Akademček 30

akademija.finance.si akademija.finance.si 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 30, NOVEMBER 2016

»Razmere so izrazito kompleksne« Presenetljiv vpliv digitalizacije na FMCG trgovce P2P komunikacijo morajo tržniki čuvati in jo negovati 18. PKP odpravlja barikade Pogovor s svetovalko Bernieja Sandersa - je treba spremeniti kapitalizem?

www.akademija.finance.si Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

2

akademija.finance.si

AKADEMČEK

ŠTEVILKA 30, NOVEMBER 2016

Kazalo 4

8. KONFERENCA MARKETING IN PRODAJA NA POLICAH

8

MARKETING SUMMIT SARAJEVO

Svet barikad.

Odpravimo jih!

12

7. IZVOZNI FOKUS

14

REGIONALNI FORUMI: GORENJSKI IN DOLENJSKI 17. in 18. november, Portorož

19

OGLAS

NAPOVEDUJEMO: POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

26

SAMO KLIK NA www.mercator.si ZA VAŠE PREDLOGE

ODPIRAMO PRILOŽNOSTI NOVIM PROIZVAJALCEM Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Mercator, Dunajska 107, Ljubljana

FOTOUTRINKI JESENSKIH DOGODKOV

akademija.finance.si

Uvodnik:

Drugače je vse in nič Izobraževalni dogodki Akademije Finance so se po poletju vrnili v polni meri in odpirali številna nova aktualna vprašanja. Septembrski Izvozni fokus je naslavljal vprašanje Kako pospešiti svoje mednarodno poslovanje.

Izvoz je sicer po prepričanju ekonomista Veljka Boleta pozitivna, zelo izrazita sprememba v zadnjih dveh letih, izvoz celo manj niha kot v evro območju. Skupaj s krepitvijo trošenja je to antipod negativnemu dogajanju pri bančnem posredništvu, obe spremembi pa bo Bole predstavil na novembrski Poslovni konferenci Portorož.

Mateja Bizjak,

urednica in novinarka Poslovne akademije Finance

Dolenjski in Gorenjski forum Financ sta odpirala aktualne problematike regij. Na Dolenjskem je to na primer cesta do Bele Krajine ter manko določenih kadrov, medtem ko je bil osrednji fokus na Gorenjskem bolj vizionarski: pametna mesta.

Trženjsko obarvan je bil oktober, ko smo v sklopu konference Marketing in prodaja na policah opozarjali na razmere na slovenskem FMCG trgu ter učinkovite pristope in orodja, pri čemer ima digitalizacija nanj (tudi globalno gledano) po mnenju Alexandruja Zudorja iz skupnega podjetja Nielsen in Retailplus presenetljiv vpliv. Obisk spletnih strani trgovcev je zadnja leta stabilen, na njih pa se potrošniki predvsem informirajo, ob tem pa Zudor napoveduje svetlo prihodnost fizičnim trgovinam.

Marketing Summit Sarajevo se je še odločneje spogledoval s prihodnostjo, hkrati pa poudarjal izjemen pomen medosebne komunikacije in njenega negovanja. »Gre predvsem za to, da ugotovimo, da to, kar se danes dogaja, ni pravzaprav nič novega«, pa se je glasila najava letošnje Poslovne konference Portorož iz ust Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Finance, ki skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani tradicionalno organizira ta osrednji poslovni dogodek. Sredi novembra bo PKP potekala pod naslovom Svet barikad. Odpravimo jih! Znova bo gostila izjemno zanimive govorce in nagovarjala raznovrstne, aktualne in zelo relevantne tematike.

Revija Poslovne akademije Finance / št.30, november 2016 Urednica in novinarka: Mateja Bizjak Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: Nejc Lasič, arhiv časnika Finance, Shutterstock/Thinkstock Časnik Finance, d. o. o., oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si T: (01) 3091 435 Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

3

4

akademija.finance.si

8. KONFERENCA MARKETING IN PRODAJA NA POLICAH

V začetku oktobra je potekala že osma konferenca Marketing in prodaja na policah, osrednji FMCG dogodek v Sloveniji.

»Razmere so izrazito kompleksne« Na področju FMCG (izdelki za vsakdanjo rabo) v Sloveniji vlada izjemna konkurenčnost, ki zahteva biti boljši, drugačen, naprednejši v vseh pogledih. Igor Maroša, Agrokorjev izvršni direktor na področju strategije poslovanja, je zato v uvodnem predavanju konference Marketing in prodaja na policah prvič podal celostno oceno razmer na trgu FMCG. Z njim smo se pogovarjali že pred konferenco: Gospod Maroša, kakšne so razmere v FMCG v Sloveniji?

Razmere so izrazito kompleksne.

Kljub rasti BDP v Sloveniji, ni zaznana rast potrošnje FMCG dobrin, zaznana je rast trajnih dobrin. Hkrati imamo v Sloveniji eno najvišjih stopenj tako koncentracije največjih trgovcev kot števila trgovin na trgu, torej je trg trgovine FMCG izrazito konkurenčen na ne-rastočem trgu.

Poleg tega pa na dobaviteljski strani prihaja do novih in novih ponudnikov, ki prihajajo na trg ali s širjenjem in prilagajanjem diskontnih trgovcev, razvojem novih linij trgovskih znamk pa tudi iz naslova koncentracije trgovine v regiji.

Koliko pa se te razmere razlikujejo od tistih drugod po Evropi?

V smislu strukture konkurence s stališča formatov trgovin in poslovnih modelov ne bistveno, se pa pomembno razlikujejo s stališča koncentracije trgovcev, števila trgovin in pa kupne moči prebivalstva.

V katerih ključnih točkah morajo zmagati igralci, ki se bodo na slovenskem trgu dolgoročno obdržali?

Po mojem mnenju so ključne točke naslednje: 1. močna blagovna znamka; 2. velikost; 3. inovativnost – ne zgolj proizvoda, ampak tudi blagovne znamke, marketinga, oskrbovalnih verig, podpore prodaji in ostalih elementov poslovanja; 4. osredotočenje ter 5. mednarodni doseg.

Lahko prosim pojasnite, zakaj velikost?

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Pri velikosti gre (vsaj) za dve prednosti, ki jih prinaša. Prva je vprašanje relativne moči igralcev na trgu, sploh v pogajalskih procesih, seveda tudi v povezavi z močjo blagovnih znamk posameznih igralcev. Velikost pa prinaša tudi relativno gledano nižji strošek trženja na enoto proizvoda.

Določeni stroški trženja oziroma nastopa na trgu so fiksni, manjši igralci si na primer težko privoščijo celovite trženjske kampanje za izgradnjo moči blagovne znamke.

Koliko/kdaj je »naše« pomembno v kontekstu pripadnosti trgovcu/dobavitelju?

“Naše” oziroma slovensko je na ravni higienika v smislu ponudbe kupcu. Tako država kot v zadnjih 5-ih letih trgovci in seveda tudi proizvajalci s(m)o poskrbeli, da ima potrošnik visoko stopnjo zaupanja do slovenskih proizvodov.

8. KONFERENCA MARKETING IN PRODAJA NA POLICAH

Koliko in v kakšnem smislu družbeni mediji spreminjajo področje FMCG v Sloveniji?

Družbeni mediji pomembno spreminjajo FMCG področje, pri čemer to ne velja več samo za mlajše generacije. Se pa igralci na trgu različno dobro znajdejo v tem novem okolju. Gre za najmanj dve pomembni spremembi v strukturi komunikacije. V relaciji podjetje – kupec omogočajo hitrejšo in bolj fokusirano komunikacijo, kot to omogočajo klasični mediji. Prav tako družbeni mediji dosegajo kupce, ki jih klasični mediji manj zanimajo. Pomembna sprememba pa se dogaja tudi v odnosu kupec – kupec. Govorim o komunikaciji o nakupnih izkušnjah, ki jih kupci delijo med sabo. V primeru dobre izkušnje to pomeni odlično priložnost za podjetja, ki lahko to tudi stimulirajo, v primeru negativne izkušnje pa je to pomeni dodaten izziv za podjetje.

Mercator je prav poseben primer »najboljšega soseda«, ki je prešel v roke »sosedi«, vi pa ste to spremembo doživljali od blizu. Vas je pri tem karkoli presenetilo – na strani dobaviteljev in seveda kupcev?

Ne pretirano. Mercator je ena najbolj prepoznavnih, če ne najbolj prepoznavna blagovna znamka v Sloveniji in kot taka seveda predmet zanimanja vseh vrst deležnikov. Tako vrste odzivov kot intenzivnost odzivov so bili bolj ali manj pričakovani.

