AKADEMČEK
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 23, NOVEMBER 2014
WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI
OGLASI
AKADEMČEK ŠTEVILKA 23, NOVEMBER 2014
62. MARKETINŠKI FOKUS 3 - 4 KAKO GRADITI BLAGOVNE ZNAMKE IN KAKŠNA JE PRIHODNOST
PAMETNO POSLOVANJE 5 - 6 PRIPRAVITE SE NA PAMETNO POSLOVANJE Z E-RAČUNI
6. KONFERENCA PRODAJA IN MARKETING NA POLICAH 7-8
V najboljših stvareh na svetu je tudi slovensko jeklo.
DISKONTNI TRGOVCI SO RESNA KONKURENCA KONZUMU IN MERCATORJU
VREDNOST INOVACIJ V ZDRAVSTVU 9 - 10
POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ 11-12
SEDEM RAZLOGOV, ZAKAJ NE SMETE ZAMUDITI 16. PKP!
MARKETING SUMMIT 2014 13-14
TOP MARKETINŠKO SREČANJE V SARAJEVU
19. OKOLJSKO SREČANJE 15
Acroni Metal Ravne
Slovenska industrija jekla, d.d., Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana
CENE ZDRAVIL PRI NAS, KLJUB KRIZI, PADAJO
Noži Ravne Elektrode Jesenice SUZ Odpad ZIP center
IZBERITE POSLOVNI PAKET PO SVOJI MERI
KAKO DO DENARJA ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE?
PRVE 4 MESECE
FOTOGALERIJA 17-18
IN BREZPLAČNA NAMESTITEV OPREME*
-NA 50 % NAROČNINO
Zgodbe, ki jih je vredno ustvarjati. www.telekom.si/podjetniki
*Več o ponudbi in običajni uporabi storitev na www.telekom.si. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
UVODNIK
JESENSKE RADOSTI IN PRIČAKOVANJA Vedno se veselim jeseni, morda tudi zato, ker sem v tem letnem času rojena. Jeseni se narava ovije v zlato rumene barve, sončni žarki dobijo poseben sijaj, v zraku je vonj po kostanju. Je pa to tudi tisti čas v letu, ko po daljšem poletnem predahu začnemo delati s polno paro. Na Poslovni akademiji časnika Finance smo že v nestrpnem pričakovanju in pripravah na največji poslovni dogodek v državi – 16. Poslovno konferenco Portorož (PKP). To pa še ne pomeni, da drugih dogodkov ni bilo. Nasprotno: številni (med vami) so lahko veliko izvedeli o blagovnih znamkah, digitalnem poslovanju z e-računi, inovacijah v zdravstvu, prodaji in marketingu na policah. Podrobneje boste o tem izvedeli v tokratni številki spletnega Akademčka. Sicer pa ne pozabite: še imate čas za prijavo na Poslovno konferenco Portorož in tudi na 19. Okoljsko srečanje, na katerem bomo prikazali glavne smernice in gibanja na področju okoljskega menedžmenta. Veselimo se srečanja z vami! Manja Pušnik, urednica
Revija Poslovne akademije Finance // številka 23, november 2014 4 4 4 4
Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Simona Perovšek Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485
www.finance-akademija.si 2
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
62. MARKETINŠKI KAKO GRADITI BLAGOVNE ZNAMKEFOKUS IN KAKŠNA JE PRIHODNOST
Manja Pušnik, Petra Šubic
O pomenu in strategijah ključnih in znanih blagovnih znamk, kot so Elan, Paloma, Fumis, Česnek in druge so na 62. marketinškem fokusu razpravljali trženjski strokovnjaki. strokovnjake, ki nam svetujejo, kako narediti izdelke boljše,« je povedal Miholič.
