En lep poleten pozdrav, ko tole pišem, je zunaj vroče, glavna dejavnost večine okoli mene pa je iskanje sence. Upam, da bo enako tudi, ko boste tole brali. Saj veste, s tem vremenom imamo res veliko dela. Ne bom dolgovezila, zadnji Akademček v prvem polletju je poln utrinkov z naših konferenc, zelo veseli pa smo tudi konca izborov za Najpodjetniško idejo in Najpodjetniško ekoidejo. Zmagovalca sta odličen dokaz, da se da kljub težkim razmeram odlično delati, predvsem pa sta pokazala pogum in jasno vizijo za boljši jutri. Predlagam, da se po zmagovalcih zgledujemo vsi! Lepe poletne dni, Ksenja Tratnik, urednica Akademčka
Foto: Irena Herak
Podjetje Svetloba je s svojim sistemom inteligentne industrijske razsvetljave REFLECTA zmagalo na izboru za Najpodjetniško ekoidejo. Kot pravijo, je tudi zmaga potrditev, da so na pravi poti.
Pred kratkim ste zmagali na izboru za Najpodjetniško idejo. Kaj pomenijo tovrstne nagrade za prihodnost vašega podjetja? Nagrade so dragocene. Pomenijo prepoznavanje zunanjih javnosti, kako daleč lahko seže slovenska inovacija, v našem primeru REFLECTA, in kako velik je globalni trg zanjo. Priznanja, ki jih prejemamo, so vedno potrditev, da smo na pravi poti in nagrajujejo naš entuziazem. Ste zmago pričakovali? Da in ne. Da zato, ker verjamemo, da industrijska razsvetljava REFLECTA s svojimi lastnostmi in domišljenim poslovnim modelom resnično sooblikuje trende na področju čistih tehnologij. Obseg prihrankov, ki jih je možno ustvariti z REFLECTO, je prepričljiv in ponuja podjetjem t.i. pametne prihranke, obenem pa koristi okolju zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa - to so razlogi, da smo si upali upati na zmago. Hkrati imamo priložnost - ker se udeležujemo tovrstnih izborov, opazovati tudi inovacije na drugih področjih. Do njih imamo spoštovanje in v kombinaciji s pravim trženjskim pristopom prav tako verjamemo tudi v njihov potencial. Zato je odgovor dvojen. Kako ste prišli do ideje, da zasnujete sistem inteligentne razsvetljave? Ustanovitelj družbe Svetloba Hine Alex Vrtačnik se je v obdobju, ki ga je preživel v Nemčiji - tam je bil odgovoren za prodajo industrijskih svetil, dodobra podučil o slabostih obstoječe industrijske razsvetljave. Motilo ga je, ker je prodajal izdelke, ki so klonili pod pogoji proizvodnih okolij (zaprašenost, fizične prepreke razsvetljavi itn.) in v tem je
videl svojo priložnost. Ko se je vrnil v Slovenijo, je začel razvijati industrijsko razsvetljavo z ambicijo, da bo ta ustrezala visoko zahtevnim potrebam industrijskega okolja, tako z vidika energetske varčnosti kot ugodnih delovnih pogojev. Danes lahko rečemo, da REFLECTA, ki je nastajala v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki in akademskega oziroma raziskovalnega okolja, ponuja primerjalno presojo (benchmark) na področju industrijske razsvetljave. Naša tiha želja je, da imajo slovenska podjetja med prvimi na svetu vrhunsko industrijsko razsvetljavo, ki podpira njihovo konkurenčnost in sprošča denarne vire za druge namene, ustvarjalnost in razvoj. Ukvarjate se z visokotehnološko panogo, statistika pa kaže, da v Sloveniji še vedno premalo denarja dajemo za R&R? Kje vi najbolj pogrešate stimulacije s strani države in tudi sicer gospodarstva? Verjetno pričakujete, da bom kritičen, kajti vedno je lahko bolje, včasih pa pozabljamo, da bi lahko bilo tudi slabše, mar ne? Z našega vidika je pozitivno, da tržni prodor REFLECTE sovpada z razpisom Ministrstva za gospodarstvo za povečanje učinkovitosti rabe električne energije. Ta podjetjem - tudi v primeru medsebojnega povezovanja, omogoča, da pridobijo nepovratna sredstva za financiranje zamenjave razsvetljave, torej vpeljavo REFLECTE, ki omogoči tako prihranek kot boljše delovne pogoje. V tem vidimo podporo države in priložnost, da se v Sloveniji tudi s pomočjo uveljavljajo inovacije. Od kolegov, ki prodirajo v tujino, slišimo tudi pohvale na račun gospodarske diplomacije.
