pol
Maj, za mnoge najlepši mesec v letu, je tu. Zdi se mi, kot bi življenje premaknilo v višjo prestavo pri vsem: delovnih obveznosti je več, kot bi vsi želeli iztisniti maksimum pred poletjem, a še bolj kot to se občuti izbruh dogajanja izven pisarne. Vabila za piknik kar dežujejo, v koledar komaj dohajam pisati vse dobre koncerte, na katere bi rada šla, ljudi, ki jih poznam, praznuje rojstni dan, skratka, dogaja.
»Ja, 22. maja ne morem,« je rekla ena od prijateljic, ko smo usklajevale eno od rojstnodnevnih praznovanj, ki jih je maja res veliko. »Je tekma. Finale Lige prvakov.« Bruhnile smo v smeh, a je ostala resna. »Resno mislim, sicer v finalu ni Barcelone, ampak vseeno.« Tudi bližnje svetovno prvenstvo je čedalje večkrat tema pogovora, nenazadnje tudi zato, ker nas vsak drug oglas na televiziji vabi v Južnoafriško republiko. Takih punc, ki z veseljem pogledajo nogometno tekmo, je veliko, vse več, se mi zdi. Če je nekoč veljalo, da je nogomet šport za fante, in da je ogled tekme »the« dogodek, ko se zberejo samo fantje, in si dajo duška, ko preklinjajo sodnika in so itak pametni en čez drugega, je zdaj fotografija malo drugačna. Zdaj je na zofi zasedba vsaj polovica deklet, seveda pa še vedno »pametujemo« eden čez drugega. In ja, še vedno so nam prve minute prenosa, ko se kamera sprehodi skozi obe ekipi, zelo všeč. Nogometna industrija je naredila tudi modne ikone. V tokratni številki smo torej oko malce vrgli na bližnje nogometno prvenstvo, pred vrati pa je tudi marketinški dogodek leta: 15. Slovenska marketinška konferenca. Ksenja Tratnik, urednica Akademčka
Bliža se čas, ko bo svetu, vsaj za mesec dni, zavladal nogomet. Večina, le redki bodo namreč odšli na črno celino, bomo pesti za slovensko reprezentanco stiskali doma. Nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu je zelo velik projekt, tudi z marketinškega stališča. O tem smo se pogovarjali z Urošem Staničem, vodjo sektorja marketing, PR in IT pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Na sliki: Uroš Stanič, NZS
Kakšne cilje ste si zastavili ob začetku marketinških aktivnosti? Naši marketinški ciklusi so dveletni in vezani na kvalifikacije ter potem na morebitno udeležbo na samem tekmovanju (FIFA SP ali UEFA EURO). Ciklus 2008-10 se zaključi po FIFA SP 2010, tako da so na svetovnem prvenstvu z nami vsi sponzorji, ki so reprezentanco podpirali od začetka projekta SP 2010, torej od avgusta 2008. Marketinške aktivnosti smo po uvrstitvi samo nadgradili, kar pomeni, da smo podpisali še pet večjih sponzorskih pogodb, nadgradili merchandising oz. razvili sistem licenčnega poslovanja in dali še večji poudarek na dejavnostih, ki bodo utrdile položaj blagovne znamke slovenske nogometne reprezentance na trgu. Kako ste zadovoljni z dozdajšnjim potekom aktivnosti? Marketinške aktivnosti so po uvrstitvi na SP 2010 potekale zelo pospešeno in uspešno, ob marčevski PR krizi ter nesoglasjih med vodstvom Nogometne zveze Slovenije in igralci smo doživeli manjši zastoj, zdaj pa vse resurse usmerjamo v izvajanje dogovorjenih sodelovanj, dvigovanje vzdušja pred velikim dogodkom in v priprave na sama dogajanja na prizorišču. V nogometnem svetu so sponzorji zelo odzivni, saj gre za pravo industrijo, v kateri se obrne veliko denarja. Je bil odziv v Sloveniji kljub težkim gospodarskim časom dober? Odziv sponzorjev je bil kljub gospodarskim razmeram dober, gotovo je prišlo do prelivanja sredstev iz drugih športov in področij zabave v nogomet. Velik tržni uspeh je dosegla nacionalna TV z oglaševalskimi paketi za obdobje SP.
Koliko, če sploh, ste pri izvajanju marketinških aktivnosti vezani na Svetovno nogometno zvezo? Dejstvo je, da je FIFA nosilec vseh pravic, kar se samega dogodka, torej svetovnega prvenstva, tiče. Iz naslova trženja teh pravic izhajajo nagrade, ki so si jih prislužile vse udeleženke SP, tako da potem lažje sprejmemo omejitve, ki nam jih FIFA postavlja pri trženju. Dejstvo je, da svojim partnerjem, razen športnemu opremljevalcu Nike-u, ne moremo omogočiti nobene izpostavitve na prizorišču med samim prvenstvom. Ali vas pri delu ovira dejstvo, da je prvenstvo, ko na njem sodeluje Slovenija, podobno kot v J. Koreji, geografsko daleč, kar za sabo potegne tudi visoke cene vstopnic in potovalnih aranžmajev? Geografska oddaljenost je vsekakor omejitev, saj bo stopnja vpletenosti slovenskih ljubiteljev nogometa, ki bodo povečini ostali doma, manjša, kot bi bila na samem prizorišču. Najbolj konkretno se to pozna potovalnemu partnerju, nekoliko manjša bo prodaja licenčnih izdelkov, po drugi strani pa se bo veliko dogajalo v domovini, kar je voda na mlin lokalnim ponudnikom storitev.
Kako ste v marketinške aktivnosti vpletli socialna omrežja? Najbolj intenzivno izrabljamo platformo Facebooka, pri katerem smo naleteli tudi na precej razumevanja glede zaščite pravic do naše intelektualne lastnine. Facebook uporabljamo kot bolj sproščen komunikacijski kanal in za interakcijo z uporabniki, manj kot podporo komercialnim aktivnostim. Z odzivi in rezultati smo zelo zadovoljni. Kako ste marketinške aktivnosti zastavili med samim prvenstvom? Med olimpijskimi igrami v Vancouvru je recimo Slovenska hiša požela veliko pozornosti in je bila dobro obiskana. Se obeta kaj podobnega tudi v JAR? Ne glede na pričakovan relativno skromen obisk prvenstva bomo v Johannesburgu pripravljeni na obiske našega trening centra na vseh nivojih. Slovenska hiša bo referenčna točka v JAR za slovenske in tuje medije, obiskovalce iz Slovenije, predstavnike slovenskih institucij ter mednarodne in lokalne goste. Na območju trening centra v Hyde Parku bomo izvajali tudi edine marketinške aktivnosti z našimi partnerji, kot so na primer t.i. meet & greet dogodki nagrajencev z reprezentanti.
