Drage bralke in bralci, upam, da ste poletje izkoristili, tako kot ste si želeli, predvsem pa, da ste si nabrali novih moči za vse izzive, ki jih prinaša naporen jesenski urnik. Zdi se, da se je to poletje narava znova odločila, da nam pokaže, kako majhni in nemočni smo: najprej v primežu vročine, zdaj v primežu voda. V nedeljo sem bila v Krškem. Grozeče in narasle vode Save so pod seboj potopile številne stavbe in uničile dolgoletni trud številnih prebivalcev. Ko sem opazovala skrušene prebivalce, ki so obupano zrli v visoko vodo, me je kar stisnilo pri srcu. Ob pogledu na številne gasilce, vojake, policiste in prostovoljce, ki so požrtvovalno polagali zaščitne vreče s peskom in bodrili prizadete, pa se je pokazala druga plat. Saj se mogoče sliši malce “pocukrano”, ampak res mi je toplo pri srcu. Ljudje smo solidarni in v takih nesrečah je lepo videti, da vsak priskoči na pomoč ne le prijatelju ali sosedu, temveč tudi vsem drugim, ki so potrebni pomoči. Naj bo misel, da znamo stopiti skupaj in si pomagati, z nami vedno. Po poletnem premoru je pred vami nova številka Akademčka, v kateri smo prepletli skrb za počutje na delovnem mestu z načrti o dobrih prodajnih aktivnostih. Prijetno branje Ksenja Tratnik, urednica Akademčka
V času gospodarske krize si podjetja močno prizadevajo, da bi z različnimi ukrepi zajezila negativne učinke krize. Kot pravi Deiric McCann, mednarodno priznan strokovnjak na področju upravljanja s človeškimi viri, prodaje in trženja, je pomembno, da vodilni v podjetju veliko pozornost namenjajo ustvarjanju dobrega delovnega okolja. Na sliki: Deiric McCann
Svetovno gospodarska kriza je močno spremenila poslovanje. Eden od najbolj razširjenih ukrepov, ki so jih uvedla podjetja, je bilo znižanje plač. Kakšen bi bil vaš nasvet delodajalcem, kako naj kljub znižanju plač motivirajo delavce? (Na eni strani delodajalci pričakujejo višjo produktivnost, na drugi strani pa delavci niso motivirani, saj vedo, da ni možnosti za denarno nagrajevanje, ki je načeloma najbolj uspešno.) Vse raziskave kažejo, da je motivacijski učinek denarne nagrade manjši od drugih nefinančnih dejavnikov, ki lahko pozitivno vplivajo na delovno okolje zaposlenih: recimo razdelitev delovnih nalog v skladu z zanimanjem in interesi delavcev, njihovo vključevanje v razvoj vizije, s katero se lahko poistovetijo, njihov razvoj kot posameznikov in kot zaposlenih, poslušanje in upoštevanje njihovega mnenja. A čeprav denarna nagrada ne motivira ljudi v tolikšni meri, kot bi si delodajalci velikokrat želeli, pa nasprotno zmanjšanje plač močno demotivira zaposlene, predvsem če vzroki zanj zaposlenim niso bili predstavljeni na primeren način. Nekateri zaposleni predvidevajo, da je zmanjšanje plače ali denarnih nagrad zadnji v vrsti ukrepov v reševanju podjetja - in da je to nujno potrebno za dolgoročni obstoj podjetja. V takšnih primerih morajo zaposleni izvedeti čim več podatkov o finančnem stanju v podjetju ter vzrokih in okoliščinah znižanja. To zveni zelo zdravorazumsko, a dejstvo je, da podjetja v praksi pogosto na to pozabijo. V večini primerov, s katerimi se ukvarjamo, so zaposleni izvedeli le, da se bodo njihove plače zmanjšale in to je bilo vse. Brez razlage in razprave. To je recept za katastrofo. Ne razumite me napak, nobena razlaga ne bo spremenila dejstva, da boste zmanjšali plače, a da ravnate z zaposlenimi kot z otroki, torej da jim ničesar ne poveste o stanju