Kaj bi bil vaš nasvet bodočim podjetnikom pri vstopu v poslovni svet? Po raziskavah je prva podjetniška kompetenca poznavanje trga in druga vztrajnost. Naš nasvet je zato: vztrajati, vztrajati, vztrajati, to je vaša naloga, dragi podjetniki. Trenutne gospodarske razmere so zelo zahtevne, tveganje v poslu pa še večje kot kdajkoli prej. Kaj je vaše temeljno vodilo pri poslovanju? Vztrajnost in osredotočenost na cilj. Kaköni so vaši načrti za naprej? Ambicija REFLECTE je od samega začetka vezana na mednarodni trg. Načrti so zato vezani na mednarodni prodor.
Četudi se v tej zgodnji fazi razvoja podjetja s tem ne ukvarjamo načrtno, se je spontano razvil posluh tudi za nepoklicni del življenja. Večina članov našega tima se strastno ukvarja ne le z REFLECTO, temveč tudi s svojimi hobiji - od popotovanj preko borilne veščine tenkido pa vse do tekmovalnega plesa. Tako da upamo, da s svojo poslovno filozofijo vsaj v nekem delčku dajemo prostor tudi uravnovešenemu načinu življenja. Kako vaši najbližji sprejemajo vaše delo? Z veliko dozo prilagodljivosti in razumevanja. Verjamem, da to velja kar za vse ali vsaj večino družin in prijateljev naše celotne ekipe. Brez podpore najbližjih bi bilo premagovanje podjetniških izzivov in osvajanje zvezd mnogo težje.
Kako ločite zasebno in poslovno življenje? Ko je delo užitek, kar za tim REFLECTA nedvomno je, je kar težko držati misli na vajetih in izklopiti poklicni del življenja. Zavedamo pa se, da je sestavni del uspeha tudi predah. Foto: Irena Herak
4INFO Z izborom Najpodjetniška ideja želi Časnik Finance javno spodbujati podjetništvo v Sloveniji in k njegovemu še večjemu razmahu prispevati tisto, kar najbolje znamo. Inovativna podjetja in posameznike želimo promovirati in podpirati v vseh fazah podjetniškega procesa, ki se seveda začne že na idejni ravni. Več na: www.finance-akademija.si/npi
Foto: Irena Herak
Naš poslovni model povezovanja z razvojnimi partnerji se je izkazal za zelo uspešnega in zato bomo partnersko mrežo še naprej širili, pravi Barbara Rakovec Gorkič iz podjetja Optomotive, letošnjega zmagovalca izbora Najpodjetniška ideja.
Pred kratkim ste zmagali na izboru za Najpodjetniško idejo. Kaj pomenijo tovrstne nagrade za prihodnost vašega podjetja? V veliko veselje nam je, da smo prejeli nagrado uglednega poslovnega Časnika, in smo nanjo zelo ponosni. Nagrada nam pomeni dragoceno priznanje strokovne komisije in je zato potrditev za naše dosedanje dobro in uspešno delo. Zmaga nam je dala še dodaten zagon in pogum za v prihodnje. Ste zmago pričakovali? Zmage nismo pričakovali, saj smo bili na podlagi dosedanjih izkušenj s sorodnimi tekmovanji prepričani, da je za zmago na takšnem tekmovanju potrebna drugačne vrste dejavnost. Zelo nas veseli, da je bil s strani kompetentne ekipe Časnika prepoznan potencial naše panoge in posledično naše poslovne ideje, poslovnega modela ter podjetja nasploh. Kdaj je pri vas in vašem moûu dozorela ideja, da se podata v podjetniške vode? Ideja o vstopu v podjetništvo je zorela kar nekaj let. Razlogi za razmeroma dolgo zorenje ideje so bili predvsem najino osebno prepričanje, da je za uspešen začetek podjetniške poti potreben dober in dobro delujoč izdelek, poleg tega pa tudi najina zelo majhna otroka, ki sta naju takrat še močno potrebovala. Prepričana sva, da sva se odločila ravno ob pravem času. Podjetje sva namreč ustanovila ravno v začetku gospodarske krize in sva zato vedela, da bova zelo kmalu videla, če sva se odločila pravilno. V smislu, da slabše ne more biti, da bo sčasoma kvečjemu vedno bolje in enostavneje.
