Revija Gost 08 by Dejan P.

HoReCa

REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ŠTEVILKA 4 l ZIMA 2015

GOST SVETUJE, KAKO IZBRATI NAJBOLJŠA POSLOVNA DARILA Podjetja, ki hodijo v korak s časom:

Manjši morajo biti še bolj inovativni

Saša Arsenovič:

Mož, ki MARIBORU vrača urbani utrip

Tudi Cviček Zajc je spregovoril!

www.zajc.si

Vse o CVIČKU ZAJC ZAJC UGoDNosTI

ZAJC KUlINARIKA ZAJC DoGoDKI

o KleTI ZAJC osTAlA ZAJC VINA

“Naš vrhunska vina Zajc bomo letos opremili s TalkingWine QR kodo! Prijatelji Cvička Zajc PTP lahko sedaj s svojimi mobilnimi napravami enostavno dostopate do vseh informacij o tem edinstvenem in znamenitem slovenskem vinu. Istočasno se lahko sprehodite po kleti Zajc, spoznate tudi ostala naša vina, se informirate o dogodkih, s kulinaričnimi nasveti vam olajšamo izbiro naših vin, … Ker vsebino sproti ažuriramo, so naša vina vedno aktualna.” Božidar&Marko Zajc, Vinska klet Zajc

Cviček ZAJC

Če želite, da tudi vaše vino spregovori: www.TalkingWine.mobi ali 02 3305 600.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

GOST REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Aleš Beno

ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE HORECA REVIJA

www.revijagost.si

Odgovorni urednik: Jaka Lucu

Uredniški svet revije: Bogdan Lipovšek Marko Zajc, Vinski inštitut Oblikovna urednica: Maja Volk Fotodokumentacija: Iza Petek Funduk Lektoriranje in korektura: Finance Poslovni vodja: Monika Klinar telefon: 01 30 91 480 e-pošta: monika.klinar@finance.si Oglasno trženje: telefon: 01 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance.si Tisk: Unioninvest plastika, d. d., Sarajevo Natisnili smo: 8.000 izvodov Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o. Bleiweisova 3, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515 e-pošta: gost@finance.si Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl

GOST je revija za strokovno javnost panoge HoReCa. Prejemniki revije so vodje gostiln, restavracij, barov, bifejev, hotelov, zdravilišč; vodje različnih področij v hotelih, zdraviliščih ter predstavniki iz oskrbovalne verige panoge HoReCa. Revija GOST je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Prihodnja številka izide marca 2016. Za brezplačni izvod revije GOST pišite na: narocnine@finance.si Fotografija na naslovnici: Marko Vanovšek

Zgodilo se je v letu in pol V 18 mesecih mojega urejanja Gosta je Slovenija uspešno izpeljala parlamentarne volitve, se, vsaj na videz – saj sta se količina in stopnja impulzivnega in pogosto primitivnega, daleč v preteklost obrnjenega diskurza dramatično znižali – politično umirila in se, ne navidezno, kazalci kažejo, da zares, gospodarsko obrnila navzgor. To je cel kup dobrih novic. Ampak v tem obdobju se je zgodil ali nadgradil še premik, ki je precej pomembnejši od vseh političnih novic. Izjemno veliko ljudi vseh starosti se je obrnilo vase ter začelo sedanjost in prihodnost zase in za naslednike graditi na svoji ideji, na svojem zanosu, pogosto tudi na svoji trti, na svoji zemlji. Start-upov na vseh področjih je ogromno, ne le v pospeševalnikih, verjetno še več v gostinstvu in turizmu. Tam torej, kjer so stvari pri roki, kjer je narava radodarna kot malokje na svetu. Slovenija ima v svetu, ki ga dnevno spreminjajo visoko disruptivne, vsemogočne sile, izjemen položaj. Malo je držav, ki bi imele tako srečo. Ko se namreč središče svetovne proizvodnje, trgovinske menjave in porabe nezadržno z zahoda seli na jug in vzhod ter urbanizacija spreminja družbe in nekajstoletne običaje, se lahko Slovenija temu prilagaja z miselnostjo in išče nišne, butične priložnosti. Nikjer bolj kot v ekološko pridelani hrani, neoporečni vodi in butičnem turizmu. Dramatične tehnološke premike lahko sproti prilagaja tam, kjer ji pridejo najbolj prav, v kmetijstvu na primer, pri vodenju hotelov.

Start-upov na vseh področjih je ogromno, ne le v pospeševalnikih, verjetno še več v gostinstvu in turizmu. Tam torej, kjer so stvari pri roki, kjer je narava radodarna kot malokje na svetu. Jaka Lucu, urednik

Zato ne potrebuje megalomanskih infrastrukturnih projektov in vlaganj. Ker vse že je. Trend staranja prebivalstva, ki je kitajski enopartijski sistem statistično prepričal, da družinam spet dovoli imeti dva otroka, je sprožil proces, ki se je pred dobrim desetletjem zdel nemogoč. Dodatno zaposlovanje upokojencev kot mentorjev je na primer že nekaj časa ustaljena praksa na Japonskem. Pomislite zdaj, prenašati znanje in izkušnje v Sloveniji bi moralo biti nekaj zelo preprostega, celo osebnega. To je kapital, ki je pri roki, ki je nakopičen v ljudeh. Skoraj že pretirana svetovna sopovezanost vsega in vseh Sloveniji omogoča tudi, da se veliko ceneje kot prej vključuje v svetovne trgovinske tokove, v mestih prilagaja ponudbo v restavracijah in barih ter svoje izdelke in storitve ponuja na povsem novih komunikacijskih platformah. Kolikor so visoko disruptivne sile strašljive, so tudi polne velikih, celo velikanskih poslovnih priložnosti. Mini multinacionalke so prihodnost in Slovenija je to že sama po sebi. Ta številka Gosta je moja zadnja v vlogi urednika. V resnici jo je večinoma, skoraj v celoti, uredila Petra Mezinec, ki bo projekt samostojno urejala od prve številke v letu 2016. Morda je najino sodelovanje mini slika delovanja disruptivnih sil. Leto dni sva namreč odlično sodelovala, ne da bi se enkrat videla v živo. Ja, v Sloveniji. Ni bilo potrebe. Srečala sva se pred pripravo številke, ki jo imate v roki. To je že njena številka, z mojim mentorstvom.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Saša Arsenovič, mariborski poslovnež in gostinec

Marko Vanovšek

Mož, ki mestu ob Dravi vrača urbani utrip Saša Arsenovič je mariborski gostinec, ki mu je s kulinariko uspelo v štajersko prestolnico pripeljati svetovljanski utrip urbanih središč. Uspešen poslovnež, ljubitelj dobre hrane in vinski poznavalec ideje za svoje projekte nabira na potovanjih po svetovnih in kulinaričnih prestolnicah. Po mehiški restavraciji Takos, ki je bila v devetdesetih središče družabnega življenja v mestu, je z restavracijo Rožmarin postavil temelje sodobni štajerski kuhinji. Da je kljub poplavi picerij pri nas še vedno dovolj prostora za vrhunskost, želi dokazati z La Pizzerio, kjer gostje pice režejo s krojaškimi škarjami. Njegov zadnji projekt je obnova legendarne mariborske gostilne Koper, kjer bodo v hiši iz 14. stoletja prostor dobili regionalne jedi, piva in domača žganja.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Marko Vanovšek

Vaš prvi izlet v gostinske vode je bil legendarni mariborski Takos, mehiška restavracija, ki ste jo odprli po prihodu iz Nemčije, kjer ste živeli devet let. Zakaj ste se odločili za takšen lokal? Mehiške restavracije so bile takrat nekaj novega in drugačnega. Danes to zveni smešno, a v preteklosti si lahko v Mariboru dejansko izbiral med lokali, kamor se je šlo pit, in tistimi, kamor se je šlo kaj pojest. V ozadju Takosa je bila tako želja, kako povezati kulinariko in zabavo, česar v Mariboru do takrat nismo poznali.

Kakšno je bilo v devetdesetih letih mariborsko družabno življenje v primerjavi z današnjim? Se je takrat več in bolje zabavalo? V devetdesetih smo imeli manj denarja, ampak tudi precej manj stalnih mesečnih obveznosti. Avtopark je bil slabši, vsak še ni imel dodatnega življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, posojil za stanovanja in vseh mogočih obremenitev

Krojaške škarje pa so dober primer, kako iz težave nastane odlična rešitev. Ker so bile pice prevelike za krožnike, smo se morali domisliti, kako pico najlaže razrezati. Za veliko boljši pripomoček od noža so se izkazale škarje.

družinskega proračuna, ki jih prinese višji življenjski standard. Tako je tudi ostalo več denarja za zabavo. Kar je eden od razlogov, zakaj se zdi, da smo se nekoč znali več in bolje zabavati. Kljub krizi, ki naj bi bila, a je v resnici le novo stanje, zadnje leto ali dve opažam, da ljudje,

predvsem generacija, ki se ji je uspelo otresti posojil, spet namenja več časa in denarja druženju.

Na isto generacijo, ki se je v Takosu v devetdesetih letih zabavala ob koktejlih, mehiškem pivu in tekili, ste se deset let pozneje oprli z Rožmarinom, urbanim lokalom v minimalističnem slogu z restavracijo, kavarno in vinoteko. Ste s konceptom doživeli podobno dober odziv kot pri odprtju mehiške restavracije?

Ko sem odraščal, so se moji pogledi na druženje, na kakovost življenja in na kulturo prehranjevanja spreminjali, zato sem vzporedno s tem želel razviti koncept lokala, kjer bo mogoče naročiti vina na kozarec in ob vinu kaj dobrega prigrizniti ali se celo prepustiti ponudbi degustacijskega menija. Koncept restavracije, ki smo ga takrat razvili skupaj z Violeto in Urošem Mencingerjem in za katerega sem pričakoval, da ga bodo ljudje veseli, je

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

bil draga šola. Mislim, da smo bili malce prehitri ali pa smo to naredili v obliki, ki je delovala preveč formalno. Takrat je bil v modi minimalizem, zato je prostor marsikomu deloval preveč hladno. V dobri veri, da ljudje občutijo naš trud s kulinariko in sestavljanjem obsežne vinske karte, smo ogromno časa izgubili sami s seboj, preden smo spoznali, da nas okolica vidi drugače kot mi sami. Bilo je podobno, kot da bi kupil passata, ljudje pa bi te ves čas prepričevali, da v resnici voziš bentleyja. Precej let smo si zato načrtno prizadevali za to, da je naposled le postalo jasno, da smo zgolj dober passat in da nočemo biti nedostopni.

Z obsežno vinsko karto in kulinarično ponudbo ste v Maribor pripeljali sodobno kuhinjo. Kako ste pri sestavljanju kulinarične ponudbe lovili ravnotežje med lokalnim in globalnim?

Že naša restavracija se imenuje po zelišču, ki raste vzdolž celotnega Sredozemlja, zato je sredozemska kulinarika tudi osnova kuhinje restavracije Rožmarin. Seveda pa

se radi občasno prepustimo tudi vplivom drugih kulinaričnih vetrov. Domače je vsekakor treba spoštovati, spodbujati in podpirati, ampak kot poslovneža me vedno zanima tudi razmerje med ceno in kakovostjo. Če domače stane enako ali pa malo več kot tuje primerljive kakovosti, sem seveda za domače, sicer pa izberem, kar je glede na ceno in kakovost najboljše za nas in za naše goste.

Podobno uravnoteženo ponudbo ste si zamislili tudi v vinoteki, kjer ob slovenskih vinih v posebni bordojski komori hranite steklenice najboljših bordojskih vin.

Domačim in tujim gostom seveda prodamo največ slovenskih vin, ki jih tudi namensko bolj poudarjamo. Ob tem pa imamo tudi bogato ponudbo vin iz najpomembnejših vinskih regij sveta. Tuja vina razumem kot prijateljsko ogledalo, ki nam lahko pomaga razumeti, kje smo s svojimi vini v svetovnem pogledu.

Rožmarin je tuje izdelke predstavljal domačim gostom, zgodba z

oživitvijo legendarne mariborske gostilne Koper pa je ravno nasprotna, saj bo v ospredju lokalna kulinarika. Kaj vas je gnalo, da ste se odločili za finančno in arhitekturno zelo zahtevno obnovo objekta iz 14. stoletja?

Gostom bomo ponujali domačo hrano, kuhano s srcem, a predstavljeno sodobno. Pri tem bomo uporabili tudi stare recepte moje babice, ki je bila odlična kuharica. V hiši, kjer je nekoč stala najstarejša mariborska pivovarna, bi radi oživili zgodbo o (domačem) pivu. V kletnih prostorih pa načrtujemo lekarno z domačimi žganji. Takšne projekte namreč razumem kot vlaganje v okolje, iz katerega izhajam. Srečo sem imel, da sem bil dovolj uspešen na drugih področjih in lahko sredstva vlagam v razvoj in lepšo podobo mesta. Če ne bi bilo uspeha z S.Oliverjem, vsega tega ne bi bilo. Kupnino, ki smo jo dobili pri prodaji blagovne znamke oblačil, zdaj vlagam v domače okolje. Hkrati pa verjamem, da bodo ti projekti tako uspešni in bomo delali tako dobro, da bomo lahko zaposlovali in se razvijali.

10.Mednarodni

strokovni

w. ga st .si

sEJMi OKUSOV Letošnji sejmi OKUSOV z okusom KAVE

27. - 30. januar 2016 Ljubljana, Gospodarsko razstavišče vzporedni dogodek Mednarodni strokovni sejmi Gastronomije, Pijače, Kave, Slaščičarstva, Pekarstva in Gostinsko Hotelske opreme & Sladoleda & Vina

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Glede na vrvež v restavraciji sklepam, da je vaša zadnja uresničena zamisel o piceriji tik ob restavraciji Rožmarin zelo dobro sprejeta. Čemu pripisujete tako dober odziv? Ali so k temu pripomogle tudi krojaške škarje, ki jih ponudite gostom kot pripomoček pri rezanju pice?

Za drugačno kulinarično ponudbo kot v restavraciji smo se odločili prav z namenom, da pritegnemo druge skupine gostov od tistih, ki zahajajo v Rožmarin. Ker je pico danes tako rekoč mogoče dobiti povsod, nam je bilo v izziv, da poskusimo biti najboljši. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da nam je to tudi uspelo. Krojaške škarje pa so dober primer, kako iz težave nastane odlična rešitev. Ker so bile pice prevelike za krožnike, smo se morali domisliti, kako pico najlaže razrezati. Za veliko boljši pripomoček od noža so se izkazale škarje. Tako lahko gostje sami izbirajo, kako velik bo njihov kos. Tudi doživetje je del kulinarike.

Kot gostinec in poslovnež ste s svojimi vlaganji močno vpeti v lokalno

okolje. Kje vidite glavno oviro pri turističnem razvoju mesta?

Še vedno ne znamo poudariti zgodovinske vrednosti mesta. Vedno znova odkrivamo toplo vodo in arhitektom plačujemo drage projekte, ki velikokrat ostanejo neuresničeni, namesto da bi obudili, kar je že bilo in kar so ljudje pred nami znali uspešno zgraditi in politično uskladiti. Nam pa je uspelo zgolj vse to pozabiti. Maribor je največji razvoj dosegel prav v času, ko so vanj vla-

Maribor je največji razvoj dosegel prav v času, ko so vanj vlagali ljudje s kapitalom, ki niso bili samo slovenskega rodu. Odgovornost nas, ki danes tu živimo, je, da mesto naredimo takšno, da bodo naši otroci želeli živeti v njem.

gali ljudje s kapitalom, ki niso bili samo slovenskega rodu. Odgovornost nas, ki danes tu živimo, je, da mesto naredimo takšno, da bodo naši otroci želeli živeti v njem. Seveda pa je, preden lahko začnemo tržiti zgodbe, treba marsikaj obuditi in znova oživiti.

