4
42
Ljubljanske ulice Kako Tek trojk mobilizira ljudi in dobro voljo v Ljubljani
Ob Ljubljanici Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice in opazovalec Ljubljane � kolumnist.
LjubljančanKA Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Brezplačni časopis za vse Ljubljančane
www.ljubljancanka.net
Ana Lukner, podjetnica in aktivistka:
Za vas pripravljamo odlične SLOVENSKE NARODNE JEDI NA ŽLICO, ENOLONČNICE, JUHE in MALICE Prvih 50 gostov ob predložitvi tega kupona do konca aprila čaka sladko presenečenje! Prisrčno vabljeni!
f Hitra žlica Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 10.00 in 16.00 uro na Dalmatinovi 2 (pritličje bivše Metalke)
To je šele začetek Str. 12
Übersicht o SI ömax Log m TRENDOVSKI MÖMAX ODPIRA NOVO POSLOVALNICO TUDI V LJUBLJANI! mömax-Logo weiß
mömax-Logo schwarz
mömax-Logo weiß/Graustufen
mömax-Logo schwarz/Graustufen
Končno nova trgovina s pohištvom! V Ljubljani na mömax-Logo weiß/gerastert Jurčkovi cesti 222 bo namreč v četrtek, 09. 04. 2015 ob 7. uri svoja vrata odprl novi mömax, v katerem boste lahko našli širok izbor modernega pohištva, dekoracij in izdelkov za dom. mömaxov koncept je mogoče opisati z besedami moderen, trendovski, pester in raznolik. Navdih in najrazličnejše bivanjske ideje lahko najdete neposredno v mömaxovih poslovalnicah v obliki dobro premišljenih stanovanjskih rešitev. Skoraj vsak mesec mömax mömax-Logo weiß/Pantone preseneti z novimi barvnimi in slogovnimi svetovi. Pohištveno podjetje mömaX sledi sodobnemu bivanjskemu vzorcu, ki v ospredje postavlja pogostejše spreminjanje vse bolj pestre notranje opreme in dodatkov. „To pa je mogoče le, če so izdelki zelo ugodni. Zato ne postavljamo novih meril le pri cenah, ampak z našimi razstavnimi prodajnimi izdelki poskrbimo tudi za navdih pri opremljanju lastnega domovanja,“ meni Sanja Bajramović, vodja marketinga pri podjetju mömax Slovenija.
mömax-Logo schwarz/gerastert
mömax-Logo schwarz/Pantone
Endstand SUE 27022012
Jaka Lucu, urednik
L
jubljana je moje mesto – seveda je! Ljubljana je lahko prevelika in premajhna, svetovljanska in vas, malo mesto in veliko mesto in super in oh, spet ta Ljubljana, a vselej je moje mesto. Ne more biti drugače, v njej sem rojen in tega nihče nikoli ne more spremeniti. Niti sam ne, ko morda hodim po ulicah Londona in se mi zdi, da je tej svetovni prestolnici mar zame, da se Londonu zdim imeniten, kot se morda tisti trenutek zdim imeniten samemu sebi. Tega niti nikoli nočem spremeniti, ne bi niti želel spremeniti. Ljubljana je namreč najbolj udobna prestolnica na svetu. Seveda nima idealne klime, na primer sredozemskih temperatur skoraj vsak dan v letu, ampak Cape Town nima varnega udobja Ljubljane. To, varno udobje, je lahko videti kot nekaj malomeščanskega. Lahko je tudi znak visoke kakovosti življenja.
Ljubljana seveda nima energije visokih obratov, kot jo ima newyorški Manhattan, ampak New York nima ležernosti udobja Ljubljane. To, ležernost udobja, je lahko znak pomanjkanja ambicioznosti. Lahko je tudi znak visoke kakovosti življenja. Bruto prosti čas v New Yorku je v Ljubljani neto prosti čas. Med bruto in neto prostim časom je velika razlika. Med neto časom tečeš ali kolesariš. Med bruto časom o tem razmišljaš.
4
42
Ljubljanske ulice Kako Tek trojk mobilizira ljudi in dobro voljo v Ljubljani
Ob Ljubljanici Jaka Prijatelj, lastnik starinarnice in opazovalec Ljubljane − kolumnist.
LjubljančanKA Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Brezplačni časopis za vse Ljubljančane
www.ljubljancanka.net
Ljubljančanka je brezplačni 14-dnevni časopis za vse Ljubljančane Odgovorni urednik: JAKA LUCU jaka.lucu@finance.si
Ana Lukner, podjetnica in aktivistka:
Za vas pripravljamo odlične SLOVENSKE NARODNE JEDI NA ŽLICO, ENOLONČNICE, JUHE in MALICE Prvih 50 gostov ob predložitvi tega kupona do konca aprila čaka sladko presenečenje! Prisrčno vabljeni!
f Hitra žlica Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 10.00 in 16.00 uro na Dalmatinovi 2 (pritličje bivše Metalke)
To je šele začetek Str. 12
Uredništvo: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ljubljancanka@ finance.si
Nad mestom se dani
Moje mesto, udobno mesto
Ljubljana ni poosebljenje kulture, kot je to Dunaj, ampak Dunaj nima kulture udobja, kot jo ima Ljubljana. V Ljubljani namreč ta kultura udobja preprosto je. To je imenitno, da nekje nekaj tako imenitnega, kot je kultura udobja, preprosto je, da se zanjo ni treba naprezati. Da si v to in za to rojen. Ljubljana ni jezno mesto, kot so to na primer kronično jezni Maribor, Split, Marseille, Napoli, pravzaprav skoraj vsa pomembnejša evropska mesta, ki bi želela biti prestolnice in seveda niso. Morda Ljubljana niti ne zmore generirati jeze in zato nima nogometnega kluba, ki bi vsako leto nastopal v skupinskem delu evropskih klubskih tekmovanj, kot to počne Maribor. Morda ga bo imela, tako kot bo gotovo spet imela Union Olimpijo v Evroligi. Če bo tako, se bo to zgodilo na udoben način.
Ljubljančanka je projekt skupnosti To udobnost ustvarjamo vsi Ljubljančani. In Ljubljana, o kateri je napisano toliko šarmantnih popevk, je polna izjemno zanimivih, izjemno ustvarjalnih ljudi. Kdo smo? Kaj delamo? Kaj mislimo? Kako vidimo Ljubljano danes? Kako jo želimo videti jutri? Koga bomo gostili? O tem se bomo pogovarjali na straneh Ljubljančanke. Udobno, jasno.
www.ljubljancanka.net www.facebook.com/ LJcanka twitter.com/LJcanka <https://twitter.com/ LJcanka> instagram.com/LJcanka Tehnična urednica in oblikovanje: MAJA VOLK Lektoriranje: FINANCE Urednik fotografije: ALEŠ BENO Naslovna fotografija: Irena Herak
Oglasno trženje Vodja: ALEKSANDRA HORVAT oglasi@finance.si telefon: 01 30 91 590 Skrbnica ključnih kupcev: MAJA DOLENC maja.dolenc@finance.si telefon: 01 30 91 575 Vodja projekta: MIHA ERŽEN telefon: 080 15 80, miha.erzen@finance.si
Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana
Tisk: DELO Tiskarsko središče. . Natisnili smo: 84.000 izvodov
Direktor in glavni urednik: PETER FRANKL
Redakcijski sistem: StoryEditor
Dogodki v Ljubljančanki so objavljeni po izboru uredništva in niso plačani.
Transakcijski račun pri Unicredit bank: SI56 2900 0005 9800 842 ISSN ISSN 2385-9636.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Ljubljanske ulice
9. maj – tvoj dan zmage! BOŠTJAN Tadel, ljubljancanka@finance.si
Izziv Ljubljančanom in Ljubljančankam – sestavite svojo trojko in zmagajte za zdravje!
1
J
a, saj vemo, dvakrat na leto se Ljubljana spremeni v še posebno neznosno prometno norišnico: na zadnji oktobrski vikend Ljubljanski maraton ohromi celotno mesto, okrog 9. maja pa je skoraj podobna motnja Tek trojk. Ceste so zaprte in po centru se spreletavajo množice prepotenih in prepotentnih tekačev – jeseni imajo zaradi nižjih temperatur vsaj kakšno vetrovko, maja pa svoj švic neokusno razkazujejo izpod majčk s čim tanjšimi naramnicami. Vam gre to resno na živce? Precej verjetno, razen če spadate med tiste, zaradi katerih se je udeležba v zadnjih petnajstih letih skoraj podeseterila, s 184 trojk leta 2000 na kar 1643 lani – to je skoraj pet tisoč prešvicancev v najstrožjem središču mesta! A kakorkoli obračamo, pri takšnem trendu rasti se zdi smiselna samo ena strategija: če jih ne moreš potolči – se jim pridruži!