podjetja, in o vzrokih za ukrepe, dejansko stanje še poslabša. Zaposleni morajo vedeti, zakaj bodo njihove plače nižje. Vedeti morajo, kaj je jasna vizija podjetja, kako bo vodstvo podjetje spravilo nazaj na zeleno vejo, kar bo omogočilo, da se bodo plače vrnile na prvotno raven. Če so delavci nekoč prejemali dodatne bonuse, potem jih morajo znova, ko si bo to podjetje lahko privoščilo. Vodilni v podjetju se morajo osredotočiti na vizijo, ki jo bo podjetje uresničevalo po koncu krize, in na pozitivne korake, ki so vsak dan posebej storjeni za uresničitev te vizije. Prizadevati si morajo za pozitivno okolje, k čemur lahko pripomorejo s pozitivnimi novicami, in kar je zelo pomembno: svoje zaposlene morajo pritegniti k razmišljanju o svetli prihodnosti, ko bodo boljši kot pred krizo. Z zaposlenimi, ki vlagajo v prihodnost podjetja, in to je dejansko to, kar storijo, ko pristanejo na manjše plače, je potrebno delati kot z delničarji, kar pomeni, da morajo vodilni v podjetju poslušati njihovo mnenje in jih seznanjati s poslovanjem podjetja. Ustvarjanje pozitivnega okolja, kjer lahko zaposleni na podlagi zdajšnjih izzivov vidijo realne možnosti za ohranitev njihovega prihodka v prihodnje, je edina pot za motiviranje ljudi v tako težavnih časih. Vsi moramo verjeti v boljšo prihodnost- to naj bo vaše vodilo in z njim ne morete zgrešiti. Kako se motiviranje delavca odraža v njegovi učinkovitosti? Zelo! Vključenost oziroma angažiranost je ključna - vključen delavec je motiviran delavec, kar pomeni veliko razliko v produktivnosti podjetja. Chicaško raziskovalno podjetje ISR je izvedlo raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 664.000 zaposlenih v 71 podjetjih širom sveta. Raziskava je pokazala kar 52-odstotno razliko v prihodkih iz poslovanja v enem letu med podjetji, ki imajo nizko stopnjo vključenosti zaposlenih, in podjetji, v katerih je stopnja zavzetosti
zaposlenih visoka. Slednja so prihodke povišala za 19,2 odstotka, medtem ko so pri podjetjih z nizko vključenostjo zaposlenih prihodki padli za 32,7 odstotkov. Jasno je, da so podjetja z visoko stopnjo vključenosti delavcev veliko uspešnejša kot podjetja z manj zavzetimi delavci, kaj šele tistimi, kjer delavci sploh niso zavzeti. Vključenost delavcev je ključna za uspešno poslovanje v današnjem poslovnem okolju - vse se vrti okoli ljudi. Prijatelji in sodelavci? Ali je bolje, da ločimo zasebno življenje od poslovnega? Vsaka študija pokaže, da so ljudje veliko bolj predani službi, če so njihovi sodelavci tudi njihovi prijatelji, ker jim vzdušje na delovnem mestu pomeni veliko več, kadar so sodelavci njihovi prijatelji. Dober voditelj zna ustvariti dobro, profesionalno vzdušje, kjer se vsi zavedajo, kaj se od njih pričakuje v delovnem smislu, in vsi stremijo k temu, da bi cilje tudi uresničili. Takšno delovno okolje ustvarja veliko povezanost med delavci in njihovo službo. Vloga voditelja je v podjetju ključna. Če pogledate svojo kariero in bogate izkušnje, kaj je vaš zaključek: Kaj je največja težava menedžerjev v njihovem odnosu z zaposlenimi? Največja posamezna težava je, da postanejo tako zaposleni z administrativnimi izzivi in težavami, da se ukvarjajo z vsem, razen z zaposlenimi - in ti so tisti, ki stojijo za poslovanjem. Potem ko se vodja enkrat odloči, da bo prisluhnil svojim zaposlenim, tako na štiri oči kot na skupnih sestankih, in se bo osredotočil na napredek zaposlenih, kajti njihov napredek pomeni napredek podjetja, potem bo imel odličen odnos z zaposlenimi. Odlični voditelji imajo izvrsten občutek za druge. Osredotočajo se na rezultate, a natančno vedo, kako do njih priti s pomočjo svojih sodelavcev.
