Drage bralke in bralci, po dolgi zimi je končno prišla pomlad. Letošnja zima je bila res dolga, vsaj meni se je tako zdelo. Dnevi so daljši in tudi napornejši, a vseeno je z več sonca prišlo tudi več dobre volje in energije. In ko smo že pri energiji, tokratna številka Akademčka je obarvana energetsko: za nami so 13. Dnevi energetikov, ki so potekali pod geslom Dajmo prednost energetski učinkovitosti! Želimo vam lepe velikonočne praznike in veliko energije za lepe majske dni. Ksenja Tratnik, urednica Akademčka
O energetski učinkovitosti slovenskih podjetij in njihovih izzivih na tem področju smo se pogovarjali z Borisom Selanom, predsednikom komisije za natečaj za energetsko učinkovitost.
Na sliki: Boris Selan
Kakšna je po vaši oceni energetska učinkovitost slovenskih podjetij?
Katere so največje ovire, da podjetja niso bolj energetsko učinkovita?
Industrija v Sloveniji je v zadnjem obdobju naredila velik napredek. Od 1997 do 2007 se je njena dodana vrednost povečala za 64%, pri tem pa se je poraba energije povečala le za 28,9%, kar pomeni zmanjšanje energetske intenzivnosti za 21,4%. Napredek je opazen tudi z vidika energetske učinkovitosti, ki se je v tem obdobju povečala za okoli 18%. Ti dosežki so posledica prestrukturiranja, uvajanja energetskega menedžmenta, izvedenih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti kot tudi večje izkoriščenosti strojev in naprav. V letih gospodarske krize pa lahko pričakujemo manjše povečanje energetske učinkovitosti.
Ovir je cela vrsta. V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 je za vse sektorje rabe energije naštetih kar 41 ovir, ki so lahko institucionalne, zakonodajne, administrativne, ekonomske, finančne, kadrovske, ovire glede ozaveščenosti in informiranosti, idr..
Katera podjetja, gledano po panogah, so najbolj energetsko učinkovita? Panoge predelovalnih dejavnosti se z vidika učinkovitosti rabe energije med seboj zelo razlikujejo. Pri proizvodnji električne opreme npr. pridelajo na enoto porabljene energije kar 21-krat večjo dodano vrednost kot pri proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov. Štiri energetsko najbolj intenzivne panoge (proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja in kovin ter obdelava in predelava lesa) porabijo kar 64 % energije, ustvarijo pa le 35 % dodane vrednosti industrije. Vsi podatki se nanašajo na leto 2007. Na voljo je tudi nekaj mednarodnih primerjav, ki pa so lahko zaradi različne strukture proizvodnje problematične. Pri proizvodnji papirja npr. sodimo med države z najmanjšo porabo energije na tono proizvoda.
Če se omejimo samo na ovire, ki so prisotne v podjetjih, je glavna ovira v tem, da vodstva podjetij področju energije ne posvečajo posebne pozornosti. Razen v energetsko intenzivnih panogah je namreč delež stroškov za energijo v celotnih stroških podjetij sorazmerno nizek, pogosto manjši od 5%. Druga ovira je v tem, da imajo naložbe v proizvodne tehnologije prednost pred naložbami v energetsko učinkovitost. Poleg tega se pri presoji naložb uporablja visoka diskontna stopnja, kar je lahko ovira pri odločanju za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije. Omeniti velja tudi pomanjkanje usposobljenih kadrov, še posebej v malih in srednjih podjetjih. Tem oviram navkljub se dandanes že mnoga podjetja zavedajo, da so prihranki pri stroških za energijo sorazmerno lahko dosegljivi in da s temi dejavnostmi dajejo svoj prispevek k zmanjšanju učinkov tople grede. Ali obstajajo preprosti ukrepi, s katerimi lahko podjetja dokaj preprosto, brez prevelikih finančnih vlaganj, izboljšajo svojo energetsko učinkovitost?