Športni užitek in zdrava pamet Seveda nekateri na Teku trojk resno tekmujejo in za to zaslužijo vse spoštovanje. Velja pa pripomniti, da če se vaša trojka ravno ne poteguje za mesta v prvi deseterici, potem boste z dirkaškim pristopom prej škodili drugim in sebi, kot pa doživeli adrenalinsko športno izkušnjo. Del proge na Golovcu namreč najprej poteka po gozdni cesti, ki ima na spodnji (na 12,5-km trasi večinoma desni) strani marsikje kar strm
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
rob, čez katerega se da grdo pasti. Na približno dveh tretjinah krajše razdalje – kjer se obe trasi združita – se proga do astronomskega observatorija hkrati še zoža, saj se dober kilometer teče po (sicer široki) sprehajalni poti, za povrh pa tekače v gneči lahko presenetijo kakšna korenina ter dva kratka in zelo strma spusta, na katerih se proga še dodatno zoža, na levi pa je tudi zelo strmo. Od observatorija ste spet na gozdni
cesti, ki pa je v zadnjem, s kockami tlakovanem delu ekstremno strma! Navedeni kraji so že zaradi gneče v glavnini res lahko nevarni, zato dirkaško moč raje hranite za zadnji del proge ob Ljubljanici in morda za končni vzpon proti Kongresnemu trgu. In nikakor ne podcenjujte nevarnosti na ozki progi in na neravni podlagi na Golovcu – niti v lepem in več dni pred dogodkom suhim vremenom ne!
5
2 1
3
4
5 1 Na fotografijah so utrinki z lanskega Teka trojk. foto: Irena Herak
6
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Ljubljanske ulice A mi je tega treba?
Spadate med tiste, ki se z dvigalom peljejo tudi v prvo nadstropje? In ki z veseljem citirajo odgovor Winstona Churchilla na vprašanje, kako je ob precej nezdravem načinu življenja dočakal tako visoko starost (90 let): ”No sports, my friend, no sports.” Ste se tudi vi pri biologiji enkrat za vselej naučili, da se živa bitja premikajo samo takrat, kadar je to nujno za preživetje? Prav tako pa ste gotovo že kdaj slišali, kako zdravo je gibanje. In da nekateri v telesnih naporih celo uživajo (ja, pravimo jim mazohisti, kajne?). Mogoče vam takrat, ko se odločate za novo shujševalno kuro, kakšen hudiček prišepne, da športniki v glavnem lahko jedo, kar in kolikor hočejo, ker večino kalorij pokurijo sproti.
Če že zase ne – vsaj za druge!
In če vam zdravje, neomejen apetit in čvrstejše telo niso dovolj, vam dodajamo še en izziv: če se že sami ne spravite na noge, pa pregovorite vsaj dva ali dve drugi!
Nič denarja, vsa muzika
7
Tek trojk: 12,5 in 29 km, start in cilj v središču mesta. Pohod ob žici: 32 km, krog z osmimi vstopnimi/kontrolnimi točkami. Sodelovanje je brezplačno. Trase in vse druge informacije: www.pohod.si
Morda imate znanko ali znanca, celo sorodnika ali prijatelja, ki bi mu ali ji nekaj gibanja koristilo še bolj kot vam? Veste morda za koga, ki si že dlje časa prizadeva, da bi opustil kajenje? Ali pa si enostavno želite, da bi se z nekaterimi ljudmi več družili in bi s formiranjem trojke lahko združili prijetno s koristnim. Tek trojk je namreč samo konec bolj ali manj resnih priprav in nagrada za vložene ure, tedne in celo mesece treninga. In morda za nobeno športnorekreativno prireditev v večji meri ne velja slovito olimpijsko geslo barona Pierra de Coubertina: “Važno je sodelovati, ne zmagati!” Privoščite si kakovostno preživljanje prostega časa na treningih s prijateljicami in prijatelji ter počastite dan zmage in Evrope s simbolno gesto teka v trojki, ki posnema medsebojno solidarnost borcev proti največji grožnji človečnosti na evropskih tleh. Petek, 3. aprila 2015, št. 1
8
1643 trojk je teklo v Ljubljani lani.
Mi med seboj. Anketa.
Ljubljana na nogah! Prvi Pohod ob žici in spremljajoče tekaške prireditve, med njimi Tek trojk, so bile leta 1957 – in ta 59-letna zgodovina Žico uvršča med starejše športnorekreativne prireditve v Evropi, sploh z neprekinjenim potekom. Vsaj del proge vsa leta poteka po liniji okupatorske ograje iz bodeče žice, s katero so Ljubljano leta 1942 obdali Italijani, Nemci pa so jo obdržali. Datum prireditve je zato sobota, najbližja 9. maju, dnevu osvoboditve mesta. Značaj prireditve se je skozi čas spreminjal: v prvih letih je bil poudarjen množični, celo kolektivistični vidik, v sedemdesetih in osemdesetih je bil del prireditve tudi prestižni mednarodni ulični tek po središču mesta z ugledno udeležbo, zadnje desetletje pa jo zaznamuje vedno večja priljubljenost rekreativnega teka: udeležba se je od leta 2000 skoraj podeseterila.
BRANKA BOŽIČ, tolmačka/pevka/moderatorka: Teka trojk se še nisem udeležila, sem pa velikokrat opazovala to prireditev in se mi zdi enkratna. Pred leti sem bila športnica, trenirala sem košarko. Nato pride čas materinstva, ko so te zadeve nekoliko pomaknjene na stranski tir, zdaj pa sem spet v polnem pogonu. Sploh tek mi pomeni veliko in morda mi enkrat le uspe biti del ene od trojk, ki se bodo udeležile te že tradicionalne prireditve. Kar se tiče pohoda okoli Ljubljane, pa nikoli nisem prehodila celega kroga, le določene izseke. Ideja o pohodu okoli prestolnice je fantastična zadeva. 9. maj je pač dan, ki to popularizira, a vem, da se po tej poti vsak dan sprehodi ogromno ljudi. Pa ne samo sprehajalcev, tudi kolesarjev je ogromno. SILVO ZUPAN, komercialist: Poglejte me! (smeh) Pripadam generaciji iz obdobja socializma in takrat smo morali veliko hoditi in prehoditi. Pohoda se danes ne udeležujem več, se pa na to pot z veseljem podam s kolesom. Zame sta sprehod ali kolesarjenje oblika rekreacije, pohod 9. maja pa se mi zdi lep poklon spominu na to, kar se je takrat dogajalo. Še posebno danes, ko je toliko gorja na svetu. Tega ne smemo nikoli pozabiti. SONJA ŠESTAN, prodajalka: Pohoda okoli Ljubljane sem se že velikokrat udeležila, v tem pa vidim predvsem rekreacijo in druženje. Dogodek je še kako pomemben za zavest prebivalcev Ljubljane.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Ljubljanske ulice ANDREJA ZUPAN, vodja vadbenega studia: Pohod okoli Ljubljane je bil pomemben del mojega življenja, sploh do nosečnosti pa tudi po njej. Vsega skupaj sem se ga udeležila štirikrat ali petkrat in sem vedno pridno prehodila cel krog. V tem dogodku vidim dvojni pomen: spomin na čas, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, in pa druženje. Občutek, ki ga da združitev prebivalcev na ta dan, je nekaj neopisljivega. Kar se tiče Teka trojk, to pa ne. Nisem ravno ljubiteljica teka, sem pa vedno za kakšno drugo obliko rekreacije. Vedno. ANA URBANC, igralka: Pohoda sem se velikokrat udeležila. V osnovni šoli sem bila v planinskem krožku, ki je zelo vplival name. To so bili zagotovo eni od najlepših spominov, ki me vežejo na osnovnošolski čas. Ni bilo vikenda, da ne bi osvojila kakšnega hriba ali gore, vsak 9. maj pa je bil rezerviran za pohod okoli Ljubljane. To sem negovala vso osnovno šolo, v gimnaziji sem enkrat šla na pot peš, enkrat s kolesom, potem pa se je končalo. Zadeva se mi zdi super. Pri tem sicer nimam "valentinovega" pogleda, češ da naj bi se to dogajalo samo en dan, ampak tudi če gre samo za ta dan, je več kot dobrodošlo, zaradi rekreacije, druženja, svežega zraka. TANJA VOLČIČ, študentka: Kar se tiče Teka trojk, ki sem se ga udeležila dvakrat, se mi zdi super, da je brezplačen, da mesto naredi nekaj za to. Kot dobro vemo, so vsa takšna tekmovanja precej draga. Kar se tiče pohoda okoli Ljubljane, pa ne gre samo za to, da nekaj dobrega naredimo sami zase, temveč tudi za to, da se spomnimo na tegobe takratnega časa, da ne pozabimo tistega trenutka v zgodovini.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Preteči tek trojk z nule v petih tednih! Da ne bo pomote – noben resen tekaški trener ne bi svetoval, da greste z ničle do 12,5 kilometra dolgega krosa v petih tednih. Po drugi strani pa se na Tek trojk prijavljajo ekipe s še manj treninga, tako da zadeva ni povsem neuresničljiva, sploh z nekaj zdrave pameti.
Važno je, da se zavedate naslednjih bistvenih točk: 1. Varnost je prva. Vaša lastna in drugih tekačev. 2. Tečete zaradi zdravja in dobrega počutja. Zmaga je prečkanje ciljne črte in nadaljnji koraki po tekaški poti – zaradi zdravja in dobrega počutja. 3. Če se vam ne uspe pripraviti do 9. maja, ni to nič usodnega – naslednja priložnost bo 20. Ljubljanski maraton 25. oktobra in nato jubilejne 60. Trojke prihodnje leto.
Skozi pet tednov podaljšujte čas teka in, če zmorete, skrajšajte čas hoje. Če ne, pa nič hudega. Tretji teden morda dodajte malo klanca in, če gre, hitrosti – vse po občutku, brez ure in kakršnihkoli tehničnih pomagal, kot so merilniki srčnega utripa in utripajoči “appi”. Po desetih takšnih treningih lahko z ničle pričakujete velik napredek!