Vaš urnik je poln obveznosti širom sveta. Kako se pripravljate na sodelovanje s podjetji v različnih državah? Kako se pripravite recimo na svetovanju oljnemu magnatu v Jordaniji ali poslovnežu na Japonskem? Kakšno vlogo v vašem delu igra kultura? Resnično mislim, da se preveč ljudi v moji dejavnosti ukvarja s podrobnostmi kulturnih pravil, ki veljajo v državi, ki jo bodo recimo obiskali . Dejansko s tem pozabijo na zelo preprosto resnico: ljudje in poslovanje sta v večini držav na svetu enaka, gre za enake skrbi in enake izzive. V vse bolj globaliziranem svetu velja: kar je pomembno nekje, je pomembno povsod. Ne smete me razumeti narobe: seveda morate poskrbeti, da boste seznanjeni s kulturo države, s čimer boste zagotovili, da ne boste koga užalili ali prekršili kakšen kulturni tabu. Da bi razumeli perspektivo prebivalcev države, v katero se odpravljate, morate do določene mere preučiti tudi njeno sodobno zgodovino. A ko imate enkrat dovolj tega temeljnega znanja o neki državi, potem samo preprosto zaupajte v človečnost, ki jo delimo vsi - pod tenko kopreno kulture smo si namreč vsi podobni. In za konec še malo bolj sproščeno vprašanje. Kako poteka vaša popolna sobota? Imam srečo, da opravljam delo, ki mi omogoča, da veliko potujem. Slaba stran tega je, da zaradi potovanj izgubim, če seštejem skupaj, kar nekaj tednov na leto, ki bi jih lahko preživel z družino. Sobote in nedelje so zato svete: prizadevam si, da ob sobotah in nedeljah nisem na poti, temveč se posvečam družini. Zame je tako možnost, da si oblečem udobne kavbojke in preprosto majico, in se posvetim ženi, počneva lahko kar koli, najboljša možnost, kako preživeti soboto. 4INFO: Deiric McCann bo 30. septembra predaval tudi v Ljubljani. Več na: www.finance-akademija.si/mccann
Strah pred povračilnimi ukrepi ustavlja prijave
Stimulirajoče delovno okolje je cilj vsakega vodje in želja vsakega zaposlenega. Žal pa prihaja tudi do primerov, ko so zaposleni na delovnem mestu žrtve mobbinga, ki je zelo težko dokazljiv. In prijav o mobbingu je čedalje več, kažejo uradni podatki. Kaj sploh mobbing je? Kot piše na spletni strani inšpektorata za delo, lahko mobbing (mobbing v Sloveniji sicer ni pravni termin) lahko razumemo kot skupek ravnanj delodajalca, predstavnikov delodajalca ali sodelavcev, ki določenega delavca postavljajo v primerjavi s sodelavci v slabši položaj, ga šikanirajo in ponižujejo na način, da sta prizadeta njegovo dostojanstvo in osebnost (običajno tudi zasebnost). Mobbing torej lahko povezujemo s šikaniranjem, diskriminacijo in viktimizacijo, predvsem pa z nezmožnostjo delodajalca, da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem delavec ali delavci niso izpostavljeni neželenemu ravnanju, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje. Delodajalec je namreč dolžan sprejeti ukrepe, ki zaposlenim zagotavljajo varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem. V skladu z definicijo trpinčenja iz 6a člena Zakona o delovnih razmerjih je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. A inšpektorji v praksi ugotavljajo, da pri prijavah o kršitvah pogosto manjka element ponavljanja, pojasnjuje glavni inšpektor za delo Boris Brezovar. “Enkraten dogovor, pri katerem delodajalec graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravna ali se vede do delavce, namreč ne predstavlja trpinčenja v smislu veljavnega Zakona o delovnih razmerjih.”