NOGOMET V ŠTEVILKAH Danes je nogomet prava industrija, v kateri se obrne na stotine milijard letno. Več let je med nogometaši največ zaslužil angleški nogometaš David Beckham, (na sliki levo spodaj), predvsem po zaslugi milijonskih sponzorskih pogodb. Beckham (30,4 milijona dolarjev) je poleg slavne levice zaslovel tudi kot prava modna ikona, saj se vse, česar se dotakne, pozlati. A lani ga je z vrha lestvice najbolje plačanih nogometašev izrinil 22-letni argentinski zvezdnik Lionel Messi, ki je v žep pospravil 33 milijona evrov, zvezdnik Real Madrida Cristiano Ronaldo (na sliki desno spodaj) pa je na tretjem mestu s 30 milijoni dolarji.
Ronaldo je tudi nogometaš, ki se ponaša z najdražjim prestopom v zgodovini nogometa. Real Madrid je lani za njegov prestop Manchester Unitedu plačal 93 milijonov evrov. A kot kažejo številke, se je Špancem »investicija« že povrnila samo s prodajo dresov. Po zadnjih podatkih naj bi samo v španski prestolnici prodali že več kot 1,2 milijona majic z Ronaldovo devetko, še več milijonov pa je bilo prodanih po svetu. Mednarodna nogometna zveza naj bi po pisanju tujih medijev s svetovnim prvenstvom v JAR ustvarila milijardo dolarjev dobička: skupni prihodki naj bi znašali 3,3 milijarde dolarjev, organizacijski stroški pa so ocenjeni na 1,2 milijarde dolarjev.
Johnstons of Elgin je priznano škotsko podjetje, ki slovi po svojih izdelkih iz volne in kašmirja. Tekstilna industrija se je v minulih letih srečevala s številnimi izzivi. Kako so nanje odgovorili v Johnstonsu, smo se pogovarjali s Patrickom Brownom, direktorjem oskrbovalne verige, ki bo nastopil na bližnji konferenci o logistiki in oskrbovalni verigi.
Johnstons je podjetje z dolgo tradicijo v tekstilni industriji. Zadnja je v minulih letih doživela velike spremembe, številna podjetja so denimo svoje proizvodne obrate preselila proti vzhodu (Indija, Kitajska), kjer sta proizvodnja in delovna sila cenejši. Kako ste se na tovrstne poteze odzvali v vašem podjetju? Res je, da se je velik del evropske tekstilne proizvodnje preselil na Vzhod, a Johnstons še vedno izdeluje svoje izdelke na Škotskem. Ocenjujemo, da nam proizvodnja v Veliki Britaniji daje odločilno prednost pred tekmeci. Prvič, velik delež naših porabnikov prihaja iz Velike Britanije in zahodnoevropskih držav. V industriji visoke mode imajo kratki dobavni roki odločilen pomen v poslovanju. Smo veliko bližje porabniku, kot bi bili, če bi imeli tovarne na Kitajskem ñ tako z vidika povezave z oblikovalskim oddelkom kot z logističnega vidika. Drugič, prednost pred tekmeci nam prinaša tudi znamka Made in Scotland, ki je med kupci volnenih izdelkov in izdelkov iz kašmirja po vsem svetu zelo priznana in cenjena. Johnstons ima odlično uveljavljeno proizvodno-prodajno mrežo v številnih državah. Kako je organiziran vaš logistični sistem? Surovine dobavljamo iz različnih delov sveta. Kitajska, Mongolija in Afganistan so le nekatere izmed držav, s katerimi sodelujemo. Na Škotskem uporabljamo vertikalni sistem izdelave, kar pomeni, da vzamemo surovino, to je vlakno, in jo v naših dveh obratih predelamo vse do končnega izdelka. Povezali smo se tudi s ključnimi dobavitelji, predvsem v Veliki Britaniji, ki so nam pripravljeni, denimo v primerih povečanega obsega naročil in sprememb prodajnega programa, priskočiti na pomoč z dodatnimi storitvami,
denimo pri proizvodnji preje, tkanju, končni obdelavi ali šivanju. Končne izdelke potem odpremljamo iz naših distribucijskih centrov, ki so locirani blizu proizvodnih obratov. Izdelki so potem dostavljeni v distribucijske centre naših strank, njihova prodajna mesta in naša lastna prodajna mesta, od koder so potem, tudi prek spletne prodaje, prodani porabnikom po vsem svetu. Kakšne ukrepe ste sprejeli, da bi zmanjšali kompleksnost distribucije v vašem podjetju? Ena od nedavno sprejetih odločitev Johnstonsa je bila, da smo oblikovali več modelov dobavne verige. Z drugimi besedami, spremenili smo model odzivne dobavne verige, kjer je bilo ključno, da smo poskušali po najboljših močeh pravočasno izpolniti naročilo. A glede na število novih izdelkov, ki jih zahtevajo porabniki, barvne kombinacije in vse krajše dobavne roke stari model ni več ustrezal našim potrebam. Zdaj smo našo dobavno verigo razdelili na dva glavna modela: osnovnega in prilagodljivega. Povečali smo sposobnost, da se hitro odzovemo na naročilo stranke s kratkim dobavnim rokom, kar so nam omogočili ukrepi, ki smo jih sprejeli v okviru osnovnega modela. Osnovni model sestavljajo temeljni, vnaprej preneseni izdelki, za katere imamo že vnaprej sklenjene dogovore. Premeščanje variabilnega dela količine izdelkov v osnovni model, kjer nadzorujemo velikosti serij in časovni načrt, nam v resnici omogoča, da smo bolj uspešni tudi v prilagodljivem delu našega poslovanja. Pred kratkim so se številna podjetja zaradi islandskega vulkana znašla v velikih težavah. Kako ste se vi odzvali na težave, če ste jih imeli? Mislim, da smo imeli srečo, da nas nevšečnosti niso močno prizadele. Imeli smo nekaj zamud z dostavo, tako znotraj
države kot drugod. A kot že prej rečeno, lahko večino naših porabnikov dosežemo prek cestnega transporta, surovine pa k nam prihajajo predvsem po morju. Pomembna izkušnja, ki smo jo pri tem pridobili, je dogovor, da je treba vnovič oceniti tveganje poslovanja. Povečati moramo našo pripravljenost na nepričakovane dogodke. Kaj bi se denimo zgodilo, če bi razlitje nafte v Mehiškem zalivu povzročilo večtedensko zaprtje britanskih pristanišč, tudi na primer v Felixstowu? To je vprašanje, na katerega bi morali biti pripravljeni odgovoriti v tem trenutku. Zdi se, da morajo podjetja ves čas na trg pošiljati nove izdelke, da ohranjajo svoje stranke. Manjši poslovni sistemi se lažje prilagajajo spremembam, se lahko hitreje odzivajo, večji sistemi, kot je vaš, pa imajo verjetno več težav. Kako se vi spopadate s tem? V modni industriji moramo ves čas zagotavljati nove izdelke. To ne pomeni novih izdelkov le enkrat na leto, temveč
vsako novo tržno sezono, in nekateri naši porabniki oziroma stranke imajo tudi do šest tržnih sezon na leto. Za našo oblikovalsko ekipo je tako res velik izziv skrbeti za novosti. Če odnos med oblikovanjem in proizvodnjo ni dober, pa se zlahka zgodi, da pride do velikih težav in zamud. Da bi se temu izognili, smo pred kratkim sprejeli več ukrepov za ustanovitev medsektorske ekipe, ki jo sestavljajo tako oblikovalci kot logisti, njena naloga pa je uvedba ukrepov, ki bodo še izboljšali odnos med oblikovalci in proizvodnjo. Denimo, člani te ekipe se odločajo o velikosti izdelkov, barvah in načinu tkanja, pri tem pa je njihov cilj tako upoštevati želje po tehnično čim boljših načinih izdelave izdelkov, recimo skrajšanju časa, potrebnega za zagon strojev, in omejitvi števila barvanj preje, kot pustiti oblikovalcem kreativno svobodo za ustvarjanje novih izdelkov. 4INFO: Patrick Brown bo eden izmed govornikov na letošnji konferenci o logistiki in oskrbovalni verigi, ki bo 20. maja v Portorožu. Več: www.finance-akademija.si/scs
ŽITO d.d., Šmartinska cesta 154, Ljubljana
OGLASNO SPOROČILO
s m i t u č o P
. o n č e odli
Napravite nekaj zase in si privoščite skodelico blagodejnega čaja iz linije Wellness 1001 cvet.