Kakšen je vpliv blagovnih znamk tako na trgih kot pri potrošnikih in na medorganizacijskem (B2B) trgu so predstavljali strokovnjaki iz znanih slovenskih podjetij, kot so Atech, Paloma, Mercator, Panorganic in drugi. Govorili so tudi o tem, kako so uspeli ter kaj načrtujejo v prihodnje. »Ugled blagovne znamke Elan raste iz leta v leto, pri brandingu pa igramo tako na ceno kot na kakovost izdelka,« je povedala Metka Hrovat iz Brad Trusta. Na fokusu je predstavila strategijo gradnje blagovne znamke Elan v petnajstih letih. Pojasnila je, da ne glede na okoliščine, povezane z dogajanjem v samem Elanu in pojavljanju v medijih, strokovnjaki znotraj podjetja gradijo blagovno znamko in se posvečajo inovacijam. Primer Elana tudi kaže, da se blagovna znamka ne spreminja glede na trg. Uspeh blagovne znamke Česnek Niko Miholič iz PanOrganica pa je na fokusu predstavil zgodbo o gradnji blagovne znamke Česnek. Gre za skupino mladih, ki želijo biti inovativni in drugačni, predvsem na področju ekološke pridelave zelenjave. Leta 2010 je bilo na trgu pomanjkanje
3 www.finance-akademija.si
slovenskega česna. Prav zato so šli v predelavo česna, leto kasneje so kupili kmetijo z zemljiščem in začeli razmišljati o prvem pridelku. Nihče iz skupine ni bil povezan s kmetijstvom, zato so se začeli na tem področju tudi izobraževati. Prvi pridelek česna je zrasel na 4,5 hektarjev velikem zemljišču, prvih 26 ton pridelka pa je kupil Mercator. Zato so začeli razmišljati o povečanju pridelka in kazalo je, da lahko na devetih hektarjih pridelajo 65 ton česna. Želeli so biti inovativni, zato so kupili nove stroje. Pred sezono leta 2013 se je rodila ideja o znamčenju česna. Zakaj jim je uspelo? »Delamo drugače, saj se nihče ni domisli, da bi iz česna delal blagovno znamko. Iskali smo nove načine: začeli smo delati česnov čips, prah. Torej, nekaj drugačnega in nekaj novega. Prizadevamo si, da je kakovost čim boljša, najemamo tehnologe in druge »Uspeha blagovne znamke Česnek ne bi bilo, če ne bi pri tem sodelovali s trgovskimi hišami,« meni Niko Miholič iz PanOrganica.
PanOrganic se poleg česna ukvarja tudi s pridelavo ekoloških goji jagod, slovenskih borovnic in slovenskega fižola. Izdelali in na trgu so ponudili že sadni namaz iz goji jagod. Veliko denarja namenjajo za certificiranje. »Uspeha blagovne znamke Česnek ne bi bilo, če ne bi pri tem sodelovali s trgovskimi hišami,« je še povedal Niko Miholič. Letos bodo prvič začeli s trženjem slovenski borovnic, na trgovskih policah bo kmalu tudi slovenski fižol. Prihod-
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
nje leto se bodo v PanOrganicu lotili pridelave žive zelenjave v lončkih, poleg zelišč tudi solato. »To bo tudi največji izziv, predvsem komunikacijski, saj bodo ti izdelki dražji,« je še pojasnil Niko Miholič. Atechov Fumis za vzor Uspejo znamke, ki so zaželene in za katere kupci plačajo premijsko ceno. To uspeva Atechu, ki na medorganizacijskem (B2B)trgu raste z znamko Fumis, pod katero razvija krmilnike za peči na pelete. Te prodajajo dvakrat dražje kot tekmeci in so bolj inovativni od njih. Razumejo kupce - proizvajalce peči na pelete po Evropi - in njihove potrebe. »Največji kupec krmilnikov Fumis je italijanski proizvajalec peči na biomaso Palazzetti, ki nam prinese četrtino vseh prihodkov,« pravi Matija Geržina, direktor prodaje v Atechu. Pred tremi leti so Fumis repozicionirali. Od takrat nastopajo pod sloganom »Creating the Future« (Ustvarjamo prihodnost). Krmilnike tržijo kot dizajnerske in zanesljive upravljavce peči, ki so prav tako dizajnerske, saj so pohištveni element. Vedno so korak pred tekmeci, kupcem ponujajo podporo na vsakem koraku, ves čas komunicirajo iste vrednote, poznajo potrebe kupca, znajo oceniti velikost trga in pravilno določiti ceno. »Držite se pravil »by the book« in uspeli boste,« je še dejal Matija Geržina.
»Držite se pravil »by the book« in uspeli boste«, je dejal Matija Geržina, direktor prodaje v Atechu.
www.finance-akademija.si 4
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
PAMETNO POSLOVANJE PRIPRAVITE SE NA PAMETNO POSLOVANJE Z E-RAČUNI
Špela Mikuš
Od prvega januarja prihodnje leto bodo proračunski uporabniki račune lahko prejemali le še v elektronski obliki. »Pri elektronskem poslovanju med podjetji je Zahodna Evropa pred nami. Smo pa v ospredju pri elektronskem poslovanju podjetij s porabniki.« To je na dogodku Poslovne akademije Časnika Finance in družbe Genis povedal direktor podjetja Genis Janko Štefančič. Spremembe se dogajajo nenehno, kmalu bodo vse naprave pametne, je še dodal Janko Štefančič. Zdaj smo v obdobju digitalizacije poslovanja. »Če se digitalno poslovanje še ni dotaknilo vašega področja dela, to še ne pomeni, da se ne bo,« je poudaril Marko Štefančič, neodvisni predstavnik Gartner za Slovenijo in Centralno Azijo in dodal, da mora biti danes cilj podjetij digitalizacija poslovanja.