Brezovar ob tem poudarja, da je kršitve prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu zelo težko dokazati, saj dokazov, razen morebitnih izjav prič, praviloma ni. “Delavci se v zvezi s temi kršitvami običajno ne želijo izpostavljati in podajajo anonimne prijave, na podlagi katerih je kršitve toliko težje ugotoviti.” Lani so inšpektorji ugotovili skupno 13 kršitev, ki so se nanašale na prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, prijav pa je bilo bistveno več. “Razlogi za težave pri dokazovanju tičijo v anonimnosti prijav, odsotnosti materialnih dokatov in v strahu prič in same žrtve pred morebitnimi povračilnimi ukrepi delodajalca.” Inšpektorji ugotavljajo, da delavci kot trpinčenje pogosto razumejo že odrejanje delovnih nalog s strani delodajalca, pri čemer pa po ugotovitvah inšpektorjev ne gre vselej za mobbing, ni pa izključeno, da s tem ne pride do kakšnih drugih kršitev delovnopravne zakonodaje. Problem predstavlja tudi dejstvo, da trpinčenje tako žrtev, kot oseba, ki ga izvaja, dojemata povsem subjektivno. Kot poudarja Brezovar, inšpektorji praviloma lažje ugotovijo kršitve v zvezi z zagotovitvijo varstva pred spolnim in drugim nadelovanjem ali trpinčenjem kot pa same kršitve prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Pri prvih gre namreč za kršitve, ki se nanašajo na delodajalca, ki ne sprejme ustreznih ukrepov za zaščito delavcev. Leta 2008 je bilo ugotovljenih osem kršitev v zvezi z diskriminacijo iskalca zaposlitve pri zaposlovanju, lani pa so bile štiri tovrstne kršitve. V zvezi z zagotovitvijo varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, so inšpektorji lani ugotovili 91 kršitev, kar je manj kot leto prej (140). Lani so inšpektorji ugotovili tudi eno kršitev zakona o uresničevanju načel enakega obravnavanja, delodajalec je v enem primeru delovno mesto razpisal le osebe ženskega spola, v drugem pa le za osebe moškega spola. Preventiva je zelo pomembna Kot poudarjajo na inšpektoratu, je potrebno v povezavi z mobbingom veliko pozornost nameniti tudi preventivni funkciji. Dejstvo je, da obstajajo primeri, ko delodajalci izvajajo mobbing na svojimi zaposlenimi, pa se tega sploh ne zavedajo ne oni sami ne delavci.
Pred 2. konferenco Prodaja in marketing na policah smo nekaj vprašanj zastavili Ivani Vrviščar iz Krašcommerca, ki bo na konferenci 6. oktobra osvetlila vlogo in pomen pospeševalcev prodaje.
Na sliki: Ivana Vrviščar, direktorica Krašcommerce d.o.o.
Kako ste se v Krašcommercu odzvali na gospodarsko krizo? Kako ste spremenili svoje poslovanje: ste zmanjšali trženjski proračun, poiskali notranje rezerve ali vas mogoče kriza sploh ni prizadela? Že na začetku leta 2009, ko se je v zahodni Evropi začela čutiti gospodarska kriza in padec maloprodaje, smo se tako organizacijsko kot trženjsko lotili prilagajanja novim razmeram. Predvsem smo v procesu reorganizacije želeli povezati vse nivoje v podjetju, da delujejo kot celota, da razumejo vlogo in pomembnost samega potrošnika, da sprejemajo cilje podjetja kot svoje osebne cilje. Nadaljevali smo z nadgrajevanjem sistema vodij za ključne kupce in v tem iskali notranje rezerve, poglobili smo partnerske odnose s trgovci, podrobno analizirali obstoječi asortima ter nove priložnosti v posameznih blagovnih skupinah. Osredotočili smo se na prenovo in razvoj tistih blagovnih znamk, s katerimi lahko potrošniku nudimo visoko dodano vrednost, povečali in prerazporedili smo vlaganja v trženje, zaradi večje finančne nediscipline pa smo dali poudarek tudi na zmanjšanju rizičnih plasmanov ter na izterjavi. Seveda smo se bolj ciljano in sistematično lotili tudi same prodajne police, ki je v teh časih, ko z ene strani trgovci pritiskajo na čim nižje zaloge, z druge strani pa se zaradi vse večje ponudbe prostor posameznemu izdelku zmanjšuje, ena od največjih izzivov in nevarnosti pri izgubljanju potencialne prodaje. Kako močna je v primerjavi s preteklostjo znamka Kraš? Zavedamo se, da imamo vsi zaposleni v Krašu veliko odgovornost, ne samo glede razvoja krovne blagovne znamke Kraš, ampak tudi do vseh ostalih znamk v našem portfelju. Vsak dan znova se soočamo z izzivi, kako blagovno znam-
ko, ki je prisotna na trgu že 100 let in je sinonim kvalitete in tradicije, narediti še bolj prepoznavno in še bolj močno. Vsak pozitiven premik, vsak pozitiven odziv nas navdaja z zadovoljstvom in veseljem. Ne glede na to, da stoji blagovna znamka Kraš na trdnih temeljih, je še vedno možnost za izboljševanje in napredovanje. Prihajajo nove generacije, ki zahtevajo drugačne pristope in imajo poleg kvalitete in tradicije še dodatne vrednote. Ste izvedli kakšne inovativne promocijske aktivnosti? V zadnjih dveh letih je bil naš fokus na prenovi izbranih blagovnih znamk in danes z veseljem opazujemo, da so bili vsi premiki s strani potrošnikov sprejeti zelo pozitivno. Pri tem bi rada omenila prav prenovo blagovne znamke KI-KI. Poleg adaptacije znanega otroškega hita »gummy bear« v pesem »KI-KI klovn«, ki je imel na You tube v različnih verzijah skupaj več kot 1.000.000 ogledov, smo naredili tudi poseben KI-KI ples. Pri tem smo se povezali s plesno šolo Bolero, ki je v sezoni 2009-2010 znotraj svojega rednega programa poučevala tudi KI-KI ples, skupaj pa smo sodelovali na večini otroških dogodkov v Sloveniji (Čarobni dan, Pikin festival, Dnevi družin....). Naj omenim še projekt oglaševanja blagovne znamke čokolad Dorina v Sloveniji. Projekt je bil zasnovan na sloganu »Navijaj s Cimetom in Dorino ter odpotuj v Južno Afriko« in je potekal v času svetovnega prvenstva v nogometu. Poleg klasičnih kanalov komunikacije smo uporabili tudi Facebook, ki je v zadnjem času nepogrešljiv, predvsem v pristopu do mlajših generacij. V času kampanje smo se povezali tudi z dobrodelno ustanovo Rdeča žoga in 1 cent od vsake prodane Dorina čokolade name-
nili v dobrodelne namene. Ob tem se želim zahvaliti vsem našim potrošnikom, saj smo z njihovo pomočjo zbrali okoli 6.300 €. Z zbranim denarjem bomo omogočili otrokom iz šibkejšega socialnega okolja enoletno štipendijo za izbrano športno dejavnost. Kako pomembno sta razumevanje in vloga blagovne skupine in blagovne znamke v nakupni odločitvi porabnika? Zadnje dve leti se vsi srečujemo s transformacijo potrošnika ter njegovih nakupnih navad. Napovedi pravijo, da se potrošnik ne bo vrnil nazaj na stare navade tudi potem, ko bo gospodarska rast spet ujela pozitivni zamah. V Sloveniji lahko iz dneva v dan opazujemo dogajanja v Hoferju in Lidlu in preverjamo, katero parkirišče je bolj polno. Narejene so raziskave in ocene, ki pravijo, da imata v določenih kategorijah, med katere spada tudi »sladki program«, oba trgovca skupaj že čez 20-odstoten tržni delež. In če vemo, da poraba v maloprodaji ne raste, lahko sklepamo, da se ustvarjajo novi odnosi med prodajo blagovnih znamk, trgovskih znamk že obstoječih klasičnih trgovcev ter trgovskih znamk diskontnih prodajalcev. Kdo pri tem največ pridobi in kdo največ zgubi, je odvisno od več različnih dejavnikov, med katerimi so najbolj pomembni prav razumevanje in odnos porabnika do določene kategorije izdelkov in seveda na drugi strani, kako se lastniki uveljavljenih blagovnih znamk postavijo do potrošnika v tej novi situaciji. Torej, če potrošnik začne bolj kupovati trgovske znamke, to ni samo vpliv nižje cene, ampak velikokrat tudi posledica neelastičnosti, inertnosti ali premajhne dodane vrednosti uveljavljene blagovne znamke. Pri tem se moramo zavedati dejstva, da je današnji potrošnik bolj racionalen, bolj občutljiv na razmerje cena-kvaliteta in da je kupna moč manjša. Vedno pa se bo našel prostor za kvalitetne blagovne znamke, ki se bodo ne samo znale prilagoditi novim okoliščinam, ampak bodo tudi zmožne ustvarjati nove trende in nova povpraševanja. Predvsem bo zelo pomemben dejavnik v prihodnosti tudi kvalitetna oskrba porabnika z dodatnimi informacijami o izdelku ali blagovni znamki.
nakupovanje, bo pa takšen način prav gotovo našel svojega kupca. Ljudje smo socialna bitja in na nakupovanje ne gledamo ne le kot na nujen življenjski proces, ampak tudi kot na del socialne mreže. Že v preteklosti in še danes se dogaja nenehno seljenje iz trgovin malega formata v trgovine velikega formata, pa spet obratno, na trgovino v prihodnosti pa bo vsekakor najbolj vplival nadaljnji razvoj novih tehnologij (različni mobilni pripomočki za lažje nakupovanje, zasloni na policah, s pomočjo katerih bo kupec dobil vse informacije o izdelkih, razvoj pred-nakupnih portalov z nasveti in izmenjavo mnenj porabnikov....). Ena od raziskav o prihodnosti spletnega nakupovanja pravi, da se bo delež nakupov na spletu v globalni maloprodaji povečal s sedmih odstotkov leta 2005 na skoraj 19 odstotkov v obdobju 2012-2015. Letna rast spletnega nakupovanja je v zadnjih petih letih približno 25-odstotna. Ampak ne glede na to rast je zanimiv še en podatek iz te raziskave, ki pravi, da uporabniki spletnih trgovin še vedno niso dovolj zadovoljni s ponudbo spletnega nakupovanja, saj večina spletnih trgovin ponuja podobno izkušnjo kot tradicionalni nakup, razen da je polica virtualna. Kot pomembni dejavnik za nadaljnji razvoj te kategorije so navedli prav ponujanje prednakupnih informacij, izmenjavo mnenj, dodatnih informacij o izdelkih, več fotografij in multimedijalnih vsebin, vse to pa mora biti porabniku predstavljeno na prijazen način. Za razliko od tradicionalnega nakupovanja, kjer se cena veliko bolj pogosto omenja kot pomemben kriterij v izbiri, pa tri četrtine potrošnikov v procesu spletnega nakupovanja kot ključnega dejavnika nakupa sploh ni omenilo cene izdelka. 4INFO: Ivana Vrviščar bo 6. oktobra v Ljubljani sodelovala na 2. konferenci Prodaja in marketing na policah. Več info: www.finance-akademija.si/police2
Ravno danes sem na nekem portalu prebrala, da so pri nemškemu trgovcu Rewe začeli testirati prodajo, podobno Drive-in. Z avtom se zapelješ skozi trgovino, se ustaviš pri polici z želenim izdelkom, ga vzameš ter na blagajni plačaš. Dvomim, da bo to v času naše generacije postalo klasično
Ilustracija: Dejan Pehlić
Kakšna bo po vašem mnenju trgovina v prihodnje? Lahko pričakujemo več spletnega nakupovanja?
3Pestro in vsebinsko izčrpno popoldne se je zaključilo z javno diskusijo o blagovnih znamkah, v kateri so sodelovali Iztok Sila (Telekom Slovenije), Tina Kumelj (Ljubljanske mlekarne) in Radovan Arnold (Arnoldvuga+), vodil pa jo je Primož Hvala.
4 Na 44. marketinškem forumu so glavno besedo zavzele blagovne znamke. V zanimivem popoldnevu so govorniki predstavili zanimive izkušnje in poglede na učinkovito upravljanje z blagovnimi znamkami.
3 Nina Obradovič (Renault Nissan Slovenija) in Mojca Jesenovec (Publicis) v živahnem nastopu, v katerem sta predstavili proces repozicioniranja znamke Dacia.
4 Odmore so udeleženci izkoristili za koristno izmenjavo mnenj o izzivih, s katerimi se soočajo pri svojem delu.
Nova oblika intenzivne vadbe za ljudi s premalo volje ali časa Predstavljajte si, da že ob pol sedmih zjutraj telovadite, nato pojeste skrbno pripravljen zajtrk, potem se s pedometri odpravite na pohod, vmes izvedete nekaj vaj v parih, po zdravem kosilu imate intenzivno jogo, nato se trudite na treningu joge za obraz, potem vas čaka večerja in nato savnanje. In vi se ob tem odlično zabavate? Seveda! Odkrijete moč v sebi in se navdušite nad redno vadbo. Počutite se motivirano in zmagovito! V hotelih Term Krka na Otočcu, kjer je poleg znamenitega Gradu Otočec tudi športni center, predvsem pa obilje naravnih površin, primernih za rekreativno vadbo, pohode in sprostitev, kot prvi v Sloveniji ponujajo vadbo po principih »Boot Camp«. Trije dnevi podaljšanega vikenda so s svojim programom primerni za aktiviranje vsakogar, ki misli, da nima časa za telesne aktivnosti, in za vsakogar, ki ve, da je njegov največji sovražnik pomanjkanje motivacije. Vadba poteka v majhnih skupinah, usmerjajo pa jo izkušeni vaditelji, ki jih vodi osebni trener Mito Šinkovec, profesor športne vzgoje in znani profesionalni kondicijski trener.
»Boot Camp« je nova oblika skupinske vadbe, podobna intenzivnemu vojaškemu usposabljanju, ki že v treh dneh podaljšanega vikenda omogoči začetek izgubljanja maščobe, povečanje kondicije in izboljšanje psihičnih moči. Kako poteka program Program zabavnih vaj in druženja vključuje različne oblike vadbe, spoznavanje zdrave prehrane in učenje joge ter dinamične oblike motivacije, kjer sami prepoznate ovire, ki jih sebi postavljate na poti do bolj zdravega življenja. Komu je program namenjen Vsakomur. Moškim in ženskam, različnih razponov v centimetrih in kilogramih. Najstnikom, gospodinjam, menedžerjem, športnikom… Nova ideja za skupinska motivacijska srečanja Družabno, skupinsko, zabavno! Program »Boot Camp«, ki je novost v slovenskem prostoru, je odlična izbira za posameznike in pare, primeren pa je tudi za skupinska motivacijska srečanja ali team building programe. Ob intenzivni vadbi se sklepajo prijateljstva!
Osnova programa so meritve telesnih značilnosti in zmogljivosti vsakega posameznika. Njegov cilj pa, da vsakdo napreduje. O tem pričajo končne meritve, ki se izvedejo po zaključnem nedeljskem pohodu.
Kako odkriti voljo in moč v sebi Tridnevnega programa (od petka do nedelje) se lahko udeležite že ta konec tedna (24.-26. 9.) ali v oktobru (22.24. 10. in 29.-31. 10.) in 19.-21. novembra 2010. Cena, ki vključuje nočitve, vadbeni program, ki ga vodijo izkušeni vaditelji, ter zdravo prehrano, je 263,00 EUR.
Čeprav se zdi program na prvi pogled resnično intenziven, pa je njegova odlika predvsem zabavnost. Vse napore je lažje premagati z ustrezno motivacijo, z igrivostjo in s prilagajanjem posameznikovim zmogljivostim.
4INFO: Hoteli Otočec, tel.: 07/ 38 48 600, www.hoteli-otocec.si
OGLASNO SPOROČILO
12.
