosti velikih avtomobilskih podjetij. Tudi Medex je dobro izkoristil prihod tujih trgovskih verig in v Hoferju prodaja izdelke s svojo znamko, je naštel Rašković.

Poleg globalnih verig vrednosti so bili v ospredju dogodka še vodstveni in kadrovski izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo pri svoji mednarodni širitvi ter prodor in obstanek na azijskih trgih.

4. IZVOZNI FOKUS

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 14

PROIZVODNJA TESEL V POMURJU? ZDAJ JE ČAS ZA KANDIDATURO!

»Po formuli je ego enak ena ulomljeno z znanjem,« jev pogovoru s Petrom Franklom povedal Marko Lotrič.

Urednica Petra Šubic s sogovorniki, z leve: Zlatko Waiss, Advansys, Domen Gregorič, Aklih in Matjaž Ravnjak, Silco.

Borut Hočevar, Nataša Koražija

Na Podjetniškem forumu Časnika Finance se je rodila tudi zamisel o morebitni kandidaturi Pomurja za pridobitev nove naložbe ameriškega proizvajalca električnih avtov Tesla.

Ob podelitvi priznanj je Janez Magyar iz podjetja Prekmurec razložil zamisel, po kateri bi Pomurje skušalo pridobiti naložbo Tesle, ameriškega proizvajalca baterij in električnih avtov. Tesla namreč išče lokacijo v Evropi, kjer bo postavil proizvodnjo električnih avtov. Madžari se že pripravljajo, da bodo kandidirali za pridobitev Tesline naložbe, je opazil Magyar in se vprašal, zakaj se ne bi zanjo potegovalo tudi Pomurje.

Uvodni sogovornik na Podjetniškem forumu Časnika Finance je bil Marko Lotrič, direktor družinskega podjetja Lotrič meroslovje, ki se letos osredotoča na vstop v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, prihodnje leto pa bodo po nasvetu ljubljanske Ekonomske fakultete skušali vstopiti tudi na poljski trg. »Naš lak avtoličarjem prihrani čas, stroške in poveča produktivnost,« pa je povedal Matjaž Ravnjak iz podjetja Silco, kjer so razvili hitro sušeči se lak za avtoličarje. Ravnjak je sodeloval pri okrogli mizi o

15 www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Damjan Burger iz M Toma, Janez Magyar iz podjetja Prekmurec ter Fred Eržen in Nejc Gartner iz Iplusa (z leve) so prejemniki priznanj za najboljše regionalne podjetnike. Priznanja so podelili na sinočnjem Podjetniškem forumu Časnika Finance. V M Tomu so oživili proizvodnjo pohištva nekdanjega propadlega Toma, v Iplusu razvijajo informacijske sisteme tudi za tuje kupce, Prekmurec pa je živilski trgovec, ki je najprej prodajal madžarska živila na severovzhodu Slovenije, zdaj je za te izdelke vedno več zanimanja tudi v drugih delih države.

spodbujanju inovativnih zamisli v podjetništvu. Sogovornika sta bila tudi Zlatko Waiss, direktor razvijalca softvera za igralnice Advansys, ter Domen Gregorič iz podjetja Aklih, ki izdeluje izdelke s 3D tiskalniki in urbano opremo.

Petra Šubic, urednica Agrobiznisa, je gostila tri kmete, ki ne morejo živeti brez visoke tehnologije. Gregor Ročnik s Kmetije Potočnik uporablja informacijsko tehnologijo za molžo krav, Janez Zupanec s kmetije Pr Jerin v Vogljah končuje naložbo v novo kisarno, Jože Kocuvan iz Vin Avos pa uporablja posebno metodo za merjenje sladkorja v vinih.

Zupanec je povedal, da mu je pot na avstrijski trg odprl Lidl. Ročnik pa je povedal, se zaradi tehnologije vsi na kmetiji počutijo bolje, tudi krave. Te so bolj srečne, je dodal in priznal, da je s kravami veliko lažje delati kot z inšpektorji. »Lažje bi bilo shajati še s sto dodatnimi kravami, kot z enim inšpektorjem«.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 16

POMURSKI FORUM

»Preveč smo obdavčili ljudi in premalo kapital, smo nekakšna davčna oaza po davku na dobiček v primerjavi z Nemčijo ali ZDA,« je dejal podpredsednik vlade Dejan Židan.

Metod Grah iz Term Vivat se boji, da bi jih koncesije za uporabo termalne vode pokopale.

BODO KONCESIJE UBILE ZDRAVILIŠČA IN PARADAJZ? Petra Šubic

Visoke koncesnine za uporabo termalne vode, ki jih prinaša novo leto, so bile ena od vročih točk pomurskega foruma časnika Finance v Dobrovniku.

Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da zdravilišča, razen treh, doslej niso plačevala za uporabo termalne vode, zdaj pa bodo vsa v enakem položaju. Židan je še dodal, da je vlada novo uredbo o koncesiji sprejela po tem, ko je gospodarski minister Zdravko Počivalšek zatrdil, da je predlog usklajen z zdravilišči. To je Metod Grah, lastnik in direktor Term Vivat, zanikal. »S Počivalškom se nismo pogodili o teh koncesijah, ki pomenijo pogreb za slovenski zdraviliški turizem, turizem pa prinese 12 odstotkov BDP, dobro tretjino od tega termalna zdravilišča,« se je odzval Grah. »Nismo proti plačevanju koncesij za termalno vodo, ampak si želimo znosnih dajatev. To

17 www.finance-akademija.si

pomeni, da se koncesija izračuna po enaki formuli za leti 2014 in 2015, po kateri koncesijo že plačujejo tri zdravilišča. Po isti formuli pa se obračunava vodno nadomestilo za nazaj drugim termam, ki koncesije še nimajo. Čeprav Terme Vivat črpamo dvakrat manj vode kot primerljiva zdravilišča pri nas ali v Avstriji, bi se nam dajatev po novi formuli s 44 tisoč evrov v letu 2014 po novem povečala na 143 tisoč evrov. To je 1,3-kratnik naših stroškov za bruto plače vseh 90 naših zaposlenih na mesec,« je povedal Grah.

