Revija Gost 01

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače | št. 1 | ZIMA 2013

|

1

MITI IN RESNICE O DRUŽABNIH MEDIJIH Slovenija je že središče regije 11 dni in 70 zvezd

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

3

Začeti je težko in hkrati lepo Borut Godec, urednik REVIJA

www.revijagost.si Odgovorni urednik: Borut Godec e-pošta: borut.godec@finance.si Uredniški svet revije: Bogdan Lipovšek, Grand Hotel Union Marko Zajc, Vinski inštitut Tehnični urednik in oblikovna zasnova: Saša Dušan Leskovar, LSD Studio, d. o. o.

Fotodokumentacija: Asja Kirn Lektoriranje: Maja Kračun Korigiranje: Jerneja Jelovčan Koselj Poslovni vodja: Monika Klinar telefon: 01 30 91 480 e-pošta: monika.klinar@finance.si Oglasno trženje: telefon: 01 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance.si Tisk: Premiere, d. o. o., Medvode Natisnili smo: 15.000 izvodov Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o.

Bleiweisova 3, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515 e-pošta: finance@finance.si Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl Revija Gost izhaja štirikrat na leto.

Prihodnja številka izide 6. marca 2014. Če želite brezplačno prejemati revijo Gost, nam pišite na narocnine@finance.si.

Spodobi se, da se vsak gost na prvem obisku predstavi. Toliko bolj, če je ta gost revija, ki si utira pot v slovenski medijski prostor.

Revija Gost in vsi, ki smo povezani z njo, smo si zastavili nalogo, da v javnost prinesemo nov, drugačen pogled na svet turizma, hrane, pijače in sorodnih tem, ki jih povprečen Slovenec povezuje zgolj z užitki in prostim časom, za dobro desetino pa pomenijo način življenja. Kajti teme, ki bodo gradile revijo Gost, so predvsem posel, in samo dobro opravljen posel pritegne kupce. Posel, ki ga nekateri imenujejo turistično gospodarstvo, spet drugi, ki sledijo smernicam gospodarsko bolj raz­ vitega sveta, pa uporabljajo za panogo ime HoReCa (kratica, ki povezuje besede hoteli, restavracije in catering), je tudi v Sloveniji pomemben del gospodarstva. Čeprav vse dejavnosti, ki sestavljajo turistično ali gostinsko podobo države, formalno niso zajete v panogi, kot jo razume država, se jim pri razumevanju te gospodarske dejavnosti in iskanju rešitev, ki bi panogi HoReCa pomagale do boljših poslovnih rezultatov, ne bomo mogli izogniti. Turističnega gos­ pdarstva ni brez ustrezne oskrbe s hrano in pijačo; ni ga brez ustreznega šolanja kadrov, ki lahko turistične produkte upravljajo in jih prodajajo; ni ga brez logističnih verig, ki skrbijo za povezavo vseh, ki se povezujejo v panogo; ni ga brez množice drugih dejav­ nosti, potrebnih za vsakodnevno življenje panoge; in tudi – ni ga brez gostov. Z revijo Gost želimo povezovati vse partnerje v panogi, jim ponuditi informativen servis, ki jim bo lahko pomagal pri izboljševanju poslovanja, pri spoznavanju dobrih praks v drugih okoljih in tudi pri sprejemanju vsakdanjih odločitev.

Revija, ki jo zdaj šele spoznavate, bo izhajala štirikrat na leto, ob začetku vsake nove sezone, torej ob začetku zime, pomladi, poletja in jeseni. Gost bo k vam prihajal kot brezplačnik, a bomo v uredništvu kljub temu skrbeli za to, da vam bomo posredovali verodostojne informacije in skrbno ločevali novinarske vsebine od oglasnih. Zavedamo se, da je medsebojno zaupanje tisto, ki bo reviji Gost omogočilo doseganje ciljev. Cilj pa ni, vsaj ne edini, zgolj preživetje revije v slovenskem medijskem prostoru, temveč so­ bivanje Gosta v vsakdanu poslovanja panoge HoReCa oziroma turističnega gospodarst­

va. Verjamemo, da lahko pripomoremo k izboljševanju gospodarske slike panoge, ki si tudi zaradi svoje trajnostne naravnanosti zasluži postati še pomembnejši igralec v slovenskem gospodarstvu.

Po uradnih podatkih ima panoga danes nekaj več kot 105 tisoč zaposlenih in je lani ustvarila približno 3,5 milijarde evrov prihodkov. Ali, povedano drugače, panoga prispeva k slovenskemu BDP približno 12 odstotkov. Podatki so na prvi pogled impresivni in turistični delavci, vsaj tisti s funkcionarske strani, se z njimi radi pohvali­ jo. Na žalost lepoto slike vsaj malce pokvari realnost. V povprečju vsak zaposleni v turis­ tičnem gospodarstvu letno ustvari približno 33 tisoč evrov, polovica tega denarja gre za njegovo plačo. Če pa upoštevamo dejstvo, da statistika zaposlenih ne zajema vseh tistih, ki v panogi delajo prek študentskih servisov ali celo na črno in za katere dobro obvešče­ ni pravijo, da vsaj v gostinstvu pomenijo precejšen del delovne sile, vidimo, da letni prihodek na zaposlenega ne dosega niti 30 tisoč evrov in da v panogi za plače porabijo veliko več kot polovico skupnih prihodkov.

Ob upoštevanju višine potrebnih naložb, stroškov njihovega investiranja, lakote države in drugih neprijetnosti, ki jih doživlja panoga HoReCa, ni nenavadno, da ji pohaja sapa.

A kljub krizi, ki močno udarja tudi po tur­ ističnem gospodarstvu, nekateri kazalniki kažejo, da lahko pričakujemo počasno iz­ boljšanje. Kongresni turizem, ki v povprečju pripelje v Slovenijo najradodarnejše goste, rahlo, toda vztrajno raste. Vztrajno raste tudi število majhnih družinskih hotelov in izboljšuje se ponudba na trgu hrane in pijače. Slovenski kuharji postajajo pre­ poznavni v tujini, slovenski vinarji se počasi prebijajo tudi v vrh svetovne ponudbe.

Izboljšati moramo le še način, kako vse to ponujamo in prodajamo gostom. Pot k temu izboljšanju pa lahko poiščemo skupaj.

NARAVA

Sezona se je začela, denarja (še) ni

Večina slovenskih smučarskih središč je zaradi ugodnih vremenskih razmer začela sezono dva ali tri tedne prej, kot so načrtovali. Zgoden začetek smučarske sezone vzbuja upanje, da bo tudi letos število smučarjev zraslo, še vedno pa se bojijo, da zaslužek ne bo zadoščal za zagon novega, nujno potrebnega

6

|

GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Borut Godec Začetek letošnje smučarske sezone je slo­ venskim žičničarjem vzbudil upanje, da so leta upadanja števila smučarjev dokončno minila. Že lanska sezona je po nekaj letih, v katerih je domača smučišča obiskovalo vedno manj smučarjev, smernice upadanja ustavila, lani so žičničarji prepeljali 1,23 milijona smučarjev. Koliko prihodkov ustvari smučarija, ni znano, saj noben organ v Sloveniji ne zbira teh podatkov.

Vendar zgolj ponovitev lanske sezone žičničarjem še ne bo zagotovila lagodnega življenja, saj jih večina zaradi zadolženosti ne more začeti novih naložbenih ciklov in tako zadnja leta večinoma zgolj skrbijo za ohranjanje in vzdrževanje obstoječih žičniških naprav. V poletnem premoru sta zato na slovenskih smučiščih zrasli le dve

novi vlečnici, vlečnica Luža na Krvavcu in nova otroška vlečnica na Voglu. A uprav­ ljavci smučišč obljubljajo, da bodo v letošn­ ji sezoni smučarjem ponudili bistveno več drugih vsebin in aktivnosti na smučiščih, najpogosteje omenjajo otroško varstvo in različne oblike otroških smučarskih vrtcev, poskrbeli bodo tudi za več animacijskih dogodkov.

Kaj potrebuje smučišče Ker naložb v nove naprave na smučiščih skoraj ni, žičničarji posvečajo toliko več skrbi vzdrževanju in ohranjanju obsto­ ječih naprav. Tej skrbi se je pridružila tudi država, vendar samo na zakonski ravni, in je predpisala periodične preglede stare­ jših žičnic. To je po besedah žičničarjev in tudi inšpekcijskih služb zagotovilo, da

so naprave na domačih smučiščih varne.

Redni periodični pregledi vseh sklopov žičniških naprav so obvezen pogoj, ki ga mora upravljavec smučišča izpolnjevati, da dobi uporabno dovoljenje zanje. Ob uporabnem dovoljenju za naprave pa mora upravljavec smučišča pridobiti tudi uporabno dovoljenje za smučišče. Poleg teh dveh dovoljenj za obratovanje morajo upravljavci smučišč poskrbeti za reševalno zdravstveno službo, ki posreduje v prim­ erih nesreč ali ob zdravstvenih težavah smučarjev, in za nadzorno službo. S tem pa njihovih obveznosti še ni konec. Poskrbeti morajo za ustrezno prometno signalizaci­ jo oziroma označbe na smučišču, med urejanjem prog morajo zagotoviti, da so te za smučarje zaprte. Če proge urejajo med obratovalnim časom smučišča, morajo dele smučišč, ki jih urejajo, označiti z opozoril­

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

Vi imate gostinski lokal, Telemach pa ponuja brezplačen internet za vaše goste Internet je že lep čas vodilo sodobnih komunikacijskih poti, brez katerega si le težko zamišljamo vsakodnevno življenje. Nič več ga ne uporabljamo le za poslovne obveznosti in priložnosti, saj so družbena omrežja postala povezovalec ljudi na internetu tudi v prostem času. V vašem gostinskem lokalu se velikokrat znajdejo tako eni kot drugi: tisti, ki se ob kavi srečajo na kratkem poslovnem sestanku, kot tudi tisti, ki se dobijo zgolj na prjateljski pijači. V svetu so vsi boljši lokali opremljeni z internetno povezavo Wi-Fi, ki ne prinaša le dodane vrednosti za lokal, temveč tudi privablja goste.

programi, ki so na voljo tudi v visoki ločljivosti, boste lahko svojim gostom predvajali najboljše športne vsebine in tekme v nogometu (angleška in španska liga, liga Europa, liga prvakov …), košarkarsko evroligo in ligo NBA, najboljše teniške turnirje in drugo. Prek digitalne telefonije boste lahko v omrežju United Group (sestavljajo ga Telemach Slovenija, Telemach Bosna in SBB Srbija) svoje partnerje in prijatelje v omenjenih državah klicali brezplačno, že standardno pa je Telemachova telefonija pri klicih v tujino cenejša tudi do 50 odstotkov.

V Telemachu so pripravili paket Bar Wi-Fi, ki združuje razširjeno programsko shemo televizijskih programov digitalne televizije, osnovni paket digitalne telefonije, internetni dostop s hitrostmi do 20/2 megabajtov na sekundo ter posebno dodatno opremo za vzpostavitev brezžičnega omrežja Wi-Fi, ki lokalu in obiskovalcem omogoča varen dostop do interneta. Z najboljšimi televizijskimi

Vse storitve v paketu Telemach Bar Wi-Fi (televizijski programi, internet in digitalna telefonija) boste lahko uporabljali že za ceno od 20,33 evra na mesec. Za dodatne informacije in možnostih priklopa nam pišite na elektronski naslov poslovni@telemach.si ali pokličite 080 820 002.

TS Finance 220x140.pdf

1

19/11/13

10:52

7

8

|

GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

nimi znaki, ki prepovedujejo smučanje na njih, in z zaporo, ki smučarjem preprečuje, da bi zapeljali na takšno progo.

Na nekaterih smučiščih so upravljavci za potrebe reševalnih služb začeli uporabljati motorne sani. Predpisi o njihovi uporabi določajo, da jih na smučiščih lahko vozijo takrat, ko na njih ni smučarjev, med obra­ tovalnim časom smučišč pa lahko motorne sani uporabljajo le na posebej označenih progah, ki so namenjene samo tovrstnim vožnjam in je na njih smučanje prepoveda­ no, kar je tudi jasno označeno. Še najmanj strogi so predpisi za uporabo naprav za urejanje smučišč. Razen določila o tem, da jih lahko upravljavci uporabljajo le, ko je smučišče ali njegov del zaprt za uporabo, drugih določil o načinu uporabe država ni predpisala. Tako za teptalne stro­ je in za naprave za umetno zasneževanje niso potrebna posebna dovoljenja oziroma, kot je pojasnil Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev: „Če te naprave niso ustrezno vzdrževane, jih preprosto ni mogoče uporabljati, in upravl­

javec smučišča ne more ustrezno pripraviti, to pa pomeni, da smučišče ne more obra­ tovati. Ker tovrstne naprave uporabljajo samo takrat, ko na smučiščih ni smučarjev, ne ogrožajo nikogar in zato zanje ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja.“Nadzor nad ustreznostjo smučišč je razdeljen med kar pet državnih organov. Največ pristo­ jnosti in dolžnosti imajo ministrstvo za notranje zadeve in organi v njegovi sestavi.

MNZ podeljuje pooblastila nadzornikom na smučiščih, jim izdaja službene izkaznice in vodi njihovo evidenco. Inšpektorat RS za notranje zadeve izvaja nadzor nad varnost­ jo, redom na smučiščih, delom nadzornikov in vodi evidenco o nesrečah na smučiščih ter ukrepih nadzornikov smučišč. Za smučišča pa skrbi tudi policija, ki preverja, ali smučarji smučajo pod vplivom alko­ hola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi in zdravil, ter opravlja ogled kraja nesreče na smučiščih v primerih hudih telesnih poškodb ali smrti. Ministrstvo, pristojno za promet, podeljuje dovoljenja za obratovan­ je smučišč in predpisuje tehnične pogoje za obratovanje, prometni inšpektorat RS pa

|

9

nadzira obratovanje smučišč in delo upra­ vljavcev. Nad snežnimi strminami pa bedi tudi ministrstvo za zdravje, ki predpisuje pogoje in obseg izvajanja nujne medicinske pomoči na smučiščih.

Nadzorniki niso podrejeni upravljavcem Nadzorniki smučišč morajo za to, da lahko to delo opravljajo, pridobiti poseb­ no licenco. Podeljuje jo ministrstvo za notranje zadeve, program usposabljanja nadzornikov smučišč pa izvaja Center za poslovno usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pridobljena licenca velja štiri leta, po tem obdobju pa mora nadzornik za njeno podaljšanje opraviti tako imenovano obdobno usposabljanje.

Vloga nadzornikov ni zgolj nadziranje in urejanje gibanja oseb na smučišču, čeprav je ena izmed njihovih najpomembnejših pristojnosti tudi sankcioniranje smučar­ jev, ki ne spoštujejo pravil, z odvzemom vozovnice, lahko pa vložijo tudi pisne pred­ loge za uvedbo postopka o prekršku zaradi

kljub krizi nekaj dobrega na mizi suha domaca salama z’dežele

10 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

kršitev zakona o varnosti na smučiščih.

Nadzorniki imajo tudi nalogo opravljati varnostni pregled smučišča in opozarjati upravljavca smučišča na neurejenost ali pomanjkljivo opremljenost, na nevarna mesta na smučišču, lahko tudi predlagajo ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti in o svojih ugotovitvah obveščajo pristojne inšpekcijske službe. Ne le smučarji, opo­ zorila nadzornikov morajo upoštevati tudi upravljavci smučišč.

A nadzorniki smučišč nimajo pooblastila za to, da bi ugotavljali, ali smučar vozi pod vplivom alkohola. Ta ukrep je izključna pristojnost policije. Policist, ki ugotovi, da je smučar presegel dovoljeno mejo, prepove nadaljnje smučanje, mu odvzame smučarsko vozovnico brez povračila, izreče globo, če pa vozovnica to omogoča, smučarju zagotovi vrnitev v dolino. Vse te ukrepe lahko policist smučarju izreče tudi, če ta odkloni preizkus alkoholiziranosti.

Medtem ko nadzorniki smučišč in policisti skrbijo za red in varnost na smučiščih in je njihovo delo usmerjeno predvsem k smučarjem, so za nadzor nad upravljavci zadolženi na inšpektoratu RS za notran­ je zadeve. V sezoni 2011/2012 so največ nepravilnosti ugotovili pri delu nadzornikov smučišč. Najpogostejše nepravilnosti so bile, da je bilo na smučiščih premalo nadzornikov ali da smučišča nadzora sploh niso zagotavljala, da nadzorniki niso prido­ bili ustreznih pooblastil, niso imeli oznak in službenih izkaznic na vidnem mestu ali pa teh oznak in izkaznic sploh niso imeli.

Pogosta nepravilnost je bila tudi, da upra­ vljavci smučišč inšpektoratu niso pošiljali zapisnikov o nesrečah.

Smučišča morajo imeti urejeno zavarovanje Tudi upravljavci smučišč so obvezan, da sklenejo obvezno nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu, kot to določa zakon. To zavarovanje zagotavlja poplačilo odškodnin predvsem pri nesrečah, ki jih smučarji doživijo pri uporabi žičniških naprav. Za kritje odškodninskih zahtevkov za nesreče, ki se zgodijo na smučišču in so posledica neustrezne ureditve smučišča ali neustrezne signalizacije in zavarovanja smučišča, pa lahko upravljavci dodatno sklenejo še zavarovanje splošne odgovo­ rnosti. Upravljavci smučišč niso odškod­ ninsko odgovorni, če je nesreča posledica tega, da smučar ni spoštoval pravil varnega smučanja, kot so določena v mednarodnih pravilih FIS in z zakoni. V tem primeru za nastalo škodo in poškodbe odgovarja smučar sam s svojim premoženjem. §

12 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Vsa Slovenija je ena sama turistična destinacija Borut Godec V: Trenutno stanje v slovenskem turizmu ni rožnato predvsem zaradi gospodarske krize in težav, ki jih je v panogo prineslo last­ ninjenje. Ampak vseeno, letošnje leto je že skoraj končano, kakšne rezultate lahko pričakujemo za leto 2013?