Generalni pokrovitelj:
STOPICANJE NA MESTU TUDI V LETU 2011? VLOGA NEOTIPLJIVIH DEJAVNIKOV RASTI PRI IZHODU IZ KRIZE Grand hotel Bernardin, Portorož, 18. in 19. november 2010
12.
Leto 2010 doslej v glavnem poteka po napovedih, ki so jih kljuËni govorniki dali na PKP 2009. Okrevanje svetovnega gospodarstva je poËasno, naraπËa brezposelnost in poveËuje se zadolæenost dræav. Kakπno bo leto 2011? Nas Ëaka podobno leto ali bomo naπli izhod iz krize? »etrtek, 18. november 12.30-13.00
Odprtje 12. Poslovne konference Portoroæ in uvod v program
13.00-14.00
KAM JE NAMENJENA SVETOVNA TRGOVINA KljuËni govornik: Richard Baldwin, Graduate Institute Æeneva in Center za ekonomsko-politiËne raziskave
14.00-15.00
EURO, DOLAR IN JUAN Okrogla miza: Richard Baldwin, Graduate Institute Æeneva in Center za ekonomsko-politiËne raziskave, Joachim Scheide, Kiel Institute for World Economy in Ivan Ribnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Okroglo mizo bo vodil: prof. Mojmir Mrak, Ekonomska fakulteta, Ljubljana
15.00-15.30
Odmor
15.30-16.30
VE»KANALNI MENEDÆMENT - ZAVETJE V NEURJU? PRIMERI IZ FINAN»NIH IN NEFINAN»NIH PODJETIJ Govornik: Marcus Schoegel, Univerza v St. Galennu, ©vica
16.30-17.30
NEM©KO GOSPODARSTVO V LETU 2011 Govornik: Joachim Scheide, Inπtitut za svetovno gospodarstvo v Kielu, NemËija
17.30-17.45
Odmor
17.45-19.00
SLOVENIJA IN JUGOVZHODNA EVROPA LETA 2011 Govornik: Veljko Bole, Ekonomski inπtitut pravne fakultete v Ljubljani
vi do a a j i r Ob p eptembr 30. s
17%! www.pkp.si ww.pkp.si
Organizatorja:
19.30
Slovesna podelitev nagrade Financ za izjemne doseæke v gospodarstvu
20.00
Gala veËerja
Petek, 19. november
Richard Baldwin
8.30-10.00
NALOÆBE PODJETJA: KDAJ IN KJE Raziskava o otipljivih in neotipljivih naloæbah, ki jo vodijo Janez Praπnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Tsutomu Miyagawa, Ekonomska fakulteta Univerze Gakushuin in Dragan MikereviÊ, Ekonomska fakulteta v Banja Luki.
11.00-10.30
Odmor
10.30-11.30
SLOVENSKA PODJETJA: KAJ PA NALOÆBE Okrogla miza: Enzo Smrekar, DrogaKolinska, Aleπ Musar, STHammer, Branko Æibret, A.T. Kearney, Marko Simoneti, Pravna fakulteta v Ljubljani, Tatjana Fink, Trimo, Stojan PetriË, Kolektor, Investicije, Samo Roπ, Lek, Andrej Plos, Nova KBM in Joæe Mermal, BTC.
11.30-12.30
Govornik: Minister za gospodarstvo, vlada Republike Slovenije
12.30-13.00
Odmor
Marko Simoneti
Joachim Scheide
Veljko Bole
Tsutomu Miyagawa
Enzo Smrekar
Tatjana Fink
13.00 - 13.45 VLOGA SOCIALNEGA KAPITALA V DRÆAVAH ZAHODNEGA BALKANA Vabljeni govornik: Boris TadiÊ, predsednik Republike Srbije
Stojan PetriË
13.45 - 14.00 Pogovor z Borisem TadiÊem, ki ga vodi Peter Frankl, direktor in urednik, »asnik Finance Dragan MikereviÊ
Glavni pokrovitelji:
14.15
ZakljuËek konference Pokrovitelja:
Andrej Plos
Uradna voda:
Urado vino:
www.pkp.si www.pkp.si www.pkp.si www.pkp.si www.pkp.si www.pkp.si www.pkp.si