Na čem bi po vašem mnenju morali v prihodnosti graditi turistično ponudbo Maribora?

Pomembno je predvsem, da obnovimo vse tisto, kar je Maribor nekoč že imel. Ljudje, ki so pred nami živeli v mestu ob Dravi, so znali uživati v mestnem življenju, se kopati na Lentu in Mariborskem otoku ali pa se s čolnom popeljati po ribniku v mestnem parku. Imamo enega najlepših mestnih parkov, a z njim ne živimo, razen v času Festivala Lent, ko je življenje tam celo preveč intenzivno. Imamo tudi reko, ki je ne znamo povezati z mestom, čudovite trge, ki so, žal, parkirišča, in še veliko drugih potencialov, ki nas ne bi stali veliko, ampak od nas samo zahtevajo, da jih prepoznamo in vključimo v turistično ponudbo.

Katja Ertl

Marko Vanovšek

Sladke skrivnosti praznicne peke.

Kontakt za narocila in dodatne informacije: 01 242 57 84 ali info.si@kotanyi.com.

www.kotanyi.si | www.facebook.com/kotanyi.si

Slike so simbolne.

Odkrijte pestro paleto Kotányi začimb in začimbnih mešanic za peko in pripravo toplih napitkov ter poiščite navdih za nova kulinarična ustvarjanja.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Med slovenskimi pridelovalci penin

Bliža se čas odpiranja penin V Sloveniji je približno sto pridelovalcev penin, od teh je 50 tržno zanimivih. Nekateri izmed njih si z domiselnostjo in inovativnostjo utirajo pot na tuje trge.

Vina Črnko

Vsako leto se število pridelovalcev penin v Sloveniji kljub gospodarski krizi poveča. Nekatere slovenske penine se lahko postavijo ob bok francoskim, a dosegajo precej nižjo ceno. Spoznajmo njihove zgodbe. Pridelava penin ima v Sloveniji že dolgo tradicijo. Prva se je pridelave lotila vinska klet Gornja Radgona – že leta 1852, ko so pridelali Bouvierovo penino. »Izraz penina smo osvojili leta 1977. Večina naših penin je iz tako imenovane germanske šole. Gre za sveža in prijetna vina, z včasih mogoče preveč poudarjenim sladkorjem,« pojasnjuje Mojmir Wondra z biotehniške fakultete. »Imamo pa tudi nekaj izrednih penin, ki več let zorijo na kvasovkah in jih lahko postavimo ob bok francoskim.« Mednje strokovnjak prišteva Zlato radgonsko penino, Isteničevo No. 1 in Sirkovo Bjano. To pa so tudi penine, ki dosegajo najvišja mesta na

Festivalu penin, ki že tradicionalno poteka v Portorožu konec decembra.

Štajerska je v rahli prednosti

Ponudba se vsako leto povečuje, opaža Wondra. Trenutno je pridelovalcev penin približno sto, od teh je dobrih 50 tržno zanimivih. Strokovnjaka smo povprašali, katera slovenska regija je v ospredju na področju penin. »Mislim, da je v rahli prednosti Štajerska zaradi odlične sortne sestave grozdja, ki ima ustrezno kislino in nižje sladkorne stopnje. Vendar tudi Primorski kot vinorodni deželi uspe pridelati dobre penine, če je trgatev ob pravem času pred polno zrelostjo. Tako se v vinu ohranjata kislina in nižja alkoholna stopnja,« odgovarja Wondra. Povpraševanje sledi ponudbi. Kljub gospodarski krizi povpraševanje po peninah narašča, vendar pa se slovenski pridelovalci spopadajo

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

z veliko težavo, pojasni sogovornik: »Razlike med ceno povprečnih in vrhunskih penin so premajhne. Povprečni francoski šampanjec je od dva- do trikrat dražji od naših najboljših penin.«

Penine Istenič – posledica izleta v Francijo

Od takrat je vsaka penina simbol nekega časa. »Je kronometer, ideje se porajajo sproti in so odsev nekega trenutka. So kot otroci, ki zrastejo v odrasle ljudi s svojimi značilnostmi, vrednotami in čustvi,« pravi Miha. Penini Barbara je sledila penina Miha, nato je, ko so v modo prišli roseji, svojo penino dobila tudi mama Michelle. Znamenita penina No. 1 pa je spomin na očetov položaj pri nogometu, kot vratar je namreč vedno nosil črn dres s številko 1.

Nastop na tujih trgih je izziv

Povpraševanje po peninah je glede na gospodarski položaj dobro, zato se pojavljajo vedno novi pridelovalci penin. Slovenci kljub temu ostajamo pri okusih tradicionalni in na splošno nismo pripravljeni odšteti več denarja za kakovostno penino, pojasni Miha: »Pripravljenost na druge okuse smo pred časom preizkusili na trgu in tisto, kar nas uvršča v sam svetovni vrh, ni bilo najbolje sprejeto med širšim občinstvom. Drugače pa je med pravimi ljubitelji penin, kjer se poznavanje vse bolj poglablja.« Slovenski trg je za Isteničeve premajhen, zato morajo pokukati tudi prek slovenskih meja. Njihove trge bi lahko razdelili na domači trg, kjer so vodilni v skupini, in druge, kjer so v isti skupini s pridelovalci iz »držav v razvoju«. »Drugače od domačega trga, kjer pokrivamo celo fronto, smo na tujih trgih bolj nišni igralci. Delujemo na 22 trgih in vsak je zgodba

Vina Črnko

Družina Istenič z Bizeljskega je že leta 1968 začela pridelovati penine. »Oče je kot eden boljših študentov agronomije v takratni Jugoslaviji pridobil štipendijo francoske vlade in leto dni preživel v Franciji, največ v pokrajini Champagne. Tam se je seznanil z razmišljanji in tehnologijo vin, seveda pa je tudi dodobra spoznal osnovna vina, iz katerih pridelujejo šampanjec,« pove sin Miha Istenič, ki nadaljuje družinsko tradicijo. »Ker ga je ljubezen že pred tem pripeljala na Bizeljsko, je že poznal bizeljska vina, ki so jim bila zelo podobna, in porodila se mu je ideja, da pridela penino tudi sam. Ko se je leta 1968 rodila moja sestra Barbara – to je izvedel v vinogradu v času trgatve –, se je odločil, da v čast in spomin dogodku iz vina tega letnika pridela prvo penino.«

Penina Črnkovih zori v Piranskem zalivu.

zase. Na tujih trgih prodajamo predvsem dražje izdelke in smo vse bolj prepoznavni po kakovosti in edinstvenosti,« z veseljem opaža Miha Istenič.

Penina iz morskih globin

Edinstveno zgodbo pišejo tudi v družini Črnko, kjer so letos pripravili drugo serijo penečih se vin z imenom Oceanus. Gre za suho penino, pridelano po klasični metodi, iz sorte beli pinot. Posebnost penine je, da pet let zori na dnu Piranskega zaliva, od tod tudi ime – Oceanus je bil v grški mitologiji prednik bogov in oče vode. Sekundarna fermentacija in zorenje potekata pri idealni temperaturi, približno 20 metrov pod morsko gladino. Ideja za penino iz globin izvira iz potapljaških izkušenj hčere Tamare, ki se potaplja od najstniških let. Leta 2010 so zgodaj spomladi v morje spustili nov zaboj s steklenicami vina, namenjenih za sekundarno fermentacijo.

Čast odpiranja prve steklenice nove serije je pripadla Brentu Robertu Hartleyju, veleposlaniku ZDA v Sloveniji. To ni naključje, družina Črnko v zadnjih letih velik del lastne proizvodnje, približno tretjino vina, izvozi na ameriški trg. V zadnjem času je tam posebej priljubljena znamka Jareninčan, kakovostno vino iz vinogradov na Jareninskem vrhu in Slateniku, ki je svoje ime dobilo po vasi Jarenina, kjer je posestvo Črnkovih. Črnkova vina poznajo tudi v drugih evropskih državah, saj vina izvažajo na Nizozemsko, Švedsko, v Nemčijo, Avstrijo in na Hrvaško. Penina Oceanus pa je pokukala še dlje, njen okus so spoznali tudi mnogi kupci iz Japonske, Malezije, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Kanade, Brazilije, Francije, Anglije, Italije, steklenica te unikatne penine pa bi se našla še kje drugje, pravijo pri Črnkovih.

Petra Mezinec

Revija 100 najbogatejših Slovencev!

NOVO

Lestvica najbogatejših letos znova dosega rekorde!

Preverite, kateri podjetniki iz sveta HoReCA so postali milijonarji in blestijo na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev! Preberite tudi: • Od garažnega sladoledarja do milijonarja • Čebelarska družina, ki bo slovenski med prodajala tudi na arabski, ruski in japonski trg • Od prodaje sesalcev do vrhunskega hitro rastočega turističnega podjetja • S pekarskimi izdelki znova med najbogatejše

Za isto ceno vam letos podarimo še 50 milijonarjev!

Na voljo v vaši prodajalni časopisov, večjih nakupovalnih središčih in na bencinskih servisih. Informacije in naročila: 080 15 80 in http://narocilnice.finance.si/najbogatejsi

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Petra Šubic

15 15 in vedoželjn najbolj dojemljivi ima otroke, pa ve, da se tudi sta mo od njih,« še povedo na Zvez

Foto: ČZS

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Jejmo lokalno, Primorski pršuti in njihova spodbujajmo ekološko Z akcijo 'Tradicionalni sloven vključenost v gostinsko ponudbo trk' vsi akterji spodbujajo ne

mocijo ekoloških pridelkov in kov, ampak tudi lokalno tra oskrbo. Za kakovostne obroke je pomembna čim krajša pot o do naših krožnikov. »Ob obe nju 'Dneva slovenske hrane' o ob sami izvedbi 'Tradicionaln venskega zajtrka' veliko vzg obraževalnih zavodov pos živila nabavi neposredno pri l kmetih in čebelarjih. Močno da bi bilo to sodelovanje tud

Okus jim dajejo burja, sol in začimbe Otroci so naša prihodnost

Kot povedo na Čebelarski zvezi Slovenije, so odzivi nad vsemi pričakovanji, predvsem, kar se tiče šol in vrtcev, ki z veliko prizadevnosti vključujejo te vsebine v svoje učne programe. »Otroci so naša prihodnost. Vzgajati jih je treba od majhnega in prav oni so

Značilnosti vipavskega, kraškega in istrskega pršuta

Tra do

Čade iz os

Kaj imajo skupnega Vipavska dolina, Kras in Istra? Pršut. Vsak drugačen, s svojimi značilnostmi in vsak zaščiten. Pred kratkim se je zaščiti vipavskega in kraškega pršuta pridružila še Istra z istrskim pršutom. Nas pa je tokrat zanimalo, kakšne so razlike med njimi in kako so vključeni v gostinsko ponudbo. Verjetno je najznamenitejši od vseh treh pršutov prav kraški. Od leta 2012 sodi med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da je kmetijski pridelek ali živilo z območja, katerega ime nosi. Kaj določa kraški pršut poleg dejstva, da je pridelan na območju matičnega Krasa in ga je mogoče prepoznati po značilnem logotipu? Kraški pršut je zorjen najmanj 12 mesecev, od drugih pršutov pa se razlikuje po močnejši barvi in čvrsti, a rahlo mehkejši strukturi. Zaradi kraške burje je kraški pršut nekoliko manj slan – pri soljenju pa se uporablja samo morska sol brez dodatkov.

Ročno rezan pršut

Kraševci so leta 2013 naredili še korak naprej. Na Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije so zaščitili storitveno znamko Ročno rezan pršut. Pravico do uporabe imajo gostinci in živilci, ki poznajo sestavo zorjenega pršuta, mišičnino, slanino, kožo, stegnenico

TRADICIONALNE DOMAČE MESNINE samo iz najokusnejšega domačega mesa, začinjeno z naravnimi aromami. Brez umetnih barvil, brez alergenov in brez mesnih nadomestkov (brez soje, škroba in vlaknin).

www.mesarstvo-cadez.si

Kupc izved mesn sreds drug hovim edini mača kloba zersk soljen mesa jejo š Smo ekolo ekolo ško p

Novo govej gurm

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

in golenico. Imeti morajo primerno opremo, ki vključuje stojalo, nož, vilico in krožnik, ter znanje o pripravi pršuta za ročno rezanje. Dokazati morajo spretnost v rezanju rezine v debelini od 1,5 do dva milimetra. Če je vse to izpolnjeno, morajo dobiti odobritev izvršilnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost pri Območni obrtnopodjetniški zbornici Sežana, nato pa lahko uporabljajo storitveno znamko. Čeprav Kraševci vedo, da gre poleg dobre rezine, fete, pršuta najbolje teran, je kraški pršut mogoče vključevati v različne krožnike. Prav zaradi prijateljstva terana in pršuta ni čudno, da se danes v gostinsko ponudbo vse bolj vrača teranov toč. Gre za v preteklosti priljubljeno, preprosto in predvsem nasitno jed, ko so popečene rezine pršuta zalili s teranom. Skupaj z ajdovo moko nastane odlična poslastica. Pršut se že dolgo uveljavlja v sodobni kulinariki, najdemo ga povsod, v testeninah, z njoki, v rižotah, solatah in tudi na picah. A mogoče ni odveč poudariti varčnosti, s katero so stari Kraševci dojemali pršut. Uporabili so vsak košček pršuta, celo obreznine in kost so uporabili za izboljšanje okusa jedi, kot je jota. V ponudbo domačih gostiln se predvsem v prazničnem času vrača tudi kuhan pršut.

V Vipavi pa …

Vipavski pršut je z morsko soljo soljeno in zorjeno svinjsko stegno, ki ga pridobivajo iz prašičev, pitanih za večjo težo. Meso težjih prašičev, podnebni vplivi in čas zorenja vplivajo na oblikovanje polne arome, intenzivne barve in nežno, topno teksturo pršuta. Za vipavski pršut je značilna tradicionalna standardna in prepoznavna oblika, pri izdelavi je upoštevana tradicija izdelave na tem območju, predvsem suho soljenje in stegna težjih prašičev. Vipavski pršut mora biti izdelan na območju Vipavske doline. Tehta nad 6,5 kilograma, ima manj vode in je nekoliko bolj slan kot pri sosedih Kraševcih. Podobno kot pri Kraševcih morajo biti vsi postopki v pridelavi pršuta nadzorovani, od reje do pakiranja. Na Turistični kmetiji Arkade v Črničah si brez vipavskega pršuta sploh ne morejo predstavljati ponudbe. Poleg že skoraj obveznega začetka, narezka, lahko obiskovalci znane turistične kmetije pršut okušajo kot dodatek pri različnih jedeh. »V testeninah, omakah, kot dodatek k mesu in seveda z jajci,« pove Silva Cigoj. V zadnjih letih vipavski pršut gotovo pridobiva veljavo, povpraševanje pa, vsaj na njihovi kmetiji, presega ponudbo in

Pršuti po Primorski se med seboj razlikujejo po okusu, slanosti in po načinu staranja, a eno pravilo velja za vse: najboljša rezina pršuta je narezana na roke in užita v dobri družbi.

vsi, ki jih nakup Cigojevega vipavskega pršuta zanima, ne pridejo na vrsto. Približno polovico pršutov, ki jih pridelajo na kmetiji, porabijo v kuhinji, preostalo pa prodajo.