www.1001cvet.com
Harmonija čajne mešanice z izvlečkom grozdnih pečk bo ugodno vplivala na vaše vsakodnevno razpoloženje, kamilica in sivka, ki ju vsebuje čaj , lahko blagodejno vplivata na vaše počutje, pa je lahko ob uravnoteženi prehrani in redni telesni aktivnosti postane vaš dragoceni zaveznik pri oblikovanju lepe postave.
Tisoč in en čaj za tisoč in en trenutek.
Kaj vam pade najprej na misel ob besedi Lego kocke? Verjetno se vas bo večina malce nasmehnila in prešinil vas bo spomin na brezskrbno igranje. Eden od krivcev, da so nam priljubljene kocke tako zlezle pod kože, je gotovo tudi Jake McKee, ki je dolga leta delal v Legu, potem pa ustanovil lastno podjetje.
Na sliki: Jake McKee, govornik na letošnji SMK
Za začetek malce bolj provokativno vprašanje v zvezi z vašim delom v preteklosti. Vsi imamo radi Lego. Kaj ste naredili, da ste to dosegli? Ha! Nisem prepričan, da si lahko osebno lastim zasluge za to. Tudi sam sem odrasel z Legovimi izdelki. Verjamem, da je privlačnost Lega v popolni kombinaciji kakovosti in preprostosti. Genialnost Legovih kock je v tem, da lahko z njimi naredite, karkoli želite. Je resnično kreativni medij. Letno Legovo poročilo kaže precejšnjo rast prihodkov in tudi rast števila zaposlenih v minulem desetletju. Kako ste vi s svojim delom pripomogli k tem rezultatom? To je eno tistih vprašanj, o katerih ima seveda vsakdo svoje mnenje. Po mojem mnenju je podjetju k vrnitvi z roba finančne katastrofe najbolj pomagalo to, da se je vrnilo k svojim osrednjim vrednotam. V minulih letih je namreč Lego pozabil, da se vse vrti okoli brezmejne domišljije. Namesto da bi ustvarjali izdelke, ki bi spodbujali otroke, da izražajo svojo kreativnost, so se v podjetju vse bolj osredotočali na ustvarjanje raznih modelov. Ko so se vrnili k osnovni filozofiji ustvarjanja izdelka, ki omogoča predvsem izražanje, pri čemer so vlogo igrali tudi porabniki sami, so se stvari znova postavile na pravo mesto. Vaš fokus v času dela za Lego je bil usmerjen k odraslim porabnikom, ne otrokom. Zakaj je bilo za Lego tako pomembno, da so se posvetili odraslemu porabniku? AFOL (to je kratica za Adult Fans of Lego), kot se imenujejo odrasli navdušenci nad Legovimi izdelki, je bil že desetletja ignorirana skupina. Razmišljanje je bilo bolj v smeri: če si
podjetje, ki se ukvarja z otroškimi igračami, zakaj bi se ukvarjal z odraslimi? Toda izkazalo se je, da ne le, da odrasli oboževalci zapravijo presenetljivo veliko za denarja za kocke, temveč hkrati delujejo tudi kot sistem zgodnjega opozarjanja. Ko se pojavijo težave, so prvi vir, ki nas opozarja nanje. Kot vsi uporabniki Legovih izdelkov s podjetjem delijo številne interese, v nasprotju z otroki pa lahko hitro in jasno svoje mnenje delijo tudi s podjetjem. V zdajšnjem podjetju Ant’s Eye View se osredotočate predvsem na vpetost porabnika (customer engagement). Lahko malce pojasnite ta koncept in vaš pogled nanj? Lego sem zapustil, da bi poiskal nove izzive. Podjetju sem se pridružil, ko je bila ideja o socialnih omrežjih in vključenosti družbe oziroma podjetja nekaj novega. Do časa, ko sem zapustil Lego, so se tudi druga podjetja že zavedala pomena vključenosti porabnikov, v zvezi z načinom, kako to doseči, pa so bila še na začetku. Skupaj s partnerjem Seanom O’Driscollom sva ustanovila podjetje Ant’s Eye View, da bi podjetjem po vsem svetu pomagali razumeti in v praksi uporabiti koncept vključevanja porabnikov. Naše podjetje sestavlja skupina izkušenih strokovnjakov, ki imajo skupaj več kot 50 let prakse razvijanja koncepta omrežij v številnih priznanih znamkah. Katere so ključne stopnje v razvoju uspešne strategije vpetosti porabnika, ki lahko veljajo za vsa podjetja? Vsako podjetje je drugačno, toda v večini je proces razvijanja strategije enak. Socialna orodja so bila izumljena zato, da bi povezala ljudi. Ideja, da naj podjetja (in tudi bolj splošni trgovski interesi) ne bi sodelovala na njih, je,
če se preprosto izrazim, neumna. Poslovni svet sestavljajo resnične osebe, ki razmišljajo in dihajo. Seveda imajo lahko poslovni ljudje, ki se angažirajo v spletnih omrežjih, drugačne cilje kot posamezniki, toda zaradi tega niso slabi. Pravo vprašanje torej ni, ali naj bodo prisotna v socialnih omrežjih ali ne, temveč način, na katerega naj bodo prisotna. Če poenostavim: vedite se kot resnična oseba. Raje pomislite, kako bi se počutili na lahkotni koktajl zabavi kot pa na resnem sestanku o prodaji, in delujte v skladu s tem. Živimo v svetu, ki se hitro spreminja. Porabniki niso več zvesti le eni znamki, zato se številna podjetja čedalje bolj posvečajo zvestobi. Kako biti prva izbira porabnika? Kakšen je vaš nasvet?