Dolgi treningi Vsak vikend naredite večji korak proti Teku trojk: prvi teden: pojdite na dobro uro dolg sprehod na enega od okoliških gričev, recimo na Zadeva pa vseeno je izvedljiva Rožnik, Golovec ali Grad; že 9. maja, torej čez pet tednov drugi teden: sprehod podalj– in to samo s tremi treningi šajte na dobri dve uri, morda na teden: čez dva hriba; če se dobro prvim 30- do 45-minutnim, počutite, se nagradite z nekaj minutami lahkotnega teka; ki ga opravite od ponedeljka do srede; tretji teden: pojdite na drugim 30- do 45-minutnim sprehod po celotni 12,5-km trasi Teka trojk; brez teka!; v četrtek ali petek; tretjim dolgim treningom četrti teden: ponovite progo med vikendom. drugega tedna – napredek bi Med enim in drugim treninmoral biti zlahka opazen; gom imejte najmanj en dan peti teden: Tek trojk – po počitka. vsakem pretečenem kilometru minuta ali dve hoje, na strmih klancih navzgor ali navzdol Kratki treningi hoja; zadnjih 500 metrov Začnite z 10 minutami hoje, uživaški finiš! nato poskusite čisto počasi teči minuto ali dve, potem pa hodite najmanj toliko, kot ste Obutev: superge z dobrim optekli – tako da se vam sapa rijemom. Z oprijemom stopala, popolnoma umiri. Izmenjavo za podlago bodo že dobre. teka in hoje ponovite trikrat do Obleka: več plasti. Osnovno petkrat in na koncu še 5 do 10 pravilo: oblečete se, kot da bi minut hodite. bilo 10 stopinj več.
WWW.VOVKO.SI
PROTIVLOMNA VRATA ZA HIŠE IN STANOVANJA Iščete elegantna in tehnološko dovršena vhodna vrata? Protivlomna vrata Vovko odlikuje certificirana zaščita in izolativnost ter popolna varnostna oprema že v osnovni ponubi. Zaupajte strokovnjakom - izberite Vovko
že od
990
EUR
MONTAŽA VKLJUČENA V CENI *navedena cena velja za protivlomna vrata za stanovanja BASIC, stanardnih dimenzij.
Široka izbira lesenih oblog. Izdelave dizajna in dimenzij oblog po naročilu. Vhodna in garažna vrata v enakem stilu. Možnost vgradnje motorizirane ključavnice. Certificirana protivlomnost: 3 in 4. varnostni razred. Protihrupna zaščita: od 40 dB. Termični koeficient: od 1,69 K/2m do 0,6 K/2m.
CERTIFICIRANA PROTIVLOMNA VRATA ZA HIŠE IN STANOVANJA
WWW.PROTIVLOMNA-VRATA.COM WWW.VOVKOSHOP.SI - CELOVITA PONUDBA IZDELKOV IN DODATKOV ZA VARNOST SEDAJ NA ENEM MESTU
CILINDRIČNI VLOŽKI IN SISTEMI ZAKLEPANJA
SEFI, BLAGAJNE IN TREZORJI
POŠTNI NABIRALNIKI
DIGITALNA IN OPTIČNA KUKALA
digitani cilinder ISEO LIBRA SMART + ARGO APP
- beleženje zgodovine in enostaven izvoz podatkov - upravljanje in nadzor z uporabo pametnega telefona - zaklepanje in odklepanje z mobitelom, kartico ali obeskom - brezplačna aplikacija ISEO Argo + doživljenske posobitve - do 2 leti ali 20.000 ciklov uporabe brez menjave baterije - enostavna montaža, v celoti brez električne napeljave
www.vovkoshop.si
DODATNA ZAŠČITA ZA VRATA IN OKNA
SAMOZAPIRALA IN ZAUSTAVLJALCI
V mestu nekaj dogaja Za lepšo in še bolj zeleno Ljubljano www.ljubljana.si 22. marca smo praznovali svetovni dan voda, 22. aprila bomo praznovali svetovni dan Zemlje, vmes pa poteka tradicionalna spomladanska čistilna akcija Za lepšo Ljubljano. Zanjo bo na voljo 8.000 plastičnih vrečk in 8.000 plastičnih rokavic za enkratno uporabo, ki jih nosilci posameznih čistilnih akcij lahko prevzamejo na sedežu JP Snaga ob delavnikih med 8. in 14. uro. Organizatorje prosijo, naj se o prevzemu prej dogovorijo na telefonskih številkah 01 477 96 32 in 051 373 427 ali na e-naslovu stojan.blatnik@snaga.si, načrtovanih je namreč okoli 1000 čistilnih akcij. Prijaviti jih je treba teden vnaprej, ob odvozu odpadkov pa je obvezna navzočnosti kontaktne osebe organizatorja čistilne akcije. 18. aprila pride na vrsto tudi čiščenje Ljubljanice, ki je ob ekološkem poslanstvu postalo priljubljena turistična prireditev. Na bregovih Ljubljanice v središču mesta bo potekal kulturni program, v zahvalo za skrb za čisto okolje pa bodo mimoidočim delili cvetlice.
Višja cena toplote http://www.energetika-lj.si/ Svet ustanoviteljev javnih podjetij je dal soglasje k predlogu spremembe izhodiščne cene za tarifne skupine toplote, ki jo je predlagala družba Javno podjetje Energetika Ljubljana. Ta je zaradi vedno ostrejših okoljskih zahtev Evropske unije in Slovenije v zadnjih letih opravila več tehničnih in tehnoloških sprememb na proizvodnih napravah in distribucijskem omrežju, kar pomembno vpliva na zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje bivanja v Mestni občini Ljubljana in okolici. Na osnovi predloga se bo spremenila cena za priključno moč, kar pomeni spremembo izhodiščne cene toplote, ki se bo glede na zadnjo veljavno povprečno ceno toplote zvišala za 6,18 odstotka in znašala 64,2778 evra za megavatno uro. To pomeni, da se bo ob upoštevanju povprečnih meteoroloških razmer za stanovanje v bloku, veliko 70 kvadratnih metrov, z upoštevanjem priključne moči sedmih kilovatov in letne porabe energije za ogrevanje 8.400 kilovatnih ur letni strošek toplote povišal za 23 evrov oziroma za nekaj manj kot dva evra na mesec. Strošek daljinskega ogrevanja navedenega primera je pred spremembo izhodiščne cene znašal 548,50 evra na leto, po spremembi pa znaša 571,50 evra.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Prvi plačilni avtomat pošte Slovenije http://www.posta.si/ Pošta Slovenije je v sodelovanju s Poštno banko Slovenije na pošti 1101 Ljubljana (Slovenska cesta 32) postavila prvi plačilni avtomat. Plačilomat omogoča plačilo z gotovino, kar pomeni, da lahko uporabniki poštnih storitev opravijo plačilno storitev (vplačilo obrazca UPN z OCR-vrstico). Na avtomatu je provizija nižja od cene na drugih vplačnih mestih zunanjih ponudnikov in znaša 0,64 evra. Pošta Slovenije letos sicer namerava postaviti do 10 plačilomatov v vseh večjih mestih po Sloveniji.
Stanovanja za mlade Ljubljančane http://www.jssmol.si/ Pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana bodo v letu 2016 objavili razpis, prek katerega bodo do stanovanj lahko prišli mladi do 29. leta starosti. Za ta ukrep so se odločili zaradi slabega stanja na področju zaposlovanja mladih in posledično finančnih težav, ki vodijo tudi v stanovanjsko problematiko ter poznejše osamosvajanje in odločitev za lastno družino. Ukrep bo le eden od mnogih, s katerimi občina v prihodnje želi izboljšati položaj mladih in jih stimulirati k bivanju v Mestni občini Ljubljana. Prihodnje leto bodo izvedli prvi javni razpis za oddajo stanovanj z neprofitno najemnino, ki bo namenjen samskim, parom in mladim družinam, tako da bo vsaki skupini dodeljena tretjina stanovanj. Razpisanih bo okrog 30 stanovanj.
V Ljubljani je 22 pitnikov, najbližjega lahko poiščete z aplikacijo Tap Water Ljubljana ali na spletnem naslovu http://www.primavoda.si/ voda-v-ljubljani#pitniki.
V mestu nekaj dogaja
Erdogan v Ljubljani http://www.finance.si/8819737
Aleš Beno
Jure Makovec
Hiša sonca se bo zabavala na ledu Hala Tivoli, 9. aprila 2015
Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja je na uradnem obisku v Sloveniji turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Dobrodelno društvo Hiša Sonca, ki skrbi za vse, ki si ne morejo pomagati sami ali odločati o svojih poteh v življenju, organizira zabavo na ledu za ljudi s posebnimi potrebami, motnjami v razvoju in možganskimi poškodbami, ki bo v četrtek, 9. aprila 2015, od 15.00 dalje v ledeni dvorani Hale Tivoli. Od 15.00 do 16.15 bo splošna zabava na ledu za vse drsalce društva, predvsem varovance CUDV Dolfke Boštjančič, ki jo bodo organizirali ob pomoči trenerk in tekmovalcev DKK Stanko Bloudek in HD Olimpija ter ob podpori in dobri volji Javnega zavoda Šport Ljubljana in Mestne občine Ljubljana. Potem bo drsalna revija. Nastopil bo tudi Miran Rudan, ki je sam imel hude poškodbe možganov, a imel srečo, da se je vrnil v normalni vsakdanjik.