Osnovni ukrep je prav gotovo vzpostavitev spremljanja porabe energije večjih porabnikov ter izvajanje organizacijskih in vzdrževalnih ukrepov, da se energija porablja samo takrat in v takšni količini, kot je nujno potrebno. Primerno je izvesti tudi energetski pregled podjetja, katerega namen je identificirati prioritetne ukrepe za zmanjšanje porabe in stroškov za energijo. S sorazmerno preprostimi ukrepi z vračilnim rokom pod tremi leti se pogosto da zmanjšati stroške za energijo za 10% do 15%. Eden od osnovnih ukrepov je tudi usposabljanje kadrov. Za podjetja z večjimi stroški za energijo je zelo primerno usposabljanje za energetski menedžment, ki ga izvaja Institut Jožef Stefan. Naziv evropski energetski menedžer je v zadnjih dveh letih pridobilo 72 kandidatov iz industrije, storitvenega in javnega sektorja. Kaj bi morala za dvig energetske učinkovitosti storiti država? Katere ukrepe že uspešno izvaja, kje pa bi lahko storila več? Vloga države je predvsem v odpravljanju že omenjenih ovir. Samo delovanja trga namreč ne more zagotoviti, da bi do potrebnih sprememb prišlo dovolj hitro. Ukrepi, ki se večinoma že izvajajo, so podani v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 in v Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljive vire za obdobje 2010-2020. V okviru izvajanja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete ‘Trajnostna raba energije’, je Ministrstvo za gospodarstvo doslej objavilo šest javnih razpisov za spodbujanje naložb za povečanje energetske učinkovitosti in večjo rabo obnovljivih virov energije. 2007-2013, in sicer tako za opravljanje kmetijske oziroma živilskopredelovalne dejavnosti kot tudi za prodajo energije. Graf: Indeks energetske učinkovitosti ODEX za Slovenijo (vir: IJS-CEU)
Razpisi so namenjeni energetski sanaciji bolnišnic, povečanju učinkovitosti rabe električne energije v industriji in storitvenem sektorju ter spodbujanju vgradnje kotlov na lesno biomaso in izgradnje daljinskih sistemov z uporabo lesne biomase in geotermalne energije. Sredstva za finančne spodbude zagotavljata evropski Kohezijski sklad in proračun RS v razmerju 85 proti 15. Skupna vrednost do zdaj razpisanih sredstev znaša 79 milijonov evrov. V letošnjem letu je predvidena objava javnih razpisov za učinkovito prenovo javne razsvetljave ter za energetsko sanacijo socialnih domov, srednjih in visokih šol ter dijaških in študentskih domov v skupni višini 57 milijonov evrov. Eko sklad bo v letošnjem letu zagotovil občanom nepovratne finančne spodbude v skupni višini 12 milijonov evrov. Spodbude so namenjene energetski sanaciji stavb, gradnji ali nakupu nizkoenergijskih in pasivnih stavb, nakupu stanovanj v večstanovanjskih pasivnih stavbah in drugim ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Za večino ukrepov je določena omejitev spodbud v višini 25 % priznanih stroškov naložbe. Omejitev spodbude za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe je pri 25.000 evrov. Za socialno šibke upravičence spodbuda znaša 100 % priznanih stroškov naložbe. Sredstva za te spodbude se zagotavljajo z zbiranjem prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatka k ceni toplote oziroma k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti, ki ga plačujejo vsi končni odjemalci. Poleg nepovratnih sredstev Eko sklad nudi tudi ugodne kredite za okoljske naložb za občane ter pravne osebe, samostojne podjetnike in zasebnike, ki vključujejo tudi naložbe v povečanje energetske učinkovitosti in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Celotna višina razpoložljivih kreditov v letu 2011 znaša okoli 48 milijonov evrov. V teku je torej več programov oziroma shem za dodeljevanje finančnih spodbud. Obseg sredstev je neprimerljivo večji od sredstev pred desetimi leti, obenem po moji oceni še vedno premajhen za doseganje ciljev iz akcijskih načrtov. Za spodbujanje investicij bi bilo potrebno ponovno vzpostaviti sistem olajšav pri plačevanju dajatve na obremenjevanje zraka z emisijami CO2. Pospešiti je potrebno tudi razvoj trga z inovativnimi modeli financiranja, kot je na primer pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije oziroma oskrbe z energijo. Poleg povečanja sredstev za finančne spodbude bo v prihodnosti potrebno znatno povečati obseg programov za ozaveščanje, informiranje usposabljanje in za energetske preglede, še posebej za industrijo in terciarni sektor. Zelo smiselno bi bilo podpreti tudi mreženje energetskih menedžerjev.