Kaj lahko rečete, da bo ključna misel, ki bo ostala v spominu slušateljem vašega predavanja?

Podjetja z jasno strategijo, osnovano na zgoraj naštetih 5-ih točkah, bodo lahko dolgoročneje uspešni. Ostali manj.

akademija.finance.si

Presenetljiv vpliv digitalizacije na FMCG trgovce

Alexandru Zudor je regionalni direktor skupnega podjetja Nielsen in Retailplus za področje Srednje in Vzhodne Evrope, specializiranega za učinkovito osvajanje kupcev v trgovini. Ima bogate izkušnje z najboljšimi – tudi v regiji Adriatic. Na konferenci je predstavil primere, kaj in kako najboljša podjetja počno, da osvojijo kupce.

Način, na katerega kupci sprejemajo nakupne odločitve se je v zadnjih letih bistveno spremenil, čemur je poseben pospešek dala digitalizacija.

Gospod Zudor, kakšna so najnovejša spoznanja s tega področja?

Vsekakor ima razvoj spletnega in digitalnega okolja pomemben vpliv na naša življenja. Presenetljivo pa je odstotek kupcev, ki obiskujejo spletne strani FMCG trgovcev iz opeke in malte, zadnja leta bolj ali manj stabilen. Običajno se z obiskom spletnih mest želijo informirati glede promocij, posebnih ponudb in aktivnosti. Po drugi strani pa digitalni marketing lahko spreminja pričakovanja in vedenje kupcev. ‘Engagement’ oz. vključevanje digitalnih

nakupovalcev lahko predstavlja nove priložnosti za prilagojeno, personalizirano komuniciranje z njimi glede posebnih ponudb.

Digitalno okolje pa lahko ustvarja tudi boljše odnose s trgovci in znamkami.

Spletno nakupovanje živil v večini držav regije raste iz leta v leto, glavni razlog, ki ga za to navajajo kupci pa priročnost. Kaže pa, da bo FMCG iz opeke in malte, torej same trgovine z živili, tu za vedno, izkušnja nakupovanja živil je še vedno pomembna za večino kupcev.

Kako pa predvidevate, da se bo nakupni proces spremenil v naslednjih 5 letih?

V sedanjih časih je 5 let veliko časa – vzemimo za primer evolucijo

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

5

6

akademija.finance.si

pametnih telefonov. Današnji kupci so bolje informirani, kot so bili kadarkoli prej, hkrati pa imajo priložnost komunicirati s širnim svetom in to v zelo kratkem času.

Del komunikacije pa je vsekakor tudi o negativnih izkušnjah, ki jih imajo. Zato je zdaj bolj kot kadarkoli prej pomembno, da zagotovimo najboljšo mogočo izvedbo v trgovinah. Mislim, da bo prihodnost prinesla bolj personaliziran pristop z marketinškega vidika – komuniciranje bo bolj interaktivno, promocije ali posebne aktivnosti bolj personalizirane in posebej krojene za vsako kategorijo nakupovalcev.

Katerih najnovejših orodij ali taktik se poslužujejo najboljša podjetja, da bi kupce privabila v svoje trgovine?

V osnovi obstajata dva različna dela v procesu odločanja za strategijo v trgovini: opredelitev trgovskih standardov in zagotovitev optimalnega zagotavljanja teh standardov.

Najbolje je najprej opredeliti trgovska merila (minimalne zaloge, delež na policah, izvedba sekundarne postavitve, cenovna strategija itd.), in sicer na osnovi specifičnih raziskav: običajno so to tim. ‘Advanced Analytics’ (AAC) ali modelne študije, ki se poslužujejo zgodovinskih podatkov o prodaji in podatkov iz naslova opazovanja trgovin.

Ko so trgovska merila in standardi vzpostavljeni, morajo podjetja – na redni osnovi in s pomočjo specializirane tretje strani spremljati, kako so ti v trgovini implementirani. Namen tega je objektivno slediti ravni in kakovosti izvedbe trgovskih meril na tarčnih kanalih skozi točkovalni sistem izvedbe. Pomembno je, da prav vsakega člana prodajne ekipe podjetja (prodajni predstavniki, trgovci, regijski nadzorniki itd.) ocenjujejo glede na njegovo

8. KONFERENCA MARKETING IN PRODAJA NA POLICAH raven izvedbe, saj je cilj nagraditi uspešne prodajnike ter poiskati in pomagati tistim manj uspešnim.

Na ta način lahko dosežemo visok standard izvedbe in ga skozi čas tudi vzdržujemo. Periodično bi morali učinkovitost sistema posodabljati s ponavljanjem celotnega procesa: analizirati prodajno uspešnost v primerjavi s trgovsko izvedbo z uporabo AAC, glede na to posodobiti merila in slediti sami izvedbi v trgovinah.

Kako daleč od te dobre prakse so po vašem mnenju slovenska podjetja?

Glede na moje izkušnje iz jugovzhodne Evrope ter posebej v regiji Adriatic, bi rekel, da smo v začetni fazi implementiranja najboljše prakse, ki sem jo prej opisal.

Medtem ko vse več podjetij sledi svoji uspešnosti izvedbe v trgovini (oz. store execution performance), se jih večina še vedno zanaša na samoocenjenjevanje osnovnih KPI-jev (ključnih indikatorjev uspešnosti) ali pa ta proces izvajajo neredno. Poleg tega uporaba kompleksnejših orodij ter ocenjevanje in opredeljevanje različnih trgovskih meril in standardov niso široko prisotni.

Vseeno pa bosta čas in vse večja konkurenca na policah pripeljala do razvoja bolj »znanstvenega« pristopa k ‘in-store’ učinkovitosti na splošno. Podjetja bodo spoznala, da te aktivnosti niso zgolj strošek, temveč naložbe, ki bodo – če bodo ustrezno uporabljene –prinesle pozitivno donosnost naložbe.

Ste morda ocenili prednosti podjetij, ki uporabljajo analitiko (»big data«), da prilagodijo svoje pristope v trgovinah?

V digitalni družbi je preprosto nuja imeti možnost filtriranja velike količine podatkov, analiziranja podatkov in njihove preobrazbe v akcijske informacije.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Medtem ko se v jugovzhodni Evropi še vedno prilagajamo na zamisel celostnega pristopa k ‘in-store’ izvedbi in optimizaciji, se večina podjetij na bolj razvitih trgih poslužuje »big data«, da na njihovi osnovi sprejemajo odločitve, se prilagajajo spreminjajočemu se obnašanju in potrebam nakupovalcev, seveda pa tudi konkurenčnim aktivnostim in tako dalje.

Dolgoročno gledano ustrezno vprašanje ni, kakšne so prednosti uporabe »big data«, temveč ali lahko brez tega sploh preživimo. Če se spustiva še na bolj mikro raven: zakaj se je danes pomembneje kot kadarkoli prej izogniti temu, da ostanemo brez zaloge?

S tem ko je konkurenca vse večja in je na policah prisotnih vse več konkurenčnih izdelkov iste kategorije, dejstvo, da zalog ni na voljo, ne pomeni le oportunitetnega stroška izgubljene prodaje, temveč neposredno vodi v povečevanje prodaje konkurenci.

Merjenje odnosa kupcev do manka zaloge na različnih trgih je razkrilo, da bo visok delež kupcev – odvisno od kategorije je lahko ta odstotek tudi precej nad 50 % kupcev – izbralo drugo blagovno znamko, če njihova želena ni prisotna.

Enostavneje povedano: kot FMCG podjetje s tem, ko ostane brez zaloge, zagotovo pomagate konkurenci.

Kako pa se temu lahko izognemo brez ustvarjanja prevelikih zalog?

Eden od ‘in-store’ standardov, ki ga lahko opredelimo in optimiziramo z AAC in opazovanjem v trgovini, je optimalna minimalna zaloga, ki je potrebna na vsakem kanalu, v vsakem tipu trgovine, regiji, na izdelku – da bi se izognili temu, da je zalog premalo pa tudi preveč.

7

akademija.finance.si

Pogovore z njimi oz. njihova osrednja sporočila s konference najdete na spletni strani akademija.finance.si

OGLAS

PARK IT IN YOUR KITCHEN. GORENJE RETRO SPECIAL EDITION FRIDGE WITH A CHARACTER

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

OGLAS

Konferenca je s pomočjo tujih in domačih strokovnjakov ponudila vrsto receptov za pomoč pri doseganju prodajnih ciljev in zmagovalne stopničke. Izkušnje s poti do mednarodnega uspeha podjetja Ledo je predstavil direktor Dario Vrabec. Darko Tkavc iz Ljubljanskih mlekarn je na konferenci poudaril pomen pravega obvladovanja kategorije in njeno uporabnost pri razvoju odnosov s trgovci. Trgovci namreč opažajo, da dobavitelji različno dobro poznajo svoje kategorije, zaradi česar je drugačno tudi sodelovanje.