Največji pridelovalec paradižnika, podjetje Paradajz iz Renkovcev, bi po novem za enako količino termalne vode, s katero ogrevajo rastlinjak, imelo 400

tisoč evrov dodatnih stroškov. Toliko denarja porabijo za plače vseh 50 zaposlenih v pol leta, je poudaril Kristjan Magdič, solastnik podjetja. Če bi črpali pol manj termalne vode, kot je zdaj, kar predlaga okoljsko ministrstvo v uredbi za njihovo podjetje, bi se koncesnina sicer znižala na 200 tisoč evrov. A stroški za ogrevanje s plinom bi tako zrasli, da bi za energijo in koncesijo v Paradajzu imeli vsaj pol milijona evrov dodatnih letnih stroškov. »Če bi te stroške prenesli na kupce, bi morali paradižnik v trgovinah podražiti za 30 centov na kilogram, s tempa bi postali popolnoma nekonkurenčni,« je še poudaril Magdič.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

PANTHEON FARMING ZA SADJARJE IN OLJKARJE

Glavna opravila se v sadovnjakih in oljčnikih v tem letu počasi zaključujejo, kar pa ne velja za spremljevalna opravila, ki so ravno tako pomembna in nujno potrebna. Sodoben čas in način življenja zahteva od kmetovalcev vedno več znanja in prilagajanja. Odločitve, ki jih kmet sprejme, lahko prinesejo pozitivne učinke, v nasprotnem primeru se lahko hitro poslovimo od letnega pridelka.

Programsko orodje PANTHEON Farming, omogoča hitrejše in enostavnejše odzive na vsakodnevne dogodke in je odlična podlaga za dolgoročne odločitve. Podatki, zbrani na enem mestu, vam pokažejo celovit pregled na poslovanje in izkoristek sadovnjaka ali oljčnika, njegovo intenzivnost pa lahko spremljate tudi po GERK-ih in poljinah. S pomočjo škropilnih in gnojilnih evidenc ter gnojilnega načrta nadzorujete porabo gnojil in škropiv ter že s tem občutno zmanjšate vhodne stroške.

Tehnologija v oblaku in mobilna aplikacija vam omogočata dostop in vnos podatkov na mestu nastanka dogodka.

Na terenu vnesete sadjarska oz. oljkarska opravila, kot so čas gnojenja, škropljenja, reza in obiranja, porabljeni materijal,... V ozadju se nato samodejno kreirajo delovni nalogi, ki vam omogočajo pregled opravil po posameznem pridelku, delavcu ali GERK-u. Samodejno se izračuna lastna cena pridelka in tako lahko ovrednotite tudi svoje lastno delo. Kasneje na računalniku izpišete še vsa zakonsko predpisana poročila in obrazce ali pa si oblikujete svoja. Vodenju evidenc se žal ne morete več izogniti, lahko pa se izognete ročnemu vnašanju podatkov in s tem prihranite čas.

Za vse informacije in svetovanje o sadjarskem in oljkarskem modulu so vam na voljo PANTHEON Farming svetovalci na: tel: 01 252 89 40 e-pošta: fa@datalab.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Sledljivost porekla in kakovosti je najpomembnejša zahteva pri pridelavi sadja in oljčnega olja, saj želijo kupci danes kupovati predvsem lokalno in okolju prijazno pridelano hrano. PANTHEON Farming je zato prava rešitev in podpora za kmeta sedanjosti, katerega pogled je zazrt v prihodnost.

www.finance-akademija.si 18

FOTO

Prodajna konferenca SALES SUMMIT

19 www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

FOTO

Dnevi energetikov

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 20

FOTO

Finančna konferenca

21 www.finance-akademija.si

FOTO >

Slovenska marketinška konferenca

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 22

FOTO

Poslovna konferenca Portorož

23 www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 24

FOTO

Izvozna konferenca

25 www.finance-akademija.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Konferenca Agrobiznis 2015 S Petrom Polaničem, predsednikom uprave skupine Panvita smo se pogovarjali o uvajanju trajnostnih načel v slovenskem kmetijstvu.

Konfereca o družinskem podjetništvu

Družinska podjetja

Na konferenci smo gostili Hansa Jacoba Bonnierja, člana družine Bonnier, ki je lastnica največjega skandinavskega medijskega podjetja Bonnier. Gre za družinsko podjetje, ki deluje že več kot dvesto let in je eno od najpomembnejših evropskih podjetij, ki deluje tako rekoč v vseh založniških dejavnostih.

Canon Janko Medja iz NLB, Yuri Sidorovich iz Deloitte Slovenija in Drago Kavšek iz Mercatorja so na okrogli mizi Poslovne akademije Časnika Finance in Cannona govorili o vpletenosti managementa v spremembe na področju tehnologije in upravljanja podjetij.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

www.finance-akademija.si 26