Kje je Slovenija na področju energetske učinkovitosti v primerjavi z ostalimi državami EU-ja? Dober prikaz razvoja na področju energetske učinkovitosti (na prejšnji strani) podaja indeks energetske učinkovitosti ODEX, ki je bil razvit v okviru projekta ‘Spremljanje energetske učinkovitosti v EU-27, Norveški in Hrvaški’. Projekt, v katerem je sodeloval tudi Center za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan, je bil izveden v okviru programa EU Inteligentna energija - Evropa. Iz diagrama lahko razberemo, da se je v obdobju 20002007 v Sloveniji učinkovitost rabe končne energije povečala vseh sektorjih, in sicer v industriji za 16%, v gospodinjstvih in prometu za okoli 8% in skupno za okoli 12%. V istem obdobju se je energetska učinkovitost v EU-27 povečala za okoli 7 %.
Kot predsednik komisije je Boris Selan s Petrom Franklom in Francem Beravsom podelil nagradi za energetsko najbolj učinkovito podjetje.
Kakšne aktivnosti izvajajo na področju energetske učinkovitosti, smo povprašali tri podjetja: Krko, Trimo in Mobitel. Krka: Učinkovita raba energije je sestavni del kodnevnega poslovanja
vsa-
Katere novosti za dvig energetske učinkovitosti ste uvedli v zadnjih dveh letih, torej po prejemu nagrade za energetsko učinkovitost? Tudi po prejemu nagrade smo aktivni na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Naöe glavne aktivnosti v zadnjih dveh letih so: • uvedba ciljnega spremljanja rabe energije na vseh proizvodnih lokacijah v Sloveniji Sistem ciljnega spremljanja rabe energije smo iz osnovne lokacije v Ločni razširili še na druge proizvodne lokacije v Sloveniji. Ta sistem nam omogoča spremljanje rabe energije glede na različne kazalnike, kot so obseg proizvodnje, prodaja, proizvajalni stroöki in tudi postavljanje ciljev za izboljöanje energetske učinkovitosti. •
postavitev sončne elektrarne in polnilne postaje za električna vozila
Na povečani površini skladišča embalaže smo namestili prvo fotovoltaično elektrarno v skupini Krka. Na 1048 m2 je razporejenih 348 modulov za proizvodnjo električne energije skupne moči dobrih 80 kW. Na letni ravni bo sončna elektrarna proizvedla energijo, ki bi zadoöčala za oskrbo 16 gospodinjstev. Upoštevajoč svetovne usmeritve, ki kažejo na izjemno hiter razvoj električnih vozil, na
izjemno hiter razvoj električnih vozil, na parkirišču za goste že stoji tudi prva polnilna postaja za električna vozila. •
nakup električnega vozila za potrebe internega transporta
Del Krkine okoljske naravnanosti je tudi prvo električno dostavno vozilo, ki se uporablja za razvoz interne pošte po različnih Krkinih lokacijah na širšem območju Novega mesta in Šentjerneja. •
vgradnja industrijske toplotne črpalke
V zadnjem letu smo zaradi nenehnega povečevanja fizičnega obsega proizvodnje, investirali v povečanje kapacitete hladilne energije, potrebne za tehnologije in klimatske sisteme. Poleg energetsko visoko učinkovitih hladilnih kompresorjev smo vgradili tudi industrijsko toplotno črpalko, ki proizvaja toplotno energijo, potrebno za klimatske sisteme. Kot stranski produkt nastaja hladilna energija, ki jo v celoti izrabljamo v centralnem hladilnem sistemu. •
vgradnja energetsko visoko učinkovitega zračnega kompresorja
Zaradi nenehnega povečevanja fizičnega obsega proizvodnje, smo investirali v povečanje kapacitet za proizvodnjo komprimiranega zraka. Pri tem upoštevamo vodila za energetsko učinkovito investiranje in izbiramo učinkovito