Okus mu dajejo začimbe

Tretji zaščiten pršut, ki prihaja s slovenskega območja, je istrski pršut. Po nekajletnem sporu se je Sloveniji in Hrvaški končno uspelo zediniti in ga z evropsko zakonodajo zaščititi skupaj. Gre za šele drugi produkt v Evropski uniji, ki sta ga zaščitili dve evropski državi skupaj, prvi je bil poljsko-litovski med. V čem je istrski pršut tako poseben in se razlikuje od preostalih pršutov? Istrski pršut oziroma istarski pršut je trajni suhomesni izdelek iz svinjskega stegna brez nogice, kože in podkožnega mastnega tkiva z medeničnimi kostmi, suho obdelan z razsolom, morsko soljo in začimbami, s procesoma sušenja in zorenja, ki trajata najmanj leto dni, ter sušen

na zraku brez dimljenja. Dodajanje začimb je posebnost istrskega pršuta. Stegna pridelovalci ročno natrejo z zmesjo morske soli in začimb (poper, česen, lovor in rožmarin), kar daje pršutu poseben okus. Istrski pršut je med gosti gostilne Baladur, med mejnim prehodom Dragonja in vasjo Šmarje pri Kopru, dobro znan, opaža njen lastnik Ivan Banovac: »Gostom ponujamo predvsem narezke. Poleg pršuta pa dodamo še domačo vloženo zelenjavo, oljke in ovčji sir s tartufi. Vendar se tudi pri nas pozna gospodarska kriza, istrski pršut pa je kakovosten izdelek in temu primerna je tudi cena.« Istrski pršut postrežejo tudi v gostilni Švab v Hrastovljah. »Poleg narezkov, pršut vedno režemo na roke, lahko gostje pri nas pokusijo tudi krožnike testenin in mesa, v katere vključimo istrski pršut. Ni veliko ljudi, ki bi poznalo lastnosti našega pršuta. Istrski pršut prepoznamo po belih pikah, po okusu pa je mehak in sladek,« pojasni Kristjan Katarinčič. Pršuti po Primorski se med seboj razlikujejo po okusu, slanosti in načinu staranja, a eno pravilo velja za vse: najboljša rezina pršuta je narezana na roke in užita v dobri družbi.

Petra Mezinec

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Podjetja, ki hodijo v korak s časom

Manjši morajo biti še bolj inovativni

Doživljajski kulinarični center v Prekmurju, zelenjavni sok iz rdeče pese z medom in oljčno olje z zlatom so dosežki slovenskih podjetij, ki upoštevajo želje sodobnega porabnika po celostni doživljajski izkušnji, zdravem življenju in unikatnih izdelkih. Ob vseh težavah, ki jih ima slovenska živilska industrija, velikokrat pozabljamo na igralce, ki kljub težkim časom in visoki konkurenčnosti pišejo uspešne zgodbe. Izbrali smo nekaj podjetij, ki črpajo iz domače tradicije in izdelke v moderni preobleki ponujajo sodobnemu kupcu. Podjetja v mesnopredelovalni industriji se zdaj med drugim srečujejo s spremenjenim odnosom porabnikov do mesa. »Meso je postalo nizkocenovna hrana, temu primerna je tudi njegova kakovost. Včasih so ljudje po meso hodili v trgovinice, zdaj ga nakupujejo v veleblagovnicah,« opaža Janko Kodila, direktor Šunkarne Kodila iz Markišavcev v Prekmurju. O vodilih podjetja pa pove: »Nismo največji, zato moramo biti še toliko bolj inovativni. Porabnikom ne ponujamo le hrane, ampak celotno kulinarično doživetje.«

Janko Kodila, direktor Šunkarne Kodila: »Pri naši proizvodnji ne uporabljamo bližnjic in nobenih dodatkov. Predelava temelji na mesu, soli in začimbah, tako kot so to počeli v preteklosti.«

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Družina Kodila se že tri generacije ukvarja s predelavo mesa in mesnih izdelkov, njihovi obrati stojijo na istem mestu v Prekmurju že 25 let, podjetje pa se lahko pohvali s 35 zaposlenimi.

Brez dodatkov in bližnjic

Pri Kodili verjamejo v kakovosten izdelek, zato želijo kupcu ponuditi čim bolj edinstveno in osebno izkušnjo. »Naš slogan se glasi: 'Ko veš, kaj ješ', zato poskušamo kupcu povedati, kako nastajajo naše mesnine. Pokažemo jim zorilnice z ilovnatimi ometi in slamnato streho, kjer visijo in zorijo prekmurske šunke,« o doživljajskem kulinaričnem centru, ki so ga odprli pred tremi leti, pove Kodila. »Pri naši proizvodnji ne uporabljamo bližnjic in nobenih dodatkov. Predelava temelji na mesu, soli in začimbah, tako kot so to počeli v preteklosti. Zato iz kilograma mesnin nastane 700 gramov izdelka. V množični industriji pa iz enega kilograma mesnin pridelajo tudi dva kilograma izdelkov, pri čemer dodajajo različne dodatke, od proteinov in vlaknin pa vse do arom, barvil in sredstev za vezavo.«

Priložnosti na tujih trgih

V lastni trgovinici prodajajo različne izdelke iz vsega Prekmurja, od čajev in testenin pa vse do raznih marmelad in mlečnih izdelkov. V podjetju so, pove vodja podjetja, zavezani znamki Diši po Prekmurju. Zato ni čudno, da meso kupujejo od sedmih rejcev iz Prekmurja. »Ni dovolj, da je meso slovensko, pomembna je kakovost,« zatrdi Janko Kodila. Poleg certifikata za pridelavo znamenitih prekmurskih šunk imajo pri Kodili še tri certifikate, in sicer za kranjsko klobaso, prekmursko gibanico in bio-ekološki certifikat. Znani so po tünki, delikatesnih ocvirkih, paštetah in še kaj bi se našlo. Šunkarna Kodila si želi pokukati tudi na tuje trge, saj v Sloveniji zdaj prodajo 96 odstotkov svojih izdelkov: »Cilj v prihodnosti so tudi trgi zahodne Evrope. Priložnost vidimo predvsem v sušenih mesninah, ocvirkih in paštetah,« o izzivih za prihodnost pove Janko Kodila.

Surovine iščejo doma in v tujini

Presad iz Mirne je podjetje, ki izdeluje visokokakovostne izdelke iz sadja in zelenjave, prav letos pa praznuje 60-letnico obstoja. Podjetje je bilo ustanovljeno v Gabrovki kot obrat za predelavo sadja okoliških kmetov, kmalu pa je preraslo lokalne okvire in postalo prepoznavno. Z večanjem se je pojavilo tudi vprašanje, kako zagotoviti dovolj sadja in zelenjave za proizvodnjo. »Slovenska primarna proizvodnja ne more zagotoviti dovolj surovin za slovensko živilskopredelovalno

JasminaTatarovac Šušteršič, direktorica podjetja Presad: »Kot edini v prodaji na drobno ponujamo tudi termostabilno polnilo, primerno za peko.« industrijo. Po eni strani je primarna proizvodnja usmerjena v konzumno porabo, po drugi pa se moramo zavedati, da je Slovenija tudi zemljepisno in podnebno omejena glede možnosti pridelava sadja in zelenjave,« opaža Jasmina T. Šušteršič, direktorica podjetja. V Presadu se zato s sadjem in zelenjavo oskrbujejo tako na slovenskem kot tujem trgu.

Usmeritev v bioizdelke

Prednost dajejo kakovosti, ki jo redno preverjajo na mednarodnem sejmu agroživilstva v Gornji Radgoni. Letos so še posebno ponosni na rezultate, pove direktorica, saj so osvojili šampiona kakovosti za zelenjavni sok iz rdeče pese z dodatkom medu, veliko zlato medaljo so dobili za paradižnikov sok, višnjev nektar, nektar iz črnega ribeza in pomarančni sok, zlato medaljo pa za nektar iz jagod, jabolk in aronije, pomarančni nektar ter nektar iz breskev. Poleg izdelave sokov, nektarjev in sadnih sirupov se lahko v Presadu pohvalijo tudi z drugimi prehranskimi izdelki, kot so številni sadni namazi ter sadni pripravki za mlečno in pekarsko industrijo in industrijo pijač. »Kot edini v prodaji na drobno ponujamo tudi

termostabilno polnilo, primerno za peko,« podjetje pohvali Jasmina T. Šušteršič. Trenutni paradni konj med izdelki podjetja je gotovo že omenjeni sok iz rdeče pese z dodatkom medu. Trendi so na strani podjetja, ugotavlja direktorica: »Kupci si vse bolj želijo naravnih, zdravih in domačih izdelkov z manj dodanega sladkorja. Tudi mi sledimo tem željam in bomo v prihodnjem letu začeli proizvodnjo bioizdelkov.«

Tujina je zanimiva

Po šestih desetletjih ostaja za podjetje še kar nekaj izzivov. Največji del svojih izdelkov prodajo na slovenskem trgu, od tujih pa je najpomembnejši trg jugovzhodne Evrope, v zadnjem času čedalje več pozornosti posvečajo avstrijskemu in italijanskemu trgu. V prihodnosti tako načrtujejo vstop na nove trge. »S tem bomo povečali realizacijo in razpršili tveganja posameznega kupca. Hkrati vstopamo na trg bioizdelkov, s čimer se nam bo odprlo več novih možnosti za trženje na področjih, kjer smo zdaj omejeni,« ugotavlja direktorica podjetja. »Našim kupcem želimo ponuditi tako konvencionalne kot tudi bioizdelke. Evropske usmeritve pa kažejo, da je to področje hitro rastoče in omogoča podjetju nove možnosti za rast.«

Ekskluzivna olja in vina

Podjetje Palmieri s sedežem v Trzinu je svojo poslovno zgodbo z ekskluzivnim oljčnim oljem začelo že pred desetletjem, čeprav je

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Arhiv Palmieri

Sabina Zorman Palmieri je skupaj z možem Matjažem Zormanom ustanovila podjetje, kjer zdaj ponudbo posebnih oljčnih olj dopolnjujejo s serijo desertnih vin iz refoška.

zgodba Palmierijevih z juga Italije povezana s pridelovanjem oljčnega olja že 500 let. Sabina Zorman Palmieri je skupaj z možem Matjažem Zormanom ustanovila podjetje, kjer zdaj ponudbo posebnih oljčnih olj dopolnjujejo s serijo desertnih vin iz refoška. Usmerjajo se na tuje trge in države, kjer je veliko povpraševanja po kakovostnih in unikatnih izdelkih s poudarkom na visokem oblikovanju. Tako je tudi njihovo desertno vino Refoškov desert, ki so ga pred leti izdelali za potrebe novoletnih daril za svoje stranke. Že naslednje leto so kupci poleg oljčnih olj za novoletna darila naročali tudi desertno vino. Sčasoma so izpopolnili tri vrste desertnega vina refošk, in sicer z medom, vaniljo in belimi tartufi. Tri desertna vina so plod sodelovanja različnih institucij. »Po navdušenju in pozitivnih odzivih naših strank smo izdelke še razvijali, na dan so prihajale nove ideje. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za dizajn, vrhunskim kulinaričnim mojstrom in oblikovalko smo prišli do pravih razmerij okusov in končne podobne steklenic. Gre

za sinergijo znanosti, gospodarstva in visoke kulinarike, ki je na trg pripeljala edinstvene izdelke slovenska porekla,« pojasnjuje Barbara Bešter iz podjetja Palmieri.

Kar na Kickstarter

Od 2. novembra podjetje s ponudbo ekskluzivnih vin nastopa na spletni platformi Kickstarter. Kupci lahko naročijo njihove štiri prestižne vrste olj, in sicer oljčno olje z belimi tartufi, oljčno olje s 24-karatnim zlatom, oljčno olje s srebrom ter oljčno olje z belimi tartufi in 24-karatnim zlatom. Podporniki pa lahko izbirajo med različnimi paketi, njihova cena se giblje med 20 in 1.100 evri, odvisno od števila in količine olja. Zakaj so se odločili za nastop na Kickstarterju? »Poleg zbiranja sredstev za nadaljnjo proizvodnjo končnih izdelkov je Kickstarter tudi dober kazalnik, kakšno je zanimanje za naše izdelke v svetu,« je povedala Bešterjeva iz podjetja Palmieri. Z rezultatom so do zdaj zadovoljni, v le nekaj dneh so zbrali več kot polovico začrtanih sredstev. Največja zanimivost je oljčno olje z zlatom, opažajo v Palmieriju. Petra Mezinec

CIGARA JE KOT DOBRO VINO Konec leta je čas, ko se bolj posvečamo sebi, užitkom v hrani in pijači in druženju s prijatelji. Na vsakem koraku so kulinarične prireditve, ki so popestrene s spremljavo novega vinskega letnika, novim okusom piva ali novimi okusi viskija… Končno se tudi pri nas veliko govori o spajanju hrane in pijače, iskanju harmonije, uživanju v kakovosti in ne v količini. K vsemu temu pa se prileže tudi izbran dim v obliki dobre cigare. Dobra cigara se lahko primerja s kozarcem dobrega vina, zato je izbira cigare, katere dim se bo zlil s spremljavo v kozarcu zelo pomembna. Cigara je, mešanica izbranih listov tobaka iz različnih rastišč - leg, celo držav in različnih letnikov pridelave. V najboljših letinah naredijo cigare samo iz tobaka istega letnika in taka cigara nosi naziv vintage ali grand cru tako, kot je to slučaj pri najboljših šampanjcih, vinih in redkih viskijih. Tobak za vsako cigaro mora biti primerno predelan. Predelava, predvsem fermentacija tobaka mora slediti vrstam tobaka in načinu vzgoje tobaka na polju, kot sledi vinar predelavi grozdja v vino sorti grozdja in legi, kjer je grozdje pridelano. Dobra cigara je ravno tako odraz »terroir-ja« in kreativnosti »master blenderja«,ki s predelavo in mešanico tobaka komponira novo cigaro kot vinar dobro vino. Cigare se zelo razlikujejo med seboj po videzu, okusu in moči. Zato je zelo pomembno kakšno cigaro bomo izbrali k določeni pijači in v zadnjem času celo k hrani, da si ne bomo pokvarili užitka. Napačna kombinacija nam bo spremenila okus cigare in okus pijače in nam pokvarila užitek. Sami zase smo najboljše merilo, vendar je nekaj osnovnih meril, ki jim je vredno slediti. Najprej si najdemo dimenzijo cigare, ki nam ustreza, čeprav je to pogojeno tudi kje in kdaj kadimo. Če imamo veliko časa, bomo izbrali daljšo cigaro, sicer krajšo. Zelo pomemben je premer cigare ne glede na dolžino. Večji premer cigare nam daje več dima, kajenje je lažje, bolj sproščeno, okušamo bolje. Manjši premer cigare nam daje vedno vtis »ostrejšega«, močnejšega tobaka. Barvna niansa zunanjega lista cigare (wrapper) nam zelo veliko pove o cigari,

predvsem o okusu cigare. Razlike v barvi wrapperja so posledica vzgoje tobaka na polju, ki mu mora slediti tudi način predelave tobaka. Tobak, ki je bil na polju izpostavljen neposredni sončnim žarkom se je branil pred sončno pripeko z večjim izločanjem eteričnih olj. Tako pridelan tobak ima močnejše arome, ki jih fermentacija pri višjih temperaturah samo še poudari. Tako predelan tobak ima temnejšo barvo in okusi so močni, po zemlji, lesu, začimbah, kavi, čokoladi… K taki cigari se bo podalo aromatično, zrelo vino, alkoholizirana vina, kot so portovci, madeira, zorjeni destilati kot so konjak, malt viskiji, zorjeni rumi, črni čaji, kava brez mleka, zorjeni močni siri, temna čokolada… Kadar pa tobak vzgajajo v senci na poljih prekritih s ponjavami, ima tobak nežne prefinjene arome, ki jih ohranijo s fermentacijo pri nižjih temperaturah.