Deloma tudi drugo plat te zgodbe je predstavil Andrej Vouk iz Lidla, ki je na praktičnem primeru prikazal projekt sodelovanja trgovca, proizvajalca in kupcev pri razvoju ponudbe ter nakazal na možnosti širitve poslovanja na tuje trge pred sodelovanja s trgovcem. Prav posebno področje je na konferenci Marketing in prodaja na policah nagovoril Andrej Planina iz podjetja Špica, ki ob uvajanju IT-podpore terenskim ekipam v FMCG v regiji že leta spremlja različne postopke evaluacije in nagrajevanja terenskih ekip. Udeleženci pa so izvedeli tudi, kako pritegniti kupce z embalažo (Ismir Omeragić iz raziskovalne družbe Valicon) in kakšne priložnosti prinaša sama cenovna politika (Björn Dahmen iz svetovalnega podjetja Simon & Kucher), medtem ko je Alexandru Zudor iz podjetja Nielsen predstavil primere, kaj in kako najboljša podjetja počno, da osvojijo kupce.

OGLAS

Več vsebin na Akademiji Finance

8

MARKETING SUMMIT SARAJEVO

akademija.finance.si

Marketing summit Sarajevo Kako postati mojster obvladovanja tehnologije in vsebine za odlično uporabniško izkušnjo, je tema, ki jo je konec oktobra nagovoril Marketing Summit Sarajevo 2016.

Kaj vodilni počnejo drugače?

Uvodničar sarajevske konference Robert Craven (izvršni direktor podjetja The Directors’ Centre ter avtor knjig in prispevkov KickStart Your Business, Grow Your Service Firm, Customer is King in Bright Marketing) je opozoril na to, kaj vodilni v marketingu počnejo drugače. Craven je eden vodilnih britanskih govornikov o rastočih podjetjih, med njegove stranke pa sodijo na primer Barclays, Virgin in Ricoh pa tudi številna manjša podjetja. Na konferenci je predstavil sveže izkušnje in raziskave poslovanja malih in velikih podjetij.

Dobre prakse Predstavljene so bile mnoge zanimive dobre prakse. Violeta je ena najbolj znanih blagovnih znamk, ki ji je uspelo tudi zunaj Bosne in Hercegovine, na konferenci pa so predstavili, kako jim je to uspelo, kako razvijajo uspešne izdelke in kako se razlikujejo od drugih na trgu.

Kristijan Gregorić (Franck d. d.), Vesna Babić Hodović (Ekonomska fakulteta Sarajevo) in Nazif Hasanbegović (CMC) so predstavili primere, na katerih se učijo najboljši tržniki, ob tem pa govorili tudi o orodjih, ki jih priporočajo za uporabo v prihodnosti. Vesno Babić Hodović smo za nekaj strokovnih namigov prosili tudi skozi intervju, ki si ga lahko preberete na naslednjih straneh.

Tehnologija “novega” marketinga Marko Čadež (FareBoom) je na konferenci predstavil svojo zgodbo, kako je “pripotoval” od prodaje letalskih vozovnic Filipincem v Los Angelesu do globalne prodaje. Predstavil je »sodoben B2C marketinški izziv celostnega pogleda na izdelek, ki mora biti najprej kakovostno in cenovno ustrezen in mora takoj ‘pasti v oči’, če želite doseči masovno prodajo.

Pri tem je kritično pomembno razumevanje trga in kupca v vseh pogledih od vsebine izdelka do

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

procesa izbire, nakupa in plačila.

Gre za povratno zanko v odnosu izdelek - marketing, ki lahko bodisi jača uspeh ali pa ga zavira. Zato je potrebno tesno sodelovanje med oddelki razvoja in marketinga, kjer se krešejo iskre in iščejo kreativne rešitve. Potrebno je podirati in presegati klasične ovire v podjetju, kjer so eni pristojni za izdelek, drugi pa za trženje, in preiti na organski razvoj, kjer v skupnem ekosistemu vsi sodelujejo pri nastanku odličnosti«, slikovito opisuje svoja ključna sporočila Čadež.

Poučen je tudi primer iz bančnega sveta Bosne in Hercegovine. Lani je skoraj 8 odstotkov uporabnikov zamenjalo svojo banko. Kam in zakaj so odšli - in predvsem tisto več v povezavi z izjemno izkušnjo naših strank je v svojem predavanju predstavil Ismir Omeragić iz podjetja Valicon.

Pogovor z njim si lahko preberete na spletni strani Akademije Finance.

MARKETING SUMMIT SARAJEVO

akademija.finance.si

Kako osvojiti svet?

Ivona Janjić iz Agrokorja je predstavila menedžerski pogled na marketing in predstavila svoje izkušnje, kako spremljati marketinške aktivnosti, da bi postali zmagovalci. »Vloga marketinga v podjetjih nikoli ni bila večja in pomembnejša kot zdaj. V zadnjih desetih letih se je ta vloga pomembno spremenila, od operativne podpore prodaji do danes osrednje strateške funkcije znotraj podjetja«, je prepričana Janjićeva – tudi pogovor z njo najdete na spletni strani Akademije Finance.

Zlatko Tanović (Gazdda) je predstavil izkušnje te pohištvene blagovne znamke, ki jo najdemo po vsem svetu, in marketinški pristop, ki je osredotočen na izvoz bosanskih izdelkov na mednarodna trge. Primer Machalke in Wossner je predstavil Ismir Korjenić z osrednjim sporočilom, kako v prihodnje graditi blagovne znamke na B2B trgu.

Legenda!

Izkušnje iz gledališča in filma je v življenja drugih produktov prenašal igralec Zenit Đozić, legenda sarajevskih ‘nadrealista’. Đozić je v predstavitvi in pogovoru razkril skrivnosti prepoznavanja potreb in želja občinstva, kako ustvariti regionalen “izdelek”, kako pisati zapomljive zgodbe, ki pustijo pečat in se ohranijo cele generacije, kako se »igrati« z občutki občinstva ...

P2P komunikacijo morajo tržniki čuvati in jo negovati Univerzalna kategorija najboljših marketinških orodij ni mogoča ne zdaj ne v prihodnosti, je prepričana prof. dr.

Vesna Babić Hodović z Ekonomske fakultete Sarajevo, govornica letošnjega Marketing Summita Sarajevo.

Katera so po vašem mnenju trenutno najboljša marketinška orodja?

Mislim, da univerzalna kategorija najboljših marketinških orodij ni mogoča ne zdaj ne v prihodnosti.

Njihova učinkovitost je predvsem odvisna od zastavljenih ciljev, kar nas vrača na področje tradicionalnega marketinga. Če torej podjetja želijo povečati zavedanje znamke ali zavedanje o lansiranju novih izdelkov/storitev, namenjenih mlajši populaciji (generaciji Y/Milenijci), potem so vsekakor najučinkovitejša ter hkrati najboljša orodja, osnovana na družbenih omrežjih in digitalnih platformah. Če pa je primarni cilj povečanje prodaje določenih izdelkov ali

storitev, potem bo strategija posluževanja različnih online in offline kanalov v fokusu tržnikov, ki bodo vzporedno z umeščanjem informacij na družbenih omrežjih in/ali v elektronskih medijih organizirali različne dogodke in/ ali akcije v realnem svetu in tako animirali potencialne kupce, da preizkusijo, aktualne pa, da povečajo obseg nakupa ali raven aktivne podpore podjetju.

Content experience /Content marketing oziroma vsebinski marketing je v zadnjih letih izjemno prisoten in precej uspešnejši v odnosu do tradicionalnih marketinških instrumentov. V tem primeru je poudarek na vsebini, ki jo podajate, in ki mora biti usklajena s ciljno skupino kupcev in uporabnikov.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

9

10 akademija.finance.si

Odslej lahko prevzamem paket kadarkoli, 24/7!

Kakšna marketinška orodja priporočate za prihodnost?

Dejsto je, da se bodo navedeni trendi nadaljevali še kar nekaj časa, a potrebno bo delovati tudi v smeri zmanjšanja težav in izzivov, s katerimi se soočajo.

Družbena omrežja bodo še naprej pomembno prisotna, a jih je potrebno profilirati glede na interese ciljne populacije.

Glede na izredno veliko število informacij, ki smo jih izpostavljeni, je neizbežno usmerjanje/ kanaliziranje sporočil, ki jih tržniki pošiljajo, da bi se povečala verjetnost njihovega sprejema.