opremo, ki pomeni najnižji strošek v življenjski dobi, upoštevajoč nabavno vrednost in porabo energije. Kakšno vlogo imajo v razvoju poslovanja Krke ukrepi za dvig energetske učinkovitosti? Kot velik porabnik energije se v Krki zavedamo pomena aktivnega in varčnega gospodarjenja z energijo, zato je učinkovita raba energije sestavni del vsakodnevnega poslovanja. Področje imamo opredeljeno tudi v poslovniku kakovosti, ki je temeljno vodilo poslovanja v podjetju. S katerimi ovirami se srečujete pri izvajanju ukrepov za večjo energetsko učinkovitost? Večjih ovir na tem področju ni. Je pa res, da smo osnovne ukrepe, ki prinašajo hitro vračilo investicije že izčrpali in se sedaj ukvarjamo s kompleksnejšimi projekti, ki zahtevajo večje posege v tehnologije in posledično večje stroške. To pa pomeni, da je potrebno te ukrepe skrbno načrtovati in pretehtati odločitve glede na vračilno dobo in omejitve na tem področju, preden jih izvedemo. Ali izvajate med zaposlenimi ukrepe za dvig pomena energetske učinkovitosti? Poleg vzpostavljenega sistema odgovornosti za rabo energije po posameznih področjih izvajamo tudi kontinuirane aktivnosti na področju osveščanja in izobraževanja zaposlenih. Ožja strokovna skupina energetskega menedžmenta se kontinuirano dodatno izobražuje z obis-
kom ter aktivno udeležbo na energetskih konferencah in seminarjih, širša skupina zaposlenih pa se izobražuje v okviru delovnih sestankov ter predstavitev. Osveščanje in izobraževanje zaposlenih poteka tudi preko javnega osveščanja. V podjetju imamo na voljo interno glasilo Bilten, ki izhaja tedensko ali po potrebi, ter mesečno glasilo Utrip. Na področju osveščanja vseh zaposlenih o učinkoviti rabi energije za potrebe klimatizacije prostorov smo aktivni že več let, saj v glasilih redno objavljamo različne prispevke na to temo. V letu 2009 smo intenzivneje pričeli z akcijo osveščanja preko e-pošte, ki smo jo imenovali ‘Nasvet tedna za učinkovito rabo energije’. Na vprašanja je odgovarjal Andrej Paternost, vodja Službe primarne energetike v Krki, tovarni zdravil, d.d. OGLASNO SPOROČILO
Mobitel: V zadnjih petih letih prenova in optimizacija porabe energije Kakšno vlogo igra energetska učinkovitost pri poslovanju Mobitela? V družbi Mobitel se zavedamo, da je energetska učinkovitost izrednega pomena, ne samo za družbo Mobitel pač pa tudi za širše okolje - vsak se tako majhen prispevek predstavlja kamenček v ogromnem mozaiku učinkovite rabe energije. V družbi Mobitel smo tako s projektnim pristopom že pred časom pričeli pripravljati in izvajati ukrepe za učinkovito rabo energije. Kateri so ključni ukrepi za dvig energetske učinkovitosti, ki ste jih uvedli v zadnjih petih letih? V zadnjih petih letih smo se lotili resne prenove in optimizacije porabe različnih naravnih virov. Predvsem smo izvedli optimizacijo napajalnih in klimatskih sistemov ter strežniških naprav. Prenovili smo oglasne table, ki smo jih nadomestili z bistveno bolj varčnimi z LED-tehnologijo razsvetljevanja ter optimizirali porabo vode. Pomembno vlogo pa ima pri tem tudi ločevanje odpadkov. Kakšno vlogo imajo ukrepi za dvig energetske učinkovitosti v nadaljnjem razvoju Mobitela? Ali jih upoštevate pri razvoju novih produktov? V družbi Mobitel imamo projektno skupino z visoko prioriteto pripravljanja in izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije. Pri razvoju novih produktov te ukrepe vsekakor upoštevamo, predvsem z nakupom opreme z učinkovitejšo porabo energije ter s postavitvijo opreme v optimizirano sistemsko okolje. Kaj bi morala po vaši oceni za dvig energetske učinkovitosti storiti država? Država bi lahko energetsko učinkovitost podjetij podprla za različnimi ukrepi, ki bi v prvi vrsti olajšali vlaganje v tovrstne projekte, na primer z nižjo stopnjo davčne obremenitve za uporabo tehnologij učinkovite rabe energije, davčnimi olajšavami za raziskave in razvoj učinkovite rabe energije ter nižjimi davčnimi stopnjami na dodano vrednost za nakup opreme, ki zagotavlja učinkovito rabo energije. Nadvse dobrodošle bi bile tudi državne garancije za najem dolgoročnih posojil za prednostne investicije v učinkovito rabo energije, prav tako pa zagotavljanje dodatnih finančnih virov podjetjem za razvoj trajnostne energetike ter pomoč in spodbuda pri iskanju evropskih finančnih virov za vlaganje v učinkovito rabo energije. Foto: Finance
Več na www.elektro-maribor.si
OGLASNO SPOROČILO
·irimo energetsko odliãnost!