kar pravijo številni, ali opomnik, da si ne moremo želeti le več in več? Kot v vsaki krizi obstajajo številne lekcije, ki se jih je treba naučiti. Kar zadeva vpetost porabnika in socialnih omrežij, verjamem, da je kriza številna podjetja prisilila, da so se ustavila in znova začrtala osnovne aktivnosti. Težave je lažje zakriti, ko imaš za to veliko denarja. Toda danes je bolj kot kadarkoli pomembno, da skupaj s porabnikovo pomočjo razvijamo kakovostne izdelke. Ključno je najti prava orodja in procese za iskanje težav porabnikov in njihovo takojšnjo rešitev. To so dejavniki, ki bodo pomagali podjetju, da jo kljub težkim gospodarskim časom dobro odnese.
Nesporno se srečujemo s številnimi spremembami v odnosu med podjetjem in porabnikom. Nisem pa prepričan, da se morajo podjetja bolj posvetiti zvestobi kot prej. Zvestoba je bila namreč že od nekdaj v središču pozornosti dobrega podjetja. Težava, s katero se srečujemo danes, je, da je zvestobe lahko prej konec. Ko se porabniki med seboj pogovarjajo in neposredno delijo svoje izkušnje o nekem izdelku, pride hitro na dan, da se spopadajo z enakimi težavami. Hkrati pa je to tudi že pot do rešitve. Najboljši nasvet, ki ga lahko dam svojim strankam, je dokaj preprost: poskrbite, da bo vaš izdelek oziroma storitev res kakovostna. Vaše trženje, še posebej prek socialnih omrežij, ne more popraviti slabega izdelka ali spremeniti slabe storitve v dobro. Najprej torej popravite izdelek oziroma storitev, da se bodo imeli vaši porabniki o čem pogovarjati. Splet je postal tudi zelo pomemben kanal poslovanja. Če upoštevamo brezmejne možnosti razvijajočih se držav, kot sta Kitajska in Indija, v kakšno smer bo šel razvoj gospodarstva? Bo Zahod izkoristil znanje, ki ga ima, tudi v teh državah? Brez dvoma se v razvijajočih se državah ponujajo številne možnosti, toda še vedno je veliko stvari, ki se jih je treba naučiti. V nekaterih državah dejansko več ljudi dostopa do spleta prek mobilnih telefonov kot prek računalnikov. Številne azijske države imajo številna socialna omrežja, ki se brez težav kosajo s podobnimi stranmi na Zahodu. Družabni mediji in razni projekti v osnovi temeljijo na uporabnikovi kulturi, zato je neposreden prevod že obstoječega zahodnega znanja zelo težek. Toda gotovo obstajajo številne lekcije, ki bi se jih lahko naučili drug od drugega. Kako vidite zdajšnjo gospodarsko krizo? Kot priložnost, kar pravijo številni, ali opomnik, da si ne moremo želeti
Otroška domišljija ne pozna meja, prav pa je, da se tudi odrasli večkrat spomnimo, da smo bili otroci.
Posameznega kupca aktivno vključite v dialog z vašo blagovno znamko in z njim zgradite dolgoročen odnos, ki temelji na dvostranski komunikaciji.
»Engagement« marketing je v TOČKI enostaven in učinkovit, saj le mobilni telefon omogoča takojšnjo, dvosmerno interakcijo, zato je odzivnost uporabnikov visoka.
namenjen, saj uporabnik ob prijavi v točko navede spol, starost, kraj bivanja in izbere interesna področja. Kupcem ponudite možnost odgovora in interakcije z vašim podjetjem ali blagovno znamko in si tako zagotovite, da boste pri naslednjem nakupu prav vi kupčeva prva izbira.
TOČKA je storitev za vse uporabnike mobilne telefonije v Sloveniji, ki so starejši od 15 let. Ob prijavi podajo soglasje za prejemanje brezplačnih SMS/MMS oglasov na svoj mobilni telefon. Podajo osnovne demografske podatke: spol, starost, status in kraj bivanja in si izberejo interesna področja, ki jih zanimajo in s katerih želijo prejemati oglasna sporočila. Za vsak prejet oglas so nagrajeni z relevantno vsebino in točkami, ki jih lahko unovčijo na prodajnih mestih. TOČKA ima: Edinstveno možnost dialoga z uporabniki: Mobilni telefon je v nasprotju z vsemi ostalimi mediji, ki so namenjeni »podajanju« vsebine, namenjen izključno komunicirianju! Zato lahko oglaševalec posameznega potrošnika vpraša kaj mu je všeč, kaj si želi in pričakuje od njegovega izdelka ali blagovne znamke - vsega tega mu ni potrebno več predvidevati, saj jih lahko vpraša. Bazo uporabnikov, ki si želijo prejemati oglase z izbranih interesnih področij: V TOČKO se je prijavilo že več kot 23.000 uporabnikov, ki so podali soglasje za prejem brezplačnih MMS/ SMS oglasov na svoj mobilni telefon. Zagotovljeno 100% natančno zadeto ciljno skupino Ob prijavi uporabniki podajo osnovne demografske podatke, zato lahko oglaševalec svoj oglas za določen izdelek pošlje natančno izbrani ciljni skupini. Oglaševalec nima le posplošenih podatkov o demografiji uporabnikov, na podlagi katerih lahko le predvideva, kdo in v katerem mediju bo videl njegov oglas. Nagovori samo tisto ciljno skupino, ki ji je njegov oglas
Več na: www.tocka.si
je občutek, ki mora prevevati uporabnika našega izdelka ali storitve ves čas njegove/njene uporabe, da bomo dosegli fazo zaupanja. Zaupanje močno olajša naslednjo nakupno odločitev - vodi v ponovitev marketinškega dogodka (ki pravzaprav sploh ni bil prekinjen).