Poskrbite za zdravje svojih jeter! RAZSTRUPITE JIH, DA BODO DELOVALA S POLNO MOČJO! Zamaščenost trebuha vpliva na jetra Nepravilna prehrana, maščobe in ogljikovi hidrati, sladkor in njegovi nadomestki, alkohol, zdravila in tobak močno izčrpajo delovanje jeter in povzročajo njihovo zamaščenost.
Zaščiti, obnovi, razstrupi Uporaba izvlečkov iz pegastega badlja je priporočljiva za razstrupljanje in pri okvarah jeter. Če želimo res temeljito razstrupiti jetra, nam čaji, žal, ne bodo kaj veliko pomagali.
drugih rastlinskih izvlečkov s pegastim badljem razlikuje po odlični sposobnosti vsrkavanja v telesu. Povezan je s fosfolipidi. Ti so gradniki pri nastajanju in obnavljanju membran jetrnih celic ter krepijo funkcijo jeter.
Superiorna učinkovitost SiliFita je znanstveno dokazana. Jemljete samo eno kapsulo na dan.
SAMO 1 (ENA) KAPSULA NA DAN!
NaturaMedica, d. o. o.
Vsi izvlečki niso dovolj učinkoviti Daleč najbolj učinkovit je silibin. Če silibin povežemo s fosfolipidi iz soje, dobimo še bolj učinkovit izvleček z bistveno izboljšanim izkoristkom v telesu. Tako vezani silibin se kar 4,6-krat bolje vsrka kot drugi izvlečki pegastega badlja.
Le ena kapsula na dan SiliFit vsebuje silibin, ki je sestavina pegastega badlja z največjo bioaktivnostjo. SiliFit se od
SiliFit je na voljo v lekarnah in na www.naturamedica.si Več informacij na 03/563 00 22, 040 214 620
SiliFit za normalno delovanje jeter. Samo 1 (ena) kapsula na dan!
V mestu nekaj dogaja
2
Vsak petek diši iz centra http://odprtakuhna.si/
1
Z začetkom pomladi zopet pozdravljamo najslastnejšo tržnico v mestu – Odprto kuhno. Na Pogačarjevem trgu, prav v središču Ljubljane, so konec marca odprli že tretjo sezono priljubljenega kulinaričnega projekta na prostem, ki združuje široko paleto gostinskih ponudnikov. Na enem kraju jih lahko najdete tam okoli 50. Diši tako po domači kuhinji kot po mednarodnih specialitetah, saj se predstavljajo različne restavracije, kmečki turizmi in samostojni kuharski mojstri. Gre za največji kulinarični dogodek v središču prestolnice, kjer se med stojnicami sprehodi več tisoč Ljubljančanov in Ljubljančank, prav tako pa je postal obvezna ljubljanska znamenitost za številne turiste, ki se ne morejo upreti vonjavam in okusom jedače in pijače. Odprta kuhna brbončice razvaja vsak sončni petek med 8. in 22. uro, vse tja do oktobra.
3 4 Petek, 3. aprila 2015, št. 1
5
Pripravlja: Eva MRHAR, ljubljancanka@finance.si, fotografije: Aleš Beno 1 2 3 4 5
Prve ure tretje sezone Lior Kochavy, izumitelj "kuhne" Diši tako po tujih specialitetah ... ... kot po domači hrani. Talilni lonec kuhinj na Pogačarjevem trgu
KDOR PRVI PRIDE, NAJBOLJ UGODNO KIO ODPELJE! Vsak dan samo 5 vozil po še dodatno znižani ceni.
U5YHM51
www.kia.si
1AFLxxxxx
x
U5YHM511AFLxxxxxx FLxxxxxx U5YHM511A xxx Lxxx xx F A 1 M51 xxx U5YH FLx A 11 M5 YH 5 U
PREVERITE JIH ŠE DANES PRI POOBLAŠČENEM ZASTOPNIKU ALI NA WWW.KIA.SI
KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR! Vrhunski dizajn Nizka poraba
Zapeljivi in varčni Kia Sportage že za
16.990 5,2 l/100 km
Večnamenski karavan Kia cee'd Sportswagon že za
EUR
11.990 4,2 l/100 km
Preverjena kakovost 7 let garancije Brezkompromisna varnost
Atraktivni in varčni Kia pro_cee’d že za
EUR
9.990 3,7 l/100 km
KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana, 01/58-43-333
EUR
www.facebook.com/KIASlovenija
Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 97 – 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km. Akcija velja za vozila na posebni ponudbi. Cena 9.990 EUR velja za pro_cee'd 1.4 CVVT ACTIVE. Cena 11.990 EUR velja za cee'd SW 1.4 CVVT FUN. Cena 16.990 EUR velja za Sportage 1.6 GDI Fun ISG. Veljavnost ponudbe: do 15. 4. 2015 oz. do odprodaje zalog. Cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vsebujejo stroška barve in priprave vozila. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 na voljo v priročniku in na www.kia.si/emission. Specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,00800-0,15580 g/km, število delcev 0,00011-0,00158 g/km. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.
PREVERJENA RABLJENA VOZILA Z JAMSTVOM PO NAJBOLJŠIH CENAH!
PREVERITE NA WWW.LJ.KIA.SI
ODKUP VOZIL PO NAJBOLJŠIH POGOJIH TAKOJŠNJE IZPLAČILO V GOTOVINI BREZ OBVEZNOSTI NAKUPA
Ljubljančan(i)ke
To je šele začetek Jaka Lucu, jaka.lucu@finance.si
Ana Lukner, podjetnica, aktivistka, inspiracijska predavateljica, ustanoviteljica Anine zvezdice
S
tara je komaj 33 let. In ne, ne hodi le po poti, ki jo prej tlakuje z besedami. V resnici utira poti, v glavnem še neprehojene, in jih potem razlaga. Pri Ani Lukner, magistri znanosti, dejanja torej govorijo pred besedami, kar je redkost, še posebno v državi velikih besed in pogosto razmeroma majhnih dejanj. Ana v idejah žari, zdi se, da z vseh strani, to jo žene naprej in hkrati plaši, a to ni še nič, na to pot je bila poklicana. To je njena vizija. To ve. To je šele začetek, pravi.
Izhajam iz družine, kjer je sočutje na prvem mestu. Menim, da dobrodelnost ne sme biti posel, da v njej ne sme biti skritih namenov. Anina zvezdica je, skoraj prepričana sem, da je tako, svetovni unikat, saj deluje brez denarja (nakazilo denarja ni mogoče) in je zato popolnoma transparentna. Edini denar, ki bo kadarkoli prišel na Anino zvezdico, bo od mene osebno. Ljudje, otroci, šole, podjetja in drugi prinašajo hrano (pa tudi preostalo) in vse moje zvezdice, moji prostovoljci, delajo seveda brezplačno. Jaz pravim, da je to naš najbolje porabljen prosti čas. Anina zvezdica, ki je zdaj tudi v Kaliforniji in Srbiji, je gibanje – premik v glavah ljudi, da se znova prebudijo prave vrednote. Je izklop ega in vklop srca, ljubezni.
®®V prostem času ste Anina zvezdica – dobrodelnost imaš v sebi ali pa je nimaš? Dobrodelnost je del mene, tako sem vzgojena.
®®Dobrodelnost je torej vaš prosti čas. Sicer ste podjetnica, ki deluje mednarodno. Res je. Sem lastnica ali partnerica v dveh podjetjih, ki se ukvarjata z marketingom, s partnerji pa sem odprla lokal nakavo na Prešernovem trgu. Poslovni model nakavo je ustvarjen tako, da podpira trajnostno dobrodelnost Anine zvezdice. To pomeni, da od vsakega prodanega izdelka namenimo najmanj sedem odstotkov za nakup hrane, ki jo nato predamo zavodu Anina zvezdica.
Irena Herak
Anina zvezdica je edinstvena, saj deluje brez denarja in je zato popolnoma transparantna dobrodelna organizacija.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
®®Pred kratkim ste se vrnili s predavanja študentom ekonomije na beograjski univerzi. Kako se ljudje pri nas in po svetu odzovejo na predavanje v resnici še zelo mlade ženske? Življenje se me je dotaknilo z vseh strani, tudi z zelo osebnih in tragičnih, in to mu tudi dopuščam. Le tako je po mojem človek lahko resničen. Mislim, da to ljudje, s katerimi pridem v stik, tudi začutijo. Mladi, no, še mlajši ljudje od mene, prek mojih zgodb vidijo, da vedno obstaja pot. In če po tej poti hodiš iskren in pristen do sebe (TruHoMa), si iskren tudi do drugih in si za to vselej nagrajen. Vtisi poslu-
Irena Herak
Svet je majhen, vse je mogoče, in to je šele začetek.
Najučinkovitejše omega-3 za odrasle in otroke Neptunovo krilovo olje (NKO) s številnimi prednostmi pred ribjim oljem.
Nujne za zdravje Omega-3 spadajo med esencialne maščobne kisline in jih moramo zaužiti s hrano. Žal pa naša prehrana vsebuje bistveno preveč omega- 6, zato je v telesu razmerje med njima porušeno. Namesto idealnega 1 : 4 je lahko tudi 1 : 100. Pri prehrani s premalo maščobnimi kislinami omega-3 se verjetnost za različna vnetja v telesu in s tem bolezni poveča.
Za možgane in srce
NaturaMedica, d. o. o.