Trimo: Država naj poskrbi za celovit pristop za vrednotenje in dvig energetske učinkovitosti Kakšno vlogo igra energetska učinkovitost pri poslovanju Trima? Energetska učinkovitost ima pri poslovanju Trima izredno pomembno vlogo. Ta izhaja iz osnovne strategije podjetja, ki temelji na razvoju inovativnih in okolju prijaznih produktov. V mislih imamo predvsem fasadne in strešne panele z visoko toplotno izolativnostjo, ki omogočajo hitro montažo in s tem manj vložene energije za gradnjo objekta, po zaključeni gradnji pa dosegajo nizko rabo energije in zagotavljajo visoko stopnjo toplotnega ugodja med delovanjem stavbe. Vse proizvodne linije so zasnovane in izdelane z velikim poudarkom na čim manjši rabi energije med delovanjem ob hkratnem vračanju čim večjega deleža odpadne procesne toplote nazaj v proizvodni proces. Prav tako pa so naši proizvodni in poslovni objekti projektirani tako, dosegajo nizko rabo energije oziroma visoko energetsko učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu, se pravi od proizvodnje, preko vgradnje in eksploatacije do razgradnje. Velik poudarek pri razvoju novih produktov vlagamo v uporabo človeku in okolju neškodljivih materialov in visokem deležu reciklabilnosti le-teh. Trimo je tudi partner združenja ‘Planet positive’, katerega člani s(m)o se obvezali, da bomo zniževali CO2 odtis naših produktov in da bomo gradili stavbe, ki so v svoji življenjski dobi čim bolj CO2 nevtralne. Takšno, prvo CO2 nevtralno stavbo na svetu, smo skupaj z drugimi partnerji že postavili v Veliki Britaniji. Kateri so ključni ukrepi za dvig energetske učinkovitosti, ki ste jih uvedli v zadnjih petih letih? V zadnjih petih letih smo postavili dve novi proizvodni liniji, ki sta, kot sem že omenil, zasnovani tako, da sta raba energije in obremenjevanje okolja z emisijami med delovanjem čim manjša. Objekta, v katerih delujeta ti dve liniji, sta rekonstruirana in obnovljena z dodatno toplotno izolacijo, rekuperacijo toplote pri prezračevanju in energetsko učinkovito razsvetljavo z avtomatskim nadzorom delovanja. Na strehi je postavljena sončna elektrarna z integriranimi fotonapetostnimi paneli Ecosolar PV, s katero je pridobila energetska učinkovitost še dodaten, širši pomen. Kaj bi morala za dvig energetske učinkovitosti storiti država? Katere ukrepe že uspešno izvaja, kje pa bi lahko storila več? Ukrepi, ki jih država že izvaja, so vsekakor energetski sve-
tovalci in nepovratne spodbude za izvedene energetsko učinkovite rešitve. Vprašanje je, kako so širši javnosti poznane možnosti za pogovor s svetovalcem. Od postopka pridobivanja spodbud pa marsikoga odvrne relativno obsežna dokumentacija, ki jo je potrebno pripraviti. Problematični se nam zdijo tudi nekateri predlogi novih predpisov in pravilnikov, v katerih se favorizira le določene rešitve, ki naj bi bile dobre, če pa jih pogledamo širše, npr. od proizvodnje, montaže, uporabe in razgradnje, so lahko slabše z vidika energetske in stroškovne učinkovitosti ter z okoljskega vidika. Zato mora država za dvig energetske učinkovitosti zagotoviti in predpisati celovit pristop za vrednotenje in dvig energetske učinkovitosti, kot je npr. LCA analiza. Kje je Slovenija na področju energetske učinkovitosti v primerjavi z ostalimi državami EU-ja? Gledano z vidika podjetij menimo, da imamo pri nas kar lepo število podjetij, ki jim je energetska učinkovitost visoko na prioritetni lestvici tako pri proizvodnem procesu kot pri razvoju novih proizvodov, podobno kot v Trimu. To je dobra osnova, ki nam bo pomagala, da se približamo najboljšim. Zavest o energetski učinkovitosti se dviga, kar se kaže v vedno večjem številu stavb, ki so grajene v nizkoenergijski in pasivni tehnologiji. Veliko priložnost vidimo v energetsko učinkovitih prenovah bolj ali manj starih stavb, ki bi z obnovo precej pripomogle k manjši rabi energije ter v celovitem razumevanju in pristopu k učinkoviti rabi energije. Odgovarjali so: dr. Boštjan Černe, samostojni razvijalec, Aleš Jarc, vodja projektov pri varovanju okolja in požarne varnosti in Marjan Jarc, vodja investicijskih projektov in razvoja tehnologij.
11. in 12. aprila so v Portorožu potekali 13. Dnevi energetikov, na katerih je več kot 200 tujih in domačih strokovnjakov razpravljalo o največjih izzivih v energetiki. V šestih sekcijah in na dveh okroglih mizah je več kot 30 predavateljev in gostov predstavilo različne vidike energetske učinkovitosti. Kot je poudaril predsednik programskega sveta konference Stane Merše, pomen konference prepozna iz leta v leto več hitro rastočih, dinamičnih manjših in srednjih podjetij. Tudi ta se namreč vse bolj zavedajo pomena zanesljivosti oskrbe, trajnostne energije, tehnološkega napredka ter nadaljnjega procesa raziskav in inovacij na področju energetike in vse več jih svojo poslovno priložnost išče prav v tej tržni niši.
Zmago v kategoriji energetsko najbolj učinkovit projekt je slavil Plan-net za projekt Optimalna raba obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje poslovne stavbe in proizvodnja električne energije s sončno elektrarno. Najboljši projekt uporabe OVE po oceni strokovne komisije je pripravila Kema Puconci in sicer projekt Ogrevanja in hlajenja logističnega centra s pomočjo geotermalne energije - toplotne črpalke. Zmagovalec v kategoriji manjše podjetje je podjetje Vizualne komunikacije comTEC. Peter Kavčič (Vizualne komunikacije comTEC) je postal menedžer leta manjšega podjetja. Zmagovalec v kategoriji večje podjetje je Premogovnik Velenje. Rajko Pirnat (Premogovnik Velenje) je postal menedžer leta večjega podjetja. Svoje zmagovalce so izbrali tudi bralci spletnih Financ, ki so odločili skoraj popolnoma enako kot komisija, le v kategoriji energetsko učinkovit projekt je slavila Jelovica hiše s projektom Leseni, nizkoenergijski in nizkoogljični vrtec Šentrupert. VEČ: www.finance-akademija.si/energetiki
OGLASNI SPOROČILI
»Med cilji so zvišanje obnovljivih virov energije za 20% in 20% zmanjšanje porabe energije do leta 2022, težnja k nizkoogljični družbi, ekonomična in konkurenčna oskrba z energenti, soproizvodnja in druge oblike izkoriščanja odpadne toplote, tega pa ne moremo dosegati brez projektov energetske učinkovitosti in osveščanja uporabnikov,« je na začetku konference dejala Eva Hoos iz Evropske komisije. Na večerni slovesnosti prvi dan konference so postali znani tudi zmagovalci letošnjega natečaja za energetsko učinkovitost.
So lahko stare stavbe enako učinkovite kot nove?
www.siemens.si
Industry_building_modernization_118x95-NovTagline.indd 1
19.03.2011 14:11:59
3Več kot 200 udeležencev je prisluhnilo več kot 30 tujim in domačim govornikom, ki so predstavili najnovejša dognanja na področju energetike.