pir spremeniti v digitalno obliko in ljudi nadomestiti z računalniki. Zato je tistim, ki jih je strah nezanesljivosti digitalnega poslovanja, Štefančič pojasnil, da tudi ljudje niso vedno zanesljivi. Do leta 2020 se bo zaradi digitalizacije zmanjšalo število služb, je opozoril. »Digitalno poslovanje bo omogočilo lažje poslovanje, a zaradi njega bo ogroženih tudi veliko delovnih mest.« Ne bojte se e-računov Pomemben korak v elektronskem poslovanju, bo za veliko podjetij uvedba e-računov pri poslovanju s proračunskimi uporabniki. Pri e-računih ni pomembna oblika vrste elektronske oblike računa, ampak je tu pomembno dejstvo, da je račun v elektronski obliki, ko je izdan ali prejet, je pojasnil Marjan Antončič, prokurist podjetja Ainigma. Ob tem je Antončič opozoril tudi na hrambo e-računov. Za kakšno obliko hrambe se odločite, je prepuščeno vam, a ob tem je Antončič še opozoril, da morajo javnopravne osebe upoštevati tudi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Z e-računi do lažje nabave
Papir spremenimo v digitalno obliko Organizacije morajo omogočiti čim več avtomatizacije, je povedal Štefančič. A podjetja se velikokrat bojijo pa-
5 www.finance-akademija.si
E-poslovanje prinaša več avtomatizacije, tudi pri procesih nabave. Brez informacijskih rešitev ni učinkovite nabave, je povedal Jaka Žorž iz podjetja Jares, ki je že prešlo na e-poslovanje.
»Postopek ni bil prezahteven. Poslovne partnerje smo vprašali, kam naj jim pošiljamo e-račune in nekateri jih sprejemajo, drugi še ne,« je dejal Žorž. Velik del poslovnih dogovarjanj, pogodb in naročanj je še vedno v papirnati obliki. »Z elektronskim poslovanjem lahko izboljšamo vsa ta področja,« je zatrdil Žorž. Celoten proces naročanja lahko namreč poteka elektronsko, od e-zahtevkov, e-naročanja do e-pogodb. »Če želimo govoriti o elektronskem nabavnem procesu, mora celoten proces biti opravljen elektronsko. Da ga lahko spravite v to obliko, morate poseči v organizacijo, jo na ta proces pripraviti in jasno opredeliti odgovornost.« Zaradi trga so uvedli e-račune Silva Štern, računovodkinja v Savatechu in Sava Zibler, vodja sektorja informatike v podjetju Mladinska knjiga založba pa sta pojasnili, kako so v omenjenih družbah uvedli e-račune. V Savatechu imajo po besedah Šternove stoodstotno sledljivost računov, Ziblerjeva pa je povedala, da so na e-račune že prišli zaradi pritiska trga. Veliko poslovnih partnerjev je namreč od njih zahtevalo prenos na e-račune. E-poslovanje pomeni spremembo kulture v podjetju Če se bo gospodarska družba z e-računi morala prilagoditi državi,
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
logično sledi, da bodo temu prilagodila tudi ostalo poslovanje, je povedal Antončič. Torej, bodo podjetja tudi pri poslovanju z drugimi podjetji izdajala e-račune. Elektronsko poslovanje za podjetje pomeni spremembo kulture poslovanja, je dodal Stane Štefančič, lastnik in prokurist podjetja Genis. »E-poslovanja zmanjša prodajno in oskrbovalno verigo, pospeši tudi ostale procese. Pospešujte elektronsko poslovanje, če ohranjajte še papir, pa veliko stvari vodite dvakrat,« je podjetja pozval Štefančič.
Dogodka o elektronskem poslovanju, ki sta ga organizirala Poslovna akademija Časnika Finance in družba Genis na Brdu pri Kranju se je udeležilo prek 150 udeležencev.