Tak tobak ohrani svetlejše barvne tone in nežnejše herbalne in cvetne arome, ki se lepo ujamejo z nežnejšimi okusi pijač, kot so zorjena bela vina, predikatna vina, mlajši konjaki, nežnejši viskiji, sadna žganja, zeleni čaji… Edini okus, ki ga ne boste mogli zadovoljivo spojiti z nobenim dimom je premočna kislina. Žal, cviček ni dobra izbira k nobeni cigari. Seveda o okusih ne bomo razpravljali. Čas je pravi, zato pogumno v odkrivanje svojih najljubših kombinacij cigare, pijače in hrane. Vaja dela mojstra. V podjetju Scandinavian Tobacco Group so ročno izdelane cigare približali vsakomur. Na njihovem sedežu na Vojkovi 50 v Ljubljani lahko pravne ali fizične osebe kupite najboljše ročno zvite cigare svetovno znanih proizvajalcev iz vseh regij.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Konjak in cigara, izdelka različnih držav, ki imata veliko skupnega

Za uživanje je potrebno znanje Konjak in cigare niso rezervirani le za starejše gospode, temveč za tiste, ki v življenju uživajo.

Shutterstock

Konjak prihaja iz Francije, cigare pa, čeprav ob njih najprej pomislite na Kubo, izdelujejo v državah Srednje Amerike. Čeprav sta konjak in cigara ustvarjena na različnih koncih sveta, se med seboj povezujeta. V Sloveniji se vedenje o njiju šele prebuja. Zato ni čudno, da imajo Slovenci o konjaku veliko napačnih predstav. »Ljudje ne vedo, da je konjak narejen iz vina in da se ne popije na dušek. Marsikdo tudi ne ve, da konjak prihaja iz Francije,« iz lastnih izkušenj pove Romana Razgor iz podjetja Ekskluzivna darila, ki v Slovenijo med drugim uvaža tudi konjake.

Njihova zgodba se je začela na predstavitvi konjaka na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. »Zatem nam je konjak hiša ponudila zastopstvo v Sloveniji. In tako smo začeli,« se spomni začetkov. Pred petimi leti je bilo v Sloveniji znanih samo nekaj blagovnih znamk konjaka. »Ljudje so večinoma razmišljali, da konjak ni dostopen vsem, vendar to ne drži. V zadnjih dveh letih povpraševanje spet narašča. Mislim, da bolj kot gospodarska kriza na uživanje konjaka vpliva nepoznavanje alkoholnih pijač. Česar ljudje ne poznajo dovolj dobro, ne uživajo,« meni Razgorjeva.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Ali ste vedeli, da ... ... je nakup cigare tudi dobra naložba? Pravilno staranim cigaram se lahko v desetih letih vrednost podvoji. ... je cigare treba hraniti pri temperaturi od 16 do 20 stopinj Celzija in na relativni vlagi od 68 do 72 odstotkov? Če jih pustimo na prostem, bodo v nekaj dneh izgubile vlago. Za njihovo shranjevanje se uporablja posebna lesena skrinjica – humidor. ... so leta 2010 ogorek Churchillove cigare prodali za 5.200 evrov? (Vira: revija Manager, STA)

... se vsako sekundo po svetu proda pet steklenic konjaka? ... Francozi 95,8 odstotka konjaka prodajo na tuje trge? ... se konjak stara v posebnih hrastovih sodih, ki so izdelani po starodavni tradicionalni metodi? ... se konjak pije iz manjših steklenih kozarcev, ki imajo obliko tulipana? ... se pod imenom konjak lahko prodajajo le alkoholne pijače, ki so izdelane po natančno določenem postopku iz vina, ki prihaja z geografsko omejenega območja? (Vir: spletna stran podjetja Ekskluzivna darila)

Shutterstock

24 24

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Shutterstock

26 26

Cena: 3.500 evrov za steklenico

Med Slovenci so po njenih podatkih najbolj priljubljeni konjaki z oznako XO (Extra Old). Gre za konjake, ki so starani vsaj šest let in pol. »Večina kupcev si želi nekaj dobrega za malo denarja. Ljudje, ki poznajo konjake, pa vedo, da so vsi dobri. Vsak ima svoj okus in se odloči za konjak, ki ga pozna,« pojasnjuje sogovornica. Nepoznavalcem zato svetuje, naj si ogledajo njihovo spletno stran, se udeležijo izobraževanj in kulinaričnih večerov, posvečenih konjakom, po potrebi pa se lahko dogovorijo celo za individualno izobraževanje. Malo za šalo, malo zares smo Romano Razgor vprašali, kateri je njen najljubši konjak. »Nič za šalo, čisto zares je to Polignac XO Extra,« odgovarja Razgorjeva. A tudi tu velja, da se o okusih ne razpravlja, zato je najbolje za posameznika, da sam ugotovi, kaj mu najbolje ustreza. Izbira je tudi v Sloveniji velika. Pri Ekskluzivnih darilih uvažajo kar 50 vrst konjaka treh konjak hiš: Polignac, Frapin in A. de Fussigny. Nekateri so stari tudi do sto let. Cene se gib-

ljejo od nekaj deset evrov do najdražjega, ki stane 3.500 evrov. Do zdaj so prodali le nekaj steklenic tega ekskluzivnega konjaka.

Tobak v listih cohiba

Zgodba o cigarah se je začela na drugi strani oceana leta 1492, ko je Krištof Kolumb odkril Novi svet. Na Kubi je španska ekspedicija prvič videla tobak, ki so ga Indijanci zavijali v skrivnostne liste, ki so jih imenovali cohiba. V Slovenijo so cigare prišle precej pozneje, zanimanje pa, tako pravijo vsaj njihovi distributerji, narašča. »Presenetljivo je, da je zanimanje za cigare čedalje večje, gospodarska kriza se na tem področju ne pozna, prodaja je v rahlem vzponu,« pravi Mojca Budinek iz podjetja Camelot, ki je edini pooblaščeni uvoznik in distributer kubanskih cigar za Slovenijo in Hrvaško, cigare pa prodajajo v trgovinah Havana Cigar Point. »Mogoče gre to dejstvo pripisati tudi temu, da ljudje vse več potujejo in se izobražujejo tudi na področju hedonizma. Jedo in pijejo manj, a bolje,« opaža Budinekova.

Cigare niso le za starejše moške

Lastniki podjetja Camelot prihajajo iz Hrvaške, za vstop na slovenski trg pa so se odločili leta 2007. V Sloveniji imajo dve trgovini, v Celju in Ljubljani, kjer tudi ostaja glavnina kupcev. Poleg kubanskih cigar znamk Grupa Habanos ponujajo še cigare iz Dominikanske republike, Nikaragve in Hondurasa. Med Slovenci še vedno vlada veliko zmot o cigarah. »Da so drage, nedostopne, samo za starejše bogate gospode, da se kadijo zaradi imidža in še bi lahko naštevali. Površni poznavalci menijo, da se cigare hranijo v hladilniku,« pojasnjuje sogovornica. Njihovi najboljši kupci niso starejši gospodje, temveč večinoma izobraženi moški srednjih let. Vsem, ki jih cigare zanimajo, pa v trgovinah Havana Cigar Point svetujejo: »Upajte si in poskusite. Na spletu je dovolj gradiva, da se o cigarah bolje poučite, pri nas pa prodajamo tudi knjige in revije o cigarah. Seveda pa se lahko o cigarah poučijo tudi v naši trgovini.«

Petra Mezinec

AgentCASH na trg Horeca prinaša niz edinstvenih funkcij, zaradi katerih je še posebej primeren za lokale in restavracije.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Skrivnosti dobrih poslovnih daril

Majhne pozornosti za dobre poslovne odnose

Shutterstock

Izbira primernega poslovnega darila je za vsako podjetje zelo pomembna. Potrudite se za izvirnost in kreativnost, a bodite pozorni na primernost darila. Prihajajoči december in čas božično-novoletnega obdarovanja nas vabita k premisleku in načrtovanju poslovnih daril. Z njimi se svojim poslovnim partnerjem zahvalimo za dobro sodelovanje v iztekajočem se letu in jim povemo, da jih spoštujemo ter se nadejamo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Medtem ko je pri osebnem obdarovanju zaželeno ali celo nujno, da darilo odseva intimnost odnosa in osebno naklonjenost, je pri poslovnih darilih potrebna nekoliko drugačna strategija. Izkazovati morajo ravno prav formalnosti, ki je zaželena v poslovnem odnosu, zato pri njih neradi eksperimentiramo. A to vseeno ne pomeni, da izvirnost ali kreativnost ni zaželena.

gospodarske dejavnosti, saj podjetja ob upadu prihodkov najprej oklestijo stroške trženja. Po našem mnenju to sicer ni najboljša strategija, saj je prav trženje tisto, ki podjetju omogoči prednost pred konkurenco,« meni Urh Dobravc iz podjetja Magma. V podjetju Saje, kjer prav tako prodajajo poslovna in promocijska darila, potrjujejo, da so podjetja sistem obdarovanj, vsaj minimalno, ohranjala vsa leta. »Je pa res, da so se med velikimi mnogi odločili za preusmeritev sredstev, namenjenih novoletnemu obdarovanju, v humanitarne namene. To pa seveda ne pomeni, da so promocijska darila na letni ravni povsem opustili,« pove Miha J. Saje.

V poslovnem svetu so se novoletna darila uveljavila že kot stalna praksa. Ne le za srednja in velika podjetja, ampak tudi za mala in celo za samostojne podjetnike. Decembrsko obdarovanje je najbolj množično, saj se ga lotijo tudi tisti, ki med letom nimajo navade poklanjati daril. Decembrskega obdarovanja ni uničila niti gospodarska kriza.

Ko govorimo o darilih, ne moremo mimo cene. Smiselno se je vprašati, kako drago naj bo poslovno darilo. Lahko se zgodi, da je predrago darilo celo bolj neugodno in neprijetno za obdarjenca kot majhna pozornost, ki pa prinaša glavno sporočilo: na poslovnega partnerja smo se spomnili in mu želimo vse dobro.

»Zadnje leto čutimo gospodarsko okrevanje. Podjetja, ki prodajamo poslovna darila, smo sicer ena prvih, ki zaznamo morebitni upad

Darilo naj bo premišljeno

»Primernega cenovnega okvira za obdarovanje po našem mnenju ni. Vsako darilo, ne glede na vrednost, pokaže, da je podjetju

mar za svoje partnerje,« pravijo v podjetju Magma, a dodajajo, da dražja darila vsekakor simbolizirajo večjo naklonjenost in posredujejo jasno sporočilo o tem, da gre za pomembnega partnerja. Tudi Saje ne govori o številkah, ampak zgolj daje napotek, naj bo darilo tako, da v očeh prejemnika ne zbudi nelagodja. To pa je seveda odvisno od velikosti, prestižnosti in pomembnosti poslovnega partnerja, ki mu darilo poklanjate. Izredno pomembna je kakovost. Hitro pokvarljivi izdelki slabe kakovosti bodo misel takoj ponesli tudi k vam. Poleg tega ni odveč nasvet, da se poskušamo izogniti nepotrebnim darilom, ki jih obdarjenec sprejme zgolj iz vljudnosti, nato pa so mu v napoto v pisarni ali pa, kar je še huje, končajo v košu za smeti. Pri darilih je treba premisliti tudi o asociacijah in konotacijah, ki jih zbujajo. Pri podjetju Saje so nas opozorili na primer, ko poslovnemu partnerju, ki je v preteklosti zamujal, podarimo uro. Takšna izbira darila pomeni veliko več, kot ste si sprva zamislili, pravi Saje: »Poslovna darila podjetja so več kot zgolj nujni del, recimo temu, poslovne higiene. So komunikacijsko sredstvo, s katerim prejemniku predamo pomembno sporočilo,

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

zato je izbira pravega poslovnega darila pomemben proces. V našem podjetju zato veliko pozornosti namenjamo svetovanju pri izbiri, tako z vidika vsebine kot tudi uporabnosti in kakovosti daril.«

Shutterstock

Novoletna darila je vljudno opremiti s kratkim voščilom, ki naj vsebuje zahvalo za sodelovanje in dobre namene v novem poslovnem letu. Naj ne gre le za izdelke v lepi vrečki. Tudi če boste obdarjencu osebno podarili darilo in mu voščili iz oči v oči, mora to še vedno vsebovati voščilo s povedjo ali dvema.

Naj ne gre le za lastno promocijo

Kakšna sploh je razlika med promocijskimi darili in novoletnimi poslovnimi darili? Nejasnosti so velike, kar je možno razbrati že iz razmišljanja Urha Dobravca: »Pri dojemanju razlike med poslovnimi in promocijskimi darili gre po našem mnenju predvsem za različno dojemanje pomena obeh besed, ki za veliko ljudi pomenita eno in isto. Sami sicer opažamo, da pod pojmom poslovna darila ljudje večkrat razumejo dražja darila, ki niso nujno potiskana. Promocijska darila pa načeloma razumejo kot potiskana in nižje vrednosti. Vsekakor si vsakdo to razlaga po svoje.« Pa vendar: je vsako poslovno darilo tudi promocijsko? Promocijskemu dejavniku se težko izognete, a za to pravzaprav sploh ni potrebe. Navsezadnje si želite, da obdarjenec ve, kdo je darilo podaril, v poslovnem svetu je to odločilnega pomena. Vsako darilo govori o nas. Smiselno je, da je nekje na darilu odtisnjen vaš logotip, a ne pretiravajte z velikostjo ali kričečimi barvami. Če darilo kar vpije po promociji, je veliko manj učinkovito. Logotip ali slogan podjetja naj bo diskreten in na nemotečem mestu. Tako bodo obdarjenci še vedno vedeli, od kod je darilo prišlo, a se ne bodo počutili, kot da vas oglašujejo.

Količinsko naročanje ali bolj osebne pozornosti?

Podjetja z veliko poslovnimi partnerji ponavadi naročajo izdelke količinsko, manjša podjetja pa imajo možnost, da pri obdarovanju pomislijo na vsakega partnerja. Tudi večja podjetja lahko najzvestejšim in pomembnim partnerjem poklonijo nekoliko bolj personalizirano darilo, ki pove, da so o njem bolj poglobljeno razmislili in da torej obdarjenca cenijo in spoštujejo. »Vsekakor so osebna darila bolj učinkovita, saj se dotaknejo obdarjenca. Podjetja večkrat izbirajo darila, ki so povezana z njihovo dejavnostjo oziroma potrebami njihovih kupcev. Podjetje, ki se ukvarja s prodajo vodnih filtrov,

Poskušamo se izogniti nepotrebnim darilom, ki jih obdarjenec sprejme zgolj iz vljudnosti, nato pa so mu v napoto v pisarni ali pa, kar je še huje, končajo v košu za smeti. bo svojim strankam podarilo promocijsko plastenko z vodo. Vsekakor pa obstaja veliko univerzalnih daril, ki so primerna za vsa področja. Podjetja večkrat izbirajo izdelke tudi glede na spol, za moške na primer izberejo izdelke v modri in črni barvi, medtem ko za ženske izberejo bolj nežne barve, kot sta rdeča in rožnata,« razloži Dobravc. Nekateri se zaradi nižjih stroškov tiska, vezenja ali gravure in večjih popustov na izdelke odločijo za večjo naklado enakih izdelkov, spet drugi se raje odločijo za večjo izbiro izdelkov v manjših nakladah. Kempinski Palace Portorož uporablja oboje: »Darila oziroma pozornosti, ki jih razdeljujemo vse leto ob raznih priložnostih, organiziranih v hotelu, naročamo v velikih nakladah. Osebna oziroma prilagojena darila delimo manjšim skupinam na zaključenih dogodkih. Kupujemo kemične svinčnike, USB-ključke, beležnice in podobno. Darila imajo tudi naš logotip.« Pri vseh kemičnih svinčnikih, skodelicah in obeskih se človek mogoče vpraša, ali ne gre le za rutinsko izmenjavanje daril brez premisleka. »Vsak izdelek je lahko izviren in nevsakdanji, če ga vključiš v zgodbo. To pomeni, da mu dodaš kakšno edinstveno, s sporočili opremljeno embalažo, posvetilo, karkoli … Pri tem igra izvirnost glavno vlogo. Tudi navaden svinčnik je v pravem kontekstu lahko nekaj,

kar ti za vedno ostane v spominu,« namiguje Saje. Skrajno neprimerno pa je, da poslovnemu partnerju dvakrat podarite enako darilo. To lahko pomeni le dvoje in nič od tega ni pozitivno: ali imate zalogo daril, ki se je želite znebiti, ali pa ste skrajno neinovativni.