Hribar: Letošnji rezultati so skladni s pričakovanji, jaz sem z njimi zadovoljen, še posebej zaradi dejstva, da dva glavna trga, se pravi slovenski in italijanski, zaradi gospodarskih težav govorita o občutnih minusih, torej upadu povpraševanja, z uspešnim trženjem na drugih trgih smo morali ta upad omiliti. Še več, po zadnjih statističnih podatkih za prvih devet mesecev opažamo skoraj štiriodstotno rast tujih prenočitev in prihodov, s to rastjo pa tudi že pokrivamo rahel upad na domačem trgu, tako da imamo pod črto celo 0,2 odstotka več turistov in tudi prenočitev. In še pomem­ bneje: tudi prihodki so v primerjavi z lanskim rekordnim letom po podatkih Banke Slovenije septembra prvič pokazali pozitivne smernice, vendar je to le del zgodbe. To so v glavnem fizični kazal­ niki, prav tako kazalniki prihodkov, podjetja nas pa opozarjajo, da imajo težave s poslovanjem.

V: Rezultati za lani, grobi fizični kazalniki, kažejo približno 105 tisoč zaposlenih v panogi, približno dve milijardi evrov prihodkov.

Ali lahko za letos že napovedujemo rezultate, primerljive s tema dvema številkama?

Hribar: Kar zadeva prihodke, ti dve milijardi pomenita prihodke od tujih gostov, torej od tako imenovanega izvoza potovanj. Skupni prihodki panoge turizma in gostinstva so nekje okrog 3,5 milijarde evrov, posredno celo nekaj več, kar pomeni 12,8 odstotka BDP. Ocenjujem, da bomo na področju prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, morda za kakšnega pol odstotka na višji ravni kot lani, to pomeni dobri dve milijardi evrov priliva iz tujine, pri številu zapos­ lenih bo številka verjetno ostala zelo podobna lanski. Sam sem si sicer zelo prizadeval za to, da bi še bolj celovito izvedli reformo na trgu delovne sile, saj je resnično število zaposlenih v turizmu bistveno večje, predvsem v gostinskem sektorju je veliko zaposlitev prek študentskih servisov, kar nekoliko izkrivlja pomen turizma v gospodarstvu.

V: In glede na to, da je turistično gospodarstvo letos poslovalo v razmerah, ko se kriza še poglablja, na kakšen način je letos država

INTERVJU Slovenija na žalost še vedno nezadostno izkorišča potencial, ki ga ima turistično gospodarstvo. O tem, kaj lahko za boljše rezultate turizma naredi država, kako in s čim lahko pomaga podjetjem iz te panoge, kaj je v slovenskem turizmu dobro in kaj ni, smo se pogovarjali z Marjanom Hribarjem, generalnim direktorjem direktorata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

lahko pomagala, kakšne načrte ste imeli in katere od njih ste uresničili?

Foto: Aleš Beno

Hribar: Upoštevajoč, da je država v zadnjih letih intenzivno poma­ gala pri uresničevanju investicijskega cikla, kjer smo podprli več kot sto investicijskih projektov, smo lani in letos skladno s svojo strategijo največ pozornosti namenili razvoju turističnih produk­ tov in učinkoviti promociji. In ravno na področju promocije smo v letošnjem letu naredili velik korak naprej. Skladno z zadnjim rebalansom proračuna za leto 2013 so bili za promocijo Slovenije kot turistične destinacije namenjeni dodatni trije milijoni evrov, ta sredstva smo usmerili neposredno v komuniciranje na glavnih in najbolj perspektivnih trgih in po programu, ki smo ga pripravili skupaj s turističnim gospodarstvom, smo to tudi zelo uspešno uresničili. Če me vprašate, kako je država priskočila na pomoč, mislim, da smo bili zelo hitri z dodatnimi tremi milijoni, vložili smo jih v promocijo Slovenije.

V: In katere so bile glavne akcije?

Hribar: Glavne akcije, seveda vse izvaja SPIRIT Slovenija, ki je zadolžen za krovno promocijo slovenskega turizma, bi razdelil na dve smeri. Prva je aktivnost tržnega komuniciranja Slovenije kot krovne turistične destinacije, šlo je za široko obliko image oglaševanja v glavnih digitalnih medijih, tudi na glavnih TV-posta­ jah v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Naj povem, da je bila za glavno promotorko slovenskega turizma izbrana Tina Maze, prvi odzivi so izjemno pozitivni, ogromno obiskov smo našteli tudi na spletni strani. Druga skupina ukrepov pa so tako imenovane partnerske aktivnosti, kjer smo na SPIRIT izvedli razpis za sofinanciranje trženjskih aktivnosti posameznih gospodarskih družb. Zelo uspeš­ no smo podprli številne nastope slovenskih tour-operatorjev na oddaljenih trgih, SPIRIT je te nastope sofinanciral.

V: Nekateri partnerji v turističnem gospodarstvu včasih nastopa­ jo z očitki, da jim država premalo prisluhne, značilen primer so zgodbe vinarjev. Ti so, čeprav gre za gospodarsko panogo, ki ne spada povsem v okvir, ki ga pokriva vaš direktorat, ampak v okvir kmetijskega ministrstva, vseeno ena izmed podpornih panog turiz­ ma, pravijo pa, da država zanje nima dovolj posluha.

Hribar: Sredstva za promocijo slovenskih vin so na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, na agenciji za kmetijske trge. Ko smo pred dobrim letom ustanavljali SPIRIT, smo imeli zamisel – takrat smo jo tudi predstavili takratnemu ministru – da bi bilo te aktivnosti in tudi sredstva dobro združiti, žal se to ni zgodilo. Sam menim, da bi na marsikakšnem dogodku zagotovo lahko dosegli še več, tako pa lahko samo rečem, da s slovenskimi vinarji vzorno sodelujemo na številnih predstavitvah, a žal iz turističnega denarja ne moremo,

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

13

niti ne smemo financirati promocije slovenskih vin, gre namreč za področje prehrane, sredstva za to zagotavlja drugo ministrstvo.

V: Ampak to ni težava le pri vinu, temveč tudi pri drugih živilih.

Konec koncev nihče v tej državi ne more doseči takšne izvozne cene prehrambnih izdelkov kot turistično gospodarstvo, ki ob tem to hrano proda tujcem doma.

Hribar: Absolutno se strinjam, zaradi tega smo že pred tremi leti uresničili projekt slovenske kulinarične piramide, to je projekt, ki ga je vodil profesor Janez Bogataj. Kot izvedbeni produkt je tako nastal projekt slovenska gostilna, v katerem je sodelovalo več kot 60 gostiln, ta projekt smo financirali posebej iz sredstev minis­ trstva za gospodarstvo, z njim smo prišli do enega od temeljev slovenske kulinarike, ki ga kar najbolj vključujemo tudi v promoci­ jo slovenskega turizma.

V: V zadnjem obdobju sta se zgodila dva dogodka, ki dokazujeta kakovost slovenskih kuharjev. Mladinska kuharska reprezentanca je v Južni Koreji dosegla dve srebrni medalji, članska v Dubaju eno. Ali bomo to mi oziroma država kako izkoristili?

Hribar: Rezultate poznam in nanje sem ponosen, sploh ko gre za mladinsko reprezentanco. To je odlično z dveh vidikov, spodbude za te mlade ustvarjalce in promocije za vse preostale mlade, ki se odločajo za izbiro poklica. Turizem se nenehno kaže kot eden izmed tistih sektorjev, v katerem se mladi želijo zaposlovati, saj zanje odpira številne možnosti doma in v tujini. Turizem pa vendarle ni tekmovanje, olimpijada. Zato se veselim ne samo teh uspehov na tekmovalnih področjih, temveč tudi odličnih uvrstitev nekaterih slovenskih restavracij na tujih lestvicah, kot na primer restavracije JB, ki so jo uvrstili med deset najboljših po izboru enega izmed evropskih medijev. Te stvari, upam si trditi, bodo povzročile, da se bo zgodil koncept snežne kepe. Kot se je pred leti zgodila Toskana, pa potem Provansa, mogoče v zadnjem obdobju Baskija, na primer Bilbao kot trenutno kulinarično središče Evrope. Mislim, da je čas, da te modne smernice pridejo tudi v druge dele Evrope, Slovenija ima pri tem zagotovo prednost pred drugimi državami. To je eden izmed največjih prihodnjih adutov slovenskega turizma.

V: Edino, kar Sloveniji na področju kulinarike pravzaprav manjka, je restavracija z vsaj eno Michelinovo zvezdico. Ali lahko država na kakršen koli način s promocijo pripomore k temu, da bi Micheli­ novi ocenjevalci prepoznali Slovenijo kot destinacijo, kjer se splača preizkušati restavracije?

Hribar: Sam sem v zadnjem času razmišljal in se o tem tudi pogovarjal z nekaterimi slovenskimi kuharskimi mojstri. Mislim, da bomo kmalu sedli za mizo, da tudi oni povedo, kje vidijo ovire oziroma kaj bi bilo po njihovem mnenju še treba storiti, da doseže­ mo tudi ta cilj. Verjamem, da je mogoče veliko narediti na področju promocije, verjetno bi bilo mogoče organizirati kakšen dogodek, ves čas opozarjati na kakšen vrhunski gurmanski dogodek. Ne smemo pozabiti na svoje odlične ponudnike storitev cateringa, ki so že krepko presegli meje Slovenije in uresničujejo svoje poslovne načrte tudi v tujini. Ko se bo ta zgodba začela odvijati, bomo o njej slišali vsi.

V: Približuje se novo leto, načrte ste verjetno že pripravili. Kaj bo država prihodnje leto lahko ponudila turističnemu gospodarstvu?

Ali lahko govorimo o konkretnih številkah?

Hribar: Država bo prihodnje leto za promocijo slovenskega turizma namenila šest milijonov evrov, dodati moramo še stroške delovanja in plače zaposlenih, skupaj to znaša približno devet milijonov evrov, približno 20 milijonov evrov pa bomo namenili za dokončanje vseh

14 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

naložbenih projektov, ki so povezani s črpanjem evropskih sredstev.

To sta glavni postavki. Ob tem je sicer še nekaj manjših, na primer projekti kakovosti, človeški viri in podobno. Skupno bo torej država prihodnje leto namenila za razvoj turizma skoraj 30 milijonov evrov.

To je okviren proračun, ki je primerljiv z najboljšimi leti, torej s časi, ko smo imeli na razpolago največ denarja.

V: Če ga primerjamo s prihodki turizma, ta znesek pomeni, da država v turizem vlaga manj kot odstotek denarja, ki ga panoga ustvari.

Hribar: Takšna so pač dejstva in tega se moramo zavedati. Vedeti pa moramo, da ima turizem svoje vire tudi med sredstvi, ki jih država namenja za druga področja, za šolstvo, zdravstvo, za infrastruktu­ ro. Slovenija namenja panogi več evrov na ustvarjeno prenočitev kot na primer sosednji Avstrija ali Hrvaška, dobro je upoštevati tudi to merilo. Neposredno za promocijo namenimo približno en evro na ustvarjeno prenočitev, Hrvaška pa malo manj kot pol evra.

Velikokrat poslušamo očitke, da nas nikjer ni in da promocija ni zadostna, vendar moram povedati, da so sredstva, ki jih država namenja za promocijo, povsem primerljiva s sredstvi za turizem v razvitih državah.

V: Ko omenjate Avstrijo in Hrvaško, še vprašanje: kaj manjka Sloveniji in Slovencem, da nimamo takšnih navad kot prebivalci teh dveh držav, ki večinoma letujejo doma? Pri tem posebej izstopajo Avstrijci.

veniji in je tako ločil svojo domačo dnevno politiko od gospodarskega interesa dežele, ki jo je vodil.

Hribar: No, moje mnenje je, da aktualna slovenska vlada namenja tur­ izmu, glede na razmere, v katerih smo, ustrezno mesto. Letos se je, zelo konkretno, zgodilo, da je z rebalansom proračuna zagotovila dodatne tri milijone evrov. Prvič smo bili na Dnevih slovenskega turizma priča temu, da je predsednica vlade prišla na turistični forum in podprla sektor. V razmerah, ki so z vidika javnih financ težavne, se turizmu namenja enako oziroma več za promocijo kot pretekla leta, ravno tako so nam obljubili, da bo slovenski turizem dobil nazaj svojo organizaci­ jo, ki bo skrbela samo za promocijo turizma.

V: Vendar ne gre zgolj za denar, temveč tudi za, recimo, moralno težo pojavljanja nekoga nekje. Če pogledamo v zgodovino: Logarska dolina se je najbolj razvila takrat, ko jo je redno obiskoval nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek, tako protokolarno kot v svojih prostih trenutkih.

Hribar: S tem se strinjam. Tudi aktualni predsednik države, kamor koli gre, vabi v Slovenijo, in Slovenijo predstavlja kot eden izmed najboljših promotorjev. Pred kratkim so Slovenijo obiskali zelo visoki gostje iz tujine ravno na njegovo povabilo. Za prihodnje leto pripravljamo tudi to, da bi vodilni predstavniki Slovenije na vseh obiskih, kamor koli gredo, predstavili slovenski turizem in Slovenijo kot turistično destinacijo.

Hribar: Moram povedati, da smo nekoč tam, kjer je zdaj Avstrija, že bili. Turizem na Slovenskem ima zelo močno tradicijo, že več kot sto let je od ustanovitve prvih turističnih društev in tudi turistične zveze Slovenije. V obdobju pred drugo svetovno vojno in še prej, na začetku 20. stoletja, je bila Slovenija zelo razvita turistična destinacija, bila je na primer ena izmed šestih destinacij, ki so se predstavljale na prvi londonski turistični borzi. Takrat so se Rogaška, Bled in Portorož postavljali ob bok St. Moritzu in podobnim krajem. Na žalost pa sta bila potem v določenem obdobju naše polpretekle zgodovine turizem in gostinstvo nekaj manjvrednega. Biti gostinec ali hotelir, zasebnih hotelov nismo imeli, je bilo nekaj slabega, delati pri plavžu na Jesenicah pa nekaj zelo uglednega. Odnesti kovček v sobo pre­ možnemu hotelskemu gostu je bilo ponižujoče. Z ugledom poklica se vse začne in konča, v Avstriji se ta tradicija ni nikoli prekinila. Biti hotelir v Avstriji je čudovit poklic, ki gre iz roda v rod, zelo pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj, saj mladi ne pritiskajo v mesta, ampak krasno živijo od turizma na podeželju. Nas ta pot še čaka, ne bo preprosta, ampak ker imamo podobne zemljepisne pogo­ je in naravne vire, se bomo po mojem kmalu približali Avstrijcem, na nekaterih področjih smo jih celo že dohiteli.

V: Vendar pa vrh slovenske države za protokolarne in promocijske aktivnosti ob obiskih gostov iz tujine uporablja zelo omejen nabor slovenskih turističnih ciljev. Kako pripraviti najvišje predstavnike države do tega, da bi svojo vlogo videli tudi v predstavljanju domačih turističnih ciljev pri protokolarnih dejavnostih ob obiskih tujih poli­ tikov? Zakaj ne bi kakšnega tujega gosta peljali na primer na Otok ljubezni na Muro?

V: Vseeno pa ostaja občutek, da se Avstrija bistveno drugače in bolj energično kot Slovenija loteva promocije.

Hribar: Ko pogledamo vse lokacije v Sloveniji, ki smo jih že upora­ bili za tovrstne obiske, vidimo, da jih je veliko. Se pa strinjam, da je Slovenija ena sama turistična destinacija, in kot direktorja direkto­ rata, ki se ukvarja s turizmom, me veseli, da vsaka lokalna skupnost vidi v turizmu priložnost, takšni obiski bi jim zagotovo pomagali.

Hribar: V Avstriji je vsakega petega v mesecu glavna novica v osred­ njem dnevniku na državni televiziji turistična statistika, tam pred­ stavijo konkretne številke. V Avstriji nihče niti slučajno ne ve, kdo je šef protikorupcijske komisije, kdo je informacijska pooblaščenka in tako naprej. Pri nas so, žal, razvojne teme, turizem je le ena izmed njih, vedno predstavljene kot drugorazredne. Imamo veliko pozi­ tivnih zgodb, tudi v slovenskem turizmu. Preprosto moramo priti do točke, ko bomo spoznali, da so to stvari, ki nas vodijo naprej, razni procesi in razčiščevanja, ki bi se morali odvijati pred institucijami, ustanovljenimi za to, pa bi morali iti svojo pot.

V: Občutek je, da slovenska vlada ne podpira tega dela gospodarst­ va tako, kot se to dogaja v Avstriji. Slovencem najbolj nenaklonjen avstrijski politik Jörg Haider je na primer kljub vsemu osebno sodeloval pri vsaki promociji avstrijskega in koroškega turizma v Slo­

Hribar: To je zagotovo aktualno vprašanje. Takšni obiski dajejo domači in tudi svetovni javnosti zelo pomembna sporočila in gre za zelo odmevne dogodke. Na Hrvaškem na primer vsi vedo, da sta se takratna predsednika vlad Kosorjeva in Pahor srečala v Bohinju, veliko več Hrvatov si želi videti, kje je bilo to srečanje. Upoštevati pa moramo, da je število takšnih dogodkov omejeno, upoštevati moramo tudi številne druge vidike, logistiko, varnost in druge. Če se primerja­ mo z drugimi državami – uradnih podatkov sicer nimam – bi si upal trditi, da število teh turističnih krajev v Sloveniji, ki so jih obiskali pred­ sedniki vlad ali predsedniki držav, nič ne zaostaja za številom krajev, kamor nemška predsednica vlade vabi svoje goste na uradnih obiskih.

V: Ampak vsaj pri tem bi lahko bili boljši od Nemcev.

V: Za konec: kaj bo po vašem mnenju v prihodnjih letih nosilni produkt slovenskega turizma, kdaj bo Slovenija dosegla pet milijard evrov prihodkov v tej panogi?

Hribar: Zelo iskreno verjamem, da bomo pet milijard evrov pri­ hodkov v turizmu dosegli čez približno šest, sedem let. Pravzaprav ob koncu finančnega obdobja 2014–2020. Kar pa zadeva vodilni turistični produkt, ki bi vlekel panogo in državo, mislim, da ga Slovenija še dolgo ne bo imela. Pravzaprav je prednost Slovenije zelo uravnotežen razvoj različnih turističnih produktov in tudi regij. Mis­ lim, da bo ravno ta uravnoteženost v razvoju ostala gibalo razvoja slovenskega turizma. §

KAVA – GOSTOVA SLADKA RAZVADA ALI GRENKA IZKUŠNJA Koliko pivcev kave se zaveda, da le s sprotnim mletjem še toplih srednje praženih kavnih zrnc dobimo vse bogastvo okusa? Kultura pitja kave v Sloveniji ne dosega standardov, kakršni veljajo v sosednji Italiji, kjer je kava pomemben del vsakdanjika. Tako kot vsej hrani Italijani tudi kavi posvečajo posebno pozornost.

KAKOVOST ZA USPEH Italijanski espresso je ikona, ki jo pozna ves svet. Pri tem je največjo vlogo odigrala Lavazza, zato ni nič čudnega, če je Lavazzin espresso sininom za uradni italijanski espresso. Vsako leto več kot 50 Lavazzinih training centrov izuči več kot 26 tisoč ljudi, kako pravilno pripraviti kavo. Pravilna priprava in postrežba kave ter kavnih napitkov pozitivno vplivata na odnose z gosti. Osebje, ki se zaveda, da si gostje v lokalu zaslužijo kakovost na najvišji ravni, s tem pripomorejo k pozitivnemu ugledu lokala. To je le ena izmed poti, ki lahko pripelje k povečani prodaji in uspešnosti poslovanja lokala, kar je v današnjem času odločilnega pomena.

KAVA JE STRATEŠKA IZBIRA Značilnost Slovencev je, da ob slabi izkušnji tega ne povemo na glas, ampak se tja preprosto ne vrnemo več, ob dobri izkušnji pa se gostje vedno radi vračajo. Dobra in kakovostna kava je zato šele polovica zgodbe o uspehu. Z izbiro znamke kave gostinski lokal sklene poslovno partnerstvo z njenim dobaviteljem. Če verjame v znamko, ki jo ponuja, si dober dobavitelj vedno prizadeva tudi za dvig kulture pitja kave, skrbi za kakovost pripravljene kave, izobraževanje osebja o pripravi in postrežbi kave. Dobavitelj, ki gre še korak dlje, bo sodeloval pri promociji in pospeševanju prodaje kave ter z novimi, inovativnimi prijemi gostincu pomagal k povečani uspešnosti poslovanja. Dober dobavitelj kave je strateški poslovni partner, ki si prizadeva za win-win situacije in dejavno sodeluje z gostincem pri reševanju poslovnih vprašanj, povezanih s kavo in dodatno ponudbo, ki bo goste vedno vodila do izkušnje, zaradi katere se bodo radi vedno znova vračali.

16 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

Foto: Urban Ĺ tebljaj

DVORANA

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

17

Slovenija je že središče regije Kongresna dejavnost je velika priložnost ne le za turistična podjetja, ampak tudi za vse slovensko gospodarstvo. V Veliki Britaniji je samo v tej dejavnosti več kot milijon zaposlenih in skupaj ustvarijo 2,9 odstotka BDP. Rezultati raziskav kažejo, da so učinki kongresnega turizma podobni tudi v drugih državah. V Sloveniji bi torej samo v tem delu morali zaslužiti približno milijardo evrov, da bi se lahko primerjali s kongresno razvitimi državami.

Miha Kovačič, Borut Godec Kongrese in druge vrste srečanj stroka povezuje v kongresno dejavnost in jih ne uvršča v turizem. Kongresi in srečanja pravzaprav nimajo veliko skupnega s turiz­ mom, so kvečjemu njegova posledica. Vsa­ ko tovrstno srečanje je namreč poslovne narave in ima zelo jasen poslovni namen, ki nikakor ni turističen. Za izvedbo srečanj organizatorji uporabljajo neturistično in turistično infrastrukturo in storitve.

Uspešne mednarodne destinacije so kon­ gresno dejavnost vzpostavile vzporedno s turistično dejavnostjo in tako omogočile njen ustrezen razvoj, mednarodno promo­ cijo in uveljavitev v domačem strokovnem, gospodarskem in političnem okolju.

Kongresi niso zgolj turizem Glavni vzrok za povezovanje kongresne dejavnosti in turizma je uporaba turistične infrastrukture, saj kongresna dejavnost ob

temeljnih zahtevah po prostorih ustrezne velikosti – od sejnih sob do dvoran, ki dosegajo in včasih celo presegajo zmoglji­ vost na primer Gallusove dvorane, največje dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma – potrebuje še nastanitvene zmogljivosti, ponudbo hrane in pijače, nemalokrat pa tudi druge produkte, ki jih ponujata turizem in gostinstvo. Ker kongresi in druga srečanja praviloma trajajo dva ali tudi več dni, je zaradi zagotovitve uspešnosti srečanja smiselno, da se poslovni del dogaja čim bliže nastanitvenim zmogljivostim ali celo v hotelskih dvoranah, če jih hotel seveda ima.

Ravno zato so kongresi največkrat organi­ zirani v hotelih, ki imajo vso potrebno in­ frastrukturo. V Sloveniji so na tem področju največ naredili v Portorožu in Ljubljani, tudi na Bledu in v še nekaterih drugih krajih pa za njimi ne zaostajajo veliko. Kongresna de­ javnost je pomembna podpornica turizma tudi zato, ker kongresni gostje v povprečju porabijo več kot turistični obiskovalci. In

18 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Foto: Barbara Reya

ne nazadnje, kongresna dejavnost zaradi umeščenosti v tako imenovana zunajsezon­ ska obdobja bistveno pripomore k dobremu poslovanju podjetij, ki sodelujejo pri izvedbi tovrstnih srečanj.

Slovenija je na mednarodnem trgu kon­ gresne dejavnosti še razmeroma nov in mlad igralec, ki pa se uveljavlja s hitrimi koraki. Čeprav za najrazvitejšimi trgi razvojno zaostajamo za več kot sto let – prvi kongresni urad na svetu so v Detroitu v ZDA ustanovili že davnega leta 1896, v Evropi pa so jih začeli ustanavljati po letu 1965 -, se po zaslugi hitrega razvoja v zadnjih devetih letih Slovenija že lahko primerja z najpomembnejšimi kongresnimi cilji v širši regiji. Nemajhen del zaslug za to ima tudi slovenski kongresni urad.

Pred devetimi leti so se zasebni in javni ponudniki kongresnih storitev ob podpori države povezali in ustanovili Kongresni urad Slovenije. To je bil prvi korak, ki je omogočil začetek organizirane med­ narodne promocije in trženja Slovenije za mednarodna srečanja.

Mednarodna srečanja prinesejo državi gostiteljici številne prednosti in pozitivne posledice. Mislimo predvsem na učinke na gospodarstvo, ločimo jih na neposredne, posredne in inducirane. Prezreti ne smemo niti učinkov na znanstveno-strokovnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih.

Zelo pomembna je tudi promocija, saj so

udeleženci mednarodnih srečanj uveljav­ ljeni strokovnjaki v svojih državah.

Kar trije odstotki BDP od kongresov Izsledki prvih mednarodnih raziskav o učinkih kongresne dejavnosti so presenetili tudi tiste, ki so jih izvedli. Kongresna de­ javnost je, tako kažejo rezultati, ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, ki kljub mednarodni finančni in gospodarski krizi vztrajno raste. V ZDA kongresna de­ javnost na primer ustvari večje eko­nomske učinke kot avtomobilska industrija, v Kanadi več kot lesna industrija. V Evropi je zadnja raziskava v Veliki Britaniji (pred­ stavljena leta 2013 za leto 2011) pokazala, da kongresna dejavnost (meetings industry po angleško) ustvari 2,9 odstotka BDP Velike Britanije, 3,6 odstotka vseh davkov in zaposluje več kot milijon ljudi. S tem je kongresna dejavnost na 17. mestu vseh gospodarskih panog Velike Britanije.

V Sloveniji na državni ravni še nimamo ustrezne raziskave, primerljive s tistimi iz tujine. Je pa zanimivo, da mednarodne raziskave, ne glede na to, v kateri državi jih izvajajo, pokažejo podoben vpliv na držav­ no gospodarstvo. Izziv izračuna učinkov te dejavnosti je, da je razpršena na vsa po­ dročja in ni samostojna dejavnost. Če torej sklepamo o vplivu kongresne dejavnosti na slovensko gospodarstvo na podlagi številk,

do katerih so prišli britanski raziskovalci, bi morali torej v Sloveniji samo s tem ust­ variti približno milijardo evrov prihodkov.

Tega cilja po nekaterih mnenjih sicer še nismo dosegli, a s skupnimi napori pro­ motorjev, organizatorjev in tudi z drugimi dejavnostmi, ki jih organizacija kongresov potrebuje, se mu lahko že v nekaj letih približamo.

Brez organizirane promocije ni nič Najpomembnejši med promotorji kongres­ ne dejavnosti v Sloveniji je kongresni urad.

Njegova glavna cilja sta promocija Sloveni­ je za mednarodna srečanja in ustvarjanje čim večjih učinkov na gospodarstvo. Ob snovanju teh aktivnosti so v uradu ugoto­ vili, da bodo največ učinkov in sinergijo za promocijo Slovenije dosegli z organizacijo poslovne borze za to področje. Začeli so s poslovno borzo Simex, ki je najprej poveza­ la ponudnike kongresnih storitev Slovenije.

Po drugi izvedbi Simexa pa so na kon­ gresnem uradu čutili, da si lahko postavijo višje cilje, saj je Slovenija premajhen trg.

Logičen razvoj je pomenila prva poslovna borza Conventa, ki so jo izvedli januarja 2009 in je postala osrednja poslovna borza kongresne dejavnosti regije jugovzhodne Evrope. Zakaj jugovzhodne Evrope, ne srednje ali vzhodne? Naša soseda Italija je na mednarodnem kongresnem trgu že zelo uveljavljena destinacija, prav tako Avstrija,

Zanesljivi partner V današnjih časih je pravočasna in celovita oskrba z dostopnimi cenami eden od ključnih dejavnikov uspešnega poslovanja. V podjetju Ahac, ki ima 20-letno tradicijo, se tega dobro zavedajo, zato gostincem nudijo celovito podporo pri oskrbi s pijačami in drugimi, izbranimi produkti.

Se vam je že zgodilo, da je v vaš lokal prišel gost in naročil pijačo, ki je niste imeli v ponudbi? Takšne zagate v podjetju Ahac uspešno rešujejo, saj so njihovi partnerji najuglednejši svetovni in evropski proizvajalci pijač oziroma hrane. »Pomembno je, da gostincem ponudimo roko in jim priskrbimo vse, kar potrebujejo. Nenehno spremljamo globalne trende v industriji pijač in jim prilagajamo našo ponudbo,« poudarjajo v podjetju Ahac.

Dostava do vaših vrat

v sklopu podjetja tudi gostilno, se zavedajo, kako pomembna je pravočasna in natančna dostava. »Imamo učinkovite dostavne poti, ki zagotavljajo odzivno dobavo naročenega,« poudarjajo. Svoja distribucijska središča, s katerimi pokrivajo vso Slovenijo, imajo v Jaršah pri Ljubljani, Slovenski Bistrici in Šentjurju, kjer je tudi sedež podjetja.

AKCIJSK

od 4. 11

. 2013 do

I KATALO

AHAC d.o.o.

PE Šentjur Kozjanskega odre da 21 SI - 3230 ŠETN JUR

G

3. 1. 2014

Tel: 03 746 66 47 Mob: 031 622 446 Email: veleprod aja@

ahac.si

AHAC d.o.o.

PE Maribor Tržaška cesta 43 SI - 2000 MAR IBOR Tel: 02 330 12 62 Mob: 041 780 440 Email: maribor @ah

Najboljše za najzahtevnejše

V Sloveniji boste težko našli dobavitelja, ki bi vam lahko ponudil širši asortiman piv, žganih pijač ali posebnih brezalkoholnih napitkov.

Uspešnica tega leta je zagotovo legendarno pivo Staropramen. Tukaj so še legendarna nemška piva, kot so Veltins, Paulaner, belgijsko Leffe in »naša«, kot naprimer Jelen in Nikšičko. Paulaner, Veltins in Staropramen so na voljo tudi kot točena piva.

V Ahacu se lahko pohvalijo z več kot 20-letno tradicijo na področju distribucije in ker imajo

Tel: 01 729 50 00 Mob: 031 648 717 Mob: 051 374 775 Email: jarse@a hac.

si

AHAC d.o.o.

PE GAMS Ljubljanska ulica 69 SI - 2310 SLO VENSKA BISTRICA Tel: 02 843 14 36 Mob: 040 279 790

Slike so simb

olične. Prid

ržujemo si

Osnovni kapita

l: 916.198,64 EUR

možnost napa

AHAC d.o.o.

| Družba je vpisan

k. Ponudba

velja od 4. | informacije@a 11. hac.si | www2013 do 3. 1. 2014 oz. do razprodaje .ahac.si er Okrožnega zalog. sodišča v

a v sodni regist

Celju pod št: 1/025

22/00 | MŠ: 54730

Gostinci lahko pijače vsak mesec kupujejo po še posebej ugodnih cenah iz akcijskega kataloga.

Ahac Jarše, tel: 01/729 50 00, mail: jarse@ahac.si Ahac Slovenska Bistrica, tel: 02/330 12 62, mail: gams@ahac.si Ahac Šentjur, tel: 03/746 66 46, mail: veleprodaja@ahac.si

www.ahac.si

ac.si

AHAC d.o.o.

PE Jarše Kamniška cest a 24 SI - 1235 RAD OMLJE

80 | D: 69092958

20 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

ki z Dunajem celo vodi kot svetovna velesi­ la. Tudi naša vzhodna soseda Madžarska je s svojim glavnim mestom zelo prepoznaven cilj. Države jugovzhodne Evrope, se pravi Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, Romu­ nija, Bolgarija in tudi Albanija, pa imajo podobne izzive. Vse navedene države niso prepoznavne na mednarodnem kongres­ nem trgu, nimajo dobro razvite kongresne ponudbe, strokovnega kadra, država ne kaže razumevanja za to dejavnost in še bi lahko naštevali. Ko je Slovenija prevzela pobudo za povezovanje regije jugovzhodne Evrope, je postala mednarodno stičišče njene ponudbe. Slovenija je tako pridobila veliko priložnost, da kljub svoji majhnosti in neprepoznavnosti prevzame osrednjo vlogo območja.

Conventa omogoča vzpostavitev osebnega stika med povpraševalci in ponudniki kon­ gresnih storitev na visoki strokovni ravni.

Vzpostavitev osebnega stika je pogoj za začetek poslovnega sodelovanja med obema ciljnima skupinama. Tuji poslovni obiskov­ alci obenem z udeležbo spoznajo Slovenijo, kar je pogoj, da jo vključijo v svojo ponudbo, pomeni pa tudi neposreden finančni učinek.

V Ljubljani so do danes uspešno orga­ nizirali že pet borz Conventa. Borza je od 2009 do 2013 gostila 1.139 vabljenih gostov iz 36 držav. S tem je Slovenija pov­ ečala svojo prepoznavnost v mednarodnem kongresnem okolju. Conventa se je v med­ narodnem okolju uveljavila kot kakovostna poslovna borza in pomembno pripomore k večji prepoznavnosti Slovenije.

Mednarodni kongresni trg je zelo konkurenčen in ponudba je večja od povpraševanja. Glede na močne in obsežne učinke kongresne dejavnosti države vlagajo precej sredstev v promocijo in njeno pre­ poznavnost. Na trgu se pojavlja vedno več trženjskih aktivnosti, tudi poslovnih borz za kongresno dejavnost. To zahteva, da je Conventa vsako leto še boljša in svojim deležnikom ponudi še bolj kakovostno storitev in dodano vrednost.

Conventa širi svojo regijo Naslednja Conventa bo 22. in 23. januarja 2014 in bo poleg ponudnikov iz jugov­ zhodne Evrope gostila ponudnike storitev iz Avstrije in Italije, ki so zadnja leta začeli sodelovati kot obmejne regije Slovenije.

Zaradi vedno večjega ugleda Convente pričakujemo tudi predstavitev Prage, Budimpešte in Istanbula. To pomeni, da borza počasi prerašča regionalne okvire in postaja eden izmed pomembnejših evropskih dogodkov povezovanja ponudbe in povpraševanja po kongresni dejavnosti.