Pa tudi sledilci družbenih omrežij (prijatelji) se bodo menjali in sčasoma vse bolj osredotočali na določene vsebine, s tem pa tudi na sorodne vire informacij.

PS Paketomat – diskretno, hitro & priročno!

Vzpostavili smo mrežo samopostrežnih poštnih avtomatov, kjer boste lahko brez vrst in gneče preprosto prevzemali in oddajali svoje pakete. Diskretno, hitro in priročno!

OGLAS

OGLAS

Za več informacij poskenirajte QR kodo ali obiščite www.pspaketomat.si

Kraljevski tretma za vašo prebavo.

KLINIČNO DOKAZANO UREJA PREBAVO

OGLAS

* Za vrednotenje varnosti in učinkovitosti naravne mineralne vode Donat Mg za izboljšano delovanje črevesa je bila opravljena dvojno slepa,

Narava zdravi Revija Poslovne Finance, št. 30, randomizirana, s placeboakademije kontrolirana klinična raziskava – podatki so november 2016 evidentirani

donatmg.eu

Komuniciranje in ponudbo skozi več kanalov (multichannels) je potrebno integrirati v tim. omnichannels, oziroma ustvariti edinstveno sporočilo, ki se sinhronizirano in zelo pogosto istočasno pošilja preko različnih medijev. Raven razvoja tehnologije omogoča uporabo interaktivnih portalov in zaslonov, ki lahko skrenirajo mimoidoče in avtomatski približno „skicirajo“ njihov uporabniški profil. Z integriranjem medijev in sinhronizacijo kanalov, tj. s strategijo omnichannels bi to pomenilo avtomatsko pošiljanje SMS sporočila in aktiviranje informacij na mobilnem telefonu mimoidočega o tem, kjer se nahaja najbližje prodajni mesto podjetja, ki je postavilo tak portal.

Na tem prodajnem mestu bi se kupec soočil z okolje in drugimi komunikacijskimi instrumenti, ki bi naddaljevali „začeto zgodbo“.

P2P komunikacija kot osebna komunikacija med dvema osebama v realnem svetu ali kot „pear to pear“ komunikacija v virtualnem svetu med pripadniki iste profesionalne ali socialne skupine mora biti še naprej prisotna. Nje ni mogoče obiti pri grajenju medsebojnega

MARKETING SUMMIT SARAJEVO

Lahko z nami delite kak primer, na katerem učite marketinške strokovnjake?

Kot primer inovativnosti, ki je lahko način za izboljšanje realne uporabniške izkušnje ali celo navdušenja uporabnikov pogosto navajam zanimive primere fizičnega okolja, ki ga banke uporabljajo zato, da bi interakcijo klientov naredile čim bolj prijetno, oz. za ustvarjanje specifične vrste poziva. Ameriška TD banka aktivno promovira stališče, da so hišni ljubimci (v njihovem primeru psi) dobrodošli v njihovih poslovalnicah. Lastnike vabijo, da s seboj pripeljejo svojega psa, da bi ga v poslovalnici razvajali.

Danska Max banka je poslovalnice uredila po principu Max Cafe, v katerem lahko „stranke popijejo kavo, se pogovorijo z vodstvom poslovalnice in hkrati vidijo, kakšne storitve jim banka nudi“.

Po drugi strani pa razpravljamo tudi o negativnih primerih situacij, v katerih zaposlene v bankah nagrajujejo glede na število „prodanih storitev“, izdanih plačilnih ali kreditnih kartic, pri tem pa se ne upošteva uporaba in promet po izdanih karticah, kot v primeru ameriške Hilltop National Bank. V želji povečati število uporabnikov so stimulirali zaposlene, da sklenejo kar največ varčevalnih pogodb in izdajo čim več kartic. Ker je bil promet po karticah minimalen, stimulacija zaposlenim pa izplačana glede na število novih uporabnikov, je banka izgubljala denar, namesto da bi „zaslužila“ in povečala dobiček. Analiza rezultatov je pokazala, da je to de facto prodajno orientacijo banke potrebno takoj zaključiti.

11

ciljne javnosti medsebojno) pa tudi z različnimi oblikami vedenja – od „zagovarjanja“ določenih idej, podpore pobudam, pa do vključevanja v akcije ali nakup določenih izdelkov.

Ker pa se danes vse več „pripoveduje v marketingu“, je vse težje „zainteresirati nekoga za dobro zgodbo“. Verjetnost uspešnega rezultata marketinških zgodb se povečuje s sposobnostjo podjetja, da člane ciljne skupine „nagradi“ za čas, ki ga vložijo v „branje zgodbe“. Enostavno bi to pomenilo edukacijo/ prenos informacij ob zabavi (edutainment), ker bodo takrat poslušalci najbolj pripravljeni, da informacije „sprejmejo“ in se angažirajo v procesu njihovega nadaljnjega širjenja.

Katere so glavne značilnosti odličnih marketinških zgodb?

Marketinške zgodbe so odlične, ko izpolnijo svojo vlogo, torej takrat, ko se uspejo „dotakniti“ ciljne javnosti, kreirajo čustveno vez, ki se mora zaključiti z ustvarjanjem medosebnih odnosov (podjetje in ciljna javnost pa tudi člani

OGLAS

zaupanja pa tudi pri ustvarjanju osnove za širitev pozitivne ustne ‘propagande’. Še naprej ostaja najkredibilnejši vir informacij za nove kupce in nove uporabnike izdelkov in storitev, zato jo morajo tržniki čuvati in negovati.

akademija.finance.si

DIGITAL TRANSFORMATION

Transformirajte se zdaj. Pokličite 01 600 7000.

Tržaška 116, 1000 Ljubljana e-pošta: info@src.si telefon: 01 600 7000

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

12 akademija.finance.si

7. IZVOZNI FOKUS

Izvozni fokus: Vsak teden spremljajte, kakšna je prodaja vaših izdelkov za vsak trg posebej Mateja Bertoncelj

» Enotnega recepta, kako nastopiti na tujih trgih, ni. Navade porabnikov, zakonodaja, prodajni kanali se po državah razlikujejo in temu se je treba prilagoditi. Vodstvo podjetja mora dajati smer in ton temu, kam se bo vstopilo, rezultate pa je treba spremljati tedensko za vsak izdelek in vsak trg posebej, « svetuje Aleksandra Kregar Brus iz Atlantic Grupe.

Trg je treba najprej temeljito spoznati, nato določiti jasne cilje, kaj in v kolikšnem času želite tam doseči. Tega ne morete storiti, če ne najdete razlogov, zakaj bi se kupec odločil prav za vaš izdelek.

Vedeti morate, na katere skupine porabnikov ciljate, kolikšen tržni delež hočete, in za dosego tega določite komunikacijsko strategijo.

Bič naj bo oseba blizu upravi Aleksandra Kregar Brus še pravi, da brez vložka v trg ne bo šlo.

Tega zahtevajo tudi trgovci, če pač želite na njihove police. Hočejo degustacije, sodelovanje v nagradnih igrah, vstop v programe zvestobe, nastope na lokalni televiziji.

Imeti morate še spletno stran v lokalnem jeziku. »Za prodor v tujino morate v podjetju postaviti kulturo in sistem kompetenc, ki bosta spodbujala izvoz in ljudi naučila, kako ga izpeljati. Najbolje je imeti osebo,

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

ki je blizu upravi, ki dobro pozna vaše podjetje in bo bič, ki bo dajal tempo prizadevanjem vseh. Izvoz zahteva veliko samodiscipline in poročanja,« svetuje Aleksandra Kregar Brus.

Tako se naredi dober video o izdelku Tudi ko se dela predstavitev izdelka ali storitve za medpodjetniški trg, se preveč pozornosti namenja lastnostim izdelka. »Bolje je, da

7. IZVOZNI FOKUS

akademija.finance.si

Blaž Skvarča iz družbe Coface in Mateja Sušnik iz Kompasa, ki v Slovenijo pripelje številne tuje turiste od Avstralije do ZDA, sta si izmenjala izkušnje, kako se zavarovati pred slabimi plačniki.

govorite o tem, kakšne rešitve vaš izdelek oziroma storitev prinaša.

To naj opisuje glas v ozadju, ker ga je lahko prenesti v tuje jezike.

V njem naj kupce nagovarjajo predstavniki podjetja, če ne v dobri angleščini, potem je bolje v slovenščini in s podnapisi,« pa svetuje Aljaž Podlogar iz družbe digiGRAL.

Prost pretok blaga le na papirju Darinka Hvala iz PwC Svetovanja je predstavila davčne vidike mednarodnega poslovanja. Anton Janc iz družbe Trimo pa je opozoril na najpogostejše pravne pasti.