Osebna nota je prava pot

Nekatera podjetja se ne odločajo za naročanje pri drugih, ampak za darila poskrbijo povsem sama. To ne velja le za manjše turistične objekte in gostilne, ampak tudi za večje igralce na trgu, med drugim tudi ljubljanski luksuzni hotel Sheraton. »Poslovna darila so pomemben odsev našega odnosa do poslovnih partnerjev, zato ni vseeno, kaj, kdaj, komu in kako obdarujemo. Pristnost, preprostost in udobje so vodila Four Points by Sheraton tudi v predprazničnem obdarovanju. Vsako leto poskušamo pripraviti za svoje partnerje izvirna darila, ki vsebujejo osebno noto in si jih naši gostje zapomnijo. Darila so pripravljena v hotelu in izražajo našo zgodbo. Ne kupujemo jih od zunaj,« so povedali v hotelu. Klasična darila so še vedno izredno priljubljena. Za širši krog poslovnih partnerjev podjetja ponavadi kupujejo kemične svinčnike, vžigalnike in obeske za ključe, za pomembnejše partnerje pa nekoliko dražja darila, kot so USB-ključki, prenosne baterije, kakovostnejši dežniki, plastenke za vodo, nahrbtniki … Tudi promocijski tekstil, kot so jakne, brezrokavniki in majice, so pogosta izbira podjetij v Sloveniji. »Vsako leto se srečamo z veliko novimi in inovativnimi darili, a se na trgu obdržijo le redka, saj inovativnost ne pomeni nujno tudi uporabnosti, ki je po naših izkušnjah pri izbiri daril glavni dejavnik poleg cene. V letošnji ponudbi imamo od malo drugačnih daril na primer selfie palico, kemični svinčnik, ki je hkrati še vodna tehtnica, ravnilo in izvijač, 32

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

centimetrov dolg svinčnik, ki se lahko poljubno zvija, saj se ne zlomi …« o izkušnjah na trgu poslovnih daril pove Urh Debevc. Miha J. Saje pa pravi takole: »V zadnjih letih se še posebej kaže dobra organiziranost podjetij, ki darila naročajo veliko prej kot včasih. Pri izbiri daril sta pomembni njihova uporabna vrednost in preprostost. Zanimive so tehnološke novosti in inovativne posebnosti, pomembno mesto pa imajo tudi tekstilni izdelki, s katerimi lahko zagotavljamo personalizirana sporočila.«

Pridih našega, lokalnega

Pri pogovoru z različnimi večjimi in manjšimi podjetji smo ugotovili, da se podjetja vse bolj nagibajo k lastni izdelavi in celo pridelavi daril, še posebej v svetu kulinarike in turizma. Tudi zato se veliko podjetij iz te panoge zateka k lokalnim ali lastnim izdelkom. Še posebej pogosto velja to za turistične kmetije, kjer goste in poslovne partnerje obdarujejo z lastnim vinom, oljem, piškoti, mesninami in podobnimi pridelki, drugih daril pa skoraj ne naročajo. »Nimamo nekega načrtnega obdarovanja, vendar pa stalnim gostom, ki nas obiščejo v decem-

bru, z veseljem podarimo kakšen izdelek, kot je steklenica kisa, kozarec marmelade, moka ali pa lesen izdelek. Vse, kar prihaja z naše domačije,« pojasnijo na domačiji Novak iz Sadinje vasi pri Dvoru. Lastni pridelki so pomemben del obdarovanja tudi pri nekaterih večjih podjetjih. Takšna darila na primer podarja znani ljubljanski hotel Slon: »Vedno poskušamo dati darila, ki predstavljajo del nas. Večinoma gre za naše znane izdelke, kot so pustni krofi, potice ali recimo linški piškoti v obliki slona. Za najpomembnejša podjetja in partnerje pa dodamo kakšno bolj luksuzno darilo, kot so kozmetični izdelki, olja, vina in podobno.« Podobno razmišljajo tudi v hotelu Cubo, kjer so poslovni partnerji obdarjeni z domačimi izdelki z osebno noto, kot so domači pralineji, domača marmelada, hišno vino in piškoti. V Termah Olimia se dobro zavedajo, da je pomembno upoštevati dejavnost, s katero se podjetje ukvarja: »V prednovoletnem času izbiramo darila, ki so značilna za našo dejavnost in

našo lokacijo. Večinoma so to darila, ki jih sami izdelamo oziroma jih izdelamo skupaj z lokalnimi partnerji. Njihova dodana vrednost je v skrbi za zdravo življenje, izdelana so iz naravnih materialov in imajo našo sporočilnost: 'Nazaj k sebi. Vedno hvaležno potovanje.' V preteklosti smo obdarovali naše poslovne partnerje s čaji olimske lekarne, čokoladnimi pralineji naše čokoladnice, piškoti, ki so jih pekli naši kuharji …« Gostinci v decembrskem času radi obdarijo tudi zveste goste. V restavraciji JB zadnja leta poslovnih daril ne kupujejo in opažajo, da jih tudi sami prejemajo veliko manj. Svoje stalne goste raje pogostijo s kozarcem penine ali sladico. Podobno je tudi Pri Žabarju, kjer poslovnih daril navadno ne kupujejo, če pa že, so ta bolj osebna in namenjena neposredno posameznemu obdarovancu. Gostom pa podarijo kako malenkost, kot je brezplačna sladica. Vodil pri obdarovanju je veliko, a obdržimo v mislih to: poslovna darila utrjujejo dobre poslovne vezi, a jih ne morejo nadomestiti, lahko jih le nadgradijo. Dobro bo treba delati vse leto. Eva Mrhar

Šampanjec Gosset Poznavalci ga obožujejo, začetniki pa ne razumejo Gosset je najstarejša šampanjska klet v Šampanji. Leta 1584 jo je ustanovil Pierre Gosset in je bila v lasti družine Gosset vse do 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1994 je prešla v last ene izmed vej družine Cointreau, ki ima v lasti tudi proizvajalca konjaka Frapin. V šampanjski kleti Gosset so vseh 400 let veliko pozornosti posvečali ohranjanju dobrega ugleda blagovne znamke ter družinskega znanja pridelave šampanjca. Šampanjci Gosset imajo vedno nizke stopnje sladkorja. Med drugim so posebni tudi zaradi tega, ker imajo več svežine od preostalih, saj pri kletarjenju ne delajo mlečnokislinskega razkisa. Poznavalci jih obožujejo, začetniki pa pogosto ne razumejo. Brut Excellence je njihov osnovni non-vintage šampanjec. Sestavljen je iz približno enakih delov chardonnaya in modrega pinota z majhnim dodatkom pinota meuniera. To je idealno darilo, ko pozvonite pri prijatelju. Gosset je sicer ena manjših šampanjskih kleti, ki pa beleži strmo rast prodaje. V zadnjih dveh desetletjih se je več kot podvojila. Leta 2010 so celotno proizvodnjo preselili v novo najsodobnejšo polnilnico v Épermayu, kar jim bo omogočilo, da bodo lahko še bolje uglasili kakovost svojih šampanjcev.

Ekskluzivna darila, d. o. o., Škofja vas 7, 3211 Škofja vas GSM: 041 335 387, tel.: (03) 492 40 40, faks: (03) 492 40 41 info@ekskluzivnadarila.si www.ekskluzivnadarila.si www.ekskluziv-konjak.si

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Gostinec si želi celovitost in pestrost ponudbe Slovensko podjetje Atlantic Trade na področju HoReCa ponuja široko izbiro več kot tisoč kakovostnih izdelkov priznanih blagovnih znamk, kot so Barcaffe, Cockta, Cedevita, Rauch, Stock, Argeta, Bar Latte, Ferrero in druge, ki jim porabniki zaupajo že vrsto let. tudi serviserjev, ki so v nekaj urah sposobni odpraviti tudi najmanjšo napako na kateremkoli koncu Slovenije. Z gostinci se promocijska ekipa Atlantic Trada dogovarja tudi za različne oblike aktivnosti pospeševanja prodaje njihovega prodajnega programa, ki posledično večajo tudi promet lokala. Take aktivnosti so denimo Rauch zajtrk, ki vsebuje kavo, rogljič in sok, ob večerih pa promocije koktejlov. Vrsto let potekajo tudi zelo uspešne nočne zabave z imenom Cockta Party, letos pa so razvili še koncept zabav Route 84, ki se je med gostinci že dodobra uveljavil. »Lani smo v hotele vpeljali tudi koncept ponudbe sokov Rauch iz šankomata in jim tako olajšali delo v njihovih najbolj obremenjenih delih dneva,« Samo Prunk pojasnjuje inovativne pristope, ki si jih za večje ugodje svojih partnerjev in njihovih strank domislijo v podjetju Atlantic Trade.

Podjetje Atlantic Trade je poleg Droga Kolinske eno od dveh podjetij hrvaškega velikana Atlantic Grupa v Sloveniji, ki posreduje izdelke široke porabe številnih priznanih blagovnih znamk od Barcaffeja, Cockte, Cedevite do Raucha in Bar Latta. Njihova naraščajoča ponudba za področje HoReCa sestavlja šest sklopov – od kave in brezalkoholnih pijač do alkoholnih pijač, mleka, namazov in prigrizkov. Največji delež ponudbe sestavlja kava Barcaffe Espresso s tremi različnimi mešanicami Prestige, Bar Zrno in Classico. Atlantic Grupa je s kavo Barcaffe Espresso eden vodilnih dobaviteljev kave na slovenskem trgu oziroma največji proizvajalec pražene kave v regiji in lahko trgu ponuja popolno izbiro kave. Slano, sladko, slastno V ponudbi brezalkoholnih pijač so tudi priznane blagovne znamke Cockta, Cedevita, Rauch, Donat Mg, Tempel in Tiha, na področju alkoholnih pijač pa je na voljo paleta pijač blagovne znamke Stock Spirits Group. Tudi izbira izdelkov med prigrizki je zelo pestra, vključuje sladke prigrizke znamke Ferrerro, slane prigrizke blagovnih znamk Soko Štark in Maretti, namaze Argeta in pripravljene sendviče Montana. Letos so začeli tržiti tudi izdelke srbske blagovne znamke Bakina tajna, ki je od decembra 2014 v lasti Atlantic Grupe. Sladki in slani namazi ter naravni sokovi blagovne znamke Bakina tajna so v najprestižnejših hotelih po vsem svetu. Osebni pristop do partnerja »Atlantic Grupa je velik sistem, kar nam ponuja stabilnost in zanesljivost ter veliko izbiro kakovostnih in prepoznavnih blagovnih znamk v skoraj vseh gostinskih segmentih. Gostincem ponujamo celostno rešitev in oskrbo. Naš poprodajni servis in promocijske aktivnosti so vrhunski, naši zaposleni si želijo s partnerji vzpostaviti kakovosten partnerski poslovni odnos. Prav zato je naša glavna in največja konkurenčna prednost naša prodajna ekipa. Gre za izjemno zavzete, šolane in predane ljudi ter vrhunsko organizacijo poslovanja, ki zagotavlja zadovoljstvo tako gostincev kot končnih porabnikov. Druga velika prednost je nabor kakovostnih izdelkov priznanih blagovnih znamk, ki jim porabniki zaupajo. Večina izdelkov je narejena v naših tovarnah, kar za-

»Naša glavna in največja konkurenčna prednost je naša prodajna ekipa. Gre za izjemno zavzete, šolane in predane ljudi ter vrhunsko organizacijo poslovanja, ki zagotavlja zadovoljstvo tako gostincev kot končnih porabnikov,« pravi Samo Prunk, direktor področja HoReCa v slovenskem podjetju Atlantic Trade.

gotavlja svežost in prilagodljivost. Ne nazadnje sta prednost tudi naša celostna podpora in ponudba poprodajnih aktivnostih v vseh segmentih prodaje,« pravi Samo Prunk, direktor področja HoReCa v podjetju Atlantic Trade. Inovativni promocijski pristopi Tako imajo za program Barcaffe Espresso postavljeno svojo široko mrežo zastopnikov in

Lansko novost Bar Latte je trg odlično sprejel »Letošnja novost v naši ponudbi je instant kava Barcaffe Black & Easy z okusom tradicionalne turške kave. Našo lansko novost Bar Latte so gostinci in njihovi gostje sprejeli z zadovoljstvom. Povpraševanje po Bar Lattu je namreč nad pričakovanim, kar kaže, da znamo prisluhniti potrebam trga,« pravi sogovornik. Bar Latte je edinstveno mleko na trgu HoReCa, obogateno z maščobami in proteini, kar omogoča čvrstejšo peno in je namenjeno pripravi kakovostnih kavnih napitkov. Rastejo prav vsako leto Podjetnost zaposlenih v podjetju Atlantic Trade se kaže tudi v naraščajočih prihodkih, saj promet HoReCa v podjetju Atlantic Trade pomeni že desetodstoten delež celotne prodaje, njihov cilj pa je postati vodilni dobavitelj na področju HoReCe. »Vemo, da je konkurenca na tem področju zelo velika, vlagamo veliko energije v širitev znanja naših zaposlenih in partnerjev, kar zelo pripomore k rasti, ki jo dosegamo vsako leto. Poslovanje pa širimo tudi z novimi principali na novih področjih. Letos bomo na področju HoReCa dosegli 13-odstotno rast,« še pravi Samo Prunk.

RUGAČ USTVARJENA D

TRAJNO MLEKO ZA GOSTINSTVO

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAÄ&#x152;E

Kako optimalno ogreti terase gostinskih lokalov pozimi?

Da je toplo tudi zunaj

Irena Herak

O moĹžnostih ogrevanja zunanjih prostorov gostinskih obratov smo se pozanimali pri distributerjih zunanjih ogreval.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

v rabi le določen del leta: »Zato se uporabniki raje odločajo za najem kot nakup, saj nimajo skrbi s hrambo in vzdrževanjem.«

Življenje v barih se je v zadnjih letih pozimi premaknilo tudi v zunanje prostore. Od uvedbe protikadilskega zakona leta 2007 je ogrevanje teras in vrtov gostinskih lokalov postalo skoraj nuja. Vsako sezono vse več gostincev izbira med možnostmi, kako najučinkovitejše ogreti svoje terase. Najpogosteje izbirajo med plinskimi ogrevali in infrardečimi sevali.

Poceni in vzdržljiva

Druga možnost so infrardeča sevala. »Drugače od plinskih grelnikov ne grejejo zraka, temveč se toplota sprosti, ko pride v bližino snovi, ki je gostejša od zraka. Prednost teh seval je tudi, da delujejo na elektriko, zato so precej ugodnejša od plinskih,« pojasni Boštjan Vesel iz podjetja AG VEBO, ki se ukvarja s prodajo in distribucijo tovrstnih ogreval.