Na sliki: Iztok Sila, predsednik programskega sveta 15. SMK
Izredni časi zahtevajo izredno vodenje, pravi Rene Carayol, znani britanski moderator in povezovalec. Je eden vodilnih svetovnih poslovnih gurujev, ki se je specializiral za vodenje in kulturo podjetij. Enkratne izkušnje je pridobil s sodelovanjem v upravnih odborih največjih britanskih in ameriških organizacij, kot so Marks & Spencer, Pepsi, IPC Media in Inland Revenue. V Sloveniji ga bomo srečali 18. maja v Portorožu, kjer bo glavni govorec na že 15. Slovenski marketinški konferenci, s predavanjem z naslovom Kako postati prva izbira svojih kupcev (“Becoming The People’s Champion”). Prav zato bo letošnja slovenska marketinška konferenca povezana s tremi ključnimi koncepti marketinga (trženja): • zadovoljstvom (sodelavcev in uporabnikov/kupcev) • zaupanjem, ki ga z znamko (izdelkom oz. storitvijo), ki jo ponujamo, vzpostavimo, ko se t.i. menjalni proces že zgodi, in • zvestobo, ki jo dosežemo, če so uporabniki zadovoljni z izkušnjo, ki so je bili deležni. Samo zadovoljni sodelavci (če se čutijo vpletene v poslovne odločitve, če lahko (so)odločajo, če so informirani/motivirani, torej, če se vodstvo ukvarja z njimi) so tisti, ki bodo svoj odnos do znamke oz. podjetja prenašali tudi navzven in ga delili s (potencialnimi) uporabniki/kupci in na njih prenašali svoje zadovoljstvo. S pravo motivacijo notranjih in zunanjih deležnikov moramo krepiti trženje in celotno poslovanje podjetja tako, da ustvarja ustrezne rezultate na trgu. Popolnoma jasno je, da se marketinška interakcija med ponudnikom in kupcem ne konča z nakupom. Zadovoljstvo je občutek, ki se mora prevevati uporabnika našega izdel-
Vedno bolj in ves čas smo pod budnim očesom uporabnikov, ki z nami in s celim svetom (!) komunicirajo preko različnih platform kontaktnega ali klicnega centra, servisne službe, ki jih lahko v precejšni meri nadzorujemo in socialnih/digitalnih okolij, kjer je naš vpliv minimalen. Tu so uporabniki dejansko glavni akterji. Zato si želimo čim več zvestih uporabnikov, ki bodo tudi sami širili dober glas o naši znamki, ki se bodo z njo lahko poistovetili in postajali naši ambasadorji. To se dogaja tudi zdaj v obdobju, ki ga nekateri še vedno ocenjujejo kot recesijo, mi pa že nekaj časa ne več, ampak kot novo normalno stanje, drugačno od tistega, ki smo ga bili navajeni in ki se mu moramo prilagoditi. Če se mu že nismo, je pravi čudež, da še obstajamo! Zato je - z vidika uspešnosti marketinga potrebno soočanje tudi s problematiko merjenja učinkov marketinških aktivnosti, ker uspešnosti ne bi smeli samo prevesti v (kratkoročne) prodajne rezultate. Nujno je kontinuirano spremljati in meriti naše trženjske napore in aktivnosti, da kljub nenehni dinamiki poslovnega dogajanja vemo, kaj se dogaja z našimi izdelki in storitvami na trgu, kako trženjsko uspešni in učinkoviti smo in kaj se dogaja z dolgoročno vrednostjo blagovne znamke, ki jo upravljamo. Toda katere so tiste dejavnosti, podjetja, katere so tiste znamke, izdelki, storitve, ki bodo tudi iz krize oz. recesije zmožni (p)ostati prva izbira in nakupna odločitev kupca? In predvsem, zakaj? Na rešitve, čeprav se nam navidezno pogosto zdi, da temu ni tako, najbolj vplivamo sami. Podjetja in tako tudi marketing smo namreč ljudje zaposleni, sodelavci, partnerji, torej vsi notranji in zunanji deležniki podjetja, ki prihajamo v neposreden in posreden stik s kupci. Med notranjimi deležniki pa ne moremo mimo vodstva podjetja, ki v največji meri vpliva na uspešnost vodenje in kultura podjetja sta dejavnika, ki ločita zmagovalce od poražencev.
To so ugotovila tudi v recesiji uspešna podjetja, npr. trgovci. Začeli so se prilagajati različnim cenovnim in dohodkovnim segmentom, mnogo bolj, kot nekoč ali kot je bilo to potrebno v konjukturi. V podjetjih je vse več aktivnosti, povezanih s t.i. CRM-jem, to je managementov odnosov z odjemalci oz. porabniki, saj prav ta postaja pomemben strateški dejavnik v vzpostavljanju, zagotavljanju in ohranjanju zvestobe in zadovoljstva kupcev. Prav tako so se podjetja začela osredotočati na povezljivost procesov in merjenje njihovih učinkov. Tukaj imamo v Sloveniji še veliko rezerv tudi v notranji zvestobi, zadovoljstvu in zaupanju zaposlenih. Nekatera storitvena podjetja, pa tudi proizvajalci končnih izdelkov so v krizi potrdili, da štejejo storitve pred in po prodajne, ki dajejo osnovo za zaupanje kupcem, da se, prav zaradi dobrih odnosov s prodajalcem in kakovostjo izvedene storitve vrnejo ponovno. In ne nazadnje, zaupanje temelji na odnosih. Prav medorganizacijski trgi so pokazali, da je zaupanje ključ v ohranjanju kupcev tudi v času, ko se naročila drastično manjšajo, nove potrebe odjemalcev pa kot da izginjajo. Vse navedeno so primeri prepletanja Z3 (zadovoljstvo, zaupanje, zvestoba). Ne glede na to, na katerem trgu ali v kateri dejavnosti se nahajamo, kdo je naš ključni kupec ali odjemalec, negovanje konceptov Z3 je središčni izziv vseh ponudnikov na trgu. Še posebej zato, ker je kriza prinesla tudi krizo odnosov, odstrla nova vprašanja o vodenju in smotrih, predvsem pa pravih motivih in ciljih razvoja. Ne le v trženju, ampak v gospodarstvih in človeški družbi kot celoti. 4INFO: Iztok Sila, MBA, po izboru stroke marketinški direktor leta 2008, se polovico svojega življenja ukvarja z marketingom. Najprej 19 let kot direktor projektov ali marketinški svetovalec v različnih slovenskih in tujih agencijah, kasneje kot direktor marketinga v Telekomu Slovenije. Trenutno koordinira marketinške aktivnosti v hčerinskih podjetjih TS v JV Evropi. Je aktiven član strokovnih združenj in predsednik 15. Slovenske marketinške konference. Marketinški direktor leta bo letos ženska
Tina Kumelj Anamarija StanËiË
Tamás Géczi Aæman Miha
Bojan KneæeviË Wruss Tomislav
Letos se za naziv marketinškega direktorja leta potegujejo tri ženske: • Tina Kumelj (Ljubljanske mlekarne), • Anamarija Stančič (Žito) in • Barbara Uranjek (BMW Group Slovenija) Slovesna razglasitev zmagovalke bo konec prvega dne konference, 18. maja.