Ne glede na prost pretok blaga, storitev in ljudi, ki naj bi veljal v EU, prodaja na trgih mnogih držav EU ni mogoča brez pridobitve nacionalnih certifikatov za izdelke.

To pa lahko traja tudi več mesecev ali celo več kot leto dni, stroški za

posamezen certifikat pa gredo v deset- oziroma stotisoče evrov.

Janc svetuje, da pri pogodbah v tujini uporabljate konvencijo OZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga iz leta 1980, ki jasno določa za vse države podpisnice roke dobave, pogoje reklamiranja in čas garancije.

Andrej Brvar iz Bisnoda pravi, da so trenutno srednje tvegani trgi Španija, Italija, Poljska, Romunija, Hrvaška in Madžarska. Med državami, ki so ta hip najbolj tvegane za sklepanje poslov in so bile vključene v analizo Bis­noda, pa je naštel Egipt, Rusko federacijo, Argentino, Bosno in Hercegovino, Ukrajino ter Belorusijo.

Izvozni fokus je organizirala Akademija Finance.

Bisnode Speed Networking – tako so udeleženci 7. Izvoznega fokusa lahko na hitro navezali mnogo novih stikov.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

13

14 akademija.finance.si

Gorenjski forum Financ: Pametna mesta lajšajo življenja občanom

Foto: Jure Makovec

REGIONALNI FORUMI

Veliko ljudi gre v tujino. To je sicer v redu, a vprašanje je, kako jih bomo prepričali, da se vrnejo, opozarja Tomaž Lanišek, glavni direktor družbe Knauf Insulation.

Nataša Koražija

Poletju sta že sledila dva regionalna foruma, dolenjski in gorenjski. Gre za brezplačna popoldanska srečanja, ki predstavljajo središče za razpravo o razvojnih poteh posamezne regije in poligon za dobre podjetniške rešitve. Osrednja tema forumov je poslovna prihodnost regije, strokovnjaki za posamezno regijo in lokalni uspešni podjetniki pa odkrivajo, kje se skrivajo priložnosti za razvoj regije, kakšne so pri tem ovire ter kakšno vlogo igrajo pri tem lokalni akterji in kakšno država. Ker so naš skupni prispevek k razvoju regije, je udeležba na njih brezplačna.

Razvoj pametnega mesta pomeni, da z novimi tehnologijami – predvsem komunikacijskimi – poskušamo ljudem olajšati vsakodnevno življenje in jim s tem prihraniti tudi nekaj denarja, je na Gorenjskem forumu Financ včeraj v Kranju poudaril Janez Bešter s fakultete za elektrotehniko.»Pri tem je treba vedno v ospredje postaviti človeka, in ne tehnologijo,« je prepričan Rok Šimenc, direktor BCS – Regionalne razvojne agencije Gorenjske. »Kranj je lahko na tem področju vodilno mesto na Gorenjskem.« Trenutno v Kranju načrtujejo tri

projekte s področja pametnih mest. »Razvijamo multimedijski portal, ki bo združeval vse informacije o Kranju, naših zavodih in dogodkih,« pojasnjuje župan Kranja Boštjan Trilar. »Hkrati razvijamo enotno aplikacijo oziroma kartico, s katero bo občan lahko šel na bazen, plačal parkirnino ... Kartica bo torej združevala vse, kar se v Kranju dogaja.« Zadnji projekt trojice s področja pametnih mest so v Kranju že začeli uresničevati; to je brezplačen dostop do brezžičnega interneta po celotnem kraju.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

REGIONALNI FORUMI

akademija.finance.si

15

»Imamo preveč bega možganov«

Sloveniji manjka stabilna strategija razvoja »V Sloveniji pogrešam stabilno strategijo razvoja. Vsaka vlada, ki pride, poruši postavljeno strategijo in postavi novo.« Tako razmere v Sloveniji vidi direktor Iskratela Željko Puljić. »Da si konkurenčen, pomeni, da nekdo vzame tvoj meter po meni in po tebi. Mi pa v Sloveniji sploh še metra nismo določili,« dodaja. Pri vodenju podjetja sicer opaža, da se nekatera podjetja težko prilagajajo telekomunikacijskemu razvoju. Še težje se bodo prilagajale, meni Puljič, večje skupnosti – občine in država. »Mlade je zato treba spodbujati, da se nenehno izobražujejo. Čez nekaj let bodo namreč morali opravljati dela, za katera zdaj sploh ne vemo, da bodo obstajala,« pa dodaja Janez Bešter.

»Razvijamo enotno aplikacijo oziroma kartico, s katero bo občan lahko šel na bazen, plačal parkirnino ... Kartica bo torej združevala vse, kar se v Kranju dogaja,« pravi kranjski župan Boštjan Trilar.

SKUPAJ LAHKO RAZVIJAMO PRODUKTE IN/ALI TEHNOLOGIJO ZA • • • • • • • • • • • •

prepoznavo konteksta prepoznavo vzorcev navidezno resničnost (VR) za učenje na daljavo nadgrajeno resničnost (AR) za tehnično podporo simulacije modele za napovedovanje napredno analitiko 3D modeliranje strojni vid strojno učenje umetno inteligenco (AI) varnost naprav povezanih v IoT

www.kolektorstartup.com

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

OGLAS

Na Gorenjskem forumu se je direktor Financ Peter Frankl pogovarjal tudi s Tomažem Laniškom, glavnim direktorjem podjetja Knauf Insulation. »Poslovanje podjetja K ­ nauf­ Insulation gre po načrtu. V vseh letih, ko smo pod streho nemške družbe, smo vložili več, kot pa smo v posameznem letu dobili,« je povedal Lanišek. Dotaknil se je tudi delovanja podjetja v lokalnem okolju. »Tri leta sem potreboval za ugotovitev, da navadno traja kakšno leto, da se v lokalnem okolju – torej v Škofji Loki – sprejme kakšna odločitev.« Vedno se pojavijo določeni posamezniki, ki izkoriščajo svoj položaj, ti pa moraš nato dokazovati in upravičevati svoje delovanje, dodaja. V zvezi z gospodarskim ozračjem v Sloveniji pa pravi, da smo na dobri poti. »Osebno me moti, da se, ko iščemo in zaposlujemo talentirane ljudi, na razpise prijavlja zelo malo kandidatov. Imamo preveč bega možganov, veliko ljudi gre v tujino. Sicer je to povsem v redu, je pa vprašanje, kako jih bomo prepričali, da se vrnejo v Slovenijo,« pravi Lanišek.

16 akademija.finance.si

REGIONALNI FORUMI

Dolenjski forum Financ: Kdaj bo nova cesta do Bele krajine?

Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic (levo) in glavni urednik Financ Peter Frankl sta včeraj na Dolenjskem forumu razpravljala o novi cesti med Belo krajino in Novim mestom

Nataša Koražija

Kdaj bo Bela krajina bolje povezana z Novim mestom? To ni zanimivo zgolj za ljudi, ki se tam vsak dan vozijo v službo, in za lokalna podjetja, ampak tudi za marsikoga, ki si čez Belo krajino krajša pot proti Zadru in Splitu. Predstavniki gospodarstva želijo štiripasovnico od Novega mesta čez Gorjance do hrvaške meje. Jim politika lahko uresniči to željo? Takšna cesta bi stala približno 800 milijonov evrov ali milijardo (to so ocene, uradnih izračunov še ni). Če bi takšno avtocesto gradil Dars, bi moral najeti posojila in jih odplačevati z dodatno pobranimi cestninami. Se račun lahko izide?

Kolikšna je gostota prometa?

Poglejmo številke. Frekvenca prometa na južnem delu tako imenovane tretje razvojne osi (od Novega mesta proti Beli krajini) je precej manjša kot na severnem delu tretje razvojne osi (proti Velenju in Koroški).

Od Novega mesta se čez Gorjance pelje vsak dan približno pet tisoč vozil, štiripasovnice se praviloma gradijo pri frekvencah prometa 20 tisoč vozil. Za primerjavo:

proti Velenju je vsak dan na cesti približno toliko vozil.

Kakšni so načrti?

Za zdaj je predvideno, da bo Dars zgradil vzhodno novomeško obvoznico (od avtoceste do tovarne Revoz, v nacionalni prometni resoluciji je gradnja predvidena med letoma 2018 in 2020.

Obvoznica bo okvirno stala 75 milijonov evrov, sofinancirali naj bi jo z denarjem EU. Sprejet je že tudi državni prostorski načrt za cesto od Revoza čez

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Gorjance do Malin. Na Darsu pripravljajo projekte, graditi naj bi začeli okoli leta 2018. Koliko bo stala in kakšna je finančna konstrukcija, še ni jasno, a če jo bo gradil Dars, bo to predvidoma cestninska cesta.

V tretji fazi naj bi se gradila povezava od Malin v dveh krakih: proti Črnomlju in proti Metliki. Je bolje graditi štiripasovnico ali izboljšano dvopasovnico s posekanimi ovinki in nekaj dodatnimi prehitevalnimi pasovi? Jasno je, da Bela krajina potrebuje boljšo dostopnost in bolj

REGIONALNI FORUMI

akademija.finance.si

17

varne ceste. Kako ekonomsko smiselna bo rešitev na terenu, bo stvar politične odločitve.

med petimi največjimi slovenskimi izvozniki

acroni • metal ravne • ravne systems elektrode • suz • ravne steel center ravne steel deutschland • sidertoce niro wenden • griffon & romano kopo international • sij asia odpad pivka • dankor metal eko sistem • top metal zip center • železarna jesenice

OGLAS

Za odsek avtoceste od priključka Osredek (pri Revozu) naj bi v kratkem oddali javno naročilo za projekt pridobitve gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, pozneje pa bi sledila oddaja javnega naročila za projektiranje (PGD/PZI), za ta del bodo poskrbeli na Darsu. Odločilno naj bi bilo, da na ministrstvu za infrastrukturo sprejmejo operativni program za financiranje. Za to bo nujno sprejeti nov zakon o državnem poroštvu za zadolževanje za nove cestne odseke, ki bi omogočil ugodnejše zagotavljanje financiranja za ta projekt. Dokler tega še ni, na Darsu še ne morejo natančneje govoriti o natančnih rokih priprave dokumentacije in začetka gradnje.

www.sij.si

V kratkem naročilo za projekte

22. NOV Pomurski forum v Murski Soboti

INOVATIVNE POSLOVNE REŠITVE

ZAČNIMO DOBRO. www.telekom.si/podjetniki

OGLAS

REGIONALNI FORUM

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

18 akademija.finance.si

MARKETING SUMMIT SARAJEVO

OGLAS

P.A.T.H. by Starck with Riko se že gradi v okolici New Yorka Hiša v okolici Pariza je navdušila investitorja v New Yorku; kmalu bo tam stala njena prilagojena verzija.

Hiša P. A. T. H. , pod katero se podpisujeta z združenimi močmi podjetje Riko in Philippe Starck, se že gradi na zasebnem posestvu, ki se nahaja v Bedfordu, le 40 kilometrov severno od Manhattna v zvezni državi New York. Dvonadstropno hišo tipa 'Montfort' bo navzven krasila steklena fasada in nepogrešljiva Starckova 'corniche' streha v obliki venca. Hiša bo novim lastnikom služila kot počitniški dom.

Starck with Riko je trenutno v fazi projektiranja hiše, gradnja pa naj bi se začela novembra letos. V okviru predpriprav so se izkopavanja in vsa zemeljska dela začela julija.

P.A.T.H. hiše združujejo značilni Starckov dizajn in inteligentne bivanjske rešitve.

Hiše so grajene z Rikovim naprednim sistemom industrijske prefabrikacije in ponujajo visokotehnološke rešitve, ki omogočajo bistveno manjšo porabo energije. Ta širok spekter možnosti in koristi je v zelo kratkem času prepričal investitorje, da se odločijo za P.A.T.H. Ultima biti dober, odličen in pravičnejši je ena osrednjih aspiracij mednarodno priznanega ustvarjalca Philippa Starcka. Prav te vrednote, ki jih pooseblja tudi podjetje Riko, eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev trajnostnih lesenih objektov, so ju združile pri snovanju linije hiš P.A.T.H. (“Prefabricated Accessible Technological Homes”). P.A.T.H. je unikatna rešitev gradnje na ključ, ki povezuje dosežke visoke tehnologije z udobjem, brezčasnim dizajnom ter trajnostno naravnane odgovornosti do okolja.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

akademija.finance.si

Svet barikad.

Odpravimo jih! »Gre predvsem za odpravljanje barikad v naših glavah« Sredi oktobra je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani potekala predstavitev programa 18. Poslovne konference Portorož, ki bo potekala 17. in 18. novembra.

Na konferenci bo Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank, podal svoj pogled na Brexit in njegov vpliv na Slovenijo. Naslednja je morda Italija, izpostavlja Mayer. Le nekaj dni po ameriških predsedniških volitvah pa bo PKP gostila tudi Stephanie Kelton, glavno ekonomistko Proračunskega odbora ameriškega senata, ki je tudi po besedah dr. Mojmirja Mraka ena tistih, ki jih lahko najbolje komentira. Umanjkal ne bo niti pregled domačega gospodarstva s strani Veljka Boleta, višjega svetovalca pri EIPF Ljubljana, ki opozarja na »dogajanje, ki je daleč od tega, da bi bilo dobro ali varno«.

Po besedah Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Finance, ki je predstavil programsko usmeritev odsotnega programskega vodje konference dr. Janeza Prašnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani »razmere postajajo vse bolj zapletene, politična tveganja so še kako pomembna pri načrtovanju poslov v prihodnosti in dogajanja nasploh. Danes ni nič več jasno. Zato je še toliko bolj pomembno razumevanje nekaterih silnic, ki svet obračajo v smer, o kateri pred 10 leti nismo niti sanjali. Gre predvsem za odpravljanje barikad v naših glavah. Gre predvsem za to, da ugotovimo, da to, kar se danes dogaja, ni pravzaprav nič novega.«

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

19

20 akademija.finance.si

Evropa po Brexitu 18. Poslovno konferenco Portorož bo otvoril Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank in višji član Centra za finančne študije, Frankfurt am Main, ki bo poskusil orisati, kaj nekatera politična dogajanja pomenijo tako za Evropo kot za Slovenijo, ki je majhna in odprta ekonomija. Osrednja tema bo Evropa po Brexitu, za katerega Mayer pravi, da je pot ‘mehkega’ oz. ‘trdega’ Brexita nemogoče napovedati, in dodaja, da predstavlja ključno težavo za britanska podjetja, manj za npr. nemška. Glede domino učinka ocenjuje, da je veliko negotovih držav in med njimi izpostavlja Italijo. Mayer je na današnjem dogodku podal tudi oceno težav Deutsche Bank , ki po njegovem mnenju izvirajo iz odločitve o usmeritvi v globalno bančništvo, ki je bila sprejeta konec osemdesetih prejšnjega stoletja.

Izpostavil je tudi pomen te težave za nemško politiko in njen vpliv na volitve, ki bodo tam prihodnje leto. Vlada bo v zaodrju verjetno izvajala velik pritisk na ZDA, da zmanjša pretirane globe, ocenjuje.

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

O ekonomski politiki zmagovalca ameriških predsedniških volitev Le nekaj dni po ameriških predsedniških volitvah pa bo PKP gostila tudi Stephanie Kelton, profesorico ekonomije na Univerzi v Missouriju, ki jo je leta 2014 senator Bernie Sanders zaposlil kot svojo glavno ekonomistko v proračunskem odboru senata ZDA, bila pa je tudi svetovalka za gospodarstvo v Sandersovi predsedniški kampanji 2016. Je ustanoviteljica in glavna urednica najbolje uvrščenega bloga New Economic Perspectives (Novi gospodarski vidiki) in članica mreže ameriških najboljših mislecev TopWonks. »Mislim, da bo zelo zanimivo. V osnovi bosta temi najinega pogovora dve. Prva bo ekonomska politika tistega, ki bo na volitvah zmagal. Druga tema pa je monetarna unija, mednarodne finance in v tem kontekstu euro cona«, je povedal dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki bo na konferenci vodil pogovor s Keltonovo.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Opozorilo na zaskrbljujoče dogajanje Konferenca ostaja tudi pri svojem »železnem programu«, kot je Frankl napovedal predavanje ekonomista Veljka Boleta.

Bole bo v Portorožu podal pregled dogajanja v slovenskem gospodarstvu, in sicer v segmentih, kjer se dogaja največ novega, dobrega ali slabega : »Poudarek bo na dveh spremembah oz. dogajanjih, ki se mi zdita v tem trenutku ključni. Prvo je krepitev trošenja, tu gre predvsem za opazno povečanje trošenja za trajne dobrine prebivalstva, tudi trošenja storitev, ter stabilizacija izvoza. Izvoz celo manj niha kot v evro območju. To je ta pozitivna, zelo izrazita sprememba v zadnjih dveh letih. Negativna stran pa je dogajanje pri bančnem posredništvu. Skušal bom opozoriti na farsično reprizo tistega, na kar sem opozoril na tej isti konferenci leta 2004. Takrat sem opozoril, da krediti izredno hitro rastejo, depoziti pa stojijo. Tokrat bom opozoril na ravno obratno dogajanje, da izredno hitro naraščajo depoziti, krediti pa padajo. Mislim, da je to dogajanje, ki je daleč od tega, da je varno ali dobro. Leta 2004 se mi je precej ljudi smejalo, 2009 ne več.

Pod pritiskom je bilanca uspeha v bankah.«

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

akademija.finance.si

Slovenska podjetja ne poznajo TTIP Del novembrske konference bo namenjen tudi predstavitvi rezultatov dveh raziskav Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Prva je preučevala stališče slovenskih podjetij do prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU. »Rezultati kažejo, da so podjetja zelo slabo seznanjena s tem sporazumom. Le 1 % podjetij pravi, da pozna ta sporazum zelo dobro, na drugi strani pa je kar 63 % podjetij, ki tega sporazuma sploh ne poznajo oz. ga komajda poznajo. To ni nič drugače, kot je v ostalih državah«, je na današnji konferenci povedal dr. Matjaž Koman z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ob tem pa opozoril na pomembno razliko: »Podjetja menijo, da bo ta sporazum imel pozitivne učinke na slovensko ekonomijo in na slovenska podjetja, po drugi strani pa pravijo, da večinoma ne bo imel vpliva na panogo, v kateri podjetje posluje.

61 % podjetij celo meni, da ta sporazum ne bo imel nobenega vpliva na njihovo poslovanje. To je precej drugače kot na primer v Nemčiji. Tam so podjetja mnenja, da bo imel sporazum negativen vpliv, medtem ko je v Sloveniji praktično ravno obratno in je bolj podobno rezultatov na Švedskem.«

V EU je le 1 % vseh avtobusov električnih Druga raziskava je obravnavala svetovni trg električnih avtobusov. »Direktno ničelno emisijo v mestih omogočajo samo električni avtobusi. V EU je le 1 % vseh avtobusov električnih, pričakuje se, da bo to precej naraslo - do leta 2020 na kar 230.000 električnih avtobusov, danes jih je pravzaprav relativno malo«, pravi Koman in izpostavlja, da raziskava ni namenjena le podjetjem , ki se ukvarjajo z električnimi avtobusi, ampak vsem podjetjem v hitrorastočih panogah, kjer so tehnološke spremembe velike, in v tistih panogah, ki so usmerjene h končnim uporabnikom. »Pri proizvodnji avtobusa se proizvajalci usmerjajajo predvsem na končne uporabnike. V avtobusih pričakujemo, da bomo lahko imeli brezplačni internet, da bomo imeli možnost polnjenja telefonov pa tudi npr., da boš lahko na avtobusni postaji naročil hrano in jo na drugi postaji prevzel.«

21

18. Poslovna konferenca Portorož bo gostila še mnoge druge zanimive govorce, ki bodo podali zgodovinski prerez ekonomskih kriz in njihovih pojavnih oblik (Cormac Ó Gráda), izkušnje globalnih vlagateljev v razmerah povečanega tveganja in njihov pogled na našo regijo (Manfred Puffer), poglobljene poglede na stanje na Balkanu (Anja Quiring, Petar Ćorluka in Enzo Smrekar), smernice za trženje izdelkov, ki jih zaznamujejo sočasne prekinitve na trgu (Carsten Kind, Christian Majgaard in Martin Sandelin), pogled slovenskih managerjev (Maria Anselmi, Roman Gomboc in Edi Kraus), Časnik Finance pa bo podelil nagrado za izjemne dosežke v gospodarstvu. Več o programu 18. Poslovne konference Portorož najdete na spletni strani:

www.pkp.si.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

22 akademija.finance.si

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Pogovor s svetovalko Bernieja Sandersa - je treba spremeniti kapitalizem?

Lojze Javornik

Stephanie Kelton je profesorica ekonomije na Univerzi v Missouriju. Leta 2014 jo je senator Bernie Sanders zaposlil kot svojo glavno ekonomistko v proračunskem odboru senata ZDA. Bila je tudi svetovalka za gospodarstvo v Sandersovi predsedniški kampanji 2016.

Je ustanoviteljica in glavna urednica najbolje uvrščenega bloga New Economic Perspectives (Novi gospodarski vidiki) in članica mreže ameriških najboljših mislecev TopWonks. Pri svojem delu se posvetuje z oblikovalci politik, naložbenimi bankami in upravitelji portfeljev po vsem svetu.

Stephanie Kelton bo ena glavnih govornic na letošnji Poslovni konferenci Portorož, nastopila bo v petek, 18. novembra, v predavanju z naslovom Medsebojni vpliv med ZDA in Evropo.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Pravite, da ste pravilno predvideli, da kvantitativno popuščanje ne bo pripeljalo do višje inflacije.

Kvantitativno popuščanje pa ni niti spodbudilo gospodarske rasti. Zakaj je bilo torej neučinkovito in kaj bi bilo treba storiti?

Kvantitativno popuščanje ni bilo nič drugega kot zamenjava oblike premoženja. V ZDA je centralna banka (Fed) kupovala hipotekarne vrednostne papirje in državne obveznice. Na Japonskem je Banka Japonske kupovala japonske državne obveznice.

Tudi Evropska centralna banka je na začetku kupovala državne obveznice. Vse to so počeli, čeprav so vedeli, da je Japonska že desetletje poskušala premakniti inflacijo s tako imenovanim tiskanjem denarja, pa ji ni uspelo. Večina ljudi je

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ verjela, da bi Fedu to uspelo, če bi počel dovolj dolgo, da bi spodbudil gospodarsko aktivnost in inflacijo, ker »easy money« to pač naredi.

Ves čas sem govorila, da za centralno banko ni enostavno ustvariti inflacije. Ljudje so tudi zgrešili dejstvo, da kvantitativno popuščanje uničuje desetine milijard dolarjev obrestnih prihodkov, ki bi jih dobil zasebni del gospodarstva. Vrednostni papirji, ki jih je kupil Fed, so se zgolj premaknili iz zasebnega sektorja v bilance Feda. Posledica tega je bila, da je obresti od tega namesto zasebnega sektorja dobil Fed in s tem nazaj ameriški proračun.

Tega je bilo več kot 80 milijard dolarjev na leto.

Pravilno ste predvideli tudi, da proračunski primanjkljaji ne bodo povzročili rasti obrestnih mer v ZDA. Že nekaj mesecev v Fedu razpravljajo o tem, ali bi dvignili obrestne mere ali ne. Kakšna bi bila po vašem mnenju najboljša obrestna politika za ameriško gospodarstvo?

Obrestne mere so zelo slabo orodje za mikroupravljanje gospodarstva. To ni novo. V ZDA dajemo centralni banki dvojni mandat, da zagotovi maksimalno zaposelnost in stabilnost cen (približno dvoodstotno inflacijo). To mora narediti z enim samim orodjem – obrestno mero za posojanje prek noči. Če malo razmislite o tem, je to noro. Idealno bi bilo, da bi bile obrestne mere nizke in stabilne in bi se zanašali na fiskalno politiko, da bi dosegli makroekonomska cilja polne zaposlenosti in stabilnosti cen.

akademija.finance.si

To bi si ZDA lahko privoščile, ker imajo svojo valuto. Tega pa ne more narediti posamezna država na območju evra.

Prav tako ste pisali, da ste pravilno napovedali, da ZDA ne bodo doživele takšne krize, kot jo je EU. Ali to pomeni, da ni potrebe, da se zmanjša zdajšnji primanjkljaj in kaj bi bila, po vašem mnenju, najboljša fiskalna politika za novo vlado?

Najboljša fiskalna politika je tista, ki dovoljuje, da državni proračun uravnava preostalo gospodarstvo. V nasprotju z denimo Grčijo, kjer je gospodarstvo uravnavalo državni proračun. Morda imaš res primarni presežek, ampak cena je kaos v realnem gospodarstvu. Veliko bolje je dovoliti proračunskim zmožnostim, da gredo v tako smer doseganja makroekonomskih ciljev.

kot uravnoteženje tega, kar je proizvod trenutnega sistema. Želel je videti več socialno, ekološko in ekonomsko pravičnih rezultatov in se je za dosego teh ciljev večinoma želel nasloniti na redistributivne politike. Če se spomnite, uporabil je Nemčijo (izobraževanje), Kanado (zdravstvo), skandinavske države (varstvo otrok) kot primere, kaj bi se lahko naredilo. Vse te so, očitno, kapitalistične države. Rekla bi, da je želel izboljšati tržno gospodarstvo, da bi to delovalo bolje za večino ljudi.