Na slovenskem trgu lahko gostinci izbirajo med dvema vrstama grelnikov za vrtove in terase. O prednostih in pomanjkljivostih ene in druge vrste smo se pozanimali pri distributerjih zunanjih ogreval ali grelnikov.

Obstajata dve vrsti ogreval z infrardečimi sevali, na eni strani so stenska ali stropna ogrevala, na drugi pa mize z vgrajenimi sevali. Cena ogreval je odvisna od jakosti sevala. Srednjevalovno sijalo stane od 200 evrov (DDV ni vključen), kratkovalovno pa je dobrih sto evrov dražje. Za grelno mizo pa morajo gostinci odšteti 370 evrov in več.

Plinska ogrevala v najem

Vesel, ki uvaža ogrevala podjetja Veito, pravi, da srednjevalovna sijala odlikuje dolga življenjska doba – v treh letih niso zamenjali niti enega srednjevalovnega sijala. Zanimivo pa je, da so dražja sevala tudi bolj občutljiva.

S prometom ni težav Butan plin

Prva skupina ogreval so plinski grelniki. O njih smo se pozanimali v podjetju Butan plin, ki ogreval ne prodaja, ampak daje v najem. »Najbolj znana plinska ogrevala so najbrž grelne gobice, ki jih vidimo na številnih terasah, pred lokali, na sejmih in drugih prireditvah na prostem,« eno bolj prepoznavnih ogreval opiše Nina Rihar iz podjetja Butan plin. Druga vrsta je falo grelnik, ki je piramidaste oblike. Njegova prednost je, tako pravijo v podjetju, elegantna oblika, ki poudari ambient. Stopnja ogrevanja se lahko prilagaja ročno, lahko pa tudi z daljinskim upravljalnikom. Tretja vrsta so grelniki ovalne oblike. »Za določene vrste prireditev pa so morda še najprimernejše bakle,« meni Riharjeva.

Strošek: evro na uro

Prednost plinskih ogreval je, da jih lahko gostinci najamejo in jim ni treba skrbeti za stroške naložbe, je pojasnila sogovornica: »Gre za premični vir energije, ki ga lahko preprosto prestavijo tja, kjer imajo večje potrebe po toploti. Radij ogrevanja s takimi ogrevali se giblje okoli dveh metrov.« Poraba in stroški ogrevanja so odvisni od nastavitev v ogrevalu, kar pa je odvisno od zunanjih temperatur. V podjetju ocenjujejo, da so stroški ogrevanja okrog evro na uro. Nina Rihar svetuje, da se pred nakupom pozanimate o pogojih: če boste ogrevalo potrebovali kratkoročno, je najem bolj gospodarna izbira. Poleg tega so ogrevala

Najbolj prepoznavni plinski grelniki so grelne gobice.

Pri postavljanju ogreval na teraso ali vrt Boštjan Vesel svetuje: »Grelnik je pomembno postaviti na pravo višino. Idealna je 1,8 metra. Dobro je tudi, da imajo grelniki možnost nastavljanja stopenj. Ko je topleje, lahko gostinec tako privarčuje z električno energijo.« Poleg tega lahko gostinci k toplejšemu ozračju pripomorejo z gradnjo ograd, a je pomembno upoštevati zakonske omejitve, poudarja Vesel. Skoraj desetletje po uvedbi protikadilskega zakona, ki je trgu z ogrevali dal nov zagon, se prodaja ni ustavila, pravijo v podjetju AG VEBO. »Dober gospodar ve, da je treba v času krize vlagati še več. Če ni domačih gostov, pridejo pa tuji. Zunanji grelniki so postali skoraj nuja. Ljudem in njihovim željam je treba slediti,« je še povedal direktor podjetja.

Petra Mezinec

RINNAI – KO USTREZNO TOPLE VODE NIKOLI NE ZMANJKA Si tudi vi želite, da vam tople vode nikoli ne bi zmanjkalo? V večjih kompleksih, kot so hoteli, gostilne, športna središča in podobno se pogosto zgodi, da se sanitarna voda zaradi nenadnih večjih potreb ne uspe dovolj hitro segrevati oziroma ni ustrezne temperature. Sodobna tehnologija ter rešitev se skriva v pretočnih plinskih grelcih Rinnai, ki jih v svojo ponudbo vključuje tudi družba Butan plin. V turizmu, gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih se pogosto dogaja, da so velike nenadne potrebe po topli sanitarni vodi in v teh primerih imajo klasični bojlerji pogosto težave, saj ne uspejo dovolj hitro ogreti želene količine vode. Ker tovrstni bojlerji vodo segrevajo na zalogo, pa se veliko energije porablja po nepotrebnem, da ohranjajo določeno temperaturo. Vrhunska japonska tehnologija Rinnai plinskih pretočnih grelcev ponuja rešitev nastalim težavam.

TOPLE SANITARNE VODE VEDNO DOVOLJ Bistvena prednost Rinnai tehnologije je, da se voda segreva ob porabi – ko odpremo pipo. Gre za izjemno učinkovit sistem, ki porabi do 25 odstotkov manj energije kot sistemi za shranjevanje tople

vode, za delovanje pa se porabi minimalna količina plina. V primerih, ko imamo opravka z zalogo tople vode je težava tudi v tem, da ne moremo natančno uravnavati njene temperature, za ohranjanje določene temperature pa se izgublja ogromno energije. Rinnai plinski pretočni grelci imajo to prednost, da omogočajo izjemno natančno določanje temperature vode, z maksimalnim odstopanjem za eno stopinjo Celzija, vodo pa segrevajo ob porabi. Prav tako so odličen dopolnilni partner alternativnim virom, kot so toplotne črpalke, solarni sistemi ali biomasni kotli.

IZJEMNI REZULTATI V PRAKSI Pri zagotavljanju ustreznih standardov za nemoteno poslovanje se je Rinnai tehnologija že izkazala kot najboljša rešitev v Pralnici Calcit Ljubljana Moste, Gostišču Grof na Vranskem, Pivovarni Mali Grad v Kamniku, Grand Hotelih Bernardin, Športnem centru Taubi in še kje. Izjemno funkcionalen, varen ter kontroliran sistem je zagotovo pravi odgovor za potrebe uporabnikov, ki želijo kakovost ter optimalno delovanje. Preverite možnosti in ponudbo za vaš konkreten primer pri strokovnjakih družbe Butan plin oziroma na http://www.butanplin.si/ogrevanje/plinski-pretocni-grelci-rinnai

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Zimska ponudba toplih napitkov

Od kuhanega vina do punča Gostinci morajo biti pozorni na sezonske smernice. Vse bolj priljubljena zimska pijača postaja punč.

Si predstavljate zimo v Ljubljani brez kuhanega vina? Kdaj ste zadnjič poleti naročili čaj? Slovenski gostinci se vse bolj zavedajo, da je gosta treba razvajati v vsakem letnem času nekoliko drugače. Mi smo se pozanimali, kako se slovenske kavarne in lokali pripravljajo na zimskemu času prilagojeno ponudbo. Edina stalnica pri povpraševanju gostov skozi vse leto je kava, preostalo pa je zelo odvisno od letnega časa, pravi Boštjan Pernat iz znane mariborske kavarne Astoria: »Pozimi se poveča povpraševanje po kakavu, vroči čokoladi, čaju in podobnih pijačah. V naši kavarni jim dodajamo različne okuse. Pozimi gostje bolj povprašujejo tudi po kuhanem vinu, ki mu mi dodajamo cimet ali pa preliv iz višenj.« V kavarni ponudbo podobno prilagajajo tudi drugim letnim časom, spomladi ponudijo več sokov, poleti pa v ponudbo vključijo bolj osvežilne pijače.

Andrej Leskovar iz kavarne Nebotičnik pravi, da kakovosten izdelek ni dovolj, vrhunska mora biti tudi postrežba: »Gostje so danes vse bolj zahtevni, ne marajo vsiljivosti in slabe postrežbe. Kakovosten izdelek mora biti tudi brezhibno postrežen.«

»Stranke so vse bolj podkovane in pričakujejo najboljšo postrežbo. Vedno znova je treba slediti novim usmeritvam, sploh če želiš delati dolgoročno,« pove Pernat. Ena takih zimskih smernic je punč, ki je v Avstriji že dobro razširjen, v Sloveniji pa je del ponudbe več kavarn in restavracij zadnja leta.

Okusna in barvna izbira

V ljubljanski kavarni Nebotičnik se na zimsko ponudbo pripravljajo že kar nekaj časa, pri čemer upoštevajo smernice. »Za naše goste bomo pripravili paleto brezalkoholnih in alkoholnih kavnih koktejlov, koktejlov iz vroče čokolade in koktejlov iz čajev,« je povedal Andrej Leskovar iz kavarne Nebotičnik, kjer obljubljajo mešanico zanimivih okusov, pestrih barv in drugačnega videza. Ekipa se je na zimske pijače pripravljala s pomočjo distributerjev Illyja in Althausa, ki so jim

Kavarna Kapitanija

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Dansko božično vino pomagali pri izobraževanju in osnovni recepturi, za nadgradnjo in edinstveno ponudbo pa so poskrbeli sami. Kako so gostje sprejeli ponudbo, bomo lahko ekipo iz Nebotičnika povprašali šele na začetku januarja. Leskovar pa je prepričan, da kakovosten izdelek ni dovolj, vrhunska mora biti tudi postrežba: »Gostje so danes vse bolj zahtevni, ne marajo vsiljivosti in slabe postrežbe. Kakovosten izdelek mora biti tudi brezhibno postrežen.«

Dekoracija je pomembna

V znani koprski kavarni Kapitanija decembra za svoje goste pripravljajo pravo specialiteto. »Že kar nekaj let ponujamo dansko božično vino, ki mu Danci pravijo glog ali božični glog ( juleglog). Gre za rdeče vino, ki ga skuhamo z božičnimi začimbami, kot so cimet, nageljnove žbice in druge, ter

s svežim ingverjem. Je zelo aromatično, postrežemo ga z rozinami in mandljevimi palčkami,« pojasni Janko Okoren iz Kapitanije. Poleg božičnega vina pripravijo še kroglice, ki se pečejo v posebni ponvi z vdolbinami. Na Danskem jim pravijo aebleskiver, v Kopru pa preprosto kroglice. Poleg se postreže tudi marmelada. »Gostje so se navadili na našo ponudbo in že konec septembra sprašujejo, ali lahko že naročijo dansko božično vino,« še pove Okoren. V Kapitaniji decembrsko ozračje pričarajo tudi z domišljeno dekoracijo, saj si želijo, da se gostje počutijo praznično takoj, ko vstopijo v kavarno.

O ponudbi tudi na družabnih omrežjih

Tudi v podjetju Marche, ki ima v Sloveniji 16 restavracij, na postajališčih ponudbo prilagajajo sezonskemu povpraševanju. Nič

drugače ni v njihovih drugih poslovalnicah po svetu. »Pozimi poskušamo s ponudbo čajev, vročih limonad, različnih dodatkov in sladil k omenjenim toplim napitkom pričarati razpoloženje letnega časa,« je povedala Urška Humar iz Marcheja. Njihova posebnost je, da lahko gostje sami prosto izbirajo dodatke in tako pijačo prilagodijo svojemu okusu. Goste pa je treba z novo ponudbo tudi seznaniti, nam pove predstavnica podjetja: »Največ gotovo dosežemo z zanimivo postavitvijo ponudbe na prodajnem mestu. Vsekakor pa so družabna omrežja za različne ciljne skupine, ki nas obiskujejo, ustrezno orodje, prek katerega jih privabimo v naše poslovalnice.«

Petra Mezinec

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Po Sloveniji se širi mreža Srčnih kuhinj

Ko jem, sva sita dva

Za ljudsko kuhinjo, ki deluje v Ljubljani, ste verjetno že slišali. Za njo stoji Zavod Pod strehco, ki poleg priprave obrokov v okviru ljudske kuhinje skrbi še za prevzem presežkov hrane in vnovično vključitev posameznikov v družbo. Zdaj po vsej Sloveniji ustanavljajo mrežo Srčnih kuhinj, kjer lahko z nakupom obroka prispevate v sklad za socialno ogrožene. Vse se je začelo z ustanovitvijo Zavoda Pod strehco in odprtjem ljudske kuhinje na Zaloški 42 v Ljubljani. Ustanovitev je podprlo pet dobrodelnih organizacij: ZMPS Moste - Polje, Karitas, Rdeči križ, Lions klub in Rotary Slovenija. »Pred letom in pol smo v Ljubljani začeli socialno ogroženim deliti tople obroke. Malokdo pa ve, da to ni državna ljudska kuhinja in da deluje ob pomoči izjemnega dela prostovoljcev, saj se financira izključno z denarjem, ki ji ga uspe pridobiti,« pove idejni vodja projekta Srčna kuhinja Marko Gospodjinački. »Naša naloga in poslanstvo sta priskrbeti topel obrok vsem, ki si tega sami ne morejo privoščiti, ker so se znašli v socialni stiski.

Zavod Pod strehco

Mreža Srčnih kuhinj je projekt, ki poteka v okviru Zavoda Pod strehco, ki že leto in pol socialno ogroženim deli topli obrok za pol evra.

»Vsaka mala ali večja gostilna in restavracija lahko postane Srčna kuhinja, ko gostom ponudi, da od določenih jedi prispevajo en evro v Sklad socialnih obrokov.« Marko Gospodjinački, idejni vodja Srčne kuhinje in predsednik sveta Zavoda Pod stehco

V tem času smo podelili čez 15 tisoč toplih obrokov in razdelili 30 ton hrane, ki so nam jo podarili večji trgovci. V naši bazi je več kot 400 socialno ogroženih ljudi, večinoma gre za upokojence in družine z otroki.« Ta skupina v ljudski kuhinji dobi topel obrok za pol evra, drugi obiskovalci, ki projekt podpirajo, pa prispevajo z nakupom celotnega obroka za tri evre. V zavodu so ugotovili, da je veliko podpornikov ljudske kuhinje, ki pa vanjo zaradi oddaljenosti pogosto ne morejo, zato so staknili glave in prišli do zanimive rešitve.

En evro za tople obroke

Korak naprej je ustanovitev skupine Srčnih kuhinj, ki je po besedah Gospodjinačkega zamišljena kot mreža gostiln in restavracij po Sloveniji, v katerih bodisi gostje bodisi lastniki zbirajo sredstva za Sklad socialnih obrokov. »V lokalu gostinec v jedilniku nekatere jedi označi s srčkom, kjer je pripisano, da gre en evro od te jedi v Sklad socialnih obrokov. Dodatne informacije gost dobi iz pojasnil, ki so lahko v samem

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Srčne kuhinje po Sloveniji bodo označene s takšnim logom.