S strankami skušajo graditi čustveno zvestobo. Uspeh dosegajo, ker so od pasivnih nakupov prešli do bolj progresivnega programa zvestobe, kjer stranko vprašajo, kakšno nagrado si želi. Premikajo se od individualnih shem nagrad v družabne skupnosti, med ljudmi pa imajo ambasadorje svoje znamke. Namesto finančnih nagrad (točk, vračila denarja in popustov) zveste stranke nagradijo z izkušnjam in prisluhnejo glasu vsakega posameznega kupca. Joanna Gawęda je tudi omenila, da je neko podjetje želelo zvestim strankam podariti čas. V okviru programa zvestobe jih nagradijo tako, da jim na dom pošljejo čistilko.
Stane Štefančič, lastnik in prokurist podjetja Genis.
»Digitalno poslovanje bo omogočilo lažje poslovanje, a zaradi tega bo ogroženih tudi veliko delovnih mest,« je povedal Marko Štefančič, neodvisni predstavnik Gartner za Slovenijo in Centralno Azijo.
www.finance-akademija.si 6
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
6. KONFERENCA PRODAJA DISKONTNI TRGOVCI SO RESNA KONKURENCA KONZUMU IN MERCATORJUNA POLICAH IN MARKETING Manja Pušnik
Vendar bosta trgovski družbi s prenovo na trgovskih policah to skušala preprečiti. To je na 6. konferenci Prodaja in marketing na policah, ki je potekala v organizaciji Poslovne akademije časnika Finance povedal Jure Radoš iz Konzuma. da smo v recesiji. Tako namreč kaže raziskava družba Nielsen. Prav tako so anketiranci v teh državah pesimistično razpoloženi, saj menijo, da je trenutno zelo slab čas za potrošnjo.
Na izjemno dobro obiskani konferenci z več kot 150 udeleženci, strokovnjakov iz trženja in trgovine, smo slišali, da združevanje trgovskih hiš Konzuma in Mercatorja poteka hitro. Na območju zahodnega Balkana imata družbi okoli dva tisoč prodajaln. »Trenutno smo z Mercatorjem prvi igralec na področju trgovine v vseh državah na Balkanu, izmenjujemo si znanja in smo glede skupnega sodelovanja zelo optimistični,« je pojasnil Radoš. Potrošniki prepričani, da še ni pravi čas za trošenje Integracija Konzuma in Mercatorja poteka zelo hitro. Težava v Sloveniji je, da Mercator na Balkanu ni dovolj obnavljal svojih trgovin, zato se bodo tega lotili zdaj, je pojasnil Radoš. Čakajo jih velike investicije, saj je konkurenca na področju trgovine izjemno huda. Več kot 90 odstotkov ljudi na Hrvaškem, v Srbiji in Slovenija še vedno meni,
7 www.finance-akademija.si
V raziskavi so na vprašanje, koliko trgovcev ste kot kupci obiskali v mesecu dni, Slovenci odgovorili, da kar pet trgovin. »To kaže, da potrošniki še vedno iščejo akcijske prodaje izdelkov, kupujejo v različnih trgovinah in iščejo nižje cene. Boj je tako za vsakega kupca in vsak izdelek in takšno je tudi trenutno stanje med trgovci danes,« je pojasnil Radoš. Trgovci morajo zato razumeti dobavitelje in obratno. Večina evropskih potrošnikov meni, da cene hrane še naprej rastejo, kažejo raziskave. »To ne drži. V Konzumu so se v zadnjem letu cene v naših trgovinah v povprečju znižale za okoli tri odstotke. Tega potrošniki ne vidijo. Če bi vedeli, bi morda trošili več,« je dejal Radoš.
Trgovska blagovna znamka pridobiva na prepoznavnosti Prek 30 odstotkov izdelkov v Konzumu prodajo prek akcijske prodaje, trgovske marže v akcijah pa so seveda nižje. Kaj delajo trgovci in kako se lotevajo inovacij? »Mercatorju in Konzumu trgovska znamka ni prioriteta, temveč ponujanje potrošniku vse izdelke, ki jih drugi trgovci ponujajo na trgu. Želimo prave proizvajalce in blagovne znamke, zato jih želimo obdržati,« je dejal Radoš. Trgovske blagovne znamke so v času krize začele pridobivati na prepoznavnosti in tudi percepcija kakovosti se je začela izboljševati. Kar 60 odstotkov Slovencev namreč meni, da so izdelki trgovskih blagovnih znamk enako kakovostni kot izdelki prepoznavnih znamk.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
Trgovska znamka Konzum: leta 2009 je bilo v prodajalnah deset odstotkov izdelkov trgovske znamke Konzum, ob prihodu krize pa že 20 odstotkov.
prevzeti in spletno prodajo imeti kot prednost pred drugimi trgovci.
Proizvajalci naj z distributerjem zgradijo partnerski odnos Orbico se kot distributer osredotoča na lastnika in njegove blagovne znamke. Pomembna je jasna strategija blagovne znamke, ki jo proizvajalci včasih definirajo, večkrat pa tudi ne. Zelo dobra dodana vrednost je, da distributer trži tudi sorodne blagovne skupine, ker tako pozna navade kupcev, je povedala Irena Novinec iz Orbica. Proizvajalce je pozvala, naj z distributerjem zgradijo partnerki odnos.
»Zelo dobra dodana vrednost je, da distributer trži tudi sorodne blagovne skupine, ker tako pozna navade kupcev,« je poudarila Irena Novinec iz Orbica.
Trgovci, čim prej vpeljite digitalni prodajni kanal Tesco pričakuje, da bo četrtino prihodkov ustvaril v digitalnih kanalih. »Zato naj klasični trgovci čim prej začno razmišljati, kako bodo vpeljali splet kot nov prodajni kanal, « je dejal Marko Derča iz A. T. Kearneya. Vlaganja v spletno prodajo v kratkem času sicer ne dajo rezultatov, a je jasno, da bo vloga digitalnih kanalov vse večja. Zato jih morajo klasični trgovci čim prej
»Konzum in Mercator sta trenutno prva na področju trgovine v vseh državah na Balkanu, izmenjujemo si znanja in smo glede skupnega sodelovanja zelo optimistični,« je dejal Jure Radoš iz Konzuma.
www.finance-akademija.si 8
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
VREDNOST INOVACIJ V CENE ZDRAVIL PRI NAS, KLJUB KRIZI, PADAJO ZDRAVSTVU Manja Pušnik
Vendar določeni izdatki v zdravstvu še vedno rastejo, spremenila pa se je tudi struktura zdravil. To je na forumu o vrednosti inovacij na področju zdravstva povedala Petra Došenovič Bonča iz ljubljanske Ekonomske fakultete. Dogodek sta organizirala Poslovna akademija Časnika Finance in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ. »V razmerah, ko so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji naraščale, so se cene zdravil znižale za kar 26 odstotkov. Padec cen zdravil se je zgodil zaradi regulacije cen. Je pa res, da v prihodnjih letih takšnih velikih padcev cen verjetno ne bo več,« pravi Petra Došenovič Bonča.
»Zdravila na recept so torej šele na četrtem mestu in njihove prispevek k povečevanju celotnih izdatkov za zdravstvo je primerljiv s prispevkom za investicije in medicinsko-tehnične pripomočke,« je pojasnila Petra Došenovič Bonča.
Slovenija primerljiva z EU
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji se povečuje, to je povezano z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in zdravil. Zmanjšuje se število zdravih let življenja in delovna zmožnost posameznikov. Gre za posledico sprememb življenjskega sloga, gospodarskih razmer in tudi povečevanja kroničnih bolezni. V Sloveniji so v obdobju od leta 2004 do leta 2012 k povečanju celotnih izdatkov za zdravstvo največ prispevali izdatki za kurativno zdravljenje in rehabilitacijo (kar 49,7 odstotka) in zdravstvenih storitev dolgotrajne oskrbe. Zdravila na recept so k povečanju celotnih izdatkov za zdravstvo prispevala precej manj, le okoli sedem odstotkov.
Po podatkih iz leta 2012 za zdravstvo pri nas namenjamo okoli devet odstotkov BDP. Raziskava, opravljena na ljubljanski Ekonomski fakulteti je pokazala, da je Slovenija v obdobju od leta 2008 do 2012 kljub upočasnitvi rasti izdatkov za zdravila, z vidika uvajanja inovativnih zdravil, na ravni Evropske unije. V obdobju od leta 2004 do 2012 pa so k večanju izdatkov za zdravstvo največ prispevali izdatki za kurativno zdravljenje in rehabilitacije, zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe in zdravila. Čeprav podobno velja tudi 15 držav EU in OECD, pa je treba opozoriti, da so na povečanje izdatkov v Sloveniji manj vplivali izdatki za dolgotrajno oskrbo. Na povečanje izdatkov za zdravila so veliko bolj vplivali izdatki za zdravila v lekarnah brez recepta kot izdatki za zdravila na recept.
9 www.finance-akademija.si
Vse starejši smo, izdatki za zdravstvo pa vse večji
Kronične bolezni in BDP »Kronične bolezni negativno vplivajo na produktivnost in BDP. Posredni stroški zaradi izgub produktivnosti in neformalne nege bolezni pa predstavljajo
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
velik delež celotnega bremena kroničnih bolezni,« je pojasnila Bončeva. Sicer pa bo rast povpraševanja po zdravstvenih storitvah in zdravilih večja od rasti povpraševanja v drugih sektorjih. Demografske in druge družbene spremembe namreč spreminjajo strukturo potreb in povpraševanja po zdravstvenih storitvah in zdravilih.
Številni primeri inovacij v zdravstvu Po podatkih Kliničnega oddelka za revmatologinjo UKC je bilo število hospitalizacij zaradi spondiloartitisa in revmatodinega artitisa lani za 65,4 odstotka nižje kot leta 2006. K temu so prispevale tako tehnološke inovacije v obliki bioloških zdravil kot druge
organizacijske in tehnološke inovacije. Te so namreč omogočile, da se je v enakem obdobju za 27 odstotkov znižalo število vseh sprejemov. Tako so za več kot štirkrat povečale obravnave v ambulantnem delu, povečala se je tudi intenzivnost dela zaposlenih, kar je omogočilo povečanje števila ambulantnih pregledov za 14 odstotkov.
»V razmerah, ko so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji naraščale, so se cene zdravil znižale za kar 26 odstotkov. Res pa je, da v prihodnjih letih takšnih velikih padcev cen ne bo,« je pojasnila Petra Došenovič Bonča iz ljubljanske Ekonomske fakultete.
Na dogodku smo slišali, da se pričakovana življenjska doba pri nas povečuje, kar je povezano z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in zdravil. www.finance-akademija.si 10
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
POSLOVNA KONFERENCA SEDEM RAZLOGOV, ZAKAJ NE SMETE ZAMUDITI 16. PKP! PORTOROŽ Manja Pušnik
Prvi razlog: največje poslovne konference v regiji se vsako leto udeleži prek 400 menedžerjev, finančnikov in voditeljev nove generacije uspešnih tujih podjetij. Čez slab mesec se bo zgodil največji poslovni dogodek v državi in regiji: 16. Poslovna konferenca Portorož (PKP). Letos bo potekala pod geslom »Zagon za nov začetek«. Pridružite se nam 20. in 21. novembra v portoroškem Grand hotelu Bernardin! Koga boste videli in slišali?
Sedem razlogov za udeležbo na PKP Ker je … • priložnost za osebnostno in strokovno rast, obnovitev obstoječih in ustvarjanje novih poslovnih stikov, • na enem mestu so zbrani mnenjski voditelji, odločevalci, menedžerji in top govorniki, s katerimi boste v neposrednem stiku, • osredotočamo se na najpomembnejše poslovne teme in trende današnjega časa, • največja poslovna konferenca v regiji, ki se je vsako leto udeleži prek 400 menedžerjev, finančnikov in voditeljev nove generacije uspešnih tujih podjetij, • dobite nova znanja in praktične ideje, ki vam pomagajo pri vašem delu in doseganju poslovnih načrtov in spodbuda, da preverite, če so vaše trenutne poslovne in vodstvene prakse prave, • predstavlja pravo razmerje »realnega« sveta, praktičnih izkušenj, akademskega znanja in raziskav, • priložnost za poslovno mreženje in prostor za refleksijo in nove ideje, da se boste soočili s poslovnimi izzivi na nove in inovativne načine.
11 www.finance-akademija.si
Uvodni govornik bo Gilles Noblet, namestnik generalnega direktorja za mednarodne in evropske odnose pri Evropski centralni banki (ECB). Pred prevzemom omenjene funkciji je bil svetovalec predsednika ECB in vodja njegovega urada. Še pred tem je delal za Banque de France, kjer je bil med drugim tudi vodja oddelka za evropske odnose, predstavnik v New Yorku in vodja kabineta guvernerja. Gostili bomo tudi izkušenega in kreativnega britanskega managerja Martina McCourta, ki je v svoji 35 letni karieri delal v družbah Mars, Duracell, Toshiba in Pelikan. Gianluca Soma, namestnik vodje mednarodnega bančništva in finančnih storitev iz SC Group bo predstavil upravljanje tveganj v Societe Generale. Veljko Bole iz EIPF bo ob koncu prvega dne konference napovedal, kakšna bosta Evropa in Slovenija v letu 2015. Med gosti PKP bo tudi Martin Sandelin, dolgoletni podpredsednik Nokie, ki je skoraj tri desetletja »živel« zgodbo Nokie. Nokia, nekoč velikan na področju informacijskih tehnologij, je v zadnjem času povsem skrčila svojo dejavnost, vendar družba zdaj snuje nov začetek. O industrijski politiki, inovacijah in ukrajinski krizi ter vplivu na evropsko gospodarstvo pa bo govoril Erik Ber-
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
glof, glavni ekonomist in posebni svetovalec predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). V Portorožu bo z nami tudi finančni minister Dušan Mramor, z njim se bo pogovarjal Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance. Vsako leto pa podeljujemo tudi nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu. Lani je nagrado prejela prva dama družbe Henkel Maribor Melita Ferlež. Kdo bo letos prejel nagrado pa boste izvedeli v Portorožu! Vsi prejemniki nagrad za izjemne dosežke v gospodarstvu
Bučar, prvi predsednik državnega zbora, Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, Milan Kučan, nekdanji predsednik republike, Slavko Avsenik, glasbenik, Jože Colarič, predsednik oglas_danfoss_118x98_tisk.pdf 1 17.9.2014 uprave Krke, Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper, Janez Škrabec,
glavni direktor Riko, Spomenka Hribar, filozofinja, Sandi Češko, predsednik uprave podjetja Studio Moderna, Štefan Hoyer, predsednik uprave Skupine Jub, Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, 10:55:03 Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata in Melita Ferlež, Henkel Maribor.