Maščobne kisline omega-3 imajo vlogo pri delovanju srca in ohranjanju normalne koncentracije trigliceridov v krvi. Ravno tako pa pripomorejo pri normalnem delovanju možganov in ohranjanju vida. Dokazano je, da so otroci in najstniki, ki zaužijejo premalo teh maščob, bolj podvrženi hiperaktivnosti in depresiji.
Prva izbira kot vir omega-3 To je vsekakor Neptunovo krilovo olje (NKO). Pridobivajo ga iz planktonskih rakcev, imenovanih antarktični kril, prav z dna prehranske verige.
Neptunovo krilovo olje vsebuje idealno razmerje med mašcobnimi kislinami omega-3 in omega-6, to je 15 : 1, ribje olje pa samo 3 : 1.
Edina originalna formulacija
Prednosti Neptunovega krilovega olja: • za vso družino, • unikaten vir maščobnih kislin omega-3, antioksidantov in fosfolipidov, • v celicah učinkuje dvakrat hitreje in se vsrka za 30 odstotkov bolje kot ribje olje, • sposobnost vezave prostih radikalov je 47-krat večja kot pri ribjem olju in 34-krat boljša kot pri koencimu Q10, • brez spahovanja in priokusa po ribah, • je brez težkih kovin, pesticidov, PCB …
Na voljo tudi NKO za otroke Omega-3 v kombinaciji z vitaminom D za normalno rast in razvoj kosti in gamalinolensko kislino iz boragovega olja. Na voljo v lekarnah in na www.naturamedica.si Info: tel. 03/56 300 22 in 040/214 620
Irena Her
ak
Ljubljančan(i)ke
600
ton hrane je doslej zbrala Anina zvezdica in pomagala več kot 25.000 slovenskim družinam.
šalcev po predavanju me vedno ganejo do solz, srečna sem, ker vem, da imam nanje zelo pozitiven vpliv.
®®Se mladi obračajo na vas tudi po pomoč? V zadnjem obdobju veliko, in to me zelo veseli. Že nekaj časa je tudi v Ljubljani dejavna podjetniška startup scena in ogromno je odličnih idej. To ustvarjalno vrenje med mladimi, ki so spoznali, da je najbolje, da računajo samo nase, me navdušuje, ima pa pomanjkljivost. Pri nas je še vedno premalo pristnega povezovanja nadarjenih ljudi in malo možnosti za preboj v tujino.
ga kapitala predstavila nekaj idej slovenskih startupov. To so podjetja, ki bi po mojem mnenju lahko imela svetovni uspeh. ®®Lahko katero izpostavite ali omenite? Zelo sem navdušena nad idejo 21-letnega Roka Kostanjška, ki je pod blagovno znamko BrightLes združil slovenski les in svetlobo in izdelek sedaj diverzificira na vse možne načine. Z BrightLesom posega v vse spektre lesenih izdelkov. Ideja je še globlje razvita in podprta z aplikacijo. Z Rokom in njegovo ekipo odlično sodelujemo, sama pa zelo uživam v vlogi mentorice. ®®Vleče vas v svet, delate v Ljubljani. Zakaj? Ljubljana je za zdaj še vedno moje izhodišče. Čutim pripadnost temu mestu, tej državi, četudi me pogosto duši. Ljubljani, Sloveniji bom vedno pomagala, to je del mojega poslanstva. Drugače pa je moj dom svet.
®®Kako se odzovete prošnjam mladih podje- Maja bom na primer v San Francistnikov za pomoč? Ker sem študirala v Združenih državah Amerike, cu, kjer bom večjemu ameriškemu kjer sem kot teniška igralka dobila štipendiskladu tveganega kapitala predjo, imam v tujini veliko uspešnih prijateljev. Zato preučim ideje, ki mi jih predstavijo mladi stavila nekaj idej slovenskih startpodjetniki, in če me katera prevzame in vanjo upov. To so ideje, ki bi po mojem tudi sama povsem verjamem, jo predstavim mojim ameriškim partnerjem. Maja bom v San mnenju lahko imele svetovni uspeh. Franciscu večjemu ameriškemu skladu tveganePetek, 3. aprila 2015, št. 1
Naroči svojo brezstično kartico z motivom in prispevaj 1 EUR. Od vsake naročene kartice prispevamo 1 EUR v sklad za nakup nove CTG naprave za ljubljansko porodnišnico. Otroški nasmeh je vreden več, kot suho zlato, zato bomo 1 EUR od vsake naročene brezstične kartice Maestro in MasterCard z motivom,
www.nlb.si/oblikovanje-kartice
namenili v sklad za nakup nove, že druge CTG naprave za ljubljansko porodnišnico. Prvo CTG napravo smo porodnišnici že podarili.
internet Kontaktni address center:free 01 477 info00 phone 00
Pesem za dinar
6
nasvetov, če ste zadolženi v švicarskih frankih
Posojila v švicarskih frankih so v zadnjih tednih zaradi nepričakovane rasti franka glede na evro na noge spravila večino posojilojemalcev; začeli so se združevati in kolektivno pritiskati na banke, da bi prevzele del njihove izgube; preverili smo, kakšne so njihove možnosti. Boštjan J. Turk, moje.finance@finance.si
1.
Zanima me, ali je zadolževanje oziroma kreditiranje v tuji valuti, konkretno v švicarskih frankih, v Sloveniji sploh zakonito?
Da, tako zadolževanje je zakonito. Slovenska potrošniška in kreditna zakonodaja takega zadolževanja ne prepovedujeta, mora pa zato posojilodajalec ob tem upoštevati pravice, ki jih ima posameznik po zakonu o varstvu potrošnikov, po zakonu o potrošniških kreditih in tudi v skladu z evropsko zakonodajo in sodno prakso Sodišča Evropske unije. To v praksi pomeni predvsem, da mora biti posameznik dobro in pregledno seznanjen s samo vsebino in z vsemi pastmi posojilnega posla, ki ga sklepa, seveda pa je za to seznanitev odgovoren posojilodajalec.
2.
Kakšne so obveznosti banke pri posredovanju pomembnih informacij o posojilih po zakonu o potrošniških kreditih?
Predvsem mora posojilodajalec (banka) posojilojemalcu pred sklenitvijo posojilne pogodbe zagotoviti predhodne informacije o posojilu, na podlagi katerih lahko posameznik primerja različne ponudbe in presodi ustreznost posojila glede na svoje potrebe in finančni položaj. Take informacije mu mora zagotoviti pisno na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov na obrazcu za predhodne informacije o posojilu. Predhodne informacije morajo vsebovati podatke o dajalcu posojila, o lastnostih in o pogojih posojila, o pravicah in obveznostih potrošnika in dajalca posojila ter potreben dodaten pouk in opozorila glede na vrsto sklepanja posojilnih pogodb.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
3. ugodna?
Ali lahko banke kakorkoli krivimo za to, da so nam ponujale posojila v švicarjih, ki so se pozneje izkazala za manj
Kar pavšalno jih ne moremo kriviti. Le če ne bi izpolnjevale svojih zakonskih obveznosti o natančnem obveščanju o vrsti posojila in glede poštenih pogodbenih pogojev pri sklepanju posojilnih pogodb. Slovenska potrošniška zakonodaja in tudi evropske direktive, ki Slovenijo zavezujejo na tem področju, namreč ponujajo dovolj jamstev za zaščito potrošnika kot šibkejše stranke, tako da težko govorimo o odgovornosti bank le zaradi tega, ker imajo tu položaj močnejše pogodbene stranke. Potrošniška zakonodaja namreč to neenakost izniči. Stranka pa svobodno vstopa v posojilna razmerja in mora posledično tudi prevzeti odgovornost za posledice tveganih poslov, kot je to bilo v primeru najetih posojil v švicarjih.
4.
Ali drži, da lahko posojilojemalec izpodbija posojilno pogodbo v švicarskih frankih, če so bili pogodbeni pogoji v njej nepošteni?
5.
Kako konkretno mora banka posojilojemalca v pogodbi obvestiti o nevarnosti, da bo lahko, če se je zadolžil v švicarskih frankih, pozneje odplačeval višje obroke? Kaj to pomeni jasen, razumljiv jezik?
Predvsem morajo biti v posojilni pogodbi pregledno navedeni razlog in značilnosti mehanizma konverzije tuje valute. Banke morajo torej v okviru oglasov in informacij, ki so jih posojilojemalcem predložile v okviru pogajanj za posojilno pogodbo, zagotoviti, da bo lahko razumno pozorni posojilojemalec ne le seznanjen z razliko med nakupnim in prodajnim menjalnim tečajem tuje valute, ampak – kar pa je bistveno – da bo tudi zmožen oceniti posledice uporabe prodajnega menjalnega tečaja za izračun obrokov odplačila in torej za celotni strošek posojila.
6.
Ali lahko del odgovornosti zaradi morebitnega nezakonitega kreditiranja bank nosi tudi Banka Slovenije?
Ne, take odgovornosti Banka Slovenije ne more prevzeti, saj nima pristojnosti presojanja ali poseganja v individualne pogodbene odnose med bankami in posojilojemalci. Konkretno to pomeni, da je vloga Banke Slovenije v zvezi s posojilnimi razmerji med bankami in posojilojemalci bolj posvetovalne, priporočilne narave. V zvezi s težavami s posojili v švicarskih frankih je denimo Banka Slovenije izdala le priporočilo, naj banke in posojilojemalci iščejo vzajemno sprejemljive rešitve – denimo v obliki odlogov plačil, podaljšanja dobe odplačevanja in s tem nižjih obrokov oziroma v obliki spremembe posojil v tista v evrih in tudi začasnega moratorija odplačevanja posojil.