Zavod Pod strehco

podpirajo rešitev, ki jo omogoča Zavod Pod strehco.« Vsaka mala ali večja gostilna in restavracija lahko postane Srčna kuhinja, ko gostom ponudi, da od določenih jedi prispevajo en evro v Sklad socialnih obrokov. Gostinec se lahko odloči tudi za mesečni pavšal in tako pokaže svojo družbeno odgovornost. Marko Gospodjinački je prepričan, da veliko gostincev že tako ali drugače pomaga ogroženim, a poudarja, da mreža Srčnih kuhinj ne nadomešča, temveč dopolnjuje tovrstna prizadevanja slovenskih gostincev: »Mikrodonacije se namreč zbirajo od jedi, ki jih plačajo gostje. Gostinec lahko tako izjemno poveča svoje družbeno odgovorno delovanje, ne da bi ga to finančno obremenjevalo. Še več, mnogim se tako precej poveča priljubljenost, saj gostje neposredno občutijo njihovo srčnost.«

jedilniku ali na mizi, gostilna pa ima tudi oznake, ki jo identificirajo kot Srčno kuhinjo,« o pravilih igre pove sogovornik.

izboljšati. S tem to postaja pravi projekt za ljudi od ljudi.«

Prvi odzivi tako gostov kot tudi lastnikov restavracij so fantastični, je zadovoljen vodja projekta, a je o pričakovanjih težko govoriti: »V idejo smo verjeli in srčno upali, da bodo tako čutili tudi gostinci in njihovi gostje. Zdaj se potrjuje, da je bil naš občutek pravilen. Za povrh so sami gostinci začeli dajati nove ideje, kako promocijo še

Zdaj se njihova mreža počasi širi. Vanjo so se že vključile gostilna Izba z Jesenic, gostilna Pr' Matičku iz Kranja in gostilna Kovač iz Tomačevega, iz Ljubljane pa tudi restavracija JB. V zavodu zdaj pozivajo, da se jim pridruži čim več gostincev: »K sodelovanju vabimo vse srčne gostince, ki čutijo stisko tistih, ki si kosila ali večerje sami ne morejo privoščiti, in

Slovenski gostinci so srčni

Ljudska kuhinja tako za zdaj ostaja le v Ljubljani. Zanimanje za širjenje poslovnega modela prihaja tudi z drugih koncev Slovenije, a se za to ne bodo odločili, dokler se ne bo izkazal kot dolgoročno finančno vzdržen. »Nato bomo poslovni model vzpostavili v tistih mestih, kjer se bo vzdržnost poslovanja pokazala kot najverjetnejša. Nihče si namreč ne želi površnih in začasnih rešitev,« pojasni sogovornik in doda, da je ljudska kuhinja v Ljubljani plod sodelovanja dobrodelnih organizacij, lokalnih oblasti in velikega števila prostovoljcev. V ljubljanski ljudski kuhinji lahko dnevni topli obrok za 50 centov pojedo ljudje, ki imajo na centru za socialno delo, Karitasu ali pri ZPM Moste - Polje urejen status, ki ga potrdi tudi komisija zavoda.

Petra Mezinec

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Najbolj varčni pomivalni stroji

Z litrom vode nad umazano posodo

Www.wexiodisk.com

Wexiödisk odgovaja na visoke stroške vzdrževanja in servisiranja pomivalnih strojev.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Pomivalni stroji švedskega podjetja Wexiödisk so zaradi patentirane tehnologije Duplus najvarčnejši na svetu. Za košaro posode pomivalni stroj WD-6 Duplus potrebuje le liter vode, večina drugih pa vsaj od tri do štiri. Pomivalni stroji Wexiödisk ne porabijo le trikrat manj vode, ampak tudi trikrat manj detergenta in seveda električne energije. Vse to zahvaljujoč najnovejši, patentirani tehnologiji Duplus. Za svojo inovacijo je podjetje leta 2013 prejelo nagrado Sustainable Catering Equipment Award.

Življenjska doba je pomembna

Pri nakupu pomivalnega stroja je pomembno upoštevati celotno življenjsko dobo naprave, opozarja Matej Kovačič, direktor podjetja DSP, ki se ukvarja z distribucijo strojev Wexiödisk na slovenski trg. Kupci bi morali biti pozorni na porabo

vode pri ročnem prhanju, porabo energentov pri pomivanju, na pogostost servisiranja in ceno rezervnih delov. Resnični stroški se začnejo šele po nabavi stroja. Čeprav so pomivalni stroji Wexiödisk med najdražjimi na trgu, Slovenci po njih vseeno posegajo. »Slovenski trg te izdelke sprejema, saj slovenski kupec gleda na varčnost. Strošek nabave je res višji, vendar pa pomivalne stroje Wexiödisk odlikujejo dolga življenjska doba in nizki stroški vzdrževanja,« pojasnjuje Kovačič. Stroji Wexiödisk so izdelani skoraj izključno iz nerjaveče pločevine in plastičnih delov. Nabavna vrednost stroja pomeni le od 10 do 20 odstotkov celotnih stroškov, če se gleda z vidika celotne življenjske dobe, preostalo so stroški elektrike, vode, detergenta in vzdrževanja. Edinstvene rešitve poskrbijo, da se stroški pomivalnih strojev Wexiödisk znižajo za 30 pa vse do

70 odstotkov v primerjavi s stroški drugih pomivalnih strojev.

Pomivalni stroji za vse potrebe

Podjetje proizvaja različne vrste strojev, od malih in podpultnih ali pretočnih do velikih tračnih pomivalnih strojev, pa tudi pomivalne stroje za vozičke in sortirke pribora. Pomivalni stroji so primerni za majhne in velike gostinske obrate, pa tudi za večje ustanove, kot so hoteli, vrtci, šole, bolnišnice in podobno. Podjetje Wexiödisk je doma na jugu Švedske. Ustanovljeno je bilo leta 1972 in je od takrat vodilni proizvajalec profesionalnih strojev za gostinstvo. Na območju celotne Skandinavije ima 65-odstotni tržni delež, v nekaterih delih Švedske pa celo 90-odstotnega. Podjetje pomivalne stroje izvaža v 31 držav po vsem svetu. Wexiödisk je razvil osem vrst pomivalnih strojev, vseh vrst pa je 24. P. R.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Shutterstock

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Zakaj se noben gostinec ne more izogniti združenju Sazas

Ker nihče ne želi streči v tišini Gostinci se strinjajo s plačevanjem avtorskih pravic izvajalcem in so tudi redni plačniki, a moti jih, da ne vedo, ali gre denar res v roke avtorjev. Atmosfero gostinskega obrata ali lokala si težko zamislimo brez glasbene spremljave, ki je danes tako samoumevna, da je včasih zavestno sploh ne zaznavamo več, a hkrati utegne biti tudi tako moteč element, da nas odvrne od kosila ali kave pri določenem ponudniku. Eden od stroškov, ki pade na ramena vseh gostinskih obratov in lokalov, je plačilo prispevka Združenju Sazas (v nadaljevanju Sazas). Sazas v Sloveniji podeljuje pravico do javne uporabe avtorske glasbe, je vmesnik med uporabniki avtorskih del in avtorji. Prek več kot 80 mednarodnih pogodb zastopajo okoli dva milijona glasbenikov ne samo slovenskega, ampak svetovnega repertoarja. Ker lastniki gostinskih objektov plačujejo več sorodnih pravic, je dobro na začetku najprej razčistiti, kaj natančno plačujejo Sazasu. Sazas ščiti avtorske pravice s področja glasbe – mednje sodijo pravice glasbenih avtorjev (piscev besedil, skladateljev in podobnih izvajalcev) –, ki so intelektualna lastnina. Ker je glasba tako široko razširjena, avtorji sami ne morejo nadzorovati, kje vse se predvajajo njihova dela, po drugi strani pa je za uporabnike nemogoče, da bi se z vsakim posebej

dogovarjali o pogojih uporabe. Zato je Sazas vmesni člen, ki naj bi to povezavo naredil lažjo, avtorjem pa izplačal honorarje glede na dejansko uporabo. Poleg Sazasa obstaja tudi Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije ali, krajše, IPF. Gre za organizacijo, ki si prizadeva za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic izvajalcev in proizvajalcev domačih in tujih fonogramov. V nastanek posamezne skladbe je poleg avtorjev in izvajalcev vključenih veliko strokovnjakov, ki niso v ospredju naslovnic zgoščenk. Tudi oblikovalci zvoka, glasbeni producenti in drugi ustvarjalci pripomorejo h končni podobi glasbenega izdelka in z nakupom licence IPF se plača njihovo delo. Na kratko: IPF skrbi za avtorje, ki jih Sazas ne pokriva.

Tarifa odvisna od števila obiskovalcev

Sazas ima več različnih kategorij za plačilo avtorskih pravic. Lastniki kozmetičnih salonov ali fitnes studiov ne plačujejo enake tarife kot lastniki trgovin. Višina je odvisna od pomena glasbe, ki ga ima ta v nekem objektu. Osredotočili smo se na gostinske obrate,

kamor sodijo bari, bifeji, kibernetični kafeji, bistroji, okrepčevalnice, picerije, restavracije, gostilne in lokali s celostno gostinsko ponudbo. Vsi ti pri združenju dobijo dovoljenje za javno predvajanje glasbe, tarife pa plačujejo mesečno. Najpogostejši način predvajanja v gostinskih obratih je mehanska glasba, to je vsako predvajanje avtorsko zaščitene glasbe z nosilcev zvoka, ki je oddajana brez človeškega predvajanja. Sem sodijo vinilne plošče, zgoščenke, računalniki, mp3, DVD in podobno. Višina plačila je odvisna od števila možnih obiskovalcev v gostinskem obratu, kar pomeni dobrih 33 evrov na mesec za lokale z do 50 sedišči ali pa 88,5 evra za lokale, ki lahko sprejmejo med 200 in 250 obiskovalci. Če ima gostinski obrat nad 550 sedežev, morajo lastniki plačati dodatnih 13,83 evra za vsakih nadaljnjih sto možnih obiskovalcev. Če ima gostinski obrat tudi karaoke sistem, se osnovna tarifa zviša za dodatnih 25 odstotkov. Dodaten strošek je še glasbeni avtomat (džuboks), ki se plačuje 82,97 evra na mesec. Če se na lokaciji glasba predvaja prek radia ali televizije, je tarifa 19,36 evra na mesec. Če so zvočniki ločeni od radijskega sprejemnika, se

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ali Trgovinska zbornica Slovenije,« je kritična Snežana Škerbinc s turistično-gostinske zbornice. Dodaja, da bi se z njimi morali uskladiti, saj tako določa zakon o avtorskih in sorodnih pravicah: »Na Sazasu so brez pogajanj sami določili začasno tarifo, ki pa velja že poldrugo desetletje in je absurdno postala neskončno trajajoča začasna tarifa.« Luknja v zakonu, ki ne omejuje začasnosti tarife, je omogočila, da se je vzpostavila kot trajna.

obračuna dodaten avtorski honorar 1,38 evra na zvočnik. Pri tem naj povemo, da v navedene cene ni vključen DDV.

Kdor prej da, plača manj

Vnaprejšnje plačilo spodbuja in priporoča tudi Blaž Rant s Sazasa, ki poudarja, da so tarife korektne in odsevajo dejansko vrednost glasbe. Prostor, kot je diskoteka, ki je popolnoma odvisna od predvajanja glasbe, plačuje veliko višji prispevek kot frizerski salon, kjer glasba ni tako pomembna. Zadovoljen je tudi s spoštovanjem avtorskih pravic in pravi, da poslovni subjekti dobro razmišljajo in se zavedajo, kaj in zakaj plačujejo. Gostinskih obratov in lokalov je seveda v Sloveniji ogromno, a pravi, da so načeloma dosledni pri plačilih. Vedno je seveda določen delež zamudnikov ali neplačnikov, a nikakor ne gre za množično izmikanje plačilu. Rant tudi razume, da so lastniki včasih zmedeni, ker morajo plačevati več sorodnim organizacijam, a vztraja, da so njihove cene realne, da pa je na primer prispevek IPF previsok, zato je tudi seštevek vseh stroškov na koncu meseca za nekatere previsok. Ob tem poudarja, da bi na Sazasu želeli, da na njih gledajo kot na partnerja, in ne kot na še en davek, ki jih teži.

Zbornica nezadovoljna z razmerami

Pri plačevanju pravic za avtorsko glasbo ne gre za nikakršno slovensko posebnost, takšne prispevke poznajo vse zahodne razvite države že celo stoletje, pojasnjujejo na turistično-gostinski zbornici. Gre za civilizacijske norme: če je avtor ustvaril neko delo, v tem primeru je to glasba, in se v lokalu ta glasba predvaja ter ustvarja prijetno ozračje, ki pripomore k pospešitvi obiska, je tudi pravično, da avtor od tega nekaj ima. A vseeno menijo, da tarife v Sloveniji niso poštene. »Ni sporno, da morajo vsi, ki v lokalih predvajajo glasbo, plačevati tarife kolektivnim organizacijam. Pomembnejša

Shutterstock

Če se odločite za vnaprejšnje večmesečno plačevanje, vam Sazas prizna popust, in sicer petodstotni popust za štirimesečno, desetodstotni za šestmesečno in 20-odstotni popust za letno vnaprejšnje plačevanje organizaciji. Posebnih ugodnosti so deležni tudi gostinski obrati s popolno gostinsko ponudbo s kuhinjo in možnostjo izbire jedi po naročilu. To velja le v primeru izključno mehanske glasbe, tarife pa so nižje za 30 odstotkov.

»Ko smo odpirali prvi lokal, sem se pri gostincih pozanimal, kako je s plačili, zanimalo me je, ali se jim je možno izogniti in podobno. Vsak mi je rekel, da se ne splača upirati. Ko odpreš lokal, te Sazas najde v nekaj dneh, IPF pa ponavadi potrebuje pol leta.«

je prava mera za določitev ustrezne, pravične, razumne in realne tarife. Pri tem so v Sloveniji mnenja seveda različna. Sazas v medijih izjavlja, da se plačuje premalo, turistično in gostinsko gospodarstvo pa meni, da so tarife previsoke. To posebej velja za Sazas, ker tarife z njimi niso bile nikoli postavljene na podlagi skupnih pogajanj z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Take organizacije so na primer Turistično-gostinska zbornica

Kako se je to sploh zgodilo? »Sporna je bila enostranska določitev tarife, sporno je bilo tudi enostransko spreminjanje, zviševanje teh enostransko postavljenih tarif v letu 1998. Leta 2006 je Sazas enostransko dvignil že tako sporno tarifo za skoraj 60 odstotkov, vendar je na sodiščih potem izgubljal tožbe zaradi nezakonitega zvišanja tarif. Vsaj v tistih primerih, ko so se gospodarske družbe po nasvetih gospodarskih zbornic uprle plačevanju višjih zneskov,« pojasnjuje Škerbinčeva. Sazas je tako po mnenju predstavnice zbornice izkoristil nevednost podjetij, ki so prav takrat izstopala iz gospodarskih zbornic, ker je članstvo v času Janševe vlade postalo neobvezno, in o neupravičenem zvišanju tarif niso bila obveščena. »To pomeni, da še vedno večina podjetnikov in podjetij plačuje nezakonite višje tarife. To je sporno. Podjetja so v želji po čim nižjih stroških poslovanja izstopala iz gospodarskih zbornic, kar jim je prineslo neobveščenost o marsikateri za poslovanje pomembni zadevi, s čimer se je okoristil Sazas,« nadaljuje Škerbinčeva. Na zbornici so tako prepričani, da je seštevek vseh prispevkov previsok. Majhnemu lokalu je vsaka položnica breme, pri lokalih, ki poslujejo dobro, pa je tudi vprašanje, ali je njihova uspešnost res posledica glasbe v ozadju ali dobre ponudbe, opozarja sogovornica. Turistično-gostinska zbornica Slovenije je predlagala, da kolektivne organizacije izdajo en skupni račun za vse avtorske pravice in potem prispevke razdelijo, vendar se kolektivne organizacije temu upirajo. Podobno so predlagale tudi druge zbornice. »Škoda, ker se zdaj od vsakega računa plačuje več provizij bankam in vsaka kolektivna organizacija zaračunava več svojih stroškov, kar pomeni, da avtorji dobijo manj denar-

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ja, ki je namenjen njim. Tako izgubljajo vsi razen bank, ki dobro živijo zaradi neustrezno urejenih razmerij in slabih predpisov,« dodaja Škerbinčeva.

meseca v mesec. Nekateri menijo, da je vsak strošek previsok.