C
M
Y
CM
Nagrada Časnika Finance je vrhunsko priznanje v slovenskem gospodarskem prostoru, ki je namenjena tistim posameznikom in organizacijam, ki ključno prispevajo h gospodarskemu razvoju in povečevanju družbene blaginje. Dosedanji nagrajenci so: Ivan Ribnikar, profesor na EF; Jože Stanič, nekdanji predsednik uprave Gorenja, France
MY
CY
CMY
K
Gradimo jutrišnji dan z inovativnimi rešitvami Vodilni na področju prenosa toplote in regulacije ogrevanja ter klimatizacije.
www.danfoss.com Danfoss Trata d.o.o. Ulica Jožeta Jame 16 1210 Ljubljana Šentvid
Melita Frlež (Henkel, Maribor), lanskoletna dobitnica nagrade za izjemne dosežke v gospodarstvu.
www.finance-akademija.si 12
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
MARKETING SUMMIT 2014 TOP MARKETINŠKO SREČANJE V SARAJEVU Manja Pušnik
V Bosni in Hercegovini je kar nekaj uspešnih zgodb, učinkovitih pristopov in dobrih marketinških praks. Instore Magazin in Poslovna akademija Časnika Finance tako prvič skupaj organizirata Marketing Summit v Sarajevu. Govorili bomo o marketingu in biznisu, predstavili bomo usmeritve za prihodnji razvoj marketinga ter pokazali, kako to delajo najboljši v Bosni in regiji. Pridružite se nam 13. novembra v Sarajevu! Kako slediti velikim spremembam v trženju Trženje se je v zadnjem desetletju, poleg informacijske tehnologije, najbolj spremenilo. Pristopi in orodja, ki so bili nepogrešljivi še pred nekaj leti, so danes zastareli. Tržniki morajo spremeniti svoj način razmišljanja, če želijo slediti zahtevam sodobnega trga in kupcem. Namesto, da skušajo prodati, morajo razmišljati o tem, kako pomagati, razmisliti morajo odnosu in pristopih k medijskim platformam, predvsem pa nenehno meriti učinkovitost svojih akcij. O tem, kako marketing zagotavlja dolgoročni uspeh bo govoril Jožek Gruškovnjak iz Inlucelo Consultinga. Primeri dobrih praks - Atlantic Grupa, Elan, Triglav Osiguranje, Studio Moderna... Srećko Nakić iz Atlantic Grupe bo pojasnil, zakaj so Argeta, Cockta, Smoki uspešne blagovne znamke v regiji ter kako se širijo v regiji in na mednarodnih trgih. Slišali boste kako menedžment podjetja vidi marketing in njegov pomen za poslovni uspeh. Na primeru priznanih blagovnih znamk v regiji boste spoznali, kaj je danes pomembno početi v marketingu, da smo uspešni na mednarodnih trgih. Udeleženci bodo lahko preverili, ali v svojih podjetjih delajo stvari, ki so pomembne za tržni uspeh.