0,67% 0,65% 0,65% 0,65%
BKS Banka Delavska Hranilnica Hypo Alpe - Adria Bank Abanka Vipa
Letošnje rasti nekaterih borznih indeksov
22,0% 1,5% 0,2%
DAX (Nemčija) SBI TOP (Slovenija) Dow Jones (ZDA)
Najdonosnejši vzajemni skladi v zadnje pol leta
30% 28% 28%
NLB Skladi neprem. - delniški Raiffeisen - HealthCare - Aktien EEF Equity China
Gibanje cen rabljenih nepremičnin v Ljubljani 4. četrtletje/3. četrtletje
+0,10%
Letna stopnja inflacije (marec)
-0,30%
Povprečna mesečna bruto plača vLjubljani/v Sloveniji v 2014
1.775 EUR/1.540 EUR
Gibanje evra glede na druge valute v letošnjem letu Evro/dolar
1,059
Evro/frank
1,063
Evro/kuna
7,65
-11% -13% 0%
Gibanje cen surovin v letošnjem letu Nafta (v USD za 159 l sod)
53,5
Zlato (v USD za 31,1 g unčo) 1.170
-1% 0%
Viri: Moje finance, denarnisupermarket.com; depoziti.si, Surs, Banka Slovenije, lastni izračun; op.: vrednosti na dan 1. april 2015.
REvijA zA upRAvljAnjE osEbnEgA pREMoŽEnjA
Št 3 • MAREC 2015 • CEnA 4,90 EuR
Hit tr na gu
Meritve telesne sestave!
Strani ureja ekipa mesečnika Moje finance. Več informacij:
Ali res pomagajo izgubiti kilograme ali le olajšajo vašo denarnico? naredili smo štiri teste
moje.finance@finance.si
Boštjan J. Turk je direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo. ISSN 1580-7517
ph isto Chr
e Bo
s se
t
Zelo zanimivo vprašanje. Evropska direktiva o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah določa, da potrošniki niso zavezani z nepoštenimi pogoji, določenimi v pogodbi, ki jo sklenejo s prodajalci ali ponudniki. Vendar pa – pozor! Ista direktiva prav tako omenja, da lahko države članice v državni zakonodaji določijo, da so lahko pogodbeni pogoji tudi »izključeni iz presoje poštenosti« – torej tudi »nepošteni« –, če so le napisani v jasnem, razumljivem jeziku. Vsebina direktive se mi zdi sicer sporna, saj dejansko bankam omogoča, da v posojilnih pogodbah določijo tudi sporne, nepoštene pogoje, če jih strankam sporočijo transparentno. Na take stvari morajo biti torej vsi posojilojemalci še posebno pozorni, ne le tisti, ki so se zadolževali v švicarskih frankih, ampak tudi drugi.
Pesem za dinar
Najdonosnejša šestmesečna vezava 10.000 EUR
42 Matjaž kupuje zazidljivo parcelo! Je že pravi čas?
Vaše premoženje upravljajo melanholični koleriki in 28 flegmatiki
Fiksne obrestne mere upadle pod štiri odstotke! Se jih splača izkoristiti?
38
53
Mladi in denar: Poiskali smo najugodnejšo banko za mlade
Luči Ljubljane
Lokalni startupi za globalni uspeh Eva mrhar, ljubljancanka@finance.si
V
BTC, ki je že sam zase ena od najuspešnejših ljubljanskih zgodb zadnjih desetletij, se začenja novo poglavje. V prestolnici smo namreč dobili pospeševalnik startup podjetij, ne le za Slovenijo in slovenske inovatorje, cilj je postati vodilni v celotni regiji jugovzhodne Evrope. Pospeševalnik ABC (Acceleration Business City) je 30. marca odprl vrata prvim osmim ekipam, ki jim bodo pomagali do svetovnega preboja, izvajali pa bodo dva trimesečna programa na leto.
Dejan Roljić, soustanovitelj ABC-pospeševalnika, in Jože Mermal, predsednik uprave BTC in gostitelj pospeševalnika
Podjetja, ki se vključijo v program ABC, v zameno za osemodstotni delež dobijo 15 tisoč evrov gotovine, dostop do celotne infrastrukture BTC Cityja ter 250 tisoč evrov v storitvah IBM in drugih partnerjev, ki jih lahko koristijo v obdobju teh let. ABC-pospeševalnik: soba za predavanja
Ideja je le ideja, in če je še tako izvedljiva, v prvi vrsti potrebuje znanje, kako jo prodati. Ker je idej veliko, mladi pa še nimajo dovolj izkušenj, povezav in kapitala, da bi jim lahko uspelo samim, je za tiste najboljše rešitev v povezovanju. Tega ponuja pospeševalnik ABC, ki povezuje inovativne podjetnike, študente, mlade raziskovalce in investitorje. Vključenim v program omogoča zagonski kapital, mentorstvo, poslovni prostor, povezave in globalno ekspanzijo v samo treh mesecih, a zato računajo na ponudnike, ki so se že resno lotili dela. Želijo si namreč sodelovanja z ekipami, ki imajo izdelek dokončan nekje v osemdesetih odstotkih, tako da ga v treh mesecih že lahko pripravijo za vstop na trg, inovatorje pa povežejo z večjimi podjetji. ABC spodbuja mlade, da z inovacijami ne bežijo v tujino, ampak jih je sedaj mogoče zagnati doma, ni pa namenjen le Ljubljančanom in drugim Slovencem. Trenutno svoje startupe na temo pametnih mest razvija osem ekip iz štirih različnih držav.
Mali z velikimi, domišljija z znanjem, testiranje s podporo
Med ustanovitelji pospeševalnika so BTC, Xlab, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija, CEED in novoustanovljeno podjetje ABC TIM, katerega prvi mož je Dejan Roljič, Slovencem znan po akciji Kruh za prjatla. Strateška partnerja v projektu sta še IBM Slovenija in Univerza v Ljubljani, med podporniki pa tako Microsoft kot Cisco. Svojo veliko prednost vidijo prav v lokaciji, saj imajo podjetja
Z leve: Dejan Roljić, Julij Božič – IBM Slovenija, Ajša Vodnik – AmCham Slovenija in Gregor Pipan – XLAB
FOTOGRAFIJE: Jure Makovec
Pisarna CEED
v BTC na voljo prostor za takojšnje testiranje izdelka pa tudi veliko možnosti za navezovanje stikov. Prav dobre povezave in odprtost za sodelovanje so tisti element, s katerim pri ABC računajo na uspeh. Pod njihovim okriljem se mlada podjetja združujejo s tujimi investitorji in finančnimi institucijami, za akademsko zaledje je zraven tudi univerza, IBM pa ponuja svoje mentorstvo in popolno tehnološko podporo. Dejan Roljič je že uspešno navezal poslovni stik s Kitajsko, s katero bodo intenzivno sodelovali. Jeseni bodo začeli drugi trimesečni cikel, kjer bodo na vrsto prišle inovacije, povezane z zdravjem. ABC-pospeševalnik, Šmartinska cesta 152, BTC, Ljubljana www.abc-accelerator.com
Aleš Beno
Ona sanja o Ljubljani eva Mrhar,
ljubljancanka@finance.si
Mlade misli sredi stare Ljubljane
M
ladi prebivalci katerekoli prestolnice imajo neznansko veliko vlogo pri tem, kakšno je življenje v mestu. Kakšna je njegova atmosfera, utrip, duša. Brez mladih je mesto kaj hitro mrtvo. Brez novih idej, vizij mesto stagnira in postane zgolj skupek naključne arhitekture, cestnih zapor in turističnega kiča. Tudi v ljubljeni Ljubljani ni nič drugače. Veseli smo lahko, da ima naša prestolnica kar nekaj izjemnih mladih. Ti se trudijo mestno življenje narediti še privlačnejše, pa naj bo to s hudo zapletenimi tehnološkimi inovacijami ali luštnimi modnimi sladkorčki za vsak dan. Trudijo se, čeprav naj bi bili v obdobju življenja, kjer se samo žura, išče samega sebe in nasploh ne počne nič za družbo koristnega. Vztrajajo
Na mladih se svet vrti. Ljubljana, a gremo en krog? tudi, ko jim tisti, ki imajo v prestolnici moč in denar, pred nosom zapirajo vrata ali jim svetujejo, naj svoje ideje predajo (niti ne prodajo) že uveljavljenim podjetjem. No, povejte mi vse tiste očitke naši generaciji. Mladi smo leni. Ja, res. Tako leni, da iščemo nove in nove rešitve, kako bi za delo porabili kar najmanj časa, naloge pa opravili karseda enostavno. Kaj pa je to, če ne inovativnost? Mladi smo naivni. Ravno dovolj, da še verjamemo, da je svet lep in prijazen, prihodnost pa pripada pogumnim, zato se vse
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
da, če se hoče. In tisti, ki verjame, mu bo tudi uspelo. Mladi smo domišljavi. Mislimo, da se svet vrti okoli nas, ampak zato smo se naučili svet prilagajati našim potrebam. Amen. Mladi nimamo izkušenj. Imamo pa zato veliko domišljije, saj še nismo izgubili otroka v sebi. Ne bojimo se barvati prek črt in vsaka sprememba nas ne vrže iz tira. Odrasli smo v svetu, ki se spreminja hitreje kot kadarkoli prej, zato je sprememba edina stalnica v našem življenju. Zdaj pa k našemu mestu. Ljubljana je odličen kotel za vrenje dobrih, inovativnih idej, saj je v glavah njenih prebivalcev ravno tisto nekaj vmes med idiličnim, nostalgičnim, zgodovinskim mestecem in sodobno veleprestolnico z vsem modernim, ekološkim in šik. Tam vmes zorijo predstave, kako bi jo hkrati ohranili unikatno (ker je biti poseben cilj večine mladih glav) in približali zahodnim velemestom (ker vedno gledamo, kaj imajo drugi, mi pa ne). Ta kombinacija je zmagovalna. Ljubljana ima potencial, da postane nekaj najčudovitejšega na svetu. Je majhno mesto, ima pa zato lahko veliko srce. Domneva za to pa je predvsem, da se vsi njeni meščani počutijo dobro. Ne boste verjeli – pozitivne vibracije se širijo še hitreje kot negativne. Ljubljana potrebuje mlade, mi pa potrebujemo njo. Na mladih vendar svet stoji. Ni res! Svet stoji na zrelih, zadovoljnih, povprečnih ljudeh, ki imajo v življenju vse lepo »pošlihtano«. Na mladih se svet vrti. Ljubljana, a gremo en krog?
NAJBOLJŠA POTUJOČA RAZSTAVA
mednarodnih priznanj
NAGRADA GOOGLE za znanost in tehnologijo
Dominika Bučar
Nikola Janušić
2011
24
Dean in Tomaž: Vedno je čas za dobro kavo Dean Habuš in Tomaž Kogoj sta ena izmed tistih, ki sta poleg študija ekonomije na ljubljanski fakulteti takoj razmišljala tudi o svojih poslovnih izzivih v mestu. Našla sta ga v preprostem napitku, ki ga obožuje ves svet – kavi. Univerzalna ideja, ki je potrebovala le dobro vizijo, je uspela v obliki potujoče kavarnice in danes zaposluje že nekaj ljudi. S posebno izkušnjo prodajanja kave sta mladeniča začela pred enim letom, danes pa tricikle coffee o'clock najdemo že na treh izjemno obiskanih lokacijah: v podhodu glavne železniške postaje, v središču mesta pri tržnici in pri garažni Meksiko pri kliničnem centru. https://www.facebook.com/itsalwayscoffeeoclock
ODKRITJA ZLATE DOBE ISLAMSKE CIVILIZACIJE Interaktivna razstava za vse generacije o Prelomnih vplivih na razvoj Znanosti in tehnologije — www.1001izum.si
Dominika in Katarina Stil ulice izpod rok ljubljanskih sester Dominika in Katarina Bučar sta mladi Ljubljančanki, ki poosebljata urbano kreativnost. Prva ima 26 let in je absolventka fakultete za arhitekturo; grafično oblikovanje in fotografija sta njeni največji strasti. Mlajša sestra Katarina jih šteje 23 in je v nasprotju z umetniško sorodnico prava športnica. Študira na fakulteti za šport, ukvarja se s konjeništvom, preskakovanjem ovir … Vizualno si nista precej podobni, tudi karakterno, pravita, da ne. A imata eno pomembno skupno točko. Skupna jima je ljubezen do mode. Tako sta ustvarili boopack, ročno narejen nahrbtnik, ki je ime dobil po njunem priimku in ga je že mogoče opaziti na ljubljanskih ulicah. http://www.boopacks.com/
Pomlad v mestu Mama o Ljubljani
Najlepši so sprehodi po sončni Ljubljani EVA MRHAR, ljubljancanka@finance.si
®®Kaj vam je najbolj všeč v Ljubljani? V Ljubljani mi je najbolj všeč to, da je vse pri roki. Od trgovin, pošte, banke, blizu imam tako naravo (v mislih imam Golovec), Ljubljanski grad kot tudi središče mesta z našo tržnico. Z Zalo obožujeva sprehode skozi naše prečudovito mesto. In vse imava tako pri roki. ®®Kako ste zadovoljni z vrtcem? Zala v vrtec zaenkrat še ne hodi. Ravno smo v pričakovanju drugega otročka, tako da z možem kar doma poskrbiva zanjo, za zdaj naravnost uživam v vlogi polno zaposlene mame. S prvim julijem bo stopila v vrtec, in sicer sva se odločila za vrtec s pedagogi-
»SREDA JE MOJ DAN« Ste se že kdaj spraševali kje bi lahko brezskrbno pustili vašega malčka in skočili po opravkih ali si vzeli nekaj prostega časa zase čisto tako? Ena od rešitev se ponuja v Šiški! Igralnica Hiša Šiška vam vsako sredo v tednu ponuja varstvo vašega otroka pod nadzorom izkušenih animatorjev, prav tako pa poskrbi, da mali želodčki ne ostanejo prikrajšani. info: www.hisasiska.si
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Maja Marko
P
etindvajsetletna Sandra Vidmar je mamica še ne dve leti stari razigrani deklici Zali. Z možem Nejcem, sicer znanim nogometnim vratarjem, ki sedaj zastopa tudi v slovensko reprezentanco, poleti pričakujeta že drugega otroka in Sandra naravnost uživa v vlogi mame. Življenje v prestolnici ji je zelo pogodu, saj družinica živi na Poljanah, od koder je ljubljanski center na dosegu roke ... No, na dosegu mladih nogic.
Sandra in Zala
V Ljubljani mi je najbolj všeč to, da je vse pri roki. ko montessori. Vem, da je vrtec sicer velika skrb za mnogo staršev. ®®Kako z otrokom potujete po mestu? Ker živimo blizu vsega, je sprehod ravno prava izbira, zato se po Ljubljani z Zalo običajno odpraviva kar peš. Vedno je z nama tudi voziček, saj njena trma ne dopušča mirnega sprehoda. Ona bi šla kar po svoje, zato si takšne trenutke olajšava z vozičkom. ®®Kam jo vodite na sprehod? Radi greva prav v središče mesta pa tudi na primer na Grad, Tivoli je tudi čudovit v lepem vremenu. Običajno si po sprehodu privoščiva še kavico v središču mesta, Dvorni bar je "najina" lokacija ali pa še bližje našemu domu – kavarna Rog. Imeni moram izpostaviti, in to zaradi tega, ker je v omenjena lokala vstop dovoljen tudi psom. Celotni družinici je zelo pomembna naša psička Sharka, ki je vedno z nami. Sploh ko je sončno, ko sedimo zunaj in opazujemo naše prelepo mesto, je res prijetno. Sobotna postojanka sprehoda je tudi naša tržnica. Sledijo nakupi sveže zelenjave in sadja.
Pomlad v mestu Top 3 za otroke Odkrivanje Emone sobota, 11. aprila, 18.00 Mestni muzej družine vabi v družbo starih Rimljanov, saj za vse radovedneže odpira eksperimentalno sobo. Tam se bomo otroci (4 do 11 let) z arheološko lopatko in čopičem lotili raziskovanja v arheopeskovniku in se preizkušali v gradnji Emone. Kopanje po zemlji, odkrivanje zaklada, iskanje in ugotavljanje, čemu služi najdeni predmet, je tudi v digitalni dobi velika strast otrok. Starši so lahko poleg ali pa varstvo prepustijo moderatorki in si ogledajo razstavo nadstropje niže. www.mgml.si
Ustvarjalna delavnica: Magični nakit torek, 7. aprila, 17.00 V sklopu sončnih torkov v Španskih borcih bodo otroci tokrat ustvarjali prav poseben nakit. Izdelali ga bodo z unikatno poslikavo trakov, prav lahko pa se zgodi, da se bodo lotili tudi malih pisanih vetrnic. Delavnico bosta vodila Simon Drofenik in Mateja Herbst iz Kulturno ustvarjalnega društva Galerija C.C.U., katerega poslanstvo je razvijanje ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja. www.spanskiborci.si
nov spletni
Lutkovna predstava Lev in miška sobota, 4. aprila, 11.00 40-minutna otroška predstava bo otroke popeljala v sodobno kuhinjo, kjer bodo najmlajši skozi zanimiv kuharski tečaj doživeli prizore iz Ezopove basni o Levu in miški. Bogata in dinamična gledališka nadgradnja basni ohranja vse vsebinske značilnosti osnovne zgodbe in na koncu pripelje do nauka o prijateljstvu in zavezništvu. Predstava je primerna za vse od 3. leta dalje. www.kud-lg3.si
svetovno priznane znamke najboljše cene
B ut ik S vet il. si
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Ob Ljubljanici
Bister um zahteva aktivnost Tjaša Zajc, medicina-danes@finance.si
N
evrološke bolezni, kot je multipla skleroza, ali starostne bolezni, kot so različne oblike demenc (in med njimi najpogostejša Alzheimerjeva bolezen), lahko močno okrnijo spomin, pozornost, zmožnost organizacije in oziroma ali orientacije. Ta tako imenovani kognitivni upad je mogoče upočasniti po več poteh: z vzdrževanjem telesnih sposobnosti, socialno vključenostjo, ustrezno prehrano in intelektualno aktivnostjo, pravi dr. Božidar Voljč z Zavoda za zdravo staranje Emonicum, ki sodeluje pri Strategiji aktivnega in zdravega staranja v Sloveniji AHA.SI. Pomembna je predvsem raznolikost dejavnosti. Kot pojasnjuje psihologinja Barbara Dolenc z Nevrološke klinike, so aktivnosti, ki jih ponujajo različne miselne igre in aplikacije, smiselne z vidika dejavnosti kot take. Z vajo in reševanjem nalog bomo postali bolj izurjeni v teh nalogah, ni pa nujno, da se bodo kognitivne sposobnosti izboljšale tudi na splošno.
Telesna dejavnost
Študije kažejo, da telesna dejavnost deluje kot zaščitni dejavnik pred kognitivnim
DCA DCA – Dnevni centri aktivnosti za starejše ponujajo množico aktivnosti, s katerimi se zagotavlja aktivnejše vključevanje v socialno okolje in vzdrževanje psihofizične kondicije. To pa je vsekakor pogoj za polno, zadovoljno in zdravo življenje starejših. Dnevni centri aktivnosti za starejše v Ljubljani: Povšetova 20, Moste Puhova 6, Bežigrad (BS3) Gosposvetska 4, Center Tržaška 37, Vič Kunaverjeva 6–8, Šiška – Dravlje www.seniorji.info
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
upadom. »Načeloma velja, da je vse, kar je dobro za srce, dobro tudi za možgane, zato je športna dejavnost izrednega pomena,« pravi Dolenčeva. Med aerobno dejavnostjo se izloča tako imenovani nevrotropni faktor (BDNF – brain-deried neurotrophic factor), ki stimulira rast nevronov – nevrogenezo. Poleg športne dejavnosti je pomembna tudi skrb za dobro počutje. To so lahko denimo sprehodi v naravi, kjer se posameznik sprosti, omenja Barbara Dolenc, ali druge dejavnosti, ki posameznika spravijo v dobro voljo. Dobro razpoloženje posredno vpliva na kognitivni aparat.
Previdno pri športu v starosti
Sploh pri višji starosti naj bo izbira športne dejavnosti premišljena. »Starostniki morajo paziti, da vzdržujejo svojo moč, okretnost in ravnotežje. Izogibati se morajo vajam oziroma dejavnostim, kjer bi lahko padli ali se poškodovali, ker so poškodbe v starosti pogosto usodne,« opozarja dr. Voljč. Sogovornik poudarja, naj bo dejavnost predvsem takšna, da bo posameznik v njej užival, ker bo to vzdrževalo njegovo samozavest, veselje do življenja in pozitivno usmerjenost.
Socialna vključenost ...
K temu lahko pripomoreta tudi druženje in socialna vključenost. »Ta ne vzdržuje le socialnih intelektualnih zmogljivosti, ampak tudi občutek pripadnosti, potrebnosti in potrebo po vzdrževanju odnosov s soljudmi, kar pomeni dajati in sprejemati. Vzdrževanje prijateljstev in znanstev, pogovori, dogovori, načrti, vse to nas vzdržuje kot družabna bitja, ohranja reaktivnost in duševno gibkost,« poudarja dr. Voljč. Zato se, kdor se socialno izolira, telesno in duševno hitro stara.
MAŠČOBNE OBLOGE, CELULIT, STRIJE, ODVEČNA KOŽA KUPON ZA BREZPLAČEN POSVET
BARBARA REYA
… in miselne igre
Med posamezniki, ki ostajajo intelektualno dejavni, je kognitivni upad odmaknjen v višjo starost in upočasnjen. Igranje šaha in drugih iger, ki vključujejo mišljenje, reševanje križank in zagonetk, pisanje, konverzacija v tujem jeziku, branje, koncerti, debate, vse to pomeni, da možgani ne spijo, pravi dr. Voljč.
DO LEPEGA TELESA S POMOČJO SODOBNIH MEDICINSKIH POSTOPKOV:
Mi med seboj. Anketa. MILENA VOLK, upokojenka: Biti aktivna v teh letih mi pomeni skoraj vse. Hodim, se gibam, telovadim, in to skoraj vsak dan. Prej za to ni bilo časa, zdaj pa mi pomeni del življenja. Že zaradi zdravja, težav, ki jih imam s hrbtenico. Če hodim, se gibljem, so težave manjše in znosnejše. In zato mi to zelo ustreza. ANASTAZIJA UGRIN, upokojenka: Rada bi se pridružila izjavi svoje prijateljice (Milene). Vse, kar je povedala že ona, in še, da mi gibanje daje dodatno energijo za vnuke. Sprehodi me navdajajo s prepotrebno energijo, pa še rada sem v družbi prijateljic. Naš moto je "imejmo se fajn". Imeti se fajn pomeni biti tudi zdrav, se nadihati svežega zraka, ujeti nekaj sončnih žarkov, biti v naravi, v zelenju.
VELA SHAPE III:
NO
VO
ODSTRANJEVANJE CELULITA, ZMANJŠEVANJE OBSEGA IN IZBOLJŠANJE KVALITETE KOŽE
ULTRASHAPE:
TRAJNO UNIČENJE MAŠČOBNIH CELIC
INTRADERMOTERAPIJA:
NO
INTRALIPOTERAPIJA:
NO
VO
ZDRAVLJENJE CELULITA, RAZSTRUPLJANJE PODKOŽJA 1,90 € Brez tabujev za vaše zdravje
KSENIJA BENEDETTI ŽIVLJENJU RAJE DOVOLI, DA JI KAJ SAMO POKAŽE
6
TEHNIK ZA SPORAZUMEVANJE PRI DEMENCI
STARŠEVSTVO
KDAJ SI DOBER OČE ALI MATI?
Več informacij:
HOLESTEROL NI SOVRAŽNIK, DOKLER GA NADZIRATE. POVIŠANEGA IMAJO LAHKO TUDI OTROCI. št. 1 I februar 2015 medicina.finance.si
22890.indd 1
Strani ureja ekipa dvomesečnika Medicina in ljudje.
LJUBEZEN
MED ZNANOSTJO IN NOROSTJO
2/20/15 8:58 PM
medicina-danes@ finance.si
TRAJNO UNIČENJE MAŠČOBNIH CELIC
KOLAGENSKA MEZOTERAPIJA: ZDRAVLJENJE KOŽE IN PODKOŽJA
KALLISTE MEDICINSKI CENTER Slamnikarska 3b 1230 Domžale T: 01 72 44 300 M: 040 454 171 info@kalliste.si www.kalliste.si
VO
leta so bila potrebna, da smo vzpostavili raven, s katero se gostilna ponaša danes, pove Dejan Kavčič, ki gostilno vodi zadnjih 11 let.
Igor Đukić, ljubljancanka@finance.si
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Sandi Baumkirher
Pravijo, da vse poti vodijo v Rim. Številne poti, ki prepredajo gozdove ljubljanskega Rožnika, pa na gastronomskem zemljevidu Ljubljane sprehajalce, pohodnike in rekreacijske tekače popeljejo naravnost do Cankarjevega vrha, kjer Gostilna Rožnik svoje obiskovalce že leta razveseljuje s toplino, tradicijo in okusno hrano. Danes je gostilna, ki jo nemalokrat povezujemo z Ivanom Cankarjem – ta je zadnja leta svojega življenja (med letoma 1910 in 1917) preživel prav tam –, v lasti gospe Ivice Obersne (njena družina nad gostilno bdi že od tridesetih let prejšnjega stoletja), vodi in upravlja pa jo Dejan Kavčič. "Prvega aprila je bilo enajst let, odkar sem na Rožniku prevzel vodenje gostilne," pove gospod Kavčič in doda: "Začetki so bili precej hudi. Rožnik je bil pred tem mrtev. Pa o tem ne sodim sam, to so govorice stalnih obiskovalcev Rožnika. Kar dobra tri leta so bila potrebna, da smo vzpostavili raven, s katero se danes ponaša gostilna. Tako kot povsod so nas spremljali vzponi in padci. A dejstvo, da smo še danes tu, je dovolj velik dokaz, da smo dvomljivcem zaprli usta." S katerimi izbranimi jedmi pa razvajajo brbončice lačnih gostov, me je zanimalo. "Gostilna je najbolj znana po rožniških flancatih, po katerih je tudi največ povpraševanja. Sledita orehova in pehtranova potica, nato pa jedi na žlico: ričet, jota, golaži. Pri zadnjih lahko obiskovalci izbirajo med tremi vrstami, divjačinskim, govejim in medvedovim ali konjskim. Zelo znani smo tudi po praženih telečjih in mladih govejih jetrcih. Potem pa so tu še klasične jedi, kot so zrezki in štruklji," z dejstvi postreže sogovornik. Izpostavi še, da ga preseneča, da ljudje, kar veliko je tudi domačinov, pravzaprav ne vedo veliko o ponudbi hrane, ki jo premore gostilna. "Razen morda flancatov in potice," hudomušno pripomni.
3
Sandi Baumkirher
Na Rožniku po domače
Sandi Baumkirher
Mala terasa
SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ JUNIJ–SEPTEMBER 2015 15.–19. 6. 28. 6.
MAMMA MIA!, muzikal Odprtje 63. Ljubljana Festivala TAN DUN: Trilogija - Heroj; Prežeči tiger, skriti zmaj; Banket
29. 6. 6. 7. 7., 9. 7. 8. 7. 13., 14. 7.
POLETNA NOČ KRZYSZTOF PENDERECKI: POLJSKI REKVIEM CVETJE V JESENI, