Akademček 31

akademija.finance.si akademija.finance.si 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 31, DECEMBER 2017

Slovensko gospodarstvo: vrsta okolju prijaznih in finančno uspešnih primerov

Zmagovalne podjetniške zgodbe »Nobene potrebe ni, da sodelujemo z najbolj popularnimi blogerji«

Svetovalka Bernieja Sandersa: Trumpove obljube se ne bodo uresničile

www.akademija.finance.si Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

2

akademija.finance.si

AKADEMČEK Kazalo 4

OKOLJSKO SREČANJE

6

TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠE LETNO POROČILO

8

7. PODJETNIŠKI FORUM

10

IZVOZNI FOKUS

12

SPLETNI MARKETING V TURIZMU

14

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

18

Z DIGITALIZACIJO POSLOVANJA DO PREBOJA NA TRGU

20

FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

INOVATIVNE POSLOVNE REŠITVE

ZAČNIMO DOBRO. OGLAS

www.telekom.si/podjetniki

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

ŠTEVILKA 31, DECEMBER 2016

akademija.finance.si

Uvodnik:

Stop!

Decembrski praznični čas je za mnoge med nami edini čas v letu, ko se vsaj malce ustavimo ter razmišljamo o najpomembnejših rečeh v življenju. Je čas, ko »preštevamo« svoje dosežke in ustvarjamo zemljevide svoje poti za prihodnost. Naj bo ta pot izziv, ki ga zaznamujeta ljubezen in (novo) znanje.

Mateja Bizjak,

urednica in novinarka Poslovne akademije Finance

Znanje vam z vso srčnostjo (še naprej) ponujamo tudi v Poslovni akademiji Finance, zato upamo in si želimo, da se bomo v prihodnje srečevali še pogosteje. V pričujoči izdaji Akademčka pa smo za vas »prešteli« nekaj ključnih dogodkov zadnjih dveh mesecev.

Pa sr(e)čno in novih znanj polno leto 2017!

Revija Poslovne akademije Finance / št. 31, december 2016

Urednica in novinarka: Mateja Bizjak Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: Nejc Lasič, arhiv časnika Finance, Shutterstock/Thinkstock, Simon Pintar Časnik Finance, d. o. o., oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si T: (01) 3091 435 Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

3

4

OKOLJSKO SREČANJE

akademija.finance.si

Slovensko gospodarstvo: vrsta okolju prijaznih in finančno uspešnih primerov Borut Hočevar

Na tradicionalnem Okoljskem srečanju, ki je potekalo sredi novembra, smo podelili okoljske nagrade Financ 2016. Zmagovalci se lahko potegujejo za evropske okoljske nagrade EBAE Tradicionalne okoljske nagrade Financ smo letos podelili v štirih kategorijah. Strokovna komisija je v vsaki kategoriji izbrala po dva ali tri finaliste in med njimi zmagovalca.

V kategoriji okolju prijazen izdelek je deset podjetij prijavilo 11 izdelkov. Komisija je za finaliste izbrala Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane za izdelavo papirja iz japonskega dresnika, ljubljansko družbo Aurora 3m+ za razvoj kurilne naprave, ki jo odlikuje vrsta posebnosti, koprsko družbo Toring Turbine za razvoj vodnega ozračevalnika.

Zmagalo je podjetje Toring Turbine.

Njihova energetsko učinkovita turbina za ozračevanje vode oziroma aerator vleče zrak skozi cev tako, da ga potiska skozi lopatice turbine in ga v obliki mehurčkov vnaša v vodo.

Mehurčki se med dviganjem raztapljajo, počasneje se dvigajo, več kisika ostane v vodi. Napravo uporabljajo v čistilnih napravah za odpadno vodo, v ribogojnicah, v plinski in naftni industriji in drugje.

Ozračevalnike so prodali v 60 različnih državah in sodelovali

pri 175 okoljskih projektih, načrtujejo pa nastop na novih trgih na drugih celinah.

V kategoriji okolju prijazen postopek je pet podjetij prijavilo šest projektov. Finalisti so Lek, član skupine Sandoz, za razvoj do okolja prijazne katelitske sintezne metode za pripravo učinkovine za zdravljenje parkinsonove bolezni, Kolektor Group za razvoj odprtozračnega plazemskega postopka za nanos funkcionalnih kovinskih prevlek in SIJ Acroni za brezkislinsko čiščenje vroče valjanih pločevin.

Zmagovalci na razpisu za okoljske nagrade Časnika Finance lahko sodelujejo na evropskem razpisu European Business Awards for the Environment.

Zmaga je pripadla SIJ Acroniju. V jeklarni so, tako kot povsod po svetu, do lani površino vroče valjanih trakov čistili s klorovodikovo kislino, bolj znano kot

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

solna kislina. Postopek so zamenjali s povsem novo tehnologijo: z jeklenih trakov zdaj odstranjujejo okside s peskanjem in krtačenjem. Iz proizvodnje so tako odstranili za okolje nevarno kislino in odpravili tudi druga okoljska tveganja. Ekološka sanacija tega dela proizvodnje je vključevala tudi spremembo ozračja v tovarniški dvorani in sanacijo izpustov, v katerih so bili prah, klor in klorovodik.

Finalisti v kategoriji okolju prijazno podjetje so ljubljanski hotel Park, Aerodrom Ljubljana in Fructal. Skupaj je bilo prijav­ljenih sedem podjetij. V zmagovalni družbi, Aerodromu Ljub­ljana, so sistem ravnanja z okoljem vključili v strateško upravljanje družbe. Za sprejetje trajnostne strategije je pristojno najvišje vodstvo družbe. Pridobili so certifikate ISO 14001, Airport Carbon Accreditation (ACA) druge stopnje in Evropske zelene pisarne. Med mehanizmi za doseganje postavljenih ciljev je zlasti pomembna Zelena ekipa, v katero so vključeni zaposleni iz različnih delovnih okolij.

Ekipa oblikuje letni akcijski načrt, med letom spremlja

OKOLJSKO SREČANJE

akademija.finance.si

izvajanje načrta in izvajanje ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Skrbi tudi za komuniciranje z zaposlenimi, zainteresiranimi javnostmi in sodeluje s programsko shemo ACA. V kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo smo prejeli tri prijave, kar se morda sliši skromno, vendar je to največ doslej. Zadnja leta so bile prijave v tej kategoriji redke ali pa jih sploh ni bilo.

Komisija je izbrala dva finalista, Plastiko Skaza in poznejšega zmagovalca, družbo Iskraemeco.

Kranjsko podjetje se je lani skupaj s štirimi nizozemskimi elektrodistribucijskimi podjetji in danskim proizvajalcem plinskih števcev vključilo v iniciativo Fair Meter, s katero želijo zagotoviti popolno preglednost nabavne verige.

Iniciativa zahteva tudi poštene delovne razmere za vse zaposlene v nabavni verigi in uporabo materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Pomembna je tudi zato, ker so v elektronskih izdelkih materiali, kot so zlato, kositer, tantal in

11. in 12. aprila 2017, GH Bernardin, Portorož

Prejemniki nagrad: SIJ Acroni za postopek, prijazen do okolja (nagrado je prevzel Denis Mancevič, SIJ); Anja Dobrovič in Tina Zajič, Toring Turbine, za izdelek, prijazen do okolja; Nina Merše, Iskraemeco, za mednarodno okoljsko partnerstvo ter Primož Primožič in Zmago Skobir, Aerodrom Ljubljana, za podjetje, prijazno do okolja.

volfram, ki jih imenujejo tudi konfliktni materiali. Približno 80 odstotkov nahaja­lišč takšnih materialov je namreč v državah, kjer divjajo konflikti, zato je pomembno preveriti izvor materialov in zagotoviti, da z njihovo nabavo ne podpirajo konfliktov.

Predsednik strokovne komisije, ki je opravila izbor,

je Boris Sučić z Instituta Jožefa Stefana, člani pa so Viktor Grilc s Kemijskega inštituta, Peter Novak iz družbe Energotech, Vesna Vidič iz Eko sklada, Antonija Božič Cerar z Gospodarske zbornice Slovenije, Boštjan Podkrajšek z Zavoda za varstvo pri delu in predstavnik Časnika Finance.

Čista energija za vse – utopija ali že realnost?

Razpis za energetske nagrade Financ 2017 je odprt!

Na Dnevih energetikov aprila prihodnje leto bomo podelili nagrade za energetsko učinkovito podjetje ali ustanovo, energetsko učinkovit projekt in promocijski projekt URE/OVE. Prijave sprejemamo do 24. februarja 2017, prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani Dnevov energetikov: http://www.dnevi-energetikov.si/pogoji-in-pravila-2017 Vse prijavljene projekte oziroma podjetja bomo tudi predstavili v Financah.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

5

6

TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠE LETNO POROČILO

akademija.finance.si

Najboljša letna poročila za leto 2015 imajo Gorenje, Zavarovalnica Triglav, Snaga in IPF Sredi novembra smo izvedli že 17. tekmovanje za najboljše letno poročilo ter podelili štiri glavne nagrade glede na najvišji skupni seštevek točk v štirih skupinah organizacij, in sicer med velikimi podjetji, finančnimi ustanovami, srednjimi in malimi podjetji ter drugimi organizacijami.

Podelili smo tudi nagrade za posamezna področja letnega poročila in priznanje za inovativnost medija, na katerem je letno poročilo.

Strokovna komisija je ocenjevala kakovost vsebine in komunikacijski vidik letnega poročila za poslovno leto 2015, ki je zahteven projekt za vse ljudi, ki sodelujejo pri pripravi tega dokumenta. To je dokument, ki vsebuje poslovne in računovodske informacije za leto 2015 in naj bi vseboval tudi vse pomembne dogodke v letu 2016 do datuma revizijskega poročila. Tako zahteva zakonodaja. Glavno odgovornost za verodostojnost, resničnost in poštenost podatkov ter informacij v vsebini letnega poročila imata uprava oziroma najvišje poslovodstvo in nadzorni svet oziroma lastniki. Nadzorni svet oziroma lastniki lahko pri preverjanju letnega poročila zahtevajo še dodatne dokumente o poslovanju. Prav tako revizor, ki je med drugim odgovoren za skladnost razkritij v letnem poročilu s predpisi.

Najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju med podjetji ima Petrol, medtem ko ima NKBM najboljše letno poročilo v komuniciranju med finančnimi ustanovami. Krka je prejela nagrado za najboljše letno poročilo v analizi poslovanja in načrtih med vsemi podjetji, Elektro Gorenjska pa za najboljše računovodsko poročilo med podjetji.

Gorenje je vsebinsko sestavo letnega poročila za leto 2015 temeljito prevetrilo in pri tem upoštevalo v svetu prepoznane in tudi preverjene modele in smernice poslovnega in trajnostnega poročanja, ki se kažejo v smeri uvajanja celostnega poročanja.

Snaga Maribor je upoštevala, da mora odlično pripravljenemu računovodskemu poročilu slediti tudi opisni, vsebinski del, kjer se podjetje predstavi in pove, kakšne cilje ima in po kateri poti hodi, da jih doseže. Zavarovalnica Triglav je za lažji vpogled v podrobnosti poslovanja matične družbe in skupine prvič združila letno poročilo Zavarovalnice Triglav in letno poročilo skupine Triglav v skupni dokument, a kljub temu uspešno ohranila preglednost ter razlikovalnost vseh vsebin in podatkov. V svojem letnem poročilu zavod IPF vedno zasleduje transparentnost oziroma preglednost.

Velik poudarek so dali grafičnim prikazom poslovanja, s čimer je poročilo berljivo na več zahtevnostnih ravneh.

Gorenje je prejelo nagrado najboljšega letnega poročila med velikimi podjetji, najboljše letno poročilo v komuniciranju med podjetji ter najboljše letno poročilo v obvladovanju tveganj med podjetji. Podjetje Snaga je prejelo nagrado za najboljše letno poročilo med srednjimi in malimi podjetji. Imetnik najboljšega letnega poročila med finančnimi ustanovami je

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

Zavarovalnica Triglav, ki je prejela tudi nagrado za najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju med finančnimi ustanovami ter posebno priznanje za inovativnost medija letnega poročila. Najboljše letno poročilo med drugimi organizacijami ima po mnenju strokovne komisije Zavod IPF.

Za izbrane ...

Povabljeni ste v GENERALI Premium klub akademija.finance.si

GENERALI zavarovalnica je del ugledne in priznane mednarodne skupine Generali Group, ene največjih globalnih zavarovalnih skupin z več kot 180-letno tradicijo. Od leta 2006 naprej je največja tuja zavarovalnica v Sloveniji, v sam vrh pa se uvršča po prepoznavnosti, všečnosti in zadovoljstvu zavarovancev. Vpetost v globalno skupino zavarovalnici GENERALI daje dodatno trdnost in omogoča, da nudi zavarovanja, ki so uveljavljena v svetu in hkrati prilagojena slovenskemu trgu. Njihovo ponudbo odlikuje enostavnost, uporabnost, dostopnost ter inovativnost.

GENERALI v vrhu slovenskega zavarovalništva!

Izsledki neodvisne raziskave GfK Zavarovalniški monitor 2016 so dokazali, da GENERALI na slovenskem zavarovalniškem trgu sodi med najboljše. Je zavarovalnica, s katero so stranke najbolj zadovoljne. Umeščajo jo tudi med najbolj všečne zavarovalnice. Poleg tega najvišje mesto zavzema v kategoriji zadovoljstva strank z odzivom zavarovalnice pri uveljavljanju škodnih zahtevkov. Stranke jo vidijo kot ekonomsko stabilno in varno zavarovalnico, ki ima prijazne in strokovne zastopnike ter ki nenehno uvaja novosti in ponuja veliko vrst zavarovanj z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo.

GENERALI Premium GENERALI pa skrbi tudi za inovativnost. Bili so prvi v Sloveniji, ki so začeli vračati 10 % kasko premije in zavarovancem ponudili brezplačno »zamrznitev bonusa«. Ta voznikom omogoča, da ob nesreči ne občutijo izgube bonusa in s tem doplačila premije v prihodnjih zavarovalnih letih. Generali pa ni inovativen samo pri svoji ponudbi. Edinstven položaj na trgu ohranjajo tudi s prvim slovenskim zavarovalnim klubom za stranke GENERALI Premium.

Včlanitev je možna le na podlagi povabila ali priporočila, članstvo pa je brezplačno in brez obveznosti. Izpolnjena pristopnica prinese privlačne ugodnosti: • •

•

•

brezplačno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini; brezplačen dodaten dan nadomestnega vozila v primeru škodnega dogodka za vse Generali avto zavarovance; 2 uri strokovnega svetovanja pri izbiri optimalnih zavarovalnih produktov, pregled ob stoječih kritjih ter izdelavo finančno-zavarovalnega načrta; dodatne ugodnosti in vabila na posebne dogodke.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

7

8

7. PODJETNIŠKI FORUM

akademija.finance.si

Katere podjetniške zgodbe so bile na letošnjih regionalnih forumih Financ še posebej zanimive Špela Mikuš

Na regionalnih forumih Časnika Finance smo letos predstavili 21 uspešnih podjetniških zgodb, od gojišč školjk, proizvajalcev ojačevalcev zvoka, proizvajalcev stavbnega pohištva do sistemov, ki opozarjajo na nevarnost trka na cesti. Na Podjetniškem forumu pa smo poudarili in posebna priznanja podelili tistim trem zgodbam, ki so še posebej zanimive in seveda poslovno uspešne.

Meblovi jogiji v luksuznih hotelih Na Goriškem forumu smo predstavili zgodbo Mebla INT. Podjetje je lastnik znamke Jogi, ene redkih generičnih slovenskih blagovnih znamk.

Z 22 zaposlenimi je največji slovenski proizvajalec ležišč in oblazinjenih postelj. Petino svoje proizvodnje izvozijo, od tega je večina za opremo nastanitvenih objektov.

Njihovi izdelki so v nekaterih najprestiž­nejših ljubljanskih hotelih, vse več jih je tudi v hotelih na Hrvaškem. Lani so prodali za slaba dva milijona

evrov izdelkov. Pri poslu z vzmetnicami je pomembna poštenost do kupcev, razlaga direktor družbe Rok Lozej. »Nekateri proizvajalci govorijo o stoodstotno naravnem lateksu, čeprav takšen material pri ležiščih ne obstaja.«

Z digitalizacijo do učinkovitejšega krojenja V Sloveniji je mogoče uspeti tudi v tekstilni industriji, dokazuje družinsko podjetje ZUJA iz Mavčič pri Kranju,

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

ki smo ga predstavili na Gorenjskem forumu. Podjetje sta zagnala zakonca Zupanc leta 1991. Sprva so šivali po meri, hkrati pa razvijali spodnje perilo, čeprav »o spodnjem perilu sprva nisem vedela prav ničesar«, se spominja Jana Zupanc. Z digitalizacijo so poslovanje racionalizirali. Za krojenje, pripravo razreza in razrez blaga so včasih porabili tudi do pet ur, z računalnikom pa takšno delo opravijo v pol ure, pa še izkoristek je boljši za desetino.

7. PODJETNIŠKI FORUM

akademija.finance.si

Iz Pomurja med najuspešnejše na svojem področju Podjetje Modri planet, ki smo ga predstavili na Pomurskem forumu, sodi med tri najpomembnejše globalne ponudnike programske opreme za podporo geodetskim storitvam 3Dsurvey. Trije geodeti so pred šestimi leti kupili enega prvih letalnikov v Sloveniji in ga začeli preizkušati. Po nekaj mesecih so začeli z njim opravljati storitve. Med drugim so slikali teren, izdelovali ortofoto načrte, računali volumne materiala. Hkrati so razvijali programsko opremo 3Dsurvey. Po treh letih je bila pripravljena za prodajo na trgu in danes je ta program njihov glavni izdelek.

ZNANI SO ŽE DATUMI KLJUČNIH DOGODKOV V 2017.

15.

11. Sales Summit www.sales-summit.si

11. - 12.

APR

19. Dnevi energetikov www.dnevi-energetikov.si

9. - 10.

MAJ

34. Finančna konferenca

www.fkonferenca.si

23.

Uspešne video zgodbe malih podjetnikov z regionalnih forumov 2016 si oglejte na YouTube kanalu Časnika Finance: Podjetniški forum 2016.

FEB

MAJ

4. Marketing Summit Belgrade www.marketing-summit.rs

30. - 31.

MAJ

22. Slovenska marketinška konferenca (SMK) www.smk.si

16. - 17.

NOV

19. Poslovna konferenca Portorož (PKP) www.pkp.si

Spremljajte nas na: akademija.finance.si Video vsebine na :

Časnik finance

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

9

10 akademija.finance.si

IZVOZNI FOKUS

Tudi če prodajate pašteto, morate poznati igro Pokemon Go Sabina Petrov, Mateja Bertoncelj (Članek je izšel v tiskani izdaji Financ 23.11.2016, št. 226/2016)

Na Izvoznem fokusu tudi o tem, da se je za uspešno prodajo treba spoznati na vse

»Treba je biti generalist, se zanimati in spoznati na vse, tudi na igro Pokemon Go. To je pot do sodobnih kupcev,« je na novembrskem, 8. Izvoznem fokusu povedal Enzo Smrekar, generalni direktor Droga Kolinske.

Atlantic Grupa, katere del je Droga Kolinska, svojo priložnost za rast in porazdelitev tveganja vidi v širitvi s tradicionalnih trgov Balkana na trg Avstrije in Nemčije. S kupci pa je treba komunicirati tudi prek novih tehnologij. Tako je zelo uspešna njihova spletna skupnost Nosečka MG.

Knauf Insulation, kot je povedal njegov direktor Tomaž Lanišek, ves čas skrbi za razvoj novih izdelkov, globalnim tveganjem protekcionizma pa se prilagajajo z nakupi proizvodnih zmogljivosti po vsem svetu. Tako imajo zdaj 27 tovarn v ZDA, tudi tri v Veliki Britaniji. V letu 2017 škofjeloški Knauf Insulation načrtuje dvomestno rast, bolj natančen Tomaž Lanišek ni bil.

Pristen osebni odnos s kupcem je osnova uspešnega in dolgoročnega sodelovanja dobavitelja s kupcem, je poudarila Sandra Lubej, direktorica družbe Gorenje

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

Avstrija. To mora biti podprto z ustreznimi konkurenčnimi ter kakovostnimi izdelki in storitvami, pravočasnimi dobavami, odzivnostjo in drugimi ključnimi dejavniki.

Gorenje Avstrija je letos od Euronics Austria, ki je del druge največje evropske nabavne skupine Euronics, prejelo nagrado zac of the year 2016 za najboljšega dobavitelja leta.

IZVOZNI FOKUS

Bisol letos 85 milijonov evrov prodaje Na pomen dobrih odnosov s kupci in končnimi uporabniki je opozoril tudi Dag Kralj, član uprave in vodja prodaje v Bisolu, proizvajalcu fotonapetostnih modulov, ki bo letos ustvaril 85 milijonov evrov prihodkov. Bisol izdelke prodaja na več kot 60 trgih.

Kot pravi Dag Kralj, zadnjih 20 mesecev proizvodnja v podjetju teče 24 ur na dan sedem dni v tednu. Kupce pridobivajo tudi zato, ker so do njih odprti, če si denimo želijo podrobno ogledati Bisol in njegovo proizvodnjo, jim to omogočijo.

Bisol v petih državah zaposluje nekaj več kot 200 ljudi. Stalna komunikacija prodajnikov, tako dnevni operativni stiki kot tedenski prodajni konferenčni klici ter četrtletne strateške

akademija.finance.si

delavnice prodajnikov s tujih trgov na sedežu podjetja so pomemben dejavnik uspeha.

O računovodskih, bonitetnih in davčnih vidikih Miran Pikovnik, direktor in ustanovitelj računovodske družbe Unija, je pojasnil, kako je treba v podjetju vzpostaviti notranje kontrole, da ne boste oškodovani. Njegov nasvet pri prodaji v tujini pa je: »Plačilni promet naj poteka prek matičnega podjetja.« Ob tem pa še: »Nikdar, nikdar, nikdar ne dovolite, da bi račune potrjevala in plačevala ista oseba!« Dana Cristina Nedelcu iz Unicredit banke je skupaj z Andrejem Gorjanom iz Iskraemeca poudarila pomen strateških partnerstev pri krepitvi izvoza.

Sonja Omerza iz družbe Deloitte je govorila o davčnih vidikih napotitve zaposlenega v tujino za posameznika in za podjetje.

Andrej Brvar iz družbe Bisnode je pojasnil, kaj morajo podjetja narediti za izboljšanje bonitete.

ZABELEŽITE DATUME!

9. izvozni fokus: 3. februar 2017 10. Izvozni fokus: 4. april 2017 11. Izvozni fokus: 20. september 12. Izvozni fokus: 28. november 2017

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

11

12 akademija.finance.si

»Najboljši trik je lastna miselnost in zavedanje, da komunikacija še zdaleč ni zaključena, ko gost vplača storitev«, osnovno vodilo pri upravljanju z družbenimi omrežji opisuje Tamara Langus.

Ljubljana je v zadnjih letih na področju turizma naredila velik korak naprej. To se ne pozna le po štetju nočitev, ampak tudi po objavah, ki vas pozdravljajo na družbenih omrežjih in so rezultat bolj premišljenega dela, kot ste morda doslej mislili. Direktorica zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek je bila lani poleti kot govornica povabljena na

Foto : Simon Pintar

S Poslovno akademijo Finance tudi do novega znanja s področja spletnega marketinga in prodaje V letu 2016 smo okrepili ponudbo seminarjev s področja spletnega marketinga in prodaje. Med drugimi tematikami s tega področja smo konec novembra nagovorili spletni marketing v turizmu.

Pred seminarjem Osvojima družbena omrežja, nato svet! smo se pogovarjali s predavateljico Tamaro Langus.

SPLETNI MARKETING V TURIZMU

»Nobene potrebe ni, da sodelujemo z najbolj popularnimi blogerji« mednarodno srečanje Svetovne turistične organizacije in na srečanje 40 ministrov z vsega sveta, ki je potekalo na Kitajskem, kjer jih je posebej zanimal ravno pristop Ljubljane na družbenih omrežjih.

Svetovalka za spletni marketing in urednica družbenih omrežij pri Turizmu Ljubljana Tamara Langus kot primer dobre kampanje izpostavlja njihovo letošnje sodelovanje s skupino treh popotniških blogerjev, s katerim so mednarodni javnostmi predstavili možnosti trajnostnega turizma v celotni Osrednji Sloveniji. Tamara Langus je svoje izkušnje in znanje s področja spletnega marketinga v turizmu delila na seminarju Poslovne akademije Finance z naslovom Spletni marketing v turizmu.

Osvojimo družbena omrežja, nato svet! konec novembra.

Pred seminarjem, na katerem je odgovarjala tudi na izzive udeležencev, je odgovorila na nekaj naših vprašanj.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

Če se ukvarjamo s turizmom, kje na spletu absolutno moramo biti prisotni in zakaj?

Priporočljivo je, da so ponudniki turističnih storitev povsod tam, kjer so njihove potencialne stranke. Za začetek je torej treba poznati svoje stranke. Nato jih je treba poiskati in navdušiti s ponudbo in z vsebino. Seveda je proračun za trženje vedno tista omejitev, ki je ne moremo zaobiti. Četudi so družbena omrežja le podporno orodje pri trženju, so lahko zelo uporabna, saj z njihovo pomočjo gradimo zelo oseben odnos s potencialnimi strankami in jih subtilno vodimo do rezervacije in nakupa. Gre za obliko zelo neposrednega komuniciranja, ki ni pretirano draga, zahteva pa veliko truda.

Lahko z nami delite nekaj učinkovitih trikov upravljanja profilov na družbenih omrežjih?

Predvsem z upravljalskega

SPLETNI MARKETING V TURIZMU vidika verjetno večini slabše znanemu TripAdvisorju ...

Treba je imeti strategijo. To je kot zemljevid. Nisma smisla, da na slepo gazimo po snegu, če niti ne vidimo poti in niti ne vemo, kam želimo priti. Dober načrt je zato ključen, saj nam pove, kam in kako moramo hoditi.

Treba je biti motiviran, si vzeti čas, oblikovati je treba dobro vsebino, biti moraš odziven, samoinicativen, predvsem pa moraš prepoznati smisel povezovanja in sodelovanja. To niso triki, ampak osnove, vsako omrežje pa ima svoje lastnosti in tam lahko govorimo o nizu bolj ali manj učinkovitih trikov.

TripAdvisor je precej omejen portal, ki pa je za popotnike zelo pomemben vir informacij.

Naloge ponudnikov so zato predvsem: vzorna predstavitev ponudbe, spodbujanje dobrih ocen, odzivanje ter uporaba ocen pri svojem nadaljnjem delu in komuniciranju.

Da ne bo videti, kot da se izmikam odgovoru ... Najboljši trik je lastna miselnost in zavedanje, da komunikacija še zdaleč ni zaključena, ko gost vplača storitev.

Kako bomo ravno mi prišli do tistih blogerjev in mnenjskih voditeljev, do katerih želijo vsi?

Nobene potrebe ni, da sodelujemo z najbolj popularnimi blogerji, bistveno je, da smo pozorni na pomembne stvari. Na področju popotniških blogerjev namreč vlada kaos. Vse več jih je in zadnja tri leta lahko to opazimo tudi v Sloveniji. Pišejo turističnim ponudnikom in jim v zameno ponujajo svoje objave. Včasih se zdi, da mnogi med njimi iščejo le način za čim cenejše počitnice.

To vsekakor niso blogerji, ki jih turistična industrija potrebuje, zato je treba biti pozoren na njihov doseg in na interakcije.

Lahko nas kontaktirajo sami ali

akademija.finance.si

pa jih povabimo mi, bistveno je, da gre za poslovno sodelovanje. Če se tega zavedata ponudnik in bloger, je sodelovanje precej lažje in tudi uspešnejše. Zelo pomembno je tudi, če in kako bomo sami znali izkoristiti vsebino blogerjev. Osnovna vodila za delo z blogerji bom zato predstavila v seminarju.

Sami sodelujete pri promociji Ljubljane v družbenih medijih. Kaj si štejete kot doslej vaš največji uspeh (predstavitev dobre prakse) in kaj je vaš naslednji večji cilj/izziv?

Nastop Ljubljane kot turistične destinacije na družbenih omrežjih je povezan z vsemi aktivnostmi, ki jih izvaja Turizem Ljubljana, in je zato rezultat timskega dela. Sem pa zadovoljna, da komuniciramo ciljno, in da kljub rasti in vse večji popularnosti, ki jo beležimo, ohranjamo osebne odnose z ljudmi, ki nas vidijo kot zanesljivo pomoč pred in med potovanjem.

Za uspeh si štejem vsako pohvalo in priporočilo popotnika, ki je hvaležen za naš nasvet ali pomoč pri iskanju odgovora.

Primer obsežnejše in dobre kampanje pa je bilo letošnje sodelovanje s skupino treh popotniških blogerjev, s katerim je Turizem Ljubljana mednarodni javnosti predstavil možnosti trajnostnega turizma v celotni Osrednji Sloveniji. Glavnina dogajanja se je odvila na družbenih omrežjih in rezultati so bili odlični.

Kakšno pa je sodelovanje med Ljubljano, drugimi mesti in Slovenijo na področju spletnega marketinga oz. osvajanju sveta?

V Turizmu Ljubljana verjamemo v povezovanje, zato se ne omejujemo le na Ljubljano. Prek spleta prodajamo izlete v vse konce Slovenije, saj to omogoča,

da obiskovalec ostane dlje časa pri nas. Aktivno spodbujamo in podpiramo tudi razvoj turizma v 25 okoliških občinah, vendar moram priznati, da je na spletu situacija zelo slaba. Če na primer kraji in ponudniki na spletu komunicirajo le v slovenskem jeziku, je to za tuje goste (in tudi za nas) precejšnja ovira.

Eden od ciljev tega seminarja je tudi opozarjanje na takšne komunikacijske ovire v upanju, da naredimo vsi skupaj korak naprej.

Ne ukvarjate se zgolj s turizmom ... v čem je turizem poseben, ko govorimo o družbenih medijih?

Delo v turizmu nikakor ni romantično, kot si zadnje čase marsikdo predstavlja, vendar pa je za komunikacijo in sploh na družbenih omrežjih to vsekakor hvaležna tema.

Predstavljajte si počitnice, znamenitosti, raziskovanja, športne aktivnosti, sprostitev, zanimiva doživetja, kulinariko, arhitekturo in umetnost ... To so teme, ki so pozitivne in načeloma niso obremenjene s politiko, z gospodarstvom, s službo, z obveznostmi in s stresom. Seveda se zgodi, da se je treba ukvarjati z nezadovoljstvom, varnostjo in neprijetnimi vprašanji, vendar je tega bistveno manj kot v drugih panogah. Specifična je tudi ciljna publika, s katero ne moreš graditi lojalnosti, kot to počnejo na primer trgovci. Ne moremo pričakovati, da bodo isto destinacijo, iste izlete, iste restavracije in isti hotel obiskovali vsako leto. Gostje pridejo enkrat in takrat jih je treba navdušiti do te mere, da bodo destinacijo priporočili še komu. V tem kontekstu je pomembno, da jim ne obljubljamo nekaj, česar ne morejo doživeti in da smo pri predstavitvah ponudbe realni. To pa pravzaprav velja za vse panoge, tako da v tem pogledu turizem ni nič posebnega.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

13

14 akademija.finance.si

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

»Brlek in Rukavina sta umetnika in poslovneža podiranja pregrad« Prvi dan 18. Poslovne konference Portorož, ki je potekala pod naslovom Svet barikad.

Odpravimo jih!, se je zaključil s podelitvijo Nagrade Časnika Finance za posebne dosežke v gospodarstvu za leto 2016. Nagrado sta prejela direktor Narodnega doma Maribor in oče festivala Lent Vladimir Rukavina ter umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. Kot so v Časniku Finance zapisali v obrazložitvi izbora, sta »umetnika in poslovneža podiranja pregrad«, saj »znata tenkočutno povezati državo, podpornike umetnosti iz gospodarstva, umetnost samo in korist celotne skupnosti, vključujoč tudi celotno gospodarstvo.«

»Rukavina in Brlek sta dobršen del svojega delovnega življenja posvetila menedžmentu v kulturi. In tu sta oba skozi vrsto let pokazala, da ta del menedžmenta ni sestavljen iz uradniškega nabiranja proračunskih sredstev za izvedbo kulturnih programov, temveč sta znala povezovati in še vedno povezujeta gospodarstvo z umetnostjo. Prav zaradi tega izjemnega talenta gospodarstvu dajeta posebno širino, občinstvu obeh festivalov pa premnogo kulturno-umetniških utrinkov, brez katerih bi življenje vseh nas bilo precej siromašnejše. Povsem upravičena je hvala, da sta tako Ljubljanski festival kot Lent pomembna za celotno slovensko gospodarstvo in državo. Rukavina in Brlek jasnita obzorja, dajeta navdih in ne nazadnje pomembno pripomoreta tudi k prepoznavnosti Slovenije«, je še zapisano v obrazložitvi nagrade, ki je namenjena tistim posameznikom in organizacijam, ki ključno prispevajo h gospodarskemu razvoju in povečevanju družbene blaginje.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Podelitev nagrade je zaokrožila prvi dan 18.

Poslovne konference Portorož, osrednjega gospodarskega dogodka v državi, katerega temeljno poslanstvo je izobraževanje poslovnežev, interaktivna izmenjava znanj, izkušenj, mnenj in pogledov na aktualna gospodarska in poslovna vprašanja v širšem gospodarskem prostoru. Z več kot 400 udeleženci je svoje poglede o Evropi po brexitu delili Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank in višji član pri Centru za finančne študije, Frankfurt na Majni, na portoroškem odru pa so se zvrstili še Cormac O Grada, Manfred Puffer, Anja Quiring, Enzo Smrekar, Petar Ćorluka in Veljko Bole. Vrhunec drugega dne konference je bilo predavanje

akademija.finance.si

Stephanie Kelton, gospodarske svetovalke v predsedniški kampanji senatorja Bernieja Sandersa. Predstavljeni sta bili raziskavi Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani o TTIP ter svetovnem trgu električnih avtobusov (Tjaša Redek in Matjaž Koman), podane smernice za trženje izdelkov, ki jih zaznamujejo sočasne prekinitve na trgu (Carsten Kind, Christian Majgaard in Martin Sandelin), menedžerji pa so predstavili izzive, s katerimi se soočajo v trenutnem poslovnem okolju (Robert Trnovec, Maria Anselmi, Roman Gomboc, Edi Kraus in Zvonimir Mršić). 18.

Poslovna konferenca Portorož se je zaključila s pogovorom s predsednikom vlade RS dr.

Miroslavom Cerarjem.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

15

16 akademija.finance.si

POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Svetovalka Bernieja Sandersa: Trumpove obljube se ne bodo uresničile

Jurij Šimac

Vplivna ameriška ekonomistka, ena izmed glavnih govornic na letošnji Poslovni konferenci Portorož, je spregovorila o prihodnosti politike v ZDA.

“Trump je prodajalec, večina stvari, ki jih je govoril pred kampanjo, se ne bo nikoli uresničila. To je moje mnenje,” je bila o obljubah novoizvoljenega ameriškega predsednika skeptična Keltonova.

Nenaklonjena je tudi njegovim ukrepom, saj naj bi “trumponomika zaenkrat temeljila na povečanem trošenju in znižanju davkov, kar je dvojni udarec za proračun.”

Najslabši scenarij in kaj bo s Fedom Keltonova je spregovorila tudi o različnih poteh, ki lahko ZDA čakajo pod vodstvom Trumpa in rekla “Najslabši scenarij za državo bi bil to, da predsednik začne z deportacijo priseljencev. Realistični najslabši scenarij pa bi bil, da se Trump odloči,da ne bo sprejemal odločitev.”

Govora je bilo tudi o prihodnjem delovanju ameriške centralne banke Fed, na čelu katere je trenutno Janet Yellen. Na vprašanje, če bo Yellenova ostala prva dama, je Keltonova odgovorila: “Občutek imam, da bo Trump želel imeti svojega šefa Feda.”

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

S Stephanie Kelton smo se pogovarjali že pred Poslovno konferenco Portorož, z njo pa smo ob robu dogodka napravili tudi video intervju, ki si ga lahko ogledate na You Tube kanalu Časnik Finance.

Na ogled so vam tudi video intervjuji z nekaterimi drugimi govorci: Zvonimir Mršić, Christian Majgaard, Tjaša Redek, Petar Ćorluka, Cormac O'Grada in Thomas Mayer.

Z DIGITALIZACIJO POSLOVANJA DO PREBOJA NA TRGU

akademija.finance.si

Digitalizacija zahteva tudi klasična poslovna znanja Časnik Finance je konec novembra v partnerstvu s Telekomom Slovenije organiziral izobraževalni dogodek Z digitalizacijo poslovanja do preboja na trgu. Na njem je dr. Christian Poschik iz svetovalnega podjetja Simon-Kucher & Partners med drugim izpostavil aktualna vprašanja v povezavi z digitalizacijo ter osrednja področja, ki jih mora digitalna transformacija podjetja nagovoriti. V Sloveniji po poti digitalizacije odločno in že povsem konkretno stopa Telekom Slovenije, prednosti digitalizacije pa so že spoznali tudi v Pomurskih mlekarnah.

Digitalizacija (poslovanja), digitalna preobrazba, četrta industrijska revolucija, internet stvari ... so »brenčalke«, ki že zadnji dve leti zaznamujejo mnoge dogodke v Sloveniji.

Razumljivo, saj gre za po prevladujočem mnenju za ero, ki se bo zgodila z nami ali brez nas, zato je bolje, da smo nanjo pripravljeni. Hkrati pa si Slovenija želi postati zelena referenčna država v digitalni Evropi. Toda ali digitalno transformacijo res razumemo in smo nanjo že pripravljeni?

Dosedanje raziskave odgovarjajo s precej odločnim Ne. 24. novembra je tako v Ljubljani potekal brezplačni dogodek z naslovom Z digitalizacijo poslovanja do preboja na trgu, ki jo je organiziral časnik Finance v partnerstvu s Telekomom Slovenije. Osrednji pečat dogodka je pripadel dr. Christianu Poschiku, višjemu svetovalcu v svetovalnem podjetju SimonKucher & Partners, ki velja za uglednega strokovnjaka na področjih B2C in B2B kot tudi na področjih upravljanja in preobrazbe globalnih organizacijskih struktur. Poschik je med nekaj osrednjimi vprašanji, ki so trenutno prisotna v zvezi z digitalizacijo, izpostavil model ponudbe 2020, ki omogoča digitalni življenjski stil, uskladitev cene in vrednosti s ponudbo novih portfeljev pa tudi, kako prejeti plačilo za vse doslej brezplačne storitve. Kot osrednje teme, ki jih mora digitalna preobrazba podjetja nagovoriti, je nanizal strategijo, ponudbo in cenovni model, komunikacijo oz. znamčenje, prodajo/marketing oz. prodajno učinkovitost ter upravljanje z vrednostjo potrošnikov (en. Customer value management). Predstavil je nekaj nedavnih aktivnosti industrije telekomunikacije in medijev, povezanih z digitalizacijo, ter podal nekaj notranjih vpogledov v najboljše prakse digitalnih šampionov.

Digitalizacije potrebuje klasična poslovna znanja Poudaril je, da digitalizacija še vedno potrebuje klasične poslovne prakse oziroma znanja (opredelitev ciljev, analiza trga, segmentacija, alociranje sredstev) ter izpostavil njeno fleksibilnost in prednost individualizacije ponudbe: »Digitalizacija s pomočjo moderne programske opreme omogoča, da ustvarjamo in prilagajamo ponudbo vsak dan.« In tudi tako ugotovimo, kaj najbolje deluje.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

17

18 akademija.finance.si Kako pripraviti digitalno strategijo?

Dr. Christian Poschik je podal tudi nekaj nasvetov za opredelitev digitalne strategije.

Po njegovem mnenju mora odgovoriti na tri ključna vprašanja. S področja digitalnih izkušenj je to vprašanje, kako »digitalno« razume potrošnik. Kaj potrošniki res potrebujejo/si želijo, kako se to med posameznimi segmenti razlikuje, kako dojemajo svojo trenutno digitalno izkušnjo ... Drugo vprašanje zadeva digitalno ekonomiko: Kako zaslužiti? Nenazadnje pa moramo seveda nagovoriti tudi področje digitalne izvedbe: Kdaj in kako naj se zgodi?

Digitalizacija terenskega dela v Pomurskih mlekarnah Na dogodku je Majda Drame iz podjetja I-rose predstavila povsem konkreten primer prednosti, ki jih digitalizacija poslovanja prinaša. V podjetju namreč v sodelovanju s Telekomom Slovenije ponujajo mobilno storitveno platformo, produkt, namenjen terenskemu delu, ki je že izboljšal poslovanje Pomurskih mlekarn. »Lani so se v Pomurskih mlekarnah soočali s

Z DIGITALIZACIJO POSLOVANJA DO PREBOJA NA TRGU poslovnimi težavi in se zavedli, da bo potrebno spremeniti način dela na terenu, uvesti digitalizacijo na terenu«, je povedala Majda Drame. Imeli so namreč nepregleden sistem vodenja zalog, sljedljivosti terenskih procesov ni bilo, primanjkovalo je podatkov na terenu, dostopni resursi pa so bili neizkoriščeni. Z mobilno storitveno platformo so težave odpravili. Kot je Majda Drame še izpostavila, vendarle ni šlo povsem gladko: »Mobilno storitveno platformo smo razvili kot uporabniku prijazno rešitev, ki ne zahteva večjega izobraževanja. Zna jo uporabljati vsak, ki zna uporabljati pametni telefon. A vendar prvi vtis ni bil najboljši, saj je šlo za nov način dela.« Potrebovali so nekaj mesecev privajanja, danes težav pri uporabi ni, rezultati pa so tu: preglednost in sledljivost terenskih procesov, potrebni podatki na dosegu rok, uvedba sistema mobilne prodaje, učinkovit sistem vodenja zalog, takojšnji prihranki, nižja stopnja zalog.

Kaj, poleg elektrike, bo še ponudil Telekom Slovenije?

Dogodek se je zaključil s pogovorom direktorja in glavnega urednika Časnika Finance Petra Frankla z Rokom

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

Libnikom, vodjo B2B IKT transformacije v Telekomu Slovenije, ter direktorico prodaje v Microsoftu Petro Wagner. Kot je izpostavil Libnik, so v Telekomu Slovenije grožnjo pasivnega odziva na realnost digitalizacije sveta, zaznali zelo resno: »Zato že več kot eno leto intenzivno izvajamo projekt transformacije. Zaenkrat nam dobro uspeva in bomo z aktivnostmi seveda nadaljevali, poleg tega pa želimo pri transformaciji pomagati tudi svojim poslovnim uporabnikom.« Telekom Slovenije namreč sledi številnim evropskim in svetovnim operatarjem, ki so že vstopili na področja energije, finančnih storitev, zavarovanja, pametnih mest ... in je kot ponudnik elektrike že postal konkurent Petrolu. »Veliko delamo na medicini, finančnih storitvah«, je nadaljne korake previdno napovedal Libnik. Da so to vsekakor zanimivi koraki, potrjuje tudi razmišljanje Wagnerjeve o izredno hitrih spremembah: »Kje se vidim čez nekaj let, to je zelo težko reči, ker so spremembe tako hitre.

Razvoj podjetja pa bo vsekakor šel v smeri vizije opolnomočiti vsakega posameznika s tehnologijo.«

akademija.finance.si

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom dostopa mikro,

malim in srednje velikim podjetjem do ugodnih finančnih virov na trgu.

KOGA SPS FINANCIRA? MSPje z velikim povpraševanjem, pri katerih obstaja tržna vrzel p ri pridobivanju finančnih sredstev § posebne skupine MSP-­‐jev in ostalih podjetij, ki potrebujejo

posebne finančne spodbude za p rodor na trg ali rast na določenem ranljivem trgu KAJ SPS PONUJA? § Garancije za zavarovanje bančnih kreditov SPS nudi skupaj z znižano obrestno mero

podjetjem, ki sama nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita.

Garancije podjetjem omogočijo lažji, cenejši in hitrejši vir financiranja za razvojne

investicije in obratna sredstva. § Mikrokrediti v obliki neposrednih kreditov so na voljo posebnim ciljnim skupinam za

likvidno in tekoče poslovanje. § Zagonske spodbude (nepovratna sredstva) so n a voljo novonastalim podjetjem: -­‐ za zagon inovativnih mladih podjetij

-­‐ za zagon podjetij na problemskih območjih -­‐ za zagon podjetij, ki se ukvarjajo z rabo lesa

§ Semenski kapital v obliki konvertibilnih posojil in kapitalskih vložkov lahko prejmejo mlada tehnološko inovativna podjetja, ki vstopajo na trg ali želijo na trgu hitro rasti

§ Tvegan kapital je namenjen visokotehnološkim podjetjem s potencialom hitre globalne rasti

§

POSLOVNI SERVIS: 1.

2.

3.

HITRE, PREGLEDNE IN ENOSTAVNE INFORMACIJE § spletna stran: www.podjetniskisklad.si § info e-mail: info@podjetniskisklad.si § svetovalni telefon: 02 234 12 60 § e-novice ENOSTAVNI PRIPOMO�KI ZA PRIPRAVO VLOGE § elektronski obrazec za prijavo na razpis § elektronski pripomo� ki za pripravo poslovnega in amortizacijskega na� rta

TRANSPARENTNOST § vse informacije so javno dostopne § javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu in na spletni strani SPSa

Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo Ulica kneza Koclja 22 2000 Maribor Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

19

20 akademija.finance.si

FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

OKOLJSKO SREČANJE

18. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

akademija.finance.si

PODJETNIŠKI FORUM

POMURSKI FORUM

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

21

22 akademija.finance.si

NAPOVED DOGODKOV 2017 24. JAN

25. JAN

26. JAN

26. JAN

SEMINAR

IZBOR

SEAMINAR

SEMINAR - DRF

31. JAN

31. JAN

3. FEB

14. FEB

SEMINAR - DRF

SEMINAR

FOKUS

SEMINAR

15.

FEB 15. NOV

16. FEB

16. FEB

22. MAR

KONFERENCA

SEMINAR

SEMINAR

FORUM

4. APR

11. APR

19. APR

9. MAJ

FOKUS

KONFERENCA

FORUM

25. MAJ

14. JUN

FORUM

FORUM

Kaj je novega pri davkih v letih 2016 in 2017?

Vplivi novosti na razkritja v letnem poročilu 2016: razkritja bilanc, tveganj in analize poslovanja

11. Prodajna konferenca Sales Summit 2017

10. Izvozni fokus

Ribniški forum

Dobra praksa 2016

Varstvo in obdelava osebnih podatkov kupcev in uporabnikov

Kako pravilno uveljavljati raziskave in razvoj v dokumentaciji za davčne olajšave?

19. Dnevi energetikov

Kamniški forum

Revija Poslovne akademije Finance, št. 31, december 2016

Kaj narediti z nedelujočim podjetjem: zaprtje, likvidacija, prenehanje

9. Izvozni fokus

Kako pravilno organizirati nagradne igre onin off-line

Forum Slovenska Bistrica

Prva priprava konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2016 po MSRP

Katere so možne oblike dela in izplačila fizičnim osebam?

Idrijski forum

KONFERENCA

34. Finančna konferenca

Izberite svoj dogodek in se prijavite na: akademija.finance.si