4 Okrogla miza o potrebah slovenske industrije: Saša Bavec, Marjan Mateta, Anton Papež in Frank van Bussel.
3 Za glasbene užitke na večerni podelitvi so podkrbeli Duo Mar Django, Boštjan Gombač in Vasko Atanasovski.
4 Letošnji nagrajenci Časnika Finance in ministrstva za gospodarstvo za energetsko učinkovitost so Branko Drvarič (Kema Puconci), Marko Femc (Plan-Net), Rajko Pirnat (Premogovnik Velenje), Peter Kavčič in Katja Brezovnik (Vizualne komunikacije comTEC). VEČ INFO: www.akademija-finance.si/energetiki
348. fokus je ponudil nove rešitve in pristope na področju tržnih raziskav in ponudil boljši vpogled v vaše potrošnike. V programu se je zvrstilo 10 praktičnih primerov, zaključili pa smo z zanimivimi raziskovalnimi utrinki zadnjega leta.
4 49. Marketinški fokus je bil namenjen mednarodnemu trženju. Udeleženci so razpravljali, kakšne pasti se lahko pojavijo pri poslovanju na tujih trgih in kako jih premagati.
3 Gost zaključnega pogovora letošnje 5. prodajne konference Sales Summit, ki ga je vodil urednik in direktor Časnika Finance Peter Frankl, je bil Srećko Nakić, prvi mož predsednik uprave Droga Kolinske, ki spada v skupino Atlantic Grupa.
4 Na prodajni konferenci Sales Summit smo gostili irskega motivacijskega govornika Kevina Kellyja, ki je poudaril, da so pozornost, odnos in izvedba odloèilni dejavniki za dobro prodajo. VEČ INFO: www.akademija-finance.si/summit
OGLASNI SPOROČILI
www.finance-ak
ademija.si
Glavni poudarki akcijskega načrta so varčevanje z energijo v stavbah, prometu in industriji, je na današnji novinarski konferenci ob Dnevih energetikov napovedal prvi mož direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač (na sliki). Kaj konkretno akcijski načrt za učinkovito rabo energije pomeni za podjetja? Poleg upoštevanja številnih novih direktiv s področja učinkovite rabe, bodo morala podjetja spoštovati tudi zahteve EU po energetski učinkovitosti industrijske opreme. Tako bo na primer za posamične vrste opreme predpisana maksimalna raba energije (podobno kot pri žarnicah), pričakujemo pa lahko tudi uvedbo obveznih energetskih pregledov v podjetjih in obveznega energetskega knjigovodstva.
Opozoril pa je na zahtevne naloge, ki nas čakajo na področju javnih stavb. “Evropska komisija bo predlagala zavezujoč pravni instrument, ki bo od članic zahteval, da vsako leto prenovijo tri odstotke javnih stavb in to tako, da bodo, ko bodo obnovljene, sodile med 10 odstotkov najbolj energetsko učinkovitih stavb v državi,” pravi Kopač. V Sloveniji so energetsko najbolj učinkovite stavbe tiste, ki so zgrajene po novem pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). To je izjemno zahteven cilj, priznava Kopač, saj v praksi pomeni stotine stavb vsako leto. NEP čaka na okoljsko poročilo
Na vprašanje, kdaj bomo končno dobili nacionalni energetski program in Vsako leto prenova vsaj treh odstotkov javnih ali ga bomo lahko podrobneje spoznali na letošnjih Dnevih energetikov, stavb je Kopač odgovoril, da je ta že nekaj časa pripravljen, ni pa še končano Zahteve za učinkovito rabo energije v prometu okoljsko poročilo. Predvideva, da bodo soglasja na okoljsko poročilo dobili bodo zapisane v tako imenovani beli knjigi za pred zakonsko določenim rokom (ta se izteče 15. aprila). promet, je napovedal Kopač.
16.
Marketing: odgovornost za dobiËek in rast 17. in 18. maja 2011, GH Bernardin, Portorož
www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance Organizatorja:
Z nami bodo
vsi − od malih do velikih podjetij − zato bodite z nami tudi vi!