Govorili smo z nekaterimi gostinci in lastniki lokalov ter jih vprašali, ali se jim prispevek Sazasu zdi previsok, zanimalo pa nas je tudi, ali ga redno plačujejo. Kot je povedal že Rant iz same organizacije, je plačilna disciplina dobra … Ampak gostinci druge izbire pravzaprav nimajo. »Sazasu plačujemo redno in niti še nismo poskusili drugače. Če kdaj zamudimo s plačilom, nam čez nekaj časa pošljejo opomin – v nasprotju z IPF, kjer nam takoj zagrozijo z izvršbo. Ko smo odpirali prvi lokal, sem se pri gostincih pozanimal, kako je s plačili, zanimalo me je, ali se jim je možno izogniti in podobno. Vsak mi je rekel, da se ne splača upirati. Ko odpreš lokal, te Sazas najde v nekaj dneh, IPF pa ponavadi potrebuje pol leta,« svojo izkušnjo predstavi Luka Cerar iz ljubljanske Bazilike, ki ima kavarno in bistro.

Medtem ko vsakdanja mehanska glasba še ni taka težava, pa se zaplete pri posameznih dogodkih ali živi glasbi za določen večer. Klemen Hrza iz ljubljanske Kavarne Tiskarne opozarja, da je zaradi dodatnih stroškov in prijave Sazasu, pri čemer ni vključen honorar za nastopajočega, strošek organizacije takšnega dogodka že tako velik zalogaj, da ga je v eni noči težko pokriti s prihodki. Podobno izkušnjo so imeli v pubu Sir Williams, kjer so nam povedali: »Prav zaradi absurdnih finančnih zahtev smo bili v našem lokalu prisiljeni opustiti organizacijo koncertov, saj so bili stroški za avtorske pravice Sazasu višji od honorarjev izvajalcem glasbe. Sodu je izbilo dno dejstvo, da izvajalci, ki so bili hkrati tudi avtorji skladb, od Sazasa niso dobili niti centa od plačanih zneskov, saj niso sodili med tiste posvečene, ki bi dosegali od Sazasa predvidene kvote za izplačilo. Prav tako tudi avtorji skladb, ki jih predvajamo v lokalu, ne dobijo nič od Sazasa, saj tam niti ne vedo, kaj vrtimo.«

Pa saj ni tako, da bi se želeli ogniti odgovornosti. Vsi sogovorniki so nam zagotovili, da spoštujejo avtorske pravice in se jim ne želijo izmuzniti, saj je povsem pravično, da avtorji dobijo plačilo za svoje delo. Za gostince, ki poslujejo dobro in imajo redno dobro udeležbo, prispevek za samo mehansko glasbo ni velika finančna obremenitev, seveda je drugače za lokale, ki živijo iz

Pri pogovoru z gostinci smo dobili občutek, da sam strošek še ni tako huda težava, da pa dvomijo, da gre plačilo v prave roke. Kar nekaj jih je izrazilo prepričanje, da pravi avtorji na koncu ne dobijo dovolj od prispevka, ki ga plačujejo. Prav tako jih moti monopol Sazasa in drugih sorodnih organizacij, češ da ni alternative in realne primerjave, kaj sploh plačujejo.

Izogibanje ni smiselno

Jože Čad iz ljubljanske gostilne Čad pod Rožnikom razmišlja tako: »Prispevek, ki ga plačujemo, se mi zdi previsok, čeprav je višino prispevka težko komentirati in ovrednotiti, ker nimamo nobene možne primerjave. Zato bolj kot višina prispevka moti monopol, ki ga imata Sazas in IPF. Gre za obvezen prispevek, ki se mu ne moreš izogniti, če ne želiš imeti tišine. Kot pri vseh monopolnih organizacijah menim, da tudi Sazas in IPF nista izjemi, da se tudi tu zgodba s pobranimi prispevki šele začenja. Zelo zanimivi bi bili podatki, koliko denarja se dejansko pobere, koliko porabijo za samo delovanje ter koliko ostane za avtorje in druge upravičence. Mi prispevke plačujemo redno in ne razmišljamo, da bi imeli v lokalu tišino.« Podobne odgovore smo dobili tudi pri nekaterih drugih, v pubu Sir Williams pa so bili še posebej zgovorni: »Človek bi nekako pričakoval, da bi za ta mesečni pavšal dobil vsaj mesečni bilten o glasbi in novostih na glasbeni sceni ali morda kakšen CD s top 20 skladbami slovenske lestvice na leto. Tako pa nič.« Bolj kot strošek gostince moti način delovanja Sazasa, ki pa je predmet medijskih in strokovnih razprav že nekaj časa. Rešitve se še iščejo. Gostinci pa – če ne želijo streči hrane in pijače v tišini – pač plačujejo.

Eva Mrhar

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Veliki uspehi majhne šole Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled že vrsto let sodeluje na tekmovanju največjega evropskega združenja turističnih in gostinskih šol AEHT. Tudi letos so se domov vrnili z odličnimi uvrstitvami.

tudenti in predavatelji Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so med 5. in 10. oktobrom sodelovali in tekmovali na letni konferenci največjega evropskega združenja turističnih in gostinskih šol AEHT (Association Européenne des Ecoles d'Hôtellerie et de Tourisme) v obmorskem kraju Cervia v Italiji. To je bila že 28. letna konferenca po vrsti, blejska šola pa je sodelovala devetnajstič. Vsakoletno srečanje združuje najboljše dijake in študente šol, ki so članice združenja. Letos je sodelovalo okrog 120 šol s približno 300 tekmovalci, ki so se pomerili v 11 kategorijah od kuharskih veščin, strežbe do menedžmenta.

Trud se obrestuje Tekmovalo je deset blejskih študentov, samo tekmovanje pa poudarja timsko delo, saj so študenti vedno izžrebani v skupine z dvema ali tremi člani iz druge države. »Taka tekmovanja prinesejo veliko priložnosti za nadaljnja sodelovanja,« je prepričana Meta Vavpot, ki je v paru z Avstrijcem Mathiasom Motalom postala najboljša v pripravi kave. Pot do zlate medalje ni bila lahka. »Najteže se je bilo uskladiti in dogovoriti s partnerjem. Potek dela se v različnih državah razlikuje. Med tekmovanjem sva morala narediti en ekspreso, en kapučino in lastno kreacijo,« pojasni Meta. Njuna stvaritev je sod-

nike navdušila. Naredila sta dvojni ekspreso z metinim, ginsengovim in amaretovim sirupom, uporabila pa sta tudi četrtino limone. Janez Trelc je v sodelovanju z Italijanom Pablom Azallinom osvojil zlato v mešanju pijač. »Sprva nisem razmišljal o uspehih, saj sem si želel predvsem narediti vse, kar je bilo v moji moči, da se čim bolje izkažem in upravičim zaupanje šole,« je po tekmovanju povedal Janez, ki je skupaj s sotekmovalcem žirijo očaral s koktejlom. »Odločila sva se za long drink, saj sva vedela, da je tekmovanje v dopoldanskem času. Je bila pa izvedba težka, saj med samim

Oktobrski Teden restavracij obiskalo 42 tisoč gostov Tedni restavracij so se začeli leta 1992 v New Yorku, v Sloveniji pa sta zakonca Mencinger akcijo prvič organizirala v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012. Že leto pozneje je projekt povezal restavracije po vsej Sloveniji.

tevilke, povezane z jesensko akcijo Tedna restavracij, govorijo same zase: 10 dni, 87 restavracij in 42 tisoč gostov; 15-evrski meniji vrhunskih mojstrov kuhanja privabljajo vsako sezono več obiskovalcev. »Teden restavracij je zanimiv zaradi več dejavnikov, med katerimi je gotovo tudi privlačna cena. Toda vse bolj je pomembna kakovost. Gostje vedo, da bodo teh deset dni zelo dobro jedli, da bodo v restavracijah uživali, se naučili veliko novega in spoznali restavracije, ki jih sicer ne bi. Čedalje več je zato takih gostov, ki teh deset dni potujejo od ene do druge restavracije in uživajo,« razloge za dober odziv na Teden restavracij našteje Uroš Mencinger, ki se skupaj z ženo Violeto podpisuje pod organizacijo dogodka.

Od 12 do 87 restavracij Zgodba se je začela že leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture, se spomni Mencinger: »Spomla-

di 2012 smo začeli v Mariboru z 12 restavracijami in meniji za 12 evrov, že jeseni smo Teden restavracij razširili še na partnerska mesta Evropske prestolnice kulture, od leta 2013 pa je to vseslovenski projekt. Hotela sva promovirati vrhunsko slovensko kulinariko in dokazati, da vrhunska kulinarika ni rezervirana le za neko elito. Vsi smo lahko dobrojedci.« Od takrat se je projekt le še širil, organizirajo pa ga dvakrat na leto, enkrat spomladi in enkrat jeseni. »Teden restavracij z vsako ponovitvijo še kar raste. Tudi to jesen je bilo tako. Še več je bilo sodelujočih restavracij, še boljši posebni meniji, še več gostov in še večje zadovoljstvo, tako pri gostih kot pri chefih,« o uspešno končanem oktobrskem Tednu restavracij pove Mencinger. Letos je 87 gostinskih obratov, od teh jih je 13 sodelovalo prvič, privabilo skupaj kar 42 tisoč obiskovalcev. V letu dni, upoštevajoč še spomladansko akcijo, so gostinci, ki so sodelovali v Tednu restavracij, prodali skupno kar 76 tisoč menijev.

Prepoznavnost in izvirni meni Seveda so nekatere restavracije bolje obiskane, približno tretjina je imela vsa mesta zasedena že pred uradnim začetkom Tedna restavracij. Mencingerja smo povprašali, ali na večji obisk bolj vpliva izviren meni ali prepoznavnost gostinca. »Oboje in še kaj drugega,« odgovarja. »Gostje so vse bolj ozaveščeni in na Teden restavracij se dobro pripravijo. O tem priča tudi obisk spletne strani, ki je mesec dni pred začetkom izredno obremenjena. Seveda najboljše restavracije najbolj privlačijo, toda brez odličnega menija, ki se mora že zanimivo brati, vseeno ni uspeha.« Tedni restavracij imajo že dolgo zgodovino. Prvega so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo pa je povsod enako: ponudba posebnih menijev po precej nižji ceni od običajne. Teden restavracij se v Slovenijo vrača že spomladi prihodnje leto.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

pripravljanjem koktejla nisva mogla pokusiti,« je pojasnil.

VGS Bled

Zadovoljno tudi vodstvo šole

Najboljši študentje na tekmovanju AEHT

A tudi drugi študenti so se domov vrnili zmagoslavno. Srebro v kategoriji slaščičarstva si je priborila Ana Božnar v paru s Camillo Hendriksen iz Nizozemske, bron iz menedžmenta pa Martina Pintar skupaj z Nizozemko Femke Veenstra. Tudi v drugih kategorijah so bili študenti blizu medalj. »Letošnji uspeh je bil lepo nadaljevanje lanskega fenomenalnega uspeha, ko so študenti v Beogradu osvojili kar osem medalj in bili najuspešnejša evropska šola. Slogan 'Z Bleda. Med zvezde' tako ostaja na trdnih temeljih,« je povedal Janez Damjan, direktor Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

GASTexpo – Sejmi okusov januarja spet v Ljubljani

Sejmi okusov GASTexpo & Sladoled namreč poteka sočasno s sejmom Alpe-Adria Turizem in prosti čas. S tem se je povečal tudi obisk domačih in tujih poslovnežev, saj sejem Alpe-Adria obiskujejo tudi poslovneži iz sosednjih in držav nekdanje Jugoslavije. Obseg in program spremljajočih strokovnih prireditev je prav tako večji, pestrejši in – kar je najpomembnejše – kakovostnejši. Sejme spremlja bogat strokovni program, v okviru katerega boste zagotovo odkrili in s tem našli marsikatero tehnološko novost oziroma zanimivost in s tem novo poslovno priložnost … www.gast.si

Prihodnja številka izide

10. marec 2016. Če želite prejemati revijo na vaš naslov, nam pišite na gost@finance.si oziroma nas pokličite na 080 15 80. Vabljeni k obisku spletne strani www.revijagost.si. Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto.

Daniel Škerjanc

ot vsa leta doslej vas bodo tudi zadnji teden januarja (od 27. do 30. januarja 2016) domači in tuji razstavljavci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pričakali z bogatim razstavnim programom, tehnološkimi in drugimi novostmi ter raznovrstnimi degustacijami in drugimi oblikami promocij oziroma prezentacij.

WWW.SHENKY.EU WWW.SHENKY.EU

Pozabite na kartončke Pozabite na kartončke zvestobe! Danes se vse zvestobe! Danes se vse beleži na mobilcu. beleži na mobilcu. Ponudite ugodnosti svojim zvestim Ponuditesugodnosti svojim zvestim kupcem pomočjo SHENKY aplikacije kupcem s pomočjo SHENKYprogram aplikacijena in prenesite svoj lojalnostni in prenesite svoj lojalnostni program na mobilne naprave. mobilne naprave.

5 razlogov za SHENKY 5 razlogov za SHENKY

1 1 2 2 3 3 4 4 5 5

Sodelovanje za 1 lokacijo in 1 ugodnost je brezplačno. Sodelovanje za 1 lokacijo in 1 ugodnost je brezplačno. Vključitev v sistem je brez kakršnihkoli stroškov Vključitevtehnološke v sistem jeopreme. brez kakršnihkoli stroškov tehnološke opreme. Svoje kupce nagradite za večkratne obiske ali nakupe. Svoje kupce nagradite za večkratne obiske ali nakupe. Ne razprodajate se z visokimi popusti ampak kot ugodnost ponudite zanimive izdelke ali Ne razprodajate se z visokimi popusti ampak storitve iz lastne ponudbe. kot ugodnost ponudite zanimive izdelke ali storitve iz lastne ponudbe. Spoznate vaše kupce, njihove navade in z njimi direktno Spoznate vašekomunicirate. kupce, njihove navade in z njimi direktno komunicirate. Poskerniraj QR kodo in snemi aplikacijo Poskerniraj QR kodo na svoj mobilnik. in snemi aplikacijo na svoj mobilnik. SNEMI APLIKACIJO!

SNEMI APLIKACIJO!

NOVA MOBILNA APLIK ACIJA - NOVA POSLOVNA PRILOŽNOST

www.vw-gospodarska.si

ZA VAS SO VEČ KOT LE NOVI ASISTENČNI SISTEMI. GRE ZA

PREPROSTO DOBER TRANSPORTER.

Novi Transporter. Eden in edini. Novi Transporter je poln inovacij. Serijska funkcija večnaletnega zaviranja in številni drugi napredni asistenčni sistemi, kot so ACC*, Front Assist* in Light Assist*, zagotavljajo udobno in varno vožnjo. Ergonomsko oblikovan voznikov delovni prostor ter izredno prilagodljiv potniški in prostoren tovorni prostor (do 9,3 m3) zagotavljajo maksimalno funkcionalnost in prilagodljivost. Različne modelske izvedbe pa omogočajo skoraj neomejene možnosti predelav in nadgradenj. Na voljo tudi z najnovejšimi motorji Euro 6.

Emisije CO2: 239−149 g/km. Kombinirana poraba goriva: 10,3−5,7 l/100 km. Emisijska stopnja: Euro 6 in Euro 5. Emisije NOX: 0,2581−0,0390 g/km. Število delcev: 42,4−0,0083 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Dodatna oprema. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.