Prihajajoča Conventa bo skupaj gostila več kot 500 deležnikov kongresne dejavnosti iz vse Evrope.

Neposreden vpliv Convente na slovensko gospodarstvo je sicer mogoče izračunati, vendar tega za zdaj ni storil še nihče. Veliko težje je izračunati posredne in inducirane učinke. Najpomembnejših pa žal ni mogoče izračunati – to so poslovni stiki, priložnosti in dogovori, ustvarjeni na srečanju. Ti se bodo v bližnji in daljni prihodnosti spreme­ nili v posel in konkretne številke v branži, v kateri vsako leto opazijo občutno rast prihodkov. Pomembno vpliva tudi na boljšo prepoznavnost države, kar bo pripomoglo k večjemu obisku Slovenije v prihodnosti, tudi k lažjemu prodiranju slovenskih izdelkov na tuje trge, saj udeleženci prepoznavajo Slo­ venijo kot turistični cilj, hkrati pa tudi kot državo, katere gospodarstvo lahko ponuja konkurenčne produkte. §

Ponujamo rešitve za vaše sanitarije Vaš servisni partner

Enostavni, racionalni in varčni -20%

manjša poraba papirja, manj odpadkov, manj skrbi z menjavami : 01 524 04 44, F: 01 524, 93 03 info@eximex.si, www.eximex.si

KOLUMNA

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

Podprimo dejavnost, ne podjetij Bogdan Lipovšek Hotelska in druga turistična podjetja pripravljajo poslovni načrt za prihodnje leto na evforičnih krilih ravnokar končanega uspešnega poslovnega leta. Vsaj do zdaj so bila vsa leta boljša od prejšnjih, la­ hko so bila sušna ali deževna, ampak turizem je bil uspešna gospo­ darska panoga. Opozorila, da gre ob tem za grobo sprenevedanje, ki škoduje pomembnemu delu gospodarstva, so bila pospremljena z oholo ignoranco. Pa vendar je slovenski turizem v globoki krizi že od leta 2008, od tistega že zdavnaj pozabljenega predsedovanja EU. Iz tega leta je tudi prvo javno opozorilo turističnemu gospo­ darstvu, gospodarski zbornici in premetenim državnim uradnikom, da je nekaj hudo narobe. In nič. Še vedno poslušamo vzneseno petje Gloria in Excelsis Turismo, ko se vse ruši, upada in propada.

Ti slavospevi še najbolj spominjajo na orkester potapljajočega se Titanica. Kako je mogoče, da majhna skupina menedžerjev, ki prihajajo iz gospodarstva, vztraja pri mnenju o slabem stanju gospodarske panoge, po drugi strani pa predstavniki države, od uradnikov do politikov, trdijo povsem nasprotno? Pojasnilo je preprosto – uporabljajo različna merila. Poglejmo podrobneje.

Postavljam tezo, za katero menim, da jo je mogoče argumentira­ no ubraniti, in ta je, da se uspešnost gospodarskih podjetij meri s finančnimi, ne s statističnimi merili. Vse od leta 2008 smo zasuti s podatki o povečanem „številu prihodov“ domačih in tujih gostov ter o tem, da se je povečalo tudi število prenočitev, to pa opredeljuje uspešnost panoge. „Število prihodov“ in število prenočitev žal še nič ne povesta o tem, kako so podjetja poslovala. Zagovorniki te statistike odgovarjajo, da z enakimi merili meri uspešnost turizma tudi Svetovna turistična organizacija (UNWTO). In to ni res. S takšno statistiko UNWTO zbira pomembne podatke o svetovnih turističnih tokovih in njihovih spremembah. Zlahka si predstavlja­ mo pomembnost takšnega merjenja, če samo pomislimo na velike spremembe, ki se že dogajajo in se bodo še okrepile z vstopom Kitajske na svetovni turistični trg. Nič pa ti podatki ne povedo o uspešnosti poslovanja podjetij ali uspešnosti turizma posamezne države. To merimo s finančnimi ali ekonomskimi kazalniki.

Pogled na poslovanje slovenskega turizma, merjeno z izgubo ali dobičkom panoge od leta 2007 do 2012, nam daje takšno sliko (v tisočih evrov):

|

Foto: Primož Korošec

Samo skrajen nevednež lahko prezre takšne podatke in govori o uspešnosti panoge! Resnost stanja pojasni tudi to, da bi izguba presegla sto milijonov evrov, če ne bi nekaterim hotelskim pod­ jetjem uspelo prodati dela nepremičnin, kar je popravilo podobo bilance uspeha. Alarmantno je tudi dejstvo, da je v letu 2012 ljubljanski turizem posloval z izgubo 900 tisoč evrov. Ljubljana je namreč v preteklosti zaradi manjših sezonskih nihanj izkazovala boljši poslovni izid od povprečja panoge. Na tem mestu ni mogoče prikazati in pojasniti še vseh drugih ekonomskih kazalnikov, ki govorijo o stanju slovenskega turizma, zgovoren pa je podatek o do­ bičkonosnosti kapitala (ROE), ta znaša za slovensko gospodarstvo v letu 2012 0,88, za vse družbe v turizmu pa -10,87! (Vira: AJPES in Matej Gornik, Kazalniki poslovanj gospodarskih družb izbranih sektorjev dejavnosti gostinstva in turizma v obdobju 2010-2012, Turistično-gostinska zbornica, junij 2013).

Naj sol na rano natrosim še s tem, da je bilo leto 2013 za turizem v Sloveniji najslabše po letu 1992, upad je doživel tudi termalni tur­ izem. In kako naprej? S sprenevedanjem prav gotovo ne bo šlo. Tudi strategijo, ki je napisana za obdobje 2012-2016, lahko vržemo v koš.

Ta ne temelji na analizi obstoječega stanja in ne prepozna vzrokov za zanj. Torej jih tudi odpravljati ne more. Je skupek fantazij, ki so doživele polom že v svojem drugem letu. Razumevanje turizma kot gospodarske panoge je togo in enako kot pred 30 leti. Temelji na klasičnem prostočasnem turizmu, spregleda pa priložnost, ki se na primer ponuja v tržnem delu potovanj ljudi s posebnimi potrebami in v kongresno-konferenčnem (MICE) sklopu. Resno gospodar­ sko dejavnost meša z ustanovami civilne družbe, konkurenčnemu boju na svetovnem trgu pa ob bok postavlja etnoblodnje in zatohlo domačnost. Nazoren prikaz najdemo v Strategiji slovenskega turizma 2012-2016, stran 17. „Spodbuditi povečanje konkurenčno­ sti: V strategiji je predlagano, da bi vsi (poudaril B. L.) deležniki v slovenskem turizmu spodbujali nadaljnji razvoj turističnih destinacij (regionalne turistične organizacije, lokalne turistične destinacije, turistična društva).“ Dokler bomo živeli v prepričanju, da moramo vsi deležniki v turizmu spodbujati razvoj regionalnih in lokalnih organizacij, in dokler ne bo bomo dosegli stopnje razumevanja, da je treba za uspešnejši nastop na mednarodnih trgih z državnimi sredstvi izdatno podpreti gospodarsko dejavnost (ne podjetij), bomo še naprej lovili svoj lastni rep in postajali slepo črevo Evrope. §

Poslovanje slovenskega turizma

leto Dobiček/izguba

21

2007

2008

2009

2010

2011

2012

+22.683

-16.072

-29.483

-51.748

-70.155

-93.927

PISARNA

Miti in resnice o družabnih medijih

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

23

Začne se s temeljnim mitom in temeljno resnico, ampak tudi v mitu je del resnice in v resnici je del mita. Brez družabnih medijev vas ni več - mit, v katerem je zrno resnice. Družabni mediji vam bodo povečali prodajo - resnica, v kateri je kar nekaj mita. Pravilo, ki se ga je dobro držati tudi pri družabnih medijih, je staro toliko kot človeška uporaba orodja: ni pomembno, kakšno orodje imate, pomembno je, kako ga uporabljate!

Borut Godec, Matej Špehar Kaj sploh so družabni mediji – od kod tak­ šna fama? Ali gre res za novo revolucijo na področju trženja ali pa je vse skupaj samo en velik, napihnjen balon, v katerem nič ni in bo kmalu počil. Tovrstna spletna omrež­ ja niso nič novega, njihov sistem poznamo že od pradavnine, le da smo včasih temu rekli ustno priporočilo, ki je verjetno najboljši oglas, kar jih lahko dobi podjet­ je. Stari sistem od ust do ust izkoriščajo tudi spletna omrežja, le da se informacija premika veliko hitreje in doseže več ušes in oči. In če jih znamo pravilno izkoristiti, so lahko odlično trženjsko orodje, ki je cenovno veliko ugodnejše od klasičnega oglaševanja, ki smo ga bili vajeni do zdaj.

24 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Raziskave pravijo, da klasičnim oglasom (velikim obcestnim panojem, plakatom, TV- in radijskim oglasom, tiskanim oglas­ nim sporočilom) verjame le še 14 odstot­ kov ljudi. Mnenju popolnega neznanca, ki so ga srečali na ulici ali spletu, pa zaupa kar 90 odstotkov ljudi. In prav to je naj­ pomembnejši dejavnik, ki dela družabna omrežja tako zanimiva za posredovanje poslovnih vsebin.

Številke so osupljive Če bi bil Facebook s svojimi uporabniki država (uporablja ga že več kot milijarda ljudi po svetu, v Sloveniji 780 tisoč), bi bil tretja največja na svetu. Povprečen uporabnik na tem največjem družabnem omrežju dnevno preživi skoraj celo uro, kar eden izmed štirih pa pričakuje, da bo na svoje vprašanje dobil odgovor prej kot v eni uri. Kar 85 odstotkov spletnih uporab­

nikov ima svoj profil na Facebooku (FB), polovica pa je tudi na Twitterju. Ne velja stereotip, da omrežja uporabljajo pred­ vsem mladi – zadnji podatki za Twitter pravijo, da je najhitreje rastoča demograf­ ska skupina v starostnem razredu od 55 do 64 let. Na poslovnem omrežju LinkedIn vsako sekundo dobijo dva nova uporabni­ ka. Videoomrežje YouTube ima v starostni strukturi od 18 do 34 let večji doseg kot katerakoli TV-postaja. In za konec številk morda najpomembnejši podatek: kar 46 odstotkov uporabnikov spleta se zanaša na mnenje, ki so ga o produktu/storitvi dobili na omrežjih.

Več je napačne uporabe kot napačnih orodij Takoj moramo nekaj razčistiti. Ni vse samo Facebook in preštevanje števila tako imenovanih všečkov. Resda je FB najbolj

skupno več kot

razširjeno omrežje, a število všečkov je mrtev kapital, če jih ne znamo izkoristiti sebi v prid. Ste naredili strategijo, preverili konkurenco, določili cilje, izobrazili ekipo, določili proračun in časovno obdobje?

Veste, kakšne vsebine ponuditi, imate načrt, kaj storiti ob neljubih komentarjih?

Ne dovolite, da vas nepripravljenost potopi tako kot Costo Concordio, katere lastniki niso bili pripravljeni na pogrom z nega­ tivnimi komentarji. Družabna omrežja so dvosmerna komunikacija, kjer je vaša beseda vredna ravno toliko kot beseda stranke. Predvsem je pri uporabi družab­ nih medijev treba vedeti, tako kot pri drugih orodjih, čemu so namenjeni in kaj želimo z njimi narediti. Šele ko se prekri­ jeta namen družabnih medijev in naš cilj, je lahko njihova uporaba koristna in lahko prinaša tudi dobiček – kar pa je vedno glavni cilj uporabe takšnih ali drugačnih poslovnih orodij. Sicer se lahko znajdete

1.000.000.000

uporabnikov

v Sloveniji

780.000 uporabnikov

26 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Na pomoč!!!

Moja strategija uporabe družabnih medijev ne deluje!

6 mesecev

Rastoče omrežje strank, odličen odziv, intenzivnejše klepetanje o ponudbi in rastoč prodajni kanal Zadovoljstvo uporabnikov, družbena povezanost ter razpoznavna pozitven in negativen odziv Odnos je partnerstvo, povezujemo se pri vseh načrtih, prihajajočih spremembah, strategiji, in vsebuje tudi osebno prisotnost v družabnih medijih

Kako dolgo že izvajate strategijo pojavljanja v družabnih medijih?

Kakšne rezultate pričakujete?

Kako merite uspeh?

Kako sodelujete z ekipo družabnih medijev?

Auč ... toliko dejavnikov vpliva na rezultat, vseeno pa ponovno proučite tržišče in izdelek, preden naredite naslednji korak

6 mesecev

100.000 sledilcev in eksplozijo prodaje

Število sledilcev, promet na spletni strani in prodaja

Pričakujem, da bodo opravili svoje delo in zagotovili rezultate

Vprašanje za vas: Kdaj je takšen odnos deloval pri katerem koli marketinškem orodju?

Odgovor: Nikoli!

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

v položaju, na kakršnega je nazorno opozorila ena izmed vplivnejših ideologinj družabnih omrežij Tara Hunt, da boste namreč začeli obupano iskati pomoč, ker strategija uporabe družabnih medijev preprosto ne deluje. Vendar uporabniki v takšnih trenutkih bolj kot pomoč od zunaj potrebujejo temeljito lastno analizo svojega načina uporabe družabnih medijev in ciljev, ki jih želijo doseči. Tudi najboljše orodje ne more biti pomoč pri doseganju cilja, če je ta napačen.

Uporaba je koristna v povezavi z drugimi orodji Kako lahko podjetja izkoristijo nove družabne medije? Kar 89 odstotkov podjetij jih uporablja zaradi povečanja prepoznav­ nosti, 75 odstotkov zaradi povečevanja obiska spletne strani, 65 odstotkov zaradi krepitve baze zvestih strank, 61 odstotkov družb pa želi tako spodbuditi nakupe.

Nezanemarljivih 47 odstotkov podjetij

uporablja družabne medije zaradi zniževan­ ja stroškov klasičnega oglaševanja. Kar 84 odstotkov spletnih nakupov uporabniki opravijo s pomočjo družabnih omrežij. Am­ pak kot vsako pravilo ima tudi to o količini spletnih nakupov z uporabo družabnih medijev izjeme. V ZDA se naj­intenzivnejše nakupovalno obdobje začne s črnim pet­ kom. Vedno več nakupovalcev se namesto klasičnega nakupovanja odloči za spletne nakupe. Prodajalci so, upoštevajoč to dejst­ vo, ob letošnjem črnem petku pričakovali bum prodaje prek družabnih medijev. Re­ zultat pa je bil presenetljiv. Spletne prodaje so dosegle nov rekord, tako vsaj govorijo podatki, ki jih je objavil IBM. Kljub temu družabni mediji pri tem niso imeli vloge, kakršno so pričakovali prodajalci. Prodaja prek družabnih medijev je bila razmeroma skromna, vsaj tisti del, ki je neposredno merljiv. Jay Henderson, direktor strategije družbe IBM Smarter Commerce, ugotavlja, da pri neposredno merljivi prodaji prek

|

družabnih medijev ni velikih in dramatičnih sprememb. »Socialni mediji imajo velik posreden vpliv na nakupne odločitve tako, da gradijo blagovne znamke in izboljšajo ob­ veščenost o posameznih izdelkih. Socialni mediji sami niso sposobni usmeriti prometa neposredno na spletne nakupovalne strani.

Kaže pa, da imajo bistveno večji posredni vpliv na nakupne odločitve,« ugotavlja Henderson. »Naše nagnjenje k temu, da pri­ pisujemo uspeh vplivu družabnih medijev, bo sčasoma postalo bolj realno. Toda dokler lahko pokažemo vpliv, ki ga imajo ti mediji na mogoče nakupe, so naložbe, ki jih proda­ jalci namenjajo tem prodajnim kanalom, več kot upravičene.«

Pestrost ponudbe družabnih medijev A niso vse samo gole številke. Veliko pod­ jetij začne avanturo brez načrta, ker je to preprosto in ker so na omrežjih že tekmeci, sami pa se preprosto bojijo, da bi bil za

leto 201

4

Microgr

amm!

Gostinska blagajna

z daljinskim naročanjem

Za ponudbo in dodatne informacije nas kontaktirajte na 01-423-87-70 ali pišite na prodaja@microgramm.si

www.microgramm.si Blagajniški sistemi po Vaši meri.

27

28 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Tara Hunt strateginja družabnih medijev Nehajte razmišljati o družabnih medijih kot o nekakšni srebrni krogli, ki bo pognala prodajo skozi strop.

njihovo javno podobo prevelik udarec, če se ne bi tam pojavili še oni. Prvi vlak ste že zamudili, a to ne pomeni, da je pravi že odpeljal. Morda Facebook sploh ni karta, na katero morate igrati. Bi radi v svoj hotel, terme, restavracije pritegnili Ruse? Potem raziščite V Kontakt, najbolj priljubljeno evropsko spletno omrežje, če seveda k Ev­ ropi štejete tudi Rusijo. V Kontakt je tam tako močan, da je uporabnikov Facebooka zgolj za vzorec. Bi radi nase opozorili vse ljubitelje fotografije, predvsem mlajše predstavnice ženskega spola? Potem raziščite Instagram – omrežje, na katero dnevno naložijo več kot 300 milijonov fotografij. Smučišče Krvavec je v začetku smučarske sezone lani odlično razširilo glas o odprtju smučišča ravno z uporabo Instagrama – ob objavi sončnih fotografij urejenih smučišč nestrpni smučarji preprosto niso mogli več ostati na toplem.

Bi radi nagradili zveste obiskovalce in z njihovo pomočjo prišli do novih? Postanite aktivni na Foursquaru in TripAdvisorju.

Gre za dve zelo aktivni omrežji, temeljita na lokacijah in komentarjih, ki jih o objektu zapišejo uporabniki. Kavarna Zvezda v Ljubljani odlično uporablja Foursquare,

Jay Henderson IBM

Matej Špehar strateg družabnih medijev

Družabni mediji imajo velik posreden vpliv na nakupne odločitve tako, da gradijo blagovne znamke.

Le redki v Sloveniji znajo bazo uporabnikov facebooka spodbuditi tako, da ti pridejo do blagajne in v njej pustijo kakšen evro.

svoje obiskovalce za aktivnost, check-in (prijava) na lokaciji, nagradijo z drobno pozornostjo. In uporabniki z veseljem širijo dober glas o njihovem lokalu. Le redki gostinski lokali znajo dodobra izkoristiti potencial svetovnega spleta. Pa imajo odlične vsebine, le pravilno jih je treba znati spraviti na trg. Zakaj pri nas še nisem opazil videoposnetkov, s katerimi bi kuhar iz gostinskega lokala tako objavljal zanimive recepte jedi, ki jih strežejo pri njih? To je lahko vaša tržna niša.

V Sloveniji med turističnimi objekti na Facebooku najbolj izstopajo terme in zdra­ vilišča. A le redki znajo bazo uporabnikov Facebooka pravilno spodbuditi, da ti pride­ jo do blagajne in v njej zares pustijo kakšen evro. Običajno gre le za štetje všečkov in razkazovanje mišic pred tekmeci. Potrebno je mnogo več kot objavljanje romantičnih sončnih zahodov in navijanje ob uspehih naših športnikov. Le redki pogledajo prek meja – družabna omrežja so globalni fenomen. Če jih boste uporabljali, boste najlažje prišli na računalniške zaslone, tablice in telefone tujcev. A vseeno večina podjetij komunicira samo v slovenščini.

Nihče ni najboljši, vsi so dobri Katero omrežje je najboljše? Kateremu posvetiti največ pozornosti? Univerzalnega odgovora ni oziroma je pavšalen – najbolj­ še omrežje je tisto, ki ga uporabljajo vaše morebitne stranke. Kakšna je naložba v tovrstno komunikacijo? Koliko vas bo stal nastop na novih spletnih platformah? To je odvisno zgolj od vaših apetitov – spletne kampanje na družabnih omrežjih se lahko začno pri nekaj sto evrih, navzgor pa je meja samo nebo. A proračun ni nujno merilo uspeha. S pravim pristopom, časom in energijo lahko večino opravite sami. Če bi na omrežjih radi resno zaropotali, najemite specializirano agencijo. Če že ne za to, da upravlja vaše družabne medije, pa vsaj toliko, da jih postavi na noge in da izdela smernice njihove uporabe in razvoja.

Vsekakor najprej določite cilje in naredite strategijo. Samo enkrat lahko naredite dober prvi vtis.

Zabava na družabnih omrežjih se je šele začela. Pridružite se ji, vaše stranke so že tam. In če jih ne boste zabavali vi, jih bo kdo drug. §

Untitled-8 1

6. 12. 13 15:25

30 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

MIZA

11 dni in 70 zvezd

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

31

Kje lahko človek, ki ljubi dobro hrano in izbrane kulinarične dogodke, v najkrajšem času sreča kar največ vrhunskih kuharjev, ki se skoraj vsi kitijo z Michelinovimi zvezdicami?

Odgovor je preprostejši od obiska dogodka. Med 7. in 17. novembrom so v najjužnejši portugalski pokrajini Algarve pripravili letošnji Gourmet festival, ki se ga je udeležilo skoraj 50 vrhunskih kuharskih mojstrov z vsega sveta skupaj so se tako ponašali z več kot 70 Michelinovimi zvezdicami.

Mojster Dieter Koschina oče Gourmet festivala Villa Joya.

32 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Borut Godec Letošnji Gourmet festival je odprl in sklenil avstrijski kuharski mojster Dieter Koschina, ki že od leta 1991 živi in dela na Portugalskem, že 13 let pa se ponaša z dve­ ma Michelinovima zvezdama. Glavni ku­ har restavracije Vila Joya je uvodni večer pripravil skupaj z japonskim kuharjem Cujošijem Murakamijem, ki ustvarja v bra­ zilskem São Paolu v restavraciji Kinoshita. Še odmevnejši pa je bil sklepni večer fes­ tivala, ki ga je Koschina pripravil skupaj s še 11 mojstri kuhalnice. Na tem dogodku je bilo združenih skupaj kar 26 Michelinovih zvezdic, pet gostujočih mojstrov pa se je ponašalo s po tremi zvezdicami. Medn­ arodni festival je zaradi udeležbe in eksk­ luzivnosti eden izmed najpomembnejših kulinaričnih dogodkov na svetu, že veliko pred začetkom je tradicionalno razprodan kljub cenam, ki so vse prej kot primerne za državo v globoki gospodarski krizi.

Pod 350 evrov ni nič V 11 dneh so kuharski mojstri pripravili kar 16 različnih kulinaričnih dogodkov, na katerih so postregli s svojimi mojstrovina­ mi. Razen dveh novinarskih kosil, ki sta bili zaprti za druge goste in za kateri so bile po­ trebne akreditacije že nekaj mesecev pred dogodkom, so bili vsi dogodki plačljivi. Za večino dogodkov je bilo treba za sedež ob navadni mizi plačati 350 evrov, sedež pri mizi kuharskega mojstra pa je stal še 50 evrov več. Za sedež na sklepnem dogodku, ki je nosil ime Koschina & friends, je bilo treba odšteti 400 evrov, najdražji dogodek letošnjega festivala pa se je imenoval portugalske Michelinove zvezde. Na njem so postregli meni, imenovan 13 zvezd, in cena navadnega sedeža je znašala 400 evrov, za sedež pri chefovi mizi pa je bilo treba odšteti 600 evrov. Toda kljub cenam, ki presegajo cene kosil ali večerij tudi v nekaterih najboljših restavracijah sveta, Gourmet festival ne pritegne zanimanja javnosti zaradi slavnih gostov, ki bi se po rdeči preprogi sprehodili do restavracije in mize v njej, ampak so na tem dogodku glavne zvezde kuharji.

Sedem let užitkov Dieter Koschina je skupaj s sodelavci prvi Gourmet festival v restavraciji Vila Joya v portugalskem mestu Albufeira v pokrajini Algarve organiziral leta 2006. Poslan­ stvo festivala je, kot je zapisal, predstaviti najboljše, najbolj inovativne kuhinje z vsega sveta in hkrati omogočiti vpogled v čarobno delo kuharskih mojstrov, umet­ nikov in vrhunskih poznavalcev kuhinjskih

mojstrovin, ki vse to omogočajo. Vsako leto se ga udeleži več kuharskih mojstrov, letos jih je bilo že 49, in vsako leto festival postaja pomembnejši kulinarični dogodek.

Zaradi imen, ki na njem ustvarjajo svoje kuharske kreacije, pa ta ni privlačen le za zaljubljence v dobro ali celo najboljšo hrano, temveč tudi za druge kuharske mojstre, ki vlagajo nemalo naporov v to, da se ga lahko udeležijo kot pomočniki. Tudi ti kuharji, ki pridejo na pomoč mojstrom brezplačno, se za možnost, da sploh lahko vstopijo v festivalsko kuhinjo, potegujejo pol leta in več pred začetkom festivala, najlažja pot pa je, da jih kot svoje pomočni­ ke pripelje na festival kakšen od gostujočih kuharjev. Zaradi zgoščenosti dogodkov in prikazov mojstrovin najslavnejših svetovnih kuharskih mojstrov, ki jih sprem­ lja množica skoraj enakovrednih kuharskih ustvarjalcev, ti pridejo na festival črpat nova znanja in spoznavat nove kuharske tehnike najboljših na svetu, postaja to najkrajši mojstrski tečaj chefov na svetu.

34 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Trinajst trizvezdnikov Čeprav je glavna zvezda festivala njegov pobudnik in gostitelj Dieter Koschina, pa so ga letos že skoraj zasenčili mojstri kuharji, ki se ponašajo s tremi Micheli­ novimi zvezdicami. Na letošnjem festivalu se jih je zbralo kar 13. Med njimi so bili španski kuhar Joan Roca iz restavracije El Celler se Can Roca in njegov rojak Quique Dacosta, njegova restavracija nosi njegovo ime, nizozemski mojster Jonnie Boer iz

restavracije The Librije, Pascal Barbot iz Francije, restavracija L‘Astrance, Gert De Mangeleer iz Belgije, restavracija Hertog Jan. Iz Nemčije so prišli štirje mojstri s po tremi zvezdicami, in sicer Klaus Erfort, Güstenhaus Klaus Erfort, Thomas Buehner, restavracija La Vie, Juan Ama­ dor, restavracija Juan Amador, in Sven Elverfeld iz restavracije Aqua. Italijanska trizvezdnika na festivalu sta bila Heinz Beck, ki ustvarja v La Pergoli, in Enrico

Cerea iz restavracije Da Vitorrio, Švico pa je predstavljal Andreas Caminada, prvi mož v restavraciji Schloss Schauenstein.

Sloven­ski kuharski mojstri so se do zdaj na Gouvrmet festivalu pojavljali redko, in še to zgolj kot pomočniki sodelujočih mo­ jstrov. Za zdaj iz Portugalske ni še noben­ ega znamenja, ki bi napovedovalo, da kdo izmed slovenskih kuharskih mojstrov lahko računa na to, da bi ga prihodnje leto uvrstili med povabljene mojstre kuhalnic. §

Barcaffè ugodi tako gostincu kot gostu Kava je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu, vendar skodelica odlične espresso kave ni naključje, temveč sklop številnih dejavnikov, na katere moramo biti pozorni. Začne se pri kavni mešanici.

Najbolj razširjeni vrsti sta arabika (Coffea arabica) in robusta (Coffea canephora). Robusta je zelo odporna in rodna vrsta, ki ima bolj okroglo obliko zrn rjavo rumene barve. Arabika je najbolj razširjena vrsta kave in pomeni tri četrtine svetovne pridelave kave. Zrna arabike vsebujejo manj kofeina kot zrna robuste in so najkakovostnejša vrsta kav.

Espresso kavne mešanice Barcaffè Za espresso kavne mešanice Barcaffè je značilno, da je napitek zaokrožen in aromatičen.

Kljub sodobni tehnologiji in razvoju znanosti so na tem področju tradicija in izkušnje najpomembnejše.

Blagovna znamka Barcaffè ponuja široko paleto izdelkov, ki zadovoljijo zahteve gostinca in njegovega gosta. Kavne mešanice Barcaffè Prestige, Barcaffè Bar, Barcaffè Espresso Classico in Barcaffè Dekofe so namenjene gostinskim lokalom in pripravi kave na profesionalnih espresso aparatih.

Baracaffè Espresso Classico je mešanica blago praženih kakovostnih kav. Močneje pražena je Barcaffè Bar, ki ji kavna zrna iz višinskih predelov dajejo polnost okusa in arome ter je namenjena ljubiteljem pravega italijanskega espressa. Sladokusce, ki želijo nekaj več, pa bo navdušila kava Barcaffè Prestige, mešanica skrbno izbranih kav izključno sorte arabika.

Namenjena je najzahtevnejšim pivcem kav, ki bodo uživali v polnem okusu izvrstnega kavnega napitka in omamni aromi.

V ponudbi izdelkov Barcaffè je tudi dekofeinizirana kava. Barcaffè Dekofe Espresso je

mešanica kav, dekofeinizirana z ogljikovim dioksidom v posebnih razmerah. Primerna je za pripravo espresso kavnega napitka brez kofeina. Dekofeinizacija z ogljikovim dioksidom zagotavlja, da ostane okus kave po obdelavi nespremenjen. Kava ima prijeten, blag okus in intenzivno aromo. Ohranja vse dobre lastnosti že znanega okusa izdelkov blagovne znamke Barcaffè.

Skrivnosti priprave dobre espresso kave Espresso je iskanje trenutnega užitka, intenzivne, prebujajoče arome ter prefinjenega, žametnega okusa. Za to je treba upoštevati pravila in se posvetiti petim glavnim dejavnikom (5M), ki izhajajo iz italijanščine: kavna mešanica (miscela), kavni mlin (macina dosatore), espresso aparat (machina espresso), podpora in vzdrževanje (manutenzione) ter »roka« oziroma priprava (mano).

Eden izmed glavnih dejavnikov priprave pravilnega espressa je pravilno mletje kave, kjer zdrobimo strukturo kavnega zrna in sprostimo aromatične spojine. Zato je kava najbolj aromatična, če zrna zmeljemo tik pred pripravo.

Stopnja mletja mora zagotavljati pretok vode skozi ročko, ki traja od 20 do 30 sekund. Izkušeni Barcaffè serviserji zagotovijo, da so ti pogoji pri gostincih izpolnjeni.

Pri pripravi espressa na kavnem aparatu moramo biti pozorni na temperaturo, pritisk, čistočo ročk, filtra, mrežnega sita in tesnila.

Skrivnost espressa je v visokem pritisku, pod katerim se dogaja ekstrakcija napitka iz mlete kave. Tako lahko dosežemo močno ekstrakcijo pri 90 do 94 stopnjah Celzija, pri čemer kavni napitek ni grenak. Zelo pomembna je dolžina kavnega napitka. S podaljševanjem napitka voda iz kave izpere še več kofeina, tanina in drugih snovi, ki naredijo napitek bolj grenak in

trpkega okusa. Hkrati pa vplivajo, da je napitek voden, brez konsistentne pene, arome in okusa. Pomembno je poudariti, da sta pogoj za optimalen napitek tudi dobro vzdrževanje in redno čiščenje tako espresso aparata kot tudi mlina.

Roka, ki pripravlja espresso napitek, je za kakovost eden najpomembnejših dejavnikov.

Kavo je treba pripravljati z ljubeznijo, predanostjo in pravim občutkom. Za to so pri blagovni znamki Barcaffè posvetili posebno pozornost izobraževanju za pripravo espresso kave. Za namene izobraževanja so leta 2010 v Kranju odprli Trening center Barcaffè, kjer se pod budnim očesom Barcaffè barista gostinci lahko poučijo o vseh dejavnikih, ki vplivajo na kakovost espressa ali cappuccina. Poleg tega njihovi strokovnjaki redno opravljajo krajša izobraževanja tudi na terenu.

Kakovost potrjujejo številne nagrade Potrdilo o kakovosti kavnih mešanic Barcaffè dokazuje tudi strokovna javnost. Na mednarodnem tekmovanju v ocenjevanju kakovosti kavnih mešanic (International Coffee Tasting), ki vsaki dve leti poteka v Brescii v Italiji, je Barcaffè prejel že tri zlate medalje. Na tekmovanju se ocenjujejo mešanice kav svetovnih proizvajalcev espresso, filter in mocca kave ter kave v kapsulah. Poleg nagrajevanja na teh prireditvah spodbujajo proizvajalce z vsega sveta k doseganju odličnosti. Z izborom najboljših mešanic obveščajo porabnike, katere kave na trgu so zares kakovostne in zato vredne njihove pozornosti. Med zmagovalne izdelke sta se leta 2010 uvrstili kavni mešanici Barcaffè Prestige in Barcaffè Filter, leta 2012 pa Barcaffè Bar. Sodniki so kavne napitke ocenjevali na podlagi številnih meril, kot so zaokroženost okusa, moč arome, struktura in obstojnost pene in podobno. Barcaffè je tako postal nosilec prestižne mednarodne nagrade, ki pomeni največje priznanje kakovosti v svetu kave.

2012

36 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

MIZA

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

37

Mladinci dvakrat srebrni, člani dvakrat srebrni, ekipno mladinci peti. To niso dosežki s smučarskih tekem, čeprav sta bili prvenstvi novembra. Takšne rezultate sta dosegli slovenski kuharski reprezentanci. Mladinci na svetovnem prvenstvu v Seulu, člani na svetovnem prvenstvu v Dubaju.

Ko kuhinja pomaga do medalj Borut Godec Svetovna prvenstva so vedno resna zadeva. Tudi če so v športu, ki pravzaprav ni šport. Čeprav je aktivno ukvarjanje s tem napornejše od marsikaterega športa. Vedno je vmešana kuhinja. Kljub kuhinji, no, ali pa ravno zato, ker je navzoča kuhinja, pa slovenske repre­ zentance redno posegajo po izjemnih uvrstitvah. Seveda govorimo o dveh kuharskih svetovnih prvenstvih. Mladinci, kuharji starostne skupine od 18 do 24 let, so bili v Južni Koreji, v Seulu, med 6. in 9. novembrom, članska reprezentanca oziroma kuharji in kuharica pa so obiskali svetovno prvenstvo med 16. in 18. novembrom v Dubaju, tam starostne omejitve ni bilo.

38 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Kuharji so, sestavin ni Kot vsaka reprezentanca so se tudi mladi slovenski kuharji temeljito pripravili na svetovno prvenstvo. Na več skupinskih pri­ pravah so izpilili pripravo jedi, s katerimi so želeli naskočiti svetovni kuharski vrh.

Načrti so se jim začeli podirati, ko so prišli v Seul. Dveh izmed pomembnih sestavin tekmovalnih jedi jim namreč ni uspelo uvoziti v Korejo. Tako so ostali brez branci­ nov in brez zadostne količine ličnic divjega prašiča. Divjačino so sicer poskušali uvozi­ ti z vsemi potrebnimi izvoznimi papirji in tudi deklaracijami, a je bila birokracija močnejša. Zapletlo se je tudi pri gozdnih sadežih, ki jih v trgovinah in na tržnicah Seula preprosto niso našli.

Prva dva dneva bivanja slovenskih mladih kuharjev v Seulu sta tako bolj kot v umir­ jenjem pripravljanju na tekmovanje minila v znamenju obiskovanja tržnic in iskanja sestavin, s katerimi bi lahko zadovoljivo pripravili načrtovane jedi. Vseeno pa jim je uspelo dobiti dovolj kakovostne sestavine, da so lahko na tekmovanju pokazali vse svoje znanje.

Sito že pred prvenstvom Na mladinskem svetovnem prvenstvu je sodelovalo 19 reprezentanc, vsak dan jih je tekmovalo deset, po pet v vsaki kategoriji.

Polovica v hladni kuhinji, polovica pa v topli.

A na svetovno prvenstvo ni mogla vsaka drža­ va, ki si je to želela, saj se je nanj prijavilo 45 držav, končni seznam sodelujočih pa so ob­ likovali organizatorji po preteklih rezultatih posameznih reprezentanc. Slovenska ekipa si je uvrstitev zagotovila na svetovni kuharski olimpijadi lani jeseni v Erfurtu, kjer so osvojili bronasto medaljo.

Na prvem nastopu so slovenski mladi kuharji tekmovali v hladni kuhinji. Pri­ praviti so morali svečano ploščo za osem oseb, gastronomski meni s petimi hodi, tri predjedi, pri katerih je bila zahtevana inovativnost, ter štiri restavracijske sladice.

V tej kategoriji so zmagali kuharji iz Hong­ konga, slovenska ekipa pa je dosegla dovolj točk za srebrno medaljo. Na kuharskih tekmovanjih se ekipe namreč ne potegujejo za uvrstitev na določeno mesto, temveč za osvojitev točk. Število točk, ki jih ekipa osvoji, ji prinese uvrstitev v določen rang.

Pri hladnih jedeh je samo zmagovalna ekipa osvojila dovolj točk, da je prejela zlato medaljo.

Druga tekmovalna naloga je bila v topli kuhinji, pripraviti pa so morali meni s tremi hodi, količina jedi je morala zadošča­ ti za 65 ljudi. Čeprav so slovenski ekipi

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

39

Mladinska ekipa Mladinsko kuharsko reprezentanco Slovenije je na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji vodil Borut Jaklič, kuhar v hotelu Aleksander v Rogaški Slatini, tekmovali pa so Sebastijan Plevčak, dijak SŠTG Maribor, Marko Gorela, kuhar v Life class hotelih v Portorožu, Matej Bergant, študent BIC Ljubljana, Mojmir Šiftar, študent BIC Ljubljana, in Dominik Sirk, dijak ICP Maribor.

P&F Jeruzalem Ormož d.o.o. Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož

Kakovostna in vrhunska vina ZGP Štajerska Slovenija

JERUZALEM ORMOŽ.

PONOS PRLEKIJE!

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

Uživajte v barvitih okusih penin vinske kleti Jeruzalem Ormož iz Prlekije. Poživite prazni no vzdušje s polsuho penino Sec v novi preobleki!

Sodelujte v naši nagradni igri na Facebook strani in si priigrajte nepozabno ve erjo za dve osebi v priznani restavraciji v Ljubljani, Kopru ali Murski Soboti. www.facebook.com/JeruzalemOrmozKlet

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje.

Projekt delno financira EU.

40 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

manjkale nekatere sestavine, s katerimi je doma načrtovala tekmovalni meni, med njimi so ji največ težav povzročale manj­ kajoče ličnice divjega prašiča, ki naj bi bile najpomembnejša sestavina glavne jedi, ji je uspelo sestaviti meni, s katerim se je uvrsti­ la med najboljše dobitnike srebrnih medalj.

Do zlate medalje ji je manjkalo le 1,90 točke. V kategoriji tople kuhinje je zmagala ekipa Švedske, osvojila je zlato medaljo, a je bila pozneje diskvalificirana, saj ni nastopila na razstavi hladnih jedi. Tako je tudi v kategoriji kuhanih jedi zmagala ekipa Hongkonga in postala tudi skupna zmagovalka. Drugo mesto je zasedla repre­ zentanca Tajske, tretji so bili Danci, četrto mesto pa so osvojili kuharji Združenih držav Amerike. Slovenska reprezentanca je v seštevku obeh kategorij zasedla peto mesto. Podobne uvrstitve si želijo tudi prihodnje leto, ko bo svetovno prvenstvo mladih kuharjev v Luksemburgu.

Kuhalnice so prekrižali tudi člani Le teden dni za tem, ko so mladi kuharji končali tekmovanje in se iz Seula odpravili domov, pa se je v Dubaju začelo svetovno prvenstvo v članski kategoriji. Tudi na svetovnem kulinaričnem prvenstvu so kuharji tekmovali v dveh kategorijah, v topli in v hladni kuhinji, in se potegovali za

čim več točk v posamezni kategoriji, saj so prinašale uvrstitve in medalje.

V hladni kuhinji je morala vsaka ekipa pri­ praviti hladni bife za 25 oseb, sestavljen iz dveh ribjih plošč, dveh mesnih plošč, štirih različnih solat, štirih različnih predjedi, pripravljenih porcijsko, šestkrat po 15 tapasov, izbora kruhov, štirih različnih tort in štirih različnih porcijskih sladic. Bifejsko mizo so morale ekipe tudi okrasiti, okraske pa so pripravile same iz ledu, čokolade, sladkorja, testa in drugih sestavin. V živo so po pripravi hladnega bifeja ekipe pripravile glavno toplo jed po naročilu, v živo pa so morale pripraviti tudi eno toplo sladico.

Za pripravo hladnega bifeja je imela vsaka ekipa na razpolago dan in pol, skulpture, s katerimi so okrasile bife, pa so lahko začele pripravljati že dva dneva pred tem.

Slovenska reprezentanca je tekmovala v soboto, 17. novembra. Pripravo okraskov in skulptur za hladni bife so začeli v sredo, pripravo hladnih jedi pa v četrtek. Tekmov­ alni dan se je za slovensko ekipo začel v so­ boto ob šestih zjutraj, ko so po celo­dnevni pripravi jedi in neprespani noči odšli iz hotela na prizorišče tekmovanja. Takoj po prihodu so začeli razdeljevanje hladnih jedi na porcije za postavitev bifejske mize, ob desetih pa so začeli že pripravo jedi v topli kuhinji. Eno uro zatem so lahko začeli postavljati hladni bife, za ta del so imeli na

Članska ekipi Članska ekipa je bila tudi zaradi drugačnega načina tekmovanja številčnejša od mladinske. Sestavljali so jo kapetan ekipe Janez Dolinšek iz Grand hotela Union Ljubljana, člani pa so bili Davor Družinec iz hotela Kokra, JGZ Brdo, iz hotelov Bled družbe Sava Turizem so prišli Alma Rekič, Simon Bertoncelj in Grega Rozman, iz hotela Park, Hit Nova Gorica, pa je bil član reprezentance Marino Furlan. Ekipo sta spremljala vodja ekipe oziroma team menedžer Tomaž Vozelj, sicer predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, in Srečko Koklič, ki je bil član mednarodne strokovne komisije.

voljo uro in pol. Po končani postavitvi je postavitev bifejske mize ocenila komisija.

Pol ure po koncu postavitve hladnega bifeja je ekipa dobila prvo naročilo za glavno jed, glavne jedi pa so morali servirati sproti, kot so dobivali naročila. Takšen potek tekmo­ vanja je določen v novem pravilniku, ki ga bodo kuharji morali upoštevati tudi pri pri­ hodnjih največjih kuharskih tekmovanjih.

Komisija je za skupno oceno ekipe v posa­ mezni kategoriji združila točke, ki jih je ta dobila za oceno delovnega prostora, hi­ giene dela, predstavitve jedi, inovativnosti, v topli kuhinji so ocenjevali tudi postopke priprave, največ – kar 50 odstotkov točk – pa so ekipe dobile za okus jedi.

Slovenski kuharji so v kategoriji to­ ple kuhinje zasedli peto mesto, število osvojenih točk pa je zadoščalo za srebrno medaljo. V hladni kuhinji, kjer so tudi osvojili srebrno medaljo, pa se je po točkah Slovenija uvrstila na deveto mesto. V kategoriji tople kuhinje so zmagali kuharji iz Avstralije, druga je bila ekipa Singapurja, tretja pa reprezentanca Združenih držav Amerike. V hladni kuhinji so si prva tri mesta razdelile reprezentanca Singapurja, ki je bila zmagovalka, ekipa Združenih držav Amerike in Nemčija. Skupni zma­ govalec svetovnega prvenstva je postal Sin­ gapur, drugo mesto je pripadlo Združenim državam Amerike, tretje pa Avstraliji. §

Marie von Ahm je Danka, ki živi v Barceloni in dela kot vinska svetovalka.

Heymann-Löwenstein – Oda skrilavcu Marie Von Ahm Pesem Pabla Nerude Oda vinu, velikanski kovinski zapis, prekriva pročelje njegove nove vinske kleti. Znotraj se pretaka izvirska voda, na eni strani panova piščal zajema veter in ga spreminja v glasbeni zapis. To je zvok skrilavca.

Spominjam se, kako sem prvič obiskala klet Heymann-Löwen­ stein. Bilo je hladno popoldne ob koncu zime in pridružila sem se veliki skupini študentov master of wine. To je bil vzrok za množico tehničnih vprašanj in za premalo časa za spoznavanje človeka.

Zato je bilo težko razumeti njegovo zgodbo in zgodbo njegovih vin. Še dobro, da sem imela srečo in sem se lahko po tem prvem obisku še velikokrat vrnila tja, nazadnje pred nekaj tedni. Uvidela sem: več časa kot prebijem v bližini človeka, kot je Reinhard Löwenstein, bolj razumem njegovo vesolje in njegova vina. O vinu se pogovarja­ va z njegovimi lastnimi idejami in pristopom. Vino zanj ni izoliran izdelek, pijača, temveč holistična izkušnja. Vino vsebuje svetove energije, narave, poezije in strasti. Vino je svoje lastno vesolje.

Moram reči, da me ponavadi ne prepričajo zlahka ambiciozne in romantične ideje, toda ko gib, s katerim približam kozarec in vino nosu, premakne tudi moje srce, začnem postajati resnično radov­ edna. In to se zgodi prav vsakič, ko poskusim Reinhardova vina. Živijo, plešejo, pojejo. In dotaknejo se moje duše.

Ti renski rizlingi, živahni, a obenem trdo zgrajeni, prihajajo z na­ jbolj strmih leg Mosela, z njegovega oddaljenega vzhodnega roba.

Ozke terase skrilavca se oklepajo strmih pobočij.

Začutim, da njegova vina resnično oddajajo energijo in identiteto svojega rojstnega kraja, hkrati pa tudi Reinhardovo. Občasno so lahko glasna in opazna, potem spet subtilnejša, nato globlja in vabeča, vedno pa nezmotljivo odkrita in verodostojna.

Med tem zadnjim obiskom sem poskusila vso paleto suhih vin letnika 2012 in ostala sem brez besed, dotaknila so se me in me odnesla. To je preprosto njegova najboljša zbirka vseh časov. Vina se ponašajo z nenavadno čistostjo, osredotočenostjo in naravno uravnoteženostjo; vina, ki ljubitelju renskih rizlingov, kot sem sama, zagotovo izvabijo solze; vina, ki so res takšna kot v čudoviti pesmi Pabla Nerude.

Ocene vin (dvigujoče) 2012 Schieferterrassen Riesling Na nosu neverjetno izrazna sadna nota, z belimi breskvami, cvetovi mandeljnov, mandarinami in zelenimi mangi. Čiste, živahne in popolne arome. Na nebu zelo skladen z dobro koncentracijo in živahnimi kislinami ter igrivo mineralno noto v pookusu. Nadvse dobra predstava za odprto vino. 91+ točk

2012 Stolzenberg Riesling Grosse Lage Sveže jagode, češnjevi cvetovi, rdeče breskve in rdeči jabolčni olupki. Očarljiv z rdečimi jagodami na nebu, zrelimi sočnimi kis­ linami in minerali. Proti koncu raste s čudovitimi grenkimi notami, ki spominjajo na surove mandeljne. Dolg in čvrst. 92 točk

IZJAVA ZA JAVNOST:

UVOŽEN BLOG 2012 Von Blauen Schiefer Riesling Na nosu zgoščen s hrustljavimi belimi breskvami, olupki limet in mokrim skrilavcem. Natančno izpeljana stopničasta tekstura na nebu s čistimi agrumi, ki skoraj prekrivajo mineralnost. Nebo je dograjeno po stopnjah, ki omogočajo nove zaznave z dolgim živahnim pooku­ som in močnimi kislinami. Tako kot Schieferterrassen zelo prepričljiv za odprto vino. 92+ točk

2012 Kirchberg Riesling Grosse Lage Na nosu prijeten s pomarančnimi cvetovi in lupinico.

Breskve, kandirana melona in beli cvetovi. Na nebu čist in eleganten, prefinjen in dolg. Zelo natančen in osredotočen s svetlim hladnim sadjem in rožnatimi toni v pookusu. Zelo kultivirano vino, polno energije.

93+ točk

2012 Röttgen Riesling Grosse Lage Na nosu sprva zadržan, a se kmalu razpre v noto beljakov in rumenega sadja. Japonske hruške, rumene breskve, zlata slastna jabolka, melone in belo cvetje.

Na nebu sladek in najprej ljubek, z mano in hruškami, nato se po plasteh odpira do mineralnih not, ki se kar ne končajo. Zelo dolg pookus s harmonično sadno slad­ kobnostjo in prijetno mineralno grenkobo. 94+ točk

2012 Uhlen „Blaufüsser Lay“ Riesling Grosse Lage Jagode, rdeče breskve, tangerine in celo dotik malin.

Poln in gost na nebu z odlično žametno teksturo in kompleksnostjo. Bogat, vendar eleganten in s čudovito sadno sladkostjo, združeno z eksotičnimi limetami in dotikom grenkobe. Neverjetno očarljiv. 95 točk

2012 Uhlen „Laubach“ Riesling Grosse Lage Na nosu zbran in sofisticiran s hrustljavim belim sadjem, kot so bele breskve, melone galia in nekatere marelice, z belim španskim bezgom, pomarančnimi cvetovi in limetino lupinico. Na nebu neverjetno fokusiran, s strukturo, zgrajeno po stopnjah. Nenehno razkriva nove in nove lastnosti. Je kot skladba, ki zbira zagon, da narašča v živahnem, močnem koncu z dolgim pookusom, odmev terroirja. 96 točk

2012 Uhlen „Roth lay Reserve“ Riesling Grosse Lage (vzorec iz soda; ustekleničen bo aprila 2014) Najprej sladki koren in železne note, nato rdeče češnje in celo nekaj črnega ribeza, ki mu sledi vanilja. Z moč­ no strukturo in polnim telesom na nebu. Impresivna tekstura z močnimi zrelimi kislinami in kompleksnost­ jo, ki v tem trenutku nakazuje zgolj nekaj njegovega po­ tenciala. Močan konec z gosto mineralno hrbtenico in zrelimi rdečimi jagodami. Zelo obetaven. 95–98 točk

KVAS FALA ZA SLADKO TESTO Kvas Fala za sladko testo je kvas s posebnimi lastnostmi. Nastal je kot plod znanstvenega dela strokovnjakov družbe Lesaffre, ki so z naravno selekcijo kvasovk dosegli zastavljeni cilj: zagotoviti še boljše rezultate pri peki peciva, ki vsebuje večji delež sladkorja.

Pri peki kruha in peciva iz kvašenega testa se srečamo z različnimi pogoji v testu: - normalni pogoji (ni osmotskega pritiska = izotonični medij), kjer je količina dodanega sladkorja do pet odstotkov, - sladki pogoji (velik osmotski pritisk = hipertonični medij), kjer je količina dodanega sladkorja nad pet odstotkov.

Poseben kvas za sladko testo mora biti odporen proti povečani koncentraciji sladkorjev zunaj kvasne celice, da je osmotski pritisk pri izenačevanju koncentracij medija ne uniči. Tak kvas za sladko testo je bogat s trehalozo (disaharidom), ki blaži učinek osmotskega pritiska na kvasno celico. Več ko vsebuje kvasna celica trehaloze, bolje se brani pred osmotskim pritiskom.

Kvasovke kvasa Fala za sladko testo so torej sposobne upreti se osmotskemu pritisku, ki nastane v testu z veliko dodanega sladkorja. Druga pomembna lastnost kvasa za sladko testo pa je količina invertaze (encim), ki razgradi saharozo (sladkor) na glukozo in fruktozo ter tako poveča koncentracijo sladkorja v mediju. Kvas za sladko testo mora imeti čim manj invertaze, da se količina glukoze in fruktoze ne poveča.

Novi kvas Fala za sladko testo je bogat s trehalozo in ima šibko invertazno aktivnost!

Tak kvas je sposoben hitreje in bolje vzhajati ter daje boljše rezultate pri peki peciva, bogatega s sladkorjem.

44 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

KOZAREC

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

45

OUTLET – priložnost in rešitev težav Borut Godec

Vsak proizvajalec se vsaj občasno sreča s težavo, da nekega izdelka ne izdeluje več, zaloga pa je tako majhna, da se mu ne splača posebej ukvarjati z njegovo prodajo. To se lahko tudi zgodi slovenskim vinarjem, ki imajo po navadi veliko vrst vina v razmeroma majhnih serijah. Skupina vinarjev je rešitev našla v posebni in skupni prodaji takšnih vin.

Trgovina, ki je nastala zaradi reševanja ene izmed prodajnih težav vinarjev, se je v Slo­ veniji zgledovala po različnih industrijskih prodajalnah, kot so se nekoč imenovali outleti. Še največkrat srečujemo outlete s tekstilnimi izdelki ali z obutvijo – in ti dve vrsti izdelkov imata nekaj skupnega z vinom. Zaradi modnih zahtev oziroma zahtev trga so tekstilni izdelki in obutev proizvodi, ki nastajajo eno samo sezono, tudi vina so praviloma letniška. No, prvi dve vrsti izdelkov končata svojo prodajno pot v outletu zaradi tega, ker nista več trendovski, pri vinu pa je zgodba vseeno malo drugačna.

Nov način prodaje prihaja iz ZDA

Foto: Irena Herak

Prve vinske outlete so odprli v Združenih državah Amerike, že v nekaj letih po nastanku prvih so se pojavili tudi v Evropi.

Sprva v Veliki Britaniji, ki je najpomem­ bnejši evropski vinski trg, in v Franciji,

46 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Foto: Irena Herak

počasi pa si utirajo pot tudi v druge države.

V okolici Slovenije jih skorajda ni – Italija ima dva, Avstrija enega, na Madžarskem in Hrvaškem pa tovrstne prodaje še niso začeli, čeprav o njej razmišljajo tudi neka­ teri njihovi vinarji.

Kakšna vina torej pridejo v prodajo v vinski outlet? Najprej: vsa vina, ki jih vinarji ponujajo na trgu, morajo že zaradi močne konkurence med proizvajalci izpolnjevati merila kakovosti. Torej pri outletu ne gre za prodajo vin, ki bi bila manj kakovostna od tistih, ki jih najdemo na policah na­ vadnih trgovin. Kot razlaga Miha Istenič, pobudnik ustanovitve vinskega outleta, je razlogov za to, da vino postane prodajni artikel outleta, več: “Najpogostejši vzrok je, da je vinar določen letnik svežega vina na policah trgovin nadomestil z mlajšim letnikom, v kleti pa mu je ostala manjša ko­ ličina starejšega letnika tega vina. In če je količina vrste vina, ki ga ima vinar na zalogi v kleti, manjša od na primer sto kartonov (600 steklenic), se vinarju ekonomski izračun posebnega trženja takšnega vina ne izide. Tudi pri zrelejših vinih je vzrok podoben, čeprav teh praviloma ni treba umikati iz redne prodaje. Ko je količina določenega vina pod mejo, ki je še zanimiva za večje trgovine, je čas za outlet. Dogaja se tudi, da vinar preprosto spremeni celostno podobo in se tako potrudi, da v večje trgo­ vine in restavracije čim prej pridejo vina z novimi etiketami. Vina s staro podobo pa lahko pripelje sem.”

Kakovost je pomembnejša od cene

Ne količina, izziv je posamezen kupec

Seveda je predpogoj za prodajo vina v vin­ skem outletu, da je to še vedno v polni formi, da torej ni manjvredna roba. Za to so sicer odgovorni vinarji sami, s vprašanjem kako­ vosti vina pa se ukvarja tudi Uroš Bočko, ki v outletu skrbi za prodajo. “Normalno je, tako kot pri vseh drugih živilskih izdelkih, da imajo vina svoj življenjski cikel. Obdobje, ko jim kakovost narašča, obdobje vrhunca, potem pa začne vino počasi ugašati. Vina, ki so že preživela svoj čas, izloči vinar sam, če pa bi odkrili takšno vino v trgovini, bi ga seveda izločili tudi mi, ker je – ne glede na ime trgovine – pri prodaji vina najpomem­ bnejša njegova kakovost. Seveda se zgodi, da na primer odkrijemo napake zamaška.

Temu se preprosto ne moremo izogniti. Če uporabljamo plutovinaste zamaške, tudi pri najkakovostnejši pluti delež slabih zamaškov dosega približno tri odstotke.

A te napake ne moremo odkriti, dokler steklenice ne odpremo. In v tem primeru vsakemu kupcu, ki nam prinese steklenico nazaj, to zamenjamo brez težav. Manj težav je z vini v steklenicah z navojnimi zamaški.

Tu napak skoraj ni. Težava bi nastala šele, če bi vino, tudi v steklenici z navojem, hranili dlje, kot je njegova življenjska doba. Težko je sicer reči, kako dolgo lahko določeno vino preživi, preden začne njegova kakovost upadati, ampak pri vinih, ki jih imamo mi, ni nevarnosti, da bi se jim to že zgodilo. Vsa so v zelo dobri formi.”

Čeprav je prvi slovenski vinski outlet le razmeroma majhna trgovina z vini in s še nekaterimi drugimi, z vinom povezanimi izdelki, ga člani za zdaj ne nameravajo širiti. Bočko pravi: “Trgovina mora biti predvsem po meri kupcev. Tisti, ki prodaja­ mo, si lahko zastavimo takšne ali drugačne cilje, a če ne bomo znali pritegniti in prepričati kupcev, prodaje pač ne bo. In ker gre pri outletu za razmeroma majhne serije vin, bi z večjo širitvijo te prodajalne kmalu izgubili stik s posameznimi vini. Kupec pa od prodajalca vin pričakuje ne le, da mu steklenico proda, temveč tudi, da mu opiše značilnosti vina – o teh se mora seveda pre­ pričati tudi sam, ne more jih le ponavljati iz kataloga vinarja – pa tudi, da mu priporoča skladnost vina z določeno hrano. Pred­ vsem zato smo se odločili, da tega outleta ne bomo širili, kolikor bi bilo pač mogoče.

Naša odločitev v tem trenutku je, da omeji­ mo število prisotnih vinarjev na 15, največ 20, število različnih vrst vina posameznega vinarja pa na primer na štiri. Takšne števil­ ke omogočajo, da poznamo značilnosti in kakovost vsakega posameznega vina ter da kot trgovina stojimo za njim.”

Ena izmed bistvenih značilnosti tovrstnih trgovin je tudi cena, ki je ugodnejša od cene primerljivih vin na drugih prodajnih mestih.

Oziroma je ugodnejša od cene, ki jo je vino imelo, ko je bilo še v redni prodaji. Cena v

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

47

Foto: Irena Herak

Od nogometa do prodajalne V Sloveniji imamo sicer več združenj vinarjev, vendar se večina ne ukvarja neposredno s prodajo. Tudi društvo, iz katerega je zdaj zrasel vinski outlet, ni bilo ustanovljeno zaradi prodaje, to se je zgodilo spontano, Untitled-10 pravi Miha Istenič, ki vodi društvo vinarjev Vinska reprezentanca Slovenije. “Najprej je bila želja po druženju, ta se je razrasla v željo po rekreaciji, in ker so se v Evropi začele pojavljati tudi druge vinske reprezentance, ki so se ukvarjale z nogometom, je iz teh želja zraslo evropsko prvenstvo v nogometu vinskih reprezentanc posameznih držav. A nogomet ni naš edini cilj, predvsem si želimo širiti vinsko kulturo. Naša reprezentanca ni zaprta, najbolj vesel bi bil, če bi bili člani reprezentance vsi slovenski vinarji. Saj vsi predstavljamo Slovenijo.” No, vseeno je bila vinska reprezentanca najprej usmerjena v nogomet, ideja o skupni prodaji se je pojavila pozneje. “V športu smo se že dokazali, zdaj pa želimo nove uspehe skupaj doseči še v prodaji,” pravi prvi mož Vinske reprezentance Istenič. Za zdaj so v sekciji outlet združene vinske kleti Istenič, M vina, Santomas, Steyer, Valdhuber, Vina Montis & Eko Laura, Ščurek in Štekar. Za delitev prodajnega prostora so se dogovorili preprosto: vsakemu vinarju pripada prostor, ki ga zavzema ena paleta. In na to paleto naloži svoje vino.

1

5. 12.

Servis klimatskih in hladilnih naprav Milan Rosenstein, s. p.

Andraž nad Polzelo 111 A 3313 Polzela Tel.: 03 705 02 20 Faks: 03 705 02 21 GSM: 031 610 085 E-pošta: rosenstein.milan.s.p@siol.net Spletna stran: http://www.klimatske-hladilne-naprave.com

Ponujamo naslednje storitve: dobava, montaža in servis klimatskih naprav; izdelava, montaža in servis sistemov za hlajenje kleti; vzdrževanje in servis hladilnih naprav ter večjih hladilnih sistemov; čiščenje, vzdrževanje in dezinfekcija prezračevalnih sistemov; projektiranje, izdelava, dobava, montaža in vzdrževanja hladilnic za shranjevanje živil ter pijače; projektiranje, izdelava in montaža zorilnic za zorenje suhomesnatih izdelkov; izdelava, dobava, montaža in servisiranje toplotnih črpalk.

Pri ministrstvu za okolje in prostor smo pridobili tudi licenco o upravljanju za ozon škodljivih snovi.

Odlikuje nas hitra in zanesljiva 24-urna servisna mreža po vsej Sloveniji.

48 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Uroš Bočko: “Omejitev ponudbe omogoča, da poznamo značilnosti in kakovost vsakega vina ter da kot trgovina stojimo za njim.”

Outlet ne more postati diskont Kaj pa nevarnost, da bi se nekateri kupci, na primer manjši gostinci, zaradi nižjih cen odločili vino raje kupovati v outletu, ne več po ustaljenih nakupnih poteh? Bočko odgovarja: “V tem ne vidim nobene ne­ varnosti. Vina, ki jih prodajamo v outletu, so tista, ki jih imajo vinarji v zelo majhnih količinah, tako bo tudi ostalo. Za večje kupce zaradi omejene ponudbe torej nismo zanimivi. Res je sicer, da bi lahko vino pri nas kupovali manjši gostinci, ki ga nato tudi sami prodajo v omejenih količinah, vendar le cena ne rešuje njihovih prodajnih tegob.

Težava gostincev je namreč predvsem, kako naj vino približajo svojim strankam.

Torej v predstavitvi in ponudbi. Če bi jim zaradi nižje cene, ki jo lahko dosežejo v outletu, vino mogoče res uspelo približati kupcem, bi bilo to le pozitivno. Za nas, za njih, tudi za kupce. Vino je, če ga seveda uživamo razumno, bolj hrana kot pijača. In uživanje vina v razumnih količinah vseka­ kor bolj koristi kot škodi.”

Foto: Irena Herak

outletu je od redne nižja za 30-50 od­ stotkov. Odločitev o njej je v rokah vinarja.

Edina neprijetnost, ki bi se vinarjem, tudi kupcem njihovih vin, lahko zgodila, kot opozarjajo, pa je, da bi se vino, ki so ga sami sicer uvrstili v outlet, še vedno našlo na pol­ icah kakšne trgovine. “Temu se verjetno ne bomo mogli popolnoma izogniti,” pravi Is­ tenič. “To je preprosto posledica dejstva, da je zaloga vina pri vinarju upadla pod mejo, ko bi ga bilo še donosno tržiti kako drugače,

trgovine, v katerih je bilo to vino naprodaj, pa še vedno niso prodale vse zaloge. In vino še vedno prodajajo po ceni, s kakršno so ga uvrstile na svoje police.” Kot dodaja, tudi vinarjem to ni všeč, a se temu v vseh prim­ erih preprosto ne bodo mogli izogniti: “Če bi se to dogajalo večkrat, bi s takšno prodajo delali medvedjo uslugo sami sebi. Tako bi namreč sami sebi nižali cene, te pa zaradi konkurence na trgu že tako držimo na zelo nizkih ravneh.”

Zaradi odločitve ustanoviteljev, da bodo prvi slovenski vinski outlet ohranili v me­ jah majhne trgovine z omejenim številom vinarjev in vin, bodo zgledu prve skupine kmalu sledili tudi drugi vinarji, ki se bodo združevali zaradi ustanavljanja podob­ nih trgovin. Prve govorice, da prihajajo novi tovrstni outleti, je že mogoče slišati.

Podobno prodajo kot v outletu so uvedle tudi večje vinske kleti, te zaradi številnih vrst vina, ki jih pridelujejo in prodajajo, in zaradi količine skupne pridelave vina ne vidijo svojega interesa v združevanju z drugimi vinarji. V lastnih prodajalnah tako že ponujajo nekatera vina, ki še vedno ustrezajo zahtevam trga, niso pa več tržno zanimiva, po znižanih cenah. Po mnenju poznavalcev lahko slovenski vinski trg prenese – ob že ustaljenih prodajnih poteh in lastnih trgovinah, ki jih imajo večje kleti, še do približno deset vinskih outletov. Prodajni rezultati prvih tednov prve tovrstne prodajalne kažejo, da so kupci način prodaje sprejeli in da jih njene omejitve ne motijo. §

50 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Angleška skrb vodi slovenska vina na Kitajsko

Konec oktobra je angleško zastopniško podjetje WLW na predstavitveno turnejo po Kitajski med drugimi svetovnimi vinarji povabilo tudi štiri slovenske. Povabilo so si zaslužili z nagradami, ki so jih osvojili na enem izmed največjih evropskih ocenjevanj vin, na londonskem IWC. Kar je zgolj še en dokaz, da ocenjevanja vinarjem lahko koristijo, če se jih seveda udeležujejo.

Borut Godec Londonsko zastopniško podjetje World Lead­ ing Wines (WLW) je na trgih Evrope, Azije in Severne Amerike prisotno več kot 14 let. V tem obdobju so organizirali široko mrežo vinskih distributerjev v državah, v katerih osvajajo trge z vini, in vinarjev, ki jih zastopajo. Ker trg vedno išče nove blagovne znamke tudi na vinskem področju, v podjetju zavzeto spremljajo dogajanje na na­ jvečjih svetovnih vinskih ocenjevanjih, še posebej na svojem domačem, londonskem IWC. Kajti vinarji, ki večkrat zapovrstjo na tovrstnih ocen­ jevanjih osvojijo vidnejše medalje in priznanja, s tem dokazujejo, da znajo kontinuirano skrbeti za kakovost svojih vin in da so zato primerni tudi za nastop na razvitih vinskih trgih, tudi na tistih, ki so najbolj lačni ponudbe žlahtne kapljice. Tako so v WLW ob pripravah na vinarski roadshow oziroma predstavitev vin in vinarjev v več kitajskih mestih postali pozorni tudi na četverico slovenskih vinarjev, ki so na IWC osvojili po več medalj. Štirje slovenski vinarji so se povabilu angleškega podjetja odzvali in konec oktobra so v Hongkong, ki je bil prva postaja vinskega roadshowa WLW, odpotovali Larisa Žibrik kot zastopnica kleti Santomas iz Slovenske Istre, Rober Gorjak, ki je predstavljal klet Dveri Pax s Štajerskega, Danilo Steyer iz istega vinorodnega okoliša in Stojan Ščurek iz Goriških brd.

Dva tedna, štiri središča Predstavitveno potovanje po Kitajski je trajalo dva tedna, vinarji pa so imeli štiri postaje. Po Hong­ kongu so pot nadaljevali v Šanghaj, Peking, zadnja postaja je bilo mesto Jinan. V vsakem mestu so imeli dvojni program, najprej predstavitev žlahtne kapljice, vsak vinar je lahko predstavil devet svojih vin. Temu delu, v katerem so se kitajski uvozniki in vinski svetovalci spoznavali z vini, seveda tudi s slovenskimi, pa je sledila skupna večerja vinarjev, zastopnikov iz družbe WLW, kitajskih uvoznikov in distributerjev ter vinskih svetovalcev. „Še posebej so bile za dogovarjanje o poslih pomembne večerje.

Na njih je organizator poskrbel za to, da nismo bili

KOZAREC vinarji za eno mizo, trgovci pa za drugo, ampak da smo bili pomešani, tako da se je lahko vsak od nas dogovarjal o poslih. V teh nekaj dneh smo spoznali veliko vinskih trgovcev, ki uvažajo vina na kitajski trg, in prvi pogovori kažejo, da bomo lahko tudi sami sklenili kar nekaj poslov,“ je po obisku Kitajske optimistična Larisa Žibrik. Za vinarje je še posebno pomembno, da navežejo stike s kitajskimi kupci, še preden bo ta trg zasičen. Kljub velikosti kitajskega trga namreč nanj pritiskajo vsi pomembnejši trgovci z vini. Čeprav trenutne razmere na svetovnem vinskem trgu kažejo, da se približuje obdobje, ko bo vina na trgu premalo, poznavalci po drugi strani napovedu­ jejo, da bo ta kmalu znova zasičen z vini. Trenutna rast povpraševanja je namreč predvsem posledica odpiranja kitajskega trga, kjer se s splošnim višan­ jem življenjskega standarda povečuje tudi poraba vina. Vendar pa so na Kitajskem že uvedli ukrepe, da bi sami vsaj delno zadovoljili potrebe lastnega trga po vinih, začeli so obširno zasajanje vinogradov in uvažajo strokovnjake s področja vinogradništva in vinarstva, s pomočjo katerih bodo močno povečali lastno proizvodnjo. Zato bo na njihov trg vedno težje prodirati, a bodo tisti vinarji, ki si bodo na njem pravočasno izborili svoj tržni delež, tudi če bo glede na velikost trga tako zanemarljiv kot je slovenski, na tem trgu tudi ostali.

Kozarci in izdelki iz stekla, porcelan, lonci, kozice, ponve, jedilni pribor, kuhinjski pripomočki, gastronorm posoda, Bufet & Catering, dekoracija in papirna galanterija, izdelki iz plastike, profesionalni gostinski stroji, čistila, sredstva in pripomočki za čiščenje.

Možnost dotiska logotipov.

Bravničarjeva ulica 7, 1000 Ljubljana, SIovenija T: +386 1 500 73 10, +386 1 500 73 11, info@fiducia.si, www.fiducia.si

Samostojen prodor na Kitajsko je težak Zaradi posebnosti kitajskega trga pa vinarji le stež­ ka samostojno prodrejo nanj. „Edini smiselni način bi bil, če bi imela Slovenija na Kitajskem svojega človeka – pa ni nujno, da je Slovenec, pomembno je le, da bi skrbel za naše interese - in bi na tem trgu stalno zastopal slovenske vinarje. Ker pa takšnega zastopnika nimamo, so dobrodošla vabila, kot smo ga mi dobili od WLW. Kajti na tem ogromnem trgu ne prideš nikamor, če ne srečaš pravih ljudi, ki te povežejo s pravimi trgovci,“ razlaga Žibrikova in dodaja: „Zato smo se tudi vsi štirje takoj odločili, da sprejmemo vabilo družbe WLW, čeprav takšna pot pomeni precejšen strošek, za katerega ne moremo z gotovostjo vedeti, ali ga bomo lahko pokrili z novimi posli. Pot namreč stane dobrih 15 tisoč evrov. Ob tem smo morali poskrbeti tudi za dodatne analize svojih vin in za takšne deklaracije, kot jih zahtevajo na kitajskem trgu. No, računamo sicer na to, da bomo dobili nekaj denarja povrnjen­ ega iz evropskih sredstev, namenjenih za podporo trženjskim aktivnostim pri izvozu vin. Ampak tudi ta denar bomo dobili šele enkrat v prihodnosti.“­ Na vinarskem roadshowu so spoznali več kot sto morebitnih kitajskih poslovnih partnerjev. Po prvih pogovorih vsi štirje vinarji verjamejo, da bodo prve posle sklenili že v kratkem. Vsak posel, ki bo na Ki­ tajsko pripeljal slovenska vina, bo pozitiven tudi za tiste vinarje, ki šele razmišljajo, da bi začeli osvajati tudi ta trg. Vsaka steklenica slovenskega vina, ki bo na Kitajskem prodana, bo namreč vplivala na pre­ poznavnost Slovenije kot države pridelovalke vin. §

oo

VIJA D.O.O. Tel : 03/710-23-30 Mobi : 041-637-611 vija@siol.net

www.vija.si

Ukvarjamo se: s proizvodnjo mesarske in sirarske opreme izdelavo različnih inox polizdelkov ter izdelkov po naročilu usluge krivljenja, izsekovanja, varjenja, strojne obdelave, struženja ter vrtanja različnih kovin.

Sledimo tehnološkim napredkom, tako zvišujemo kvaliteto naših proizvodov ter zagotavljamo zadovoljstvo strank, ki nas lahko obiščejo v naši trgovini.

Večino proizvodov in storitev trenutno izdelamo in prodamo za potrebe domačega trga. Ponosni smo, da se nam je s trudom in delom uspelo prebiti na tuje trge v Avstrijo, Italijo in Hrvaško.

Našo prepoznavnost širimo z razstavljanjem izdelkov na sejmih doma in v tujini.

VSE ZA MESARSTVO.

PROIZVODNJA - POPRAVILO - SERVIS - OBNOVA - TO JE VIJA D.O.O.

52 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijaÄ?e

MIZA

Mati zemlja podpira ogroženo hrano

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

Med ogrožene vrste, ki jim grozi izumrtje najpozneje v nekaj generacijah, nekaterim celo v desetletju ali dveh, spadajo tudi različne vrste hrane. Med njimi so različne vrste sadja in zelenjave, celo nekatere vrste sirov, kruha in sladkarij lahko izginejo z naših miz in iz spomina, če se ne bomo potrudili za njihovo ohranitev, svarijo v mednarodnem gibanju Slow Food.

|

53

54 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

Borut Godec Gibanje Slow Food že dolgo ni več le združenje ljudi, ki se družijo zgolj zato, da uživajo v skupnih kosilih ali večerjah, katerih značilnost je, da so sestavljeni iz množice hodov in da trajajo tudi po več ur. No, večerje tovrstnih omizij še vedno

lahko trajajo dolgo in tudi število hodov ni omejeno, je pa za člane omizij vedno bolj pomembno to, kaj dobijo na krožniku, od kod izvira njihova hrana in kako je bila pridelana.

Pred petimi leti je gibanje Slow Food zato prvič pripravilo praznovanje dneva

matere zemlje oziroma, kot ga imenu­ jejo poenoteno po vsem svetu, dan terra madre. Lani, ob četrtem dnevu matere zemlje, so pripravili različne akcije oza­ veščanja o pomenu trajnostne pridelave hrane že v 130 državah sveta, v njih pa je sodelovalo več kot 160 tisoč ljudi. Dan

| 55 Zlati Cuvee

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

vrhunsko vino,

obogateno z lističi

23 karatnega

matere zemlje, ki ga gibanje Slow Food praznuje 10. decembra, je letos posvečen ogroženim vrstam hrane in njihovemu ohranjanju. Na ogroženost različnih vrst hrane vpliva veliko različnih dejavnikov, od industrializacije kmetijstva ter verige predelave in priprave hrane do vedno hi­ trejšega tempa življenja. Zato so pripravili poseben projekt, imenovan barka. Z njim želijo zbrati podatke o čim več vrstah hrane, ki jim grozi, da bodo izginile z miz in iz spomina, ter jih tako tudi ohraniti.

Evropska omrežja gibanja Slow Food so pripravila 315 različnih projektov, v katerih je sodelovalo več kot 75 tisoč ljudi v 34 evropskih državah – med njimi letos na žalost ni bilo Slovenije. Tako so želeli pripomoči k ozaveščenosti porabnikov, oblasti in tudi mnenjskih voditeljev o pomenu trajnostne in lokalne pridelave hrane.

zlata

Promocija

v decembru

5+ 1

gratis!

Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Hrana, ki izginja Med ogrožene vrste hrane spadajo ra­ zlične rastlinske vrste, ki zaradi zahtevne pridelave in manj pridelka niso bile za­ nimive za industrializirano kmetijstvo in so jih zato v trgovinah zamenjale rodovit­ nejše sorte, cenejše za pridelavo. Izumrtje grozi različnim vrstam rastlin – od neka­ terih žitaric in stročnic do paradižnika in starih vrst sadja. Le na prvi pogled se zdi nenavadno, da so med ogroženimi vrstami hrane tudi siri, celo različne sladice ter mnogo tradicionalnih jedi, ki izginjajo iz prehrane delno zaradi zahtevnosti pri­ prave, delno zaradi sprememb v prehran­ jevalnih navadah, delno pa tudi zato, ker je vedno težje najti ustrezne sestavine za njihovo pripravo.

Vinogradništvo Očkerl www.zlatovino-ockerl.si 00386 (0) 41 922 059 zlatovino.ockerl@gmail.com

OČKERL_110x140.indd 1

2. 12. 13

ROMITA GAŠPER TRPIN S.P. www.romita.si 041 682 474

Barka okusov Na prvem Salonu okusov leta 1996 v To­ rinu se je med sodelujočimi pojavila ideja, da bi pripravili skupen projekt, s katerim bi poskusili zbirati in ohranjati doku­ mentacijo o vrstah hrane, ki postajajo redke ali počasi celo izginjajo. Ideja se je prijela in že v nekaj letih so v več državah, v ZDA, Nemčiji, na Švedskem, Danskem, v Franciji in Italiji, začeli katalogizirati izginjajoča živila. Po prvem desetletju, ko se je barka okusov polnila s podatki po posameznih državah in nepovezano, so leta 2006, spet na Salonu okusov, ustanovili mednarodno povezovalno telo oziroma mednarodno barko okusov, ki združuje vse nacionalne odbore. Med­ narodno povezovanje nacionalnih bark je tako spodbudilo poenotenje meril, kaj sploh naj uvrstijo v izbor. Izoblikovalo se je pet meril, ki jih mora izpolnjevati

} PROFESIONALNA BARISTA OPREMA } ČISTILA ZA KAVO } PRIPOMOČKI ZA KUHANJE KAVE

56 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

določen proizvod ali vrsta hrane, da jo uvrstijo na barko: • Za uvrstitev na barko lahko predlagajo vrste hrane, ki izpolnjujejo pogoj, da so domače vrste ali specifični domači živilski izdelki.

• Dosegati morajo značilno kakovost okusa.

• Hrana mora biti povezana z določe­ nim okoljem, spominom in identiteto skupine ljudi ter s tradicijo.

• Na voljo je lahko le v omejenih ko­ ličinah.

• Vrsta hrane, ki naj bo uvrščena na barko, tone v pozabo oziroma ji grozi izumrtje.

Katalog živil, uvrščenih na barko okusov, obsega že več kot tisoč ogroženih vrst hrane. V mednarodnem odboru, ki vodi projekt, pa so si za cilj postavili zbrati ogrožene vrste hrane in živilske izdelke z vsega sveta, jih katalogizirati in tako omogočiti njihovo ohranitev. Pomembno pomoč pri svojih prizadevanjih so dobili pri profesionalnih kuharjih, ti so v iskanju ponudbe hrane, ki bi bila drugačna od globalno poenotene, začeli iskati tradici­ onalne recepte in sestavine za tradiciona­ lne vrste hrane. Tako so kuharski mojstri, ne da bi se tega zavedali, naredili prvi velik korak k ohranjanju ogroženih vrst hrane, še preden se je v mednarodnem gibanju Slow Food začel projekt barka okusov.

Kje je Slovenija Slovenija v mednarodnem odboru barke okusov nima svojega predstavnika in tudi ni sodelovala v izvedbi projektov ohran­ janja ogroženih vrst hrane ob letošnjem dnevu matere zemlje. Se je pa projektu barka okusov približala z druge strani, z različnimi projekti zaščite tradicionalnih vrst hrane. V veliko primerih je nam­ reč ravno zaščita določene jedi hkrati pomenila tudi njeno ohranitev. Tako so se v izvorni obliki na primer ohranili idrijski žlikrofi, nekatere vrste sira, kranjska klobasa, premurska šunka, zadnji primer, kako je zaščita vrste hrane pomagala izdelek ohraniti v tradicionalni obliki in s tradicionalnim okusom, pa je kranjska klobasa. Po zaslugi kuharskih mojstrov – ti so v iskanju pristnih domačih sestavin za svoje jedi s povečanim povpraševanjem prepričali rejce, da je nadaljevanje gojenja živali še vedno ekonomsko upravičeno – pa se je v Sloveniji ohranil krškopoljski prašič, avtohtona domača pasma prašiča, ki je pred desetletjem skoraj izumrla. §

GOST revija za svet gostinstva, turizma, hrane in pijače

|

57

www.revijagost.si Za brezplačni izvod revije pišite na narocnine@finance.si

I

Prihodnja številka izide 6. marca 2014.

Vinska klet in pivovarna pod istim krovom Privoščite sebi in svojim bližnjim prvovrstno izkušnjo in se odločite za unikaten degustacijski paket v idiličnem okolju Bele krajine!

Vrhunska slovenska piva

brez konzervansov!

Edinstvene kombinacije okusov in brezmejna domišljija pri varjenju piva

Ogled vinske kleti in degustacija petih različnih vin Ogled pivovarne in strokovna razlaga postopka varjenja piva

Degustacija vsaj šestih različnih piv lastne proizvodnje Belokranjska pogača in narezek iz domačih mesnin Vabljeni v edinstveno spoznavanje okusov najstarejše pijače na svetu, kamor lahko popeljete poslovne partnerje ali sodelavce.

Lahko pa se preprosto odpravite na izlet in se pustite zapeljati čarom mikropivovarstva.

Zagotavljamo vam, da boste domo odšli več kot zadovoljni in bogatejši za nova spoznanja.

Promocijska cena - le decembra!

Minister za zdravje opozarja: Čezmerno pitje alkohola škoduje zdravju!

VIZIR d.o.o.

Lokve 10/b, 8340 Črnomelj Tel.: 070 33 44 33 info@vizir.si

www.vizir.si

58 | GOST revija za gostinstva, svet turizma, hrane in pijače

NA KRATKO V Mariboru prodirajo s salonom B2B

Sejalec za Raduho

Letošnji salon VinDel, šesti po vrsti, ki ga organizirajo v mari­ borskem hotelu Habakuk, je konec oktobra ponudil obiskovalcem veliko dogajanja, namenjenega predvsem izobraževanju in navezo­ vanju stikov med ponudniki vin, delikates, trgovci in gostinci. Sa­ lon, ki je usmerjen pretežno v vzpostavljanje stikov med mogočimi poslovnimi partnerji, je ob povezovalnem delu ponudil obiskoval­ cem tudi veliko izobraževalnih dogodkov. Med najzanimivejšimi je bila predstavitev laškega rizlinga, te po krivici zapostavljene vinske sorte, ki pa lahko ob ustrezni negi dosega zelo dobre rezultate.

Laški rizling je sicer najbolj razširjena vinska sorta v Sloveniji, ven­ dar ga večino uporabijo v različnih zvrsteh, na drugem mestu po uporabi je pridelava predikatnih vin, le redko pa se vinarji odločijo, da ga na trgu ponudijo kot samostojno vino. Veliko zanimanja je pritegnila predstavitev španskih mesnin in vina, polno zasedena pa je bila tudi pokušina možnosti povezovanja aromatiziranih vin in čokolade. Na VinDelu se je predstavilo več kot sto vinarjev in ponudnikov delikates.

Inovativnost je tako kot v drugih dejavnostih pomembna tudi v turizmu, ponudbo pa je treba vseskozi nadgrajevati, so poudarili na dogodku ob desetletnici sejalca, nagrade za inovativnost v turizmu, ki so ga pripravili v okviru Slovenskega foruma inovacij. Letošnji dobitnik nagrade sejalec je penzion Raduha iz Luč v Zgornji Savinjski dolini. Penzion, ki je sicer najbolj znan po odlični kuhinji, je letošnjega sejalca prejel za produkt Sanje in spanje v krošnji dreves. S tem projektom družina Breznik, ki vodi penzion Raduha, razvija ponudbo hišk v drevesnih krošnjah, v katerih je mogoče bivati in nadomeščajo klasične nastanitvene zmogljivosti za tiste goste, ki si želijo pristnejšega stika z naravo, kot pa ga ponuja spanje v klasični sobi. Finalista letošnjega izbora za nagrado se­ jalec sta bila še turistična produkta S kajakom po podzemlju Pece družbe Podzemlje Pece in Srce Slovenije – prijazna destinacija za avtodomarje Razvojnega centra Srce Slovenije. Posebnega sejalca oziroma posebno priznanje za najbolj inovativen poslovni model je letos prejela družba Goopti, ki na trgu ponuja lasten sistem prevo­ za potnikov, načrtuje pa tudi širitev v tujino.

Ljubljana dva dni v znamenju vina V ljubljanskem Grand hotelu Union se je novembra zgodil že 16. slovenski festival vin, ki ga zadnja leta spremlja še festival kulinarike. Festival, ki ob degustacijskem delu, kjer se predstav­ ljajo vinarji, obiskovalcem ponuja tudi več delavnic, povezanih z vinskimi temami, je letos znova obiskala Caroline Gilby, master of wine, ena izmed redkih žensk s tem nazivom, ki je predavala, kako lahko slovenska vina osvajajo trg Velike Britanije, torej na­ jzahtevnejši evropski vinski trg. Med zanimivejšimi dogodki festi­ vala je bilo predavanje Marie Luise Tonielli, ki je govorila o trženju senzorike vina. V trženju vina se namreč v zadnjih letih najhitreje uveljavlja tako imenovani senzorični marketing, ki zajema študije

videzov, vonjev, zvokov, okusov in materialov za spodbujanje ciljne skupine k nekaterim dejanjem oziroma aktivnostim. Ta pristop je v drugih panogah navzoč že dolgo, vinski trg pa ga še ne pozna dovolj. Od delavnic, ki so jih vodili domači strokovnjaki, je največ zanimanja pritegnila delavnica Mire Šemič, priznane domače vinske strokovnjakinje, sommelierke in WSET 3, ki je govorila o peninah in o porokah okusov različnih vrst hrane s peninami. V razstavnem delu je letos z organiziranim nastopom presenetila Makedonija, makedonska vina so bila presenečenje leta tudi na festivalskem ocenjevanju, saj so osvojila večino najvišjih mest.

Foto: Barbara Reya

Original s’krasa vse ostalo je zgolj...

Popust velja za spletna naročila in naročila, oddana po e-pošti, od 16. novembra do 31. decembra 2013. Najmanjše možno naročilo je 20 osebnih poštnih znamk. Akcijski popusti in ostali popusti se ne seštevajo. Za priznanje popusta ob spletnem naročilu vpišite v polje Geslo besedo Božiček, pri naročilu po e-pošti je treba to geslo zapisati v sporočilo.

Ujemite praznične mojstrovine na samo vaši poštni znamki!

-20 % AKCI JA BO ŽIČ

OD 1 6. 11.

OSEBNE POŠTNE ZNAMKE BOŽIČNI PRAZNIKI SO ČAS SREČE IN ZADOVOLJSTVA. OHRANITE TE LEPE TRENUTKE NA OSEBNIH POŠTNIH ZNAMKAH! Izkoristite 20-odstotni božični popust na izdelavo osebnih poštnih znamk. Na spletni strani www.posta.si poiščite akcijo BOŽIČ, v polje Geslo vpišite besedo Božiček in z nekaj kliki oblikujte in naročite svoje osebne poštne znamke.

Info & naročila na www.posta.si in osebne.znamke@posta.si

DO 3 1. 12 .

2

013