poslovna filozofija
PROGRAM
Sodelujejo: Mojca AvšiË, Mercator, Aljaž Podlogar, Eta, Tina TomažiË, Fructal
Torek, 17. maja 2011 10.00-10.15
Uvod in odprtje konference
10.15-11.45
Uvodna govornika konference
Vodita: Iztok Sila, Mladinska knjiga Zaloæba, in Zenel Batagelj, Valicon
20.30
znanje
- Podelitev nagrade marketinπki direktor leta - Podelitev nagrade marketinπki up 2010 za najboljπe magistrsko in diplomsko delo - Zabavni veËer
- Dirk Buchta, PricewaterhouseCoopers: Marketing: odgovornost za dobiËek in rast - pogledi in izkuπnje PwC - Andreas Peter Tiefengraber, Arthur D. Little Austria: Marketing: odgovornost za dobiËek in rast - pogledi in izkuπnje A. D. Little
VeËerni dogodek
sinergije med funkcijami Sreda, 18. maja 2011
Integrativnost træenja: kako podjetja in organizacije sodelujejo in povezujejo poslovna podroËja v træenjsko naravnanost?
11.45-12.00
Odmor
12.00-13.15
Globalni zmagovalci: træenje je poslovna filozofija, njegova odgovornost sta dobiËek in rast
10.00-10.45
- Andreas-Christoph Hofmann, direktor komuniciranja za blagovno znamko BMW
Gerd Leonhard, The Futures Agency: Trendi v træenju in usmeritve za poveËano uspeπnost podjetja
10.45-12.15
Plenarna sekcija s prispevki iz razpisa: S sodelovanjem med funkcijami do veËjega dobiËka
trendi
- Roel Annega, direktor marketinga, Coca-Cola
novi træenji pogledi
Moderatorka: Maja Makovec BrenËiË, Ekonomska fakulteta v Ljubljani 13.15-14.30
Kosilo
14.30-16.00
Regionalni πampioni: kako odgovorno in dobiËkonosno rastemo v regiji? - Anja Cipot, Jub: Izzivi upravljanja regionalno prepoznavne blagovne znamke JUPOL - Andrija PlenkoviÊ, Atlantic Grupa: Cedevita, milenijska renesansa regionalne blagovne znamke s 40-letno tradicijo - Branko BleÊiË, Studio Moderna
lokalno & globalno Moderator: Uroπ Cvetko, Valicon
12.15-13.00
intuicija
13.00-14.00
Kosilo Panel: Podjetniπka intuicija - vzvod za dobiËek? Sodelujejo: Iztok ©pan, Tajfun, Boris Vedlin, Optotek, Julij Brinc, Smithers Oasis Adria
Moderatorka: Aleksandra Kregar Brus, Atlantic Grupa 16.00-17.15
- David –ukiÊ, Inπtitut za profesionalno prodajo, Rosanda Faleæ, Poπtna banka Slovenije: Z golobom PoBa do novih osebnih raËunov PBS - Marja Feldin, Æito, Zenel Batagelj, Valicon: Æito, kljuËne odloËitve za premagovanje neizogibnih sil - Urπa Seπek, Radio OgnjiπËe: Marketing Radia OgnjiπËe je “ odgovoren” za ustvarjanje dobiËka in rasti
Globalni specialisti: znanje je odgovornost in vrednost
Vodi: Toni BalaæiË, Æito
primeri dobre prakse
- Luka Abrus, Pet Minuta: Nova platforma za træenje v prihodnosti - Tomaæ ÆepiË, LPKF: Z laserji osvojili svet - Rok UrπiË, Instrumentation Technologies: Veliki pok iz Solkana
14.00-14.45
Sklepni pogovor: Novi direktorji, novi træenjski pogledi
Sodelujeta: Klemen BoπtjanËiË, Adria Airways, in Drago Kavπek, Fructal
Moderator: Miha Æerko, SRC
Pogovor vodi: Peter Frankl, direktor in urednik Financ
17.15-17.30
Odmor
17.30-18.30
Okrogla miza s kandidati za marketinπkega direktorja/direktorico leta 2011
14.45-15.00 15.00
Sklep konference Radio 1 after SMK chill out party z Denisom AvdiËem, Manasa Club
Ob prijavi do 22. aprila izkoristite 10-odstotni popust! Generalni pokrovitelj:
Veliki pokrovitelj:
Pokrovitelji:
Mali pokrovitelji:
Krovni znak podj etja Fini oglasi o.o. d.
Uradna voda:
Avtomobilski partner:
Za pestrost okusov skrbi:
Uradna poπta:
Medijski pokrovitelj zabave:
Uradna kava:
Uradni CRM partner
www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance-akademija.si/smk www.finance Znaki blag ovnih znamk