Uradni CRM partner Krovni znak podj etja Fini oglasi o.o. d.
Znaki blag ovnih znamk
pomagala prodaji doseči cilje?
Bi radi končno vedeli, katera polovica vašega trženjskega proračuna je res
Izjavo, da je “le polovica (ali celo manj) sredstev, porabljenih za trženje, dala pozitivne rezultate, vendar ne vemo, katera polovica”, pripisujejo vsaj dvema legendama poslovnega uspeha – Henryju Fordu in Johnu Wannamakerju. Izjava je desetletja že skoraj zlorabljena kot utemeljitev – tako za omejevanje trženjskega proračuna, posvečanje pozornosti in sredstev drugim oddelkom v podjetju kot tudi za še dodatne investicije v ankete in druge oblike raziskav za ugotavljanje učinkovitosti PR, promocijskih in drugih trženjskih aktivnosti. Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, jo tudi ponudniki informacijskih rešitev prav radi uporabimo. Opredelitev in ugotavljanje učinkovitosti v trženju Uspešnost trženjskih aktivnosti merimo na različne načine, odvisno tudi od zastavljenih ciljev in razdelitve vlog v poslovnih procesih v podjetju. Medtem ko prepoznavnost in ugled podjetja, produkta, blagovne znamke merimo tipično s trženjskimi raziskavami (ki so vedno poglavje zase), bi si želeli meriti predvsem učinek trženjskih aktivnosti na povečanje števila naročnikov, naročil in prihodke. Tu najdemo prve izzive, saj trženjske aktivnosti niso edini dejavnik na poti do prihodkov. Zato tipično poskušamo meriti uspešnost na posameznih mejnikih procesa, kot je sam odziv kupcev neposredno na naše aktivnosti, kjer pa mora tipično potencialni kupec že biti spodbujen k akciji: obisk na spletni strani, prijave na dogodek, poslana vprašanja, prejeti klici ipd. Če smo uporabili splet trženjskih orodij (ne samo kanalov), bomo spet težko merili, katero orodje je bilo učinkovito. Poleg tega težko opredelimo, ali je bil na primer odziv manjši od želenega zaradi orodja ali zaradi nezanimivosti ali nerelevantnosti našega sporočila oziroma ponudbe. Ko v enačbo dodamo še stroškovni vidik, v smislu stroška posamezne trženjske aktivnosti (oz. orodja), sestavimo definicijo učinkovitosti v marketingu: Spodbuditi k akciji pravo ciljno skupino z za njih relevantno ponudbo po za njih najbolj ustrezni poti, ki bo tudi za nas finančno sprejemljiva.
Krasni novi svet: novi, predvsem spletni mediji Novi mediji, med njimi najbolj izstopajo e-pošta, spletno oglaševanje in družabni mediji, so postali že stalnica v trženjskem spletu. Njihove teoretične prednosti, še prevečkrat poudarjene, so: razmeroma nizek strošek, fleksibilnost in hitra odzivnost, možnost ožje in natančnejše opredelitve ciljnih skupin, hitrejši odziv in zato enostavnejše merjenje. Drži, a le delno. Ostanimo kar pri e-pošti. Izraba e-pošte kot komunikacijskega kanala je poceni in nezahtevna le na videz: • vzdrževati moramo ne le bazo spletnih naslovov, temveč tudi vse druge podatke, ki jih bomo potrebovali za natančno segmentacijo potrebujemo torej orodje za spremljanje naslovnikov, pravilno beleženje odzivov in ustrezno reakcijo nanje ( zgodovine poslovanja z njimi ter izdelavo seznamov). • Zahteve in omejitve povezane z zakonodajo o varstvu potrošnikov ter varstvu osebnih podatkov niso zanemarljive potrebujemo orodje, ki nam omogoča hitro in zanesljivo obravnavo pristopnih in izstopnih izjav, pritožb ter ustrezno varovanje in evidentiranje dostopov do podatkov o posameznikih. Zgornji dve zahtevi bomo izpolnili z dobro CRM rešitvijo ter poslovno organizacijo, ki omogočata celovito, strukturirano podatkovno zbirko in avtomatizacijo ali vsaj tesno spremljanje ključnih postopkov ter orodje za izdelavo seznamov. Na trgu je na voljo že vrsta rešitev. V skupini SRC vam lahko ponudimo kar dve različni rešitvi (Update in Microsoft Dynamics CRM), ki ju lahko namestite v okviru lastne infrastrukture ali jih najamete (hosting). Ostajajo nam še štirje izzivi: • e-poštno sporočilo mora imeti pravo sporočilo za prave naslovnike potrebujemo orodje za enostavno in čim bolj avtomatizirano personalizacijo vsebin od pozdravnega nagovora, do tekstov, slik ipd. • Naše sporočilo mora prepričati “varnostnike” tehnologija, način in oblika pošiljanja mora zagotoviti, da naša sporočila ne pristanejo v karantenah, mapah nezaželene pošte, naši strežniki pa se znajdejo na črnih listah. • Če naj bi izkoristili dejavnik hitrega odziva in prilagajanja naših aktivnosti, moramo spremljati učinke. Tipično s CRM orodji in statistiko na “landing page” lahko vsaj
vsaj delno spremljamo odziv naslovnikov, vendar le, če jih je naše sporočilo spodbudilo k akciji. Potrebujemo orodje, ki nam pomaga ugotoviti ali so bila naša sporočila sploh prejeta? Prebrana? Zbrisana? Kateri deli našega sporočila so spodbudili zanimanje? Kateri naslovniki so sporočila prebrali in kateri deli so bili najbolj zanimivi? • Testiranje različnih sporočil in orodij na manjših vzorcih nam svetujejo že na prvih predavanjih. Pa to ni najbolj enostavno – zahteva dodaten čas in energijo, brez odgovorov na vprašanja zgoraj tudi nimamo vseh rezultatov testa za prilagoditve. Zadnji štirje izzivi so tisti, ki še vedno pestijo mnoge trženjske oddelke, saj jih samo CRM rešitev in povezan interaktiven spletni portal ne rešujejo. Rešitev oziroma spletna storitev, kot je ExactTarget, pa nam pomaga odgovoriti prav na te izzive. Omogoča namreč nadzorovano uporabo adrem neposredno iz našega CRM sistema, vključno z vsemi informacijami, potrebnimi za popolno personalizacijo sporočil. Predloge sporočil lahko oblikujemo sami, vnaprej, in vanje vgradimo napredna pravila za personalizacijo (npr. izbor tekstov in slik glede na preference naslovnika) ali pa še naprej pri oblikovanju sodelujemo s profesionalnimi oblikovalci.
Se sprašujete, kako lahko krizo kot ponudniki in potrošniki obrnete sebi v prid? Medtem ko konkurenca omejuje vložke v oglaševanje, lahko vam inovativnost, prilagodljivost in ciljano spletno oglaševanje v času recesije prinese konkurenčno prednost. Izrabite zdaj priložnost za povečevanje tržnega deleža, saj so kupci manj zvesti in cenovno bolj občutljivi; nakupujejo bolj premišljeno in iščejo najboljše ponudbe. CentrSource.si je pravi odgovor za načrtovanje spletnih marketinških aktivnosti. Ponuja vam natančno časovno načrtovanje spletnih akcij, geotargetiranje, ciljno usmerjenost akcij glede na želen odziv stranke, možnost testiranja, popolno merljivost rezultatov ter navsezadnje enostavno analizo dobičkonosnosti izvedene prodajne akcije. Predvsem pa vam zagotavlja stroškovno učinkovitost, saj za vaše promocijske akcije plačujete le, ko vaša ponudba deluje – plačujete po odzivu. Poleg tega vsem svojim zvestim oglaševalcem ponuja tudi dodatne brezplačne možnosti za oglaševanje prek elektronskih novic, v vred-
Sistem nam bo pomagal premagati tehnološke ovire in zagotovil, da sporočila pristanejo v nabiralnikih naših naslovnikov. Povratne informacije o prejemu, branju in brisanju sporočil ter zanimivosti posameznih delov pa pridobimo takoj, lahko tudi neposredno v naš CRM sistem oziroma njegove analitične preglede. To tudi pomeni, da lahko tržniki samostojno izdelajo tudi kompleksno, mailing kampanjo z več koraki, vključno s testiranjem in tako imenovanim re-marketingom (npr. pošiljanje nadaljnjega sporočila s podrobnejšimi informacijami na temo, kjer se je naslovnik dlje zadržal). Če pa vaša CRM rešitev vključuje tudi orodje za upravljanje delotokov, lahko posamezne korake tudi avtomatizirate (npr. avtomatsko pošiljanje najbolj uspešnega »testnega« sporočila celotni ciljni skupini). Z napredno, vašemu podjetju in dejavnosti prilagojeno, CRM rešitvijo boste podprli celotno ekipo v prizadevanju za tri Z-je uspeha: zadovoljstvo, zaupanje, zvestoba. Poznavanje vaših kupcev ter specifikam posamezne skupine prilagojeno komuniciranje pripomorejo k zadovoljstvu in zaupanju. SRC ekipa CRM strokovnjakov vam s pravo specializirano rešitvijo pomaga vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo premišljenemu upravljanju odnosov.
nosti 2.400 evrov, ki jih redno pošiljamo na bazo več kot 12.000 registriranih uporabnikov. CentrSource je kot prodajno orodje preizkusilo že več kot 4.100 podjetij. CentrSource je napreden nakupovalni iskalnik, ki omogoča pametno, časovno in geografsko targetirano iskanje ponudb in ponudnikov. Želi postati pravi prostor, kjer bo uporabnik našel ponudbe iz njegovega kraja, kot tudi druge lokalno neomejene ponudbe. Zaupa mu že več kot 4.100 podjetij, ki skupaj ustvarjajo spletno mesto, kjer bo uporabniku na voljo največ ponudb na enem mestu. Iskalnik ima že integriran program zvestobe, ki uporabnika za iskanje prek CentrSource.si nagrajuje s točkami zvestobe - Point$-i. Preizkusite ga tudi vi na www.centrsource.si
Pred leti je bil na Slovenski marketinški konferenci izbran za marketinški up leta. V devetih letih delovanja v mednarodnem poslovnem okolju se je povzpel do položaja direktorja globalnega poslovanja v multinacionalki DuPont Disinfectants. Rok Trošt.
Na sliki: Rok Trošt
Kako dejansko izgleda vaš delovni dan? Predstavljam si, da je predvsem dolg. Se zna kar zavleči, ja - ampak vsak dan še prehitro mine. Moja ožja ekipa je sestavljena iz štirih regionalnih poslovnih direktorjev (EMEA, Severna Amerika, Južna Amerika ter Azija in Pacifik), ki upravljajo svoje enote v regijah, hkrati pa imamo proizvodne enote v Angliji, ZDA, Indiji in na Kitajskem ter dve razvojno-raziskovalni (R&D) ekipi (Anglija, ZDA). Naše izdelke prodajamo v skoraj 100 državah. Tako moj dan tako izgleda precej azijsko obarvan v jutranjih urah, čez dan malo bolj evropski, okrog 13h pa se prebudi Amerika. Če sem v pisarni, precej dneva preživim na telefonu in na telekonferencah. Skratka, dolgčas mi ni in potrebno je kar nekaj discipline, da se človek zvečer res ‘izključi’. Ne uspe pa vedno, tako da se moji dnevi končajo tudi opolnoči. Delujete v globalnem poslovnem okolju. Kaj je bil največji šok ob vstopu vanj? Verjetno je bil največji šok spoznanje, da se ‘biznis’ dogaja v 24 časovnih pasovih - in da je konstantno budnih 18 od teh 24 con! Kar nekaj časa je potrebnega, da se človek navadi na nenehen dotok e-mailov, klicev in glasovnih sporočil ne glede na čas dneva. Vsake toliko človek doživi se kakšen šok, vezan na poslovno kulturo v posameznem okolju. Sicer pa so v veliki večini pozitivni elementi globalnega poslovnega okolja - novi ljudje, nove navade, novi pristopi k že videnemu in podobno. Kaj (če sploh) se vam zdi, da se je spremenilo v devetih letih, kolikor ste navzoči v mednarodnem poslovnem okolju?
V zadnjem desetletju se je po mojem mnenju spremenilo veliko in hkrati zelo malo. Temelji poslovanja so še vedno isti - še vedno je potrebno odkriti nezadovoljene kupčeve potrebe, še vedno je potrebno oblikovati izdelek ali storitev, ki jih zadovolji in tudi dandanes je potrebno to nekako komunicirati, dostaviti kupcu in zaračunati. Vsi temelji tržnega mixa so še vedno tu, se pa je spremenil pristop do njih. Zdi se mi, da so praktično neomejene možnosti komunikacije pogosto prevzele fokus od ostalih temeljev uspešnega trženja - tako se soočamo na trgih (B2C in B2B) z nepregledno množico neuspešnih poskusov diferenciacije znotraj vse bolj monotonih kategorij - menim, da je ta popolna zasičenost z nepomembnimi in nepotrebnimi atributi razlikovanja na trgu največja sprememba zadnjega desetletja. Največji izziv prihajajočega obdobja pa je, kako iz te godlje narediti nekaj bolj preprostega za naše potrošnike. Marketing je šel v zadnjih letih skozi temeljito reorganizacijo, predvsem zaradi hitrega tehnološkega napredka. Kako vi gledate na pojav novih tehnologij in kako jih vključujete v svoje poslovne dejavnosti? Delno sem na to vprašanje odgovoril že zgoraj. Še nikoli do sedaj ni toliko sporočil prihajalo do nas na toliko načinov, kot se to dogaja sedaj. Sicer pred seboj nimam podatkov, ampak si brez težav predstavljam, da se je število komercialnih informacij, ki smo jih podvrženi dnevno, v zadnjih nekaj letih vsaj podvojilo. Hkrati nove tehnologije omogočajo popolnoma prilagojena sporočila za ciljne skupine, ki si jih še deset let nazaj nismo mogli niti zamisliti. V B2B svetu so sicer nove tehnologije še vedno manj v uporabi kot drugje,
vendar tudi pri nas uporabljamo Google keywords za generiranje klikov, aktivne spletne strani za komunikacijo s kupci, Salesforce.com za upravljanje tržnih priložnosti in številne platforme za podporo “Outside Innovation”, kot sta npr. yet2.com in innosource.com. Svet postaja po eni strani globalna vas, po drugi pa, kot je pokazala recesija, je še vedno čutiti protekcionistične ukrepe držav. Kako vidite delovanje multinacionalk v prihodnje? Mislim, da v delovanju multinacionalk v bližnji prihodnosti ne bo večjih sprememb, ki bi jih lahko označili kot neposredni rezultat krize. Še vedno in še bolj bo ključno najti rast in s tem prihaja še intenzivnejša globalizacija. Kar nekaj držav je lansko leto res poseglo pa mehanizmih, ki jih že nekaj časa nismo videli tako neposredno uporabljanih v praksi (kvote ipd.), vendar je to danes že skoraj oddaljeni spomin ob nenadnem boom-u povpraševanju iz Azije, Latinske Amerike in drugod. Je pa res, da je večina firm v tem času zelo dobro razmislila, kaj so ključna jedra poslovanja, in po drugi strani, brez česa bi lahko preživeli, če bi bila takšna drastična akcija potrebna za preživetje. Zato bo verjetno v naslednjih 2 letih izjemno povečana aktivnost na področju prevzemov, združitev in drugih partnerstev na vseh področjih. Končni rezultat bodo bolj fokusirane strategije podjetij in se bogatejše investicijske banke (smeh). Včasih pravijo, se stvari od daleč vidi v drugačni perspektivi. Ali spremljate marketinške aktivnosti na slovenskem trgu? Kako jih ocenjujete? Poskušam ostajati v stiku s slovenskimi dogajanji, kolikor mi le čas dopušča. Navdušen sem nad napredkom nekaterih podjetij, ki so že v času mojega odhoda kazale potencial, da posežejo po globalnih trgih krepko preko CE Evrope. Akrapovič, Ultra, Studio Moderna, Pipistrel je samo nekaj primerov uspešnih strategij in izvedbe. Z veseljem bi rad še več podobnih primerov - mislim, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, nam pa vsake toliko časa zmanjka vizije in ambicij za poseg po bolj zahtevnih trgih. Leta, ko smo imeli priložnost biti pozicionirani v svetu kot nizko-cenovni ponudnik storitev in izdelkov, so mimo. Vedno se bo našel v naši okolici ali nekoliko dlje na vzhodu nekdo, ki bo precej cenejši. Zato bomo morali našo konkurenčnost najti drugje - bodisi na področju visoko tehnoloških izdelkov, vrhunskih trženjskih strategij ali, še bolje, obojega skupaj. 4INFO: www.finance-akademija.si/smk
4INFO: Rok Trošt ima 9 let poslovnih izkušenj iz vodenja na mednarodni ravni na področju upravljanja, prodaje, poslovnega razvoja in trženja v globalnem okolju. Od februarja 2006 do danes je zaposlen v DuPont de Nemours International, Ženeva, Švica. Od januarja 2009 je direktor globalnega poslovanja v DuPont Disinfectants - visoko kakovostne biotehnološke in kemične rešitve za področje biovarnosti v zdravstvu, živinoreji in aseptičnih sobah. Med njegove zadolžitve sodi popolna odgovornost za bilanco pri vodenju globalnega poslovanja vrednega 60 milijonov dolarjev, v obdobju prestrukturiranja, zadolžitev za podvojitev obsega poslovanja do leta 2011 s ponovno opredelitvijo poslovne strategije in poslovnih modelov v kombinaciji s potrebno vodstveno in analitično dejavnostjo za dosego tega cilja in številne druge. Na 15. Slovenski marketinški konferenci, ki bo 18. in 19. maja v Grand hotelu Bernardin v Portorožu, bo Rok Trošt sodeloval v “talk showu”, ki ga bo vodil eden vodilnih svetovnih gurujev marketinga, Rene Carayol.
312. Dnevi energetikov, ki so potekali 19. in 20. aprila v Portorožu, so osrednjo pozornost namenili energetiki na razvojnem prelomu. Več kot 200 udeležencev je prisluhnilo številnim zanimivim predavanjem.
4 Za glasbo na slovesni podelitvi energetskih nagrad je poskrbel Vasko Atanasovski Visions Ensemble.
3 Letošnji prejemniki energetskih nagrad so: Vojko Dodič (Lido d.o.o.), Vlasta Krmelj (Energetska agencija za Podravje), Boštjan Čokl (Eko Bohinj Park Hotel) in Drago Papler (Gorenjske elektrarne).
4 Drugi v nizu regijskih forumov, ki jih letos organizira Časnik Finance, je potekal na Koroškem. O razvojnih priložnostih, infrastrukturnih težavah in izzivih za prihodnost je govoril tudi minister za promet Patrick Vlačič. Naslednji forum bo 26. maja na Gorenjskem.
4 12.5.
Kako rešiti odprta vprašanja pri obdavčitvi in poslovanju z nepremičninami in gradbenimi posli http://www.finance-akademija.si/posli
4 18.,19.5. 15. SMK
http://www.finance-akademija.si/smk
4 20.5.
Dokazovanje transfernih cen
4 20.5.
http://www.finance-akademija.si/dokazovanjecen
Stečaji in druga prenehanja http://www.finance-akademija.si/stroski
OGLASNO SPOROČILO
akademÿÿek 118 x 95 mm
4 20.5.
Konferenca direktorjev logistike in oskrbovalne verige
http://www.finance-akademija.si/scs
4 25.5.
Nepovratna sredstva EU
http://www.finance-akademija.si/priloznosti
4 25.5.
Seminar za odvetnike in notarje
http://www.finance-akademija.si/odvetniki
4 26.5.
Kako oblikovati učinkovito kadrovsko službo
http://www.finance-akademija.si/ucinkovita