Ali kdaj obžalujete to odločitev? Do danes te odločitve še nikoli niti za trenutek nisva obžalovala. Ponosna sva, da sva bila dovolj pogumna za to odločitev in zdaj imava potrditev, da se pogum izplača in, da nama tudi sicer v življenju poguma zagotovo ne bo primanjkovalo. Ukvarjate se z visokotehnološko panogo, statistika pa kaže, da v Sloveniji öe vedno premalo denarja dajemo za R&R? Kje vi najbolj pogreöate stimulacije s strani države? V naöem podjetju veliko ve-ino prihodkov iz prodaje namenjamo raziskavam in razvoju novih izdelkov. Pri tem nam seveda pomagajo tudi subvencije, ki smo jih uspeli pridobiti z razpisi Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Slovenskega podjetniškega sklada. S temi sredstvi, ki jih sicer ni zelo veliko, nam kot majhni ekipi nekako uspeva reševati finančne težave mladega podjetja. Vendar razvoj visokotehnoloških izdelkov zelo veliko stane. Z večjimi finančnimi spodbudami bi lahko hitreje razvijali nove in nove izdelke ter pospeševali prodajo veliko hitreje in bi zato posledično tudi lahko veliko hitreje rasli. Kot ste dejali na zaključni slovesnosti NPI, skoraj ves posel ustvarite v tujini. Kako ste sploh prodrli na tuji trg? Na tuji trg pravzaprav sploh nismo prodirali, tam smo začeli. Imeli smo srečo in pogum, da smo se že v zelo zgodnji fazi, pravzaprav öe pred ustanovitvijo podjetja, lotili razvojnega partnerstva z nemökim podjetjem, s katerim pri razvoju vezij sodelujemo še danes. Skozi partnerjevo prodajno mrežo in njegove prodajne kanale smo začeli prodajati kamere takoj, ko smo ustanovili podjetje. Povpraševanje po kamerah je hkrati terjalo in spodbudilo ustanovitev podjet-
podjetja. Šele ko smo si v tujini nabrali kar nekaj dobrih referenc, smo začeli dobivati potrditve in kasneje tudi povpraševanja tudi v Sloveniji. Zelo nehvaležno vprašanje, pa vendar: Kakšni so vaši načrti za naprej? Naši načrti za prihodnost so po eni strani zelo ambiciozni, po drugi strani pa zaradi previdnosti rahlo konzervativni. Naš poslovni model povezovanja z razvojnimi partnerji se je izkazal za zelo uspešnega in zato bomo partnersko mrežo še naprej širili. Skozi taka partnerstva, ki so razvojna in prodajna, povečujemo število prodajnih kanalov in hitreje razvijamo izdelke kot bi jih, če bi vse počeli sami. Poleg tega pa je tak način razmeroma varen za obdobja, ko je razvojnega dela manj, saj nam v takih trenutkih ni potrebno razmišljati kako najti dovolj dela za zaposlene in hkrati obratno, saj nam partnerstva zagotavljajo nemoten razvoj takrat, ko je dela veliko . Sicer smo v zadnjem letu veliko naporov vložili tudi v prepoznavnost podjetja skozi izgradnjo privlačne in prodajno učinkovite spletne strani, skozi prepoznaven nov industrijski design ohišij za kamere ter novo celostno grafično podobo, skozi članstvo v evropskem in ameriškem združenju za strojni vid ter skozi udeležbo na vseh najpomembnejših sejmih in konferencah z našega področja. Na ta način načrtujemo v partnersko mreûo vključiti čim več podjetij in s tem poslovnim modelom v naslednjih petih letih postati eno od petih vodilnih podjetij na področju hitrih pametnih kamer na svetu. Kako ločite zasebno in poslovno življenje? Kako vaši najbližji sprejemajo vaše delo? Glede na to, da je naše podjetje pravzaprav družinsko podjetje, je poslovno in zasebno življenje težko ločiti. Še