13 www.finance-akademija.si
O primerih dobre prakse in kako je razumevanje potrošnika omogočilo uspel izdelka oziroma blagovne znamke pa bo govoril Ismir Omeragić iz Valicona. Na primeru razširitve blagovne znamke Sarajevski kiseljak z linijo Sensation boste spoznali, kaj vse je pomembno za uspeh na trgu. Sensation potrjuje, da je razumevanje detajlov v vedenju kupca zelo pomembno za uspeh na trgu. Sensation je izjemno dober primer, kaj se lahko naredi z že znanim izdelkom in s starimi kupci pod pogojem, da razumemo njihove navade, pričakovanja, čas nakupa ... Zgodba potrjuje, da za uspeh niso potrebna velika finančna vlaganja. Več o tem boste slišali na predavanju Slađana Liješnića iz Konzuma. Leon Korošec iz Elana bo predstavil, kako so smuči Elan gradile svoj mednarodni položaj na podlagi stalne inovativnosti. Ta je namreč prinesla izboljšanje globalnega zaznavanja blagovne znamke Elan. Tjaša Kolenc iz Triglav Osiguranja pa bo pojasnila, kaj dela marketinško strategijo uspešno, in kako z uspešno strategijo do vodilnega tržnega deleža. Slišali boste, kako marketinško razmišlja vodilni na trgu, da bi ohranil svoj prevladujoči tržni položaj. Celotna zgodba tržnega uspeha Studia Moderna in njegovih znamk temelji na učinkovitem upravljanju komunikacijskih in prodajnih kanalov. Na primerih boste spoznali, kako sočasno uspešno
upravljati zelo različne kanale - telemarketing, internet, televizijo, klasične trgovine. Upravljanje več kanalov je danes ključno za tržni uspeh, saj so porabniki vse bolj mobilni in »večkanalni«. Predaval bo Kenan Begić iz Studia Moderna. Prvič bomo v BIH predstavili rezultate raziskave o marketinških izzivih v državi, opravljene med direktorji marketinga. Izvedeli boste, kaj je vse treba spremeniti za uspešen marketing naših podjetij. Udeleženci bodo v interaktivni razpravi imeli priložnost povedati, kaj je treba narediti v marketingu za prihodnji uspeh.
Zakaj morate priti v Sarajevo? Zato ker... • bo tam prek 200 udeležencev, • gre za regionalni pristop s poudarkom na izobraževanju, • bodo tam predstavniki največjih podjetij, • bodo predstavljene najboljše prakse v marketingu in • je to odlična priložnost za mreženje z največjimi poslovneži iz Bosne in Hercegovine ter regije.
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
www.finance-akademija.si 14
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
19. OKOLJSKO SREČANJE KAKO DO DENARJA ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE?
Manja Pušnik
To boste izvedeli na Okoljskem srečanju 19. novembra v ljubljanskem Grand hotelu Union. Ob letošnjem programu Okoljskega srečanja zagotovo ne boste ostali ravnodušni. Za vas smo namreč pripravili izjemne poslovne zgodbe za več kot 150 udeležencev, ki se v podjetjih ukvarjajo z varstvom okolja in energije ter se soočajo z okoljskimi razvojnimi izzivi. Podelili bomo okoljske nagrade, pridružila pa se nam bo tudi Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Izkoristite priložnost in se še danes prijavite na Okoljsko srečanje! Udeležba pa je brezplačna! Prikazali bomo glavne smernice in gibanja na področju okoljskega menedžmenta in odgovarjali na vprašanja ali so okoljske zahteve priložnost ali ovira za gospodarstvo evropske unije in katere možnosti so na voljo za izkoriščanje finančnih virov za financiranje ukrepov učinkovite rabe energije(URE), obnovljivih virov energije (OVE) in ekoloških inovacij.
15 www.finance-akademija.si
Srečanje je razdeljeno na tri tematske sklope in sicer: Okoljska politika in konkurenčnost– izzivi in priložnosti v Sloveniji in EU, okoljska odličnost v praksi ter okoljska in energetska odličnost. Predstavili pa bomo tudi slovenske primere dobrih praks, kot so Pivovarna Union, Ydria Motors, Bohinj Park ECO Hotel, Riko in druge. Skupaj z Eko skladom, Slovenskim okoljskim javnim skladom pa bomo podelili nagrade za okolju prijazno podjetje, okolju prijazen izdelek, postopek ali storitev
ter mednarodno okoljsko partnerstvo. Zmagovalci vseh kategorij se bodo lahko leta 2016 potegovali za nagrade evropske komisije, direktorata za okolje, imenovane European Bussines Awards for the Environment. Z razpisom želimo slovenska podjetja spodbuditi pri snovanju do okolja prijaznih proizvodnih procesov, rešitev, izdelkov in storitev. Slovenskemu gospodarstvu želimo pomagati, da bo postalo še bolj zeleno.
OGLASI
PROMOCIJE D E G U S TA C I J E POZICIONIRANJE MERCHANDISING
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
FOTO
62. MARKETIŠKI FOKUS
17 www.finance-akademija.si
REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE
FOTO
PRODAJA IN MARKETING NA POLICAH
www.finance-akademija.si 18