Ali potrebujejo ZDA spremembe v ekonomskem sistemu, torej v tržnem kapitalizmu? Sprašujem, ker ste delali kot svetovalka v kampanji senatorja Bernieja Sandersa, ki je zagovarjal potrebo po več ekonomske pravičnosti, ker se premoženje povečuje le majhnemu odstotku najbogatejših, položaj večine prebivalstva pa se slabša, njihove službe so vse manj varne. In to se ne dogaja le v ZDA, ampak tudi v EU in drugih delih sveta. Kaj bi se moralo zgoditi, da se ta trend obrne?

Senator Sanders ni toliko zagovarjal prenove ekonomskega sistema samega

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

23

24 akademija.finance.si

KONFERENCA SLOVENSKIH IZVOZNIKOV

Nenavadno je, da evropska politika od Britanije zahteva prost pretok ljudi

Špela Mikuš

Vas zanima, kako bosta videti Nemčija in Evropa po brexitu? Kakšni bodo konkretni vplivi na vaš posel?

Poslušajte Thomasa Mayerja na letošnji Poslovni konferenci Portorož.

Thomas Mayer je nekdanji glavni ekonomist pri skupini Deutsche Bank ter ustanovitelj in direktor raziskovalnega inštituta Flossbach von Storch. Delal je tudi v Goldman Sachs in Salomon Brothers v Frankfurtu in Londonu, pred tem pa tudi v Mednarodnem denarnem skladu.

Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank, bo glavni govornik na Poslovni konferenci Portorož, kjer bo govoril o Evropi po brexitu Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Kako vidite Evropsko unijo po brexitu? Kako bo brexit vplival na manjša gospodarstva, kot je tudi slovensko?

V nasprotju s pričakovanji je bilo za zdaj malo kratkoročnih učinkov brexita. A to ne pomeni, da dolgoročnih učinkov ne bo. Gospodarske posledice brexita bodo za Veliko Britanijo dolgoročno negativne. Za EU tudi, a mislim, da manj kot za Veliko Britanijo.

Nezanemarljive bodo tudi politične posledice brexita. Za Veliko Britanijo bo pomembno, da ohrani liberalni ekonomski red in trgovinski režim. Za EU pa, da obrne trend in se usmeri k še večji centralizaciji, ki je sicer bila glavni razlog za brexit. Manjša gospodarstva bodo morda celo na boljšem, če bo EU pozorna na lekcije iz brexita.

REGIONALNI FORUMI

akademija.finance.si

Kakšen odnos pričakujete med EU in Veliko Britanijo, ko bodo pogajanja enkrat končana?

zavezniki proti intervencijskim politikam Francije in južne Evrope. Hkrati je prisotnost Velike Britanije v EU pomenila, da je bila teža nemškega gospodarstva in politike manjša in s tem so bili manjši tudi strahovi, da bo Nemčija postala hegemon v EU. Zdaj ima Nemčija na izbiro le dva scenarija: upoštevanje usmeritev njenih večjih partneric, ki niso v njenem interesu, ali pa, da še bolj potiska v ospredje svoj interes. Zadnje je morda edina realna opcija, če želi Nemčija dolgoročno ostati v EU.

Bomo videli norveški, švicarski ali turški model, morda nekaj povsem drugačnega?

Zdi se mi malo verjetno, da bo kateri izmed že znanih modelov uporabljen tudi za odnos med Veliko Britanijo in EU. Odhod velike, pomembne države iz EU je dogodek brez primere. Obe strani želita ohraniti dober odnos. Zato menim, da bomo videli razvoj novega modela za odnos med EU in evropsko državo, s precej visoko stopnjo proste trgovine in omejitvami prostega pretoka ljudi.

25

pridobivajo moč. Če se zgodi, da trenutna italijanska vlada pade, oblast pa prevzame vlada, v kateri bo imelo močno vlogo tudi gibanje Pet zvezd, se utegne zgoditi, da bomo v Italiji videli referendum o članstvu v evrskem območju in v EU. In od takratnih gospodarskih razmer bo odvisno, ali se bodo Italijani odločili za “ixit”.

Menite, da bo še kakšna država zapustila EU? Katera država utegne biti naslednja?

Kaj bi bil najboljši izid za EU? Zanimati nas mora prijateljska rešitev. Kot ekonomistu se mi zdi nenavadno, da politiki EU vztrajajo pri tem, da ne more biti proste trgovine brez prostega pretoka ljudi.

Najboljši scenarij za EU bi bil, da bi blagovna menjava z Veliko Britanijo potekala kot doslej, z določenimi omejitvami pri pretoku ljudi.

Italija ni najbolj stabilna članica ne evrskega območja ne EU. Odkar se je pridružila evrskemu območju, italijansko gospodarstvo ni veliko raslo.

Tudi evroskeptična gibanja tam

A

EŽILE

V

NOTEŽ A

UR

SV

EN

AROMA LE

OKUS N

SPR E MLJ LEC

IDEA

O

SELECTION

ZA VEČERJO

Uživajte v svežini okusa, ki z lahkotnostjo in žlahtno aromo očara že s prvim požirkom.

Najdete ga tako v steklenici kot tudi točenega.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:“PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA SˇKODUJE ZDRAVJU!” UNION_TEMNO-NEF_oglas_118x95mm.indd 1

OGLAS

!

VA

Brexit za Nemčijo pomeni več političnih kot gospodarskih težav. Za Nemce so bili Britanci

VO

E

Nemčije po brexitu? Bo njena vloga še večja?

NO

PIVNICA N

Manjša gospodarstva lahko pridobijo le, če je čim manj motenj. Zato menim, da bi bilo za manjša gospodarstva dobro, da lobirajo za mehak brexit.

Kaj lahko pričakujemo od

Pivovarna Union d.d., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana

Kaj pa bi bil najboljši izid za majhna gospodarstva, kot je slovensko?

7. 10.2016 16 12:02 Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november

26 akademija.finance.si

FOTO UTRINKI JESENSKIH DOGODKOV

8. konferenca Marketing in prodaja na policah - oktober 2016

Sarajevo Marketing Summit – oktober 2016

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

FOTO UTRINKI JESENSKIH DOGODKOV

akademija.finance.si

7. Izvozni fokus – september 2016

Napoved Poslovne konference Portorož november 2016

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

27

28 akademija.finance.si

NAPOVED DOGODKOV 2016 15. NOV

15. NOV

15. NOV

16. NOV

KONFERENCA

PARTNERSKI DOGODEK

SEAMINAR - PRODAJA

IZBOR

Optimalni nadzor sladkorne bolezni - priložnosti in izzivi za Slovenijo

Tehnike in orodja za dvig motivacije prodajalcev

16. NOV

16. NOV

17. NOV

17. NOV

SEMINAR - DRF

SEMINAR - TRŽENJE

KONFERENCA

PARTNERSKI DOGODEK

22.

NOV 15. NOV

22. NOV

22. NOV

23. NOV

FOKUS

SEMINAR - HRM

FORUM

SEMINAR - DRF

24. NOV

24. NOV

25. NOV

29. NOV

SEMINAR - INTERNET

PARTNERSKI DOGODEK

SEMINAR - DRF

29. NOV

7. DEC

8. DEC

SEMINAR - DRF

FORUM

SEMINAR - DRF

Okoljsko srečanje 2016

Vsebina in novosti v poslovnem in računovodskem delu letnega poročila za leto 2016

8. Izvozni fokus

Pravni vidik spletne prodaje in trženja prek elektronskih sporočil

E-inventura: izvedba, vplivi novih PSR, prednosti aplikacij

Ne pustite, da vas povozi čas – digitalni marketing v finančnem sektorju in zavarovalništvu

Koliko je vredno moje podjetje in kako povečati njegovo vrednost

Z digitalizacijo poslovanja do preboja na trgu

7. Podjetniški forum

Revija Poslovne akademije Finance, št. 30, november 2016

Poslovna konferenca Portorož (PKP): Svet barikad!

Odrpavimo jih!

Pomurski forum v Murski Soboti

Kaj narediti z nedelujočim podjetjem: zaprtje, likvidacija, prenehanje

17. tekmovanje za najboljše letno poročilo 2015

Val podobnih bioloških zdravil: stanje in prihodnost

Kakšne so pasti nepremičnin v postopkih izvršbe?

SEMINAR - TRŽENJE

Spletni marketing v turizmu. Osvojimo družbena omrežja, nato svet!

Kako najti prevare v računovodskih izkazih?

Izberite svoj dogodek in se prijavite na: akademija.finance.si