najlažje je to med vikendi, za praznike in na dopustu. Med tednom se nama delo velikokrat zavleče in brez pomoči najinih bližnjih z dvema zelo majhnima otrokoma taka poslovna pot ne bi bila mogoča, ali pa bi bila vsaj zelo, zelo težavna. Na srečo živimo v skupni hiši s starimi starši, ki nama zelo velikokrat priskočijo na pomoč z varstvom otrok in drugimi vrstami pomoči doma. Njihovo sprejemanje takega načina življenja je bilo v začetku seveda povezano s pomisleki o varni prihodnosti in s strahom pred neuspehom. A se ti pomisleki in strah z vsakim nadaljnjim uspehom zmanjšujejo, otroka pa seveda tudi rasteta. Zato je iz dneva v dan lažje. In še zadnje vprašanje: Kako se najraje sprošČate? Oba se zagotovo najraje sproščava s športom. S športom sva se zelo veliko ukvarjala, preden sva imela otroke in podjetje. Ko sva potem imela oboje praktično naenkrat, sva se vsaj začasno morala zadovoljiti z bistveno manjšo količino športa, kot sva jo lahko imela prej. A načina življenja nisva spremenila, le malo sva ga preusmerila. Zdaj se s športom ukvarjava že tudi skupaj z otrokoma, ki pri treh letih in pol in pri petih letih oba na primer že samostojno smučata. Sicer pa naju sprošča tudi raziskovanje vsega novega in radovednost ter vedoželjnost tudi prenašava na otroke. V vseh trenutkih prostega časa potujemo po bližnjih in bolj oddaljenih krajih in smo sploh ves čas v gibanju. Kadar potujeva ali pa se ukvarjava s športom. misliva na podjetje po nekakšni vzporedni tirnici, ki pa teče nekako v podzavesti, zato v tistih trenutkih lahko uživava v vseh teh povsem drugih rečeh.
Foto: Irena Herak
Primož Hvala in Jasna Špende sta najbolj zaslužna, da je število fokusov doseglo častitljivo številko 50.
O izzivih marketinga v prihodnje so razpravljali (od leve proti desni): Gregor Cuzak (Nil), Mitja Pirc (A.T. Kearney), Aleš Lisac (Lisac&Lisac) in Iztok Sila.
Zadnji fokus v tem polletju je za poletno popotnico ponudil sveže ideje in nove primere.
Obiskali so tako naši predniki v podobi Rimljanov kot futuristi, ki so razpravljali o prihodnosti marketinga.
Sodobni tržnik brez tehnologije prav gotovo ne more opravljati svojega dela, zato so ves čas na preži za novimi znanji.
Roel Annega, direktor trženja Coca-Cole za osrednjo in južno Evropo.
Zaključno slovesnost je vodila vedno očarljiva Bernarda Žarn.
Pogovor z letošnjimi in lanskimi zmagovalci izbora, ki so se strinjali, da je pravi recept za uspeh predvsem trdo delo.
Urednica Časnika Finance in vodja projekta izbora Najpodjetniška ideja Vera Avšič.
Na forumu v Postojni je sodeloval tudi prometni minister Patrick Vlačič.
O prihodnosti Notranjo-kraške regije so razpravljali predstavniki tamkajšnjih podjetij.
Zbrane je najprej nagovoril predstavnik Zavarovalnice Triglav, ki je glavni pokrovitelj Forumov.
Več kot 400 poslovnežev se bo 17. in 18. novembra 2011 zbralo v Portorožu, kjer bo potekala 13. Poslovna konferenca Portorož, ki letos poteka pod naslovom ALI GLOBALNO VLADANJE ALI NACIONALNA DRŽAVA. Kje je svet in kje smo mi? “S hiper-globalizacijo v zadnjih desetletjih je vse bolj prisotna dilema: ali postavitev globalnih regulativnih okvirov in globalnega vladanja ali povratek nacionalne države in protekcionističnega ukrepanja. Medtem ko je za vzpostavitev prvega upanje slabo, je drugo, vsaj za majhne države, kot je Slovenija, lahko usodno. Izkoristiti prednosti odprtega gospodarstvo bi moralo biti v njenem interesu. Je zatorej možna alternativa v domišljenem ukrepanju, ki temelji na diagnozi dogajanj in odpravlja 1_Layout 11 24.6.11dejavnosti? 16:52 Page 1 Eksperimentiranje in kreativnost ključne omejitve za doseganje strukturnih premikovoctaspring iz manj add v bolj produktivne
Iz letošnjega programa:
novo
DORMEO OCTASPRING 6001 60 dnevno
®
ležišËe Octaspring 6001
ALI SE SVETOVNA POLITIČNA EKONOMIJA SPET SPREMINJA? PRIHODNOST RASTI Govornik: Quentin Peel, glavni dopisnik za Nemčijo in pomočnik urednika, Financial Times; Anglija SPOPADANJE Z VPRAŠANJEM STARANJA V PODJETJIH: Achim Vanselow, Zveza nemških sindikatov, Düsseldorf; Nemčija
OGLASNI SPOROČILI
v politikah sta pri tem ključnega pomena, preglednost in verodostojnost pa pogoj za usklajeno delovanje posameznikov in družbenih skupin. Sloveniji in drugim državam na področju JVE se zatika skorajda na vseh omenjenih področjih,” pravi prof. dr. Janez Prašnikar, predsednik programskega sveta konference.
testno obdobje
Nova generacija ležišË za mladost vašega telesa in svežino vašega duha. • 3D toËkovna podpora • 162 loËenih con udoblja • Popoln anti-age uËinek
15
LETNA GARANCIJA
Spanje je lepo
OD 499,90€ CENA VELJA ZA DIMENZIJO LEŽIŠ:A 90 X 200 cm
www.octaspring.si
EVROPA, SLOVENIJA IN JUGOVZHODNA EVROPA V LETU 2012 Govorniki: Joachim Scheide, Inštitut za svetovno gospodarstvo, Kiel, in Veljko Bole, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, Ljubljana IMETI UČINKOVITO VLADO: EKSPERIMENTIRANJE Z OBLIKOVANJEM POLITIKE Ključni govornik: E. Bartelsman, Fakulteta za ekonomske znanosti, Vrije Univesiteit, Nizozemska INOVATIVNO TRŽENJE PRI AUDIJU: Peter Kleebinder, vodja trženja, Audi AG, Nemčija
MINI COUNTRYMAN. POBEG. MINI Cooper D Countryman (ALL 4): Poraba: mestna 5,3 l/100 km; izvenmestna 4,7 l/100 km; mešana 4,9 l/100 km. Izpust CO2: 129 g/km MINI Cooper S Countryman (ALL 4): Poraba: mestna 8,2 l/100 km; izvenmestna 5,8 l/100 km; mešana 6,7 l/100 km. Izpust CO2: 157 g/km.
4INFO www.pkp.si Do 22. julija izkoristite do 30 % popusta!
MINI OGLAS 118x95 COUNTRYMAN.indd 1
4/21/11 4:50 PM
Avtomobilski lepotci na ogled.
Za glasbene užitke je poskrbela Nina Romič.
Prijetno druženje v idiličnem okolju golf igrišča Diners v Smledniku.
Finance na golf igrišču Diners Cluba Ljubljana v Smledniku.
S svojim glasom je očarala Nina Pušlar.
Travnate zelenice in lep dan so privabile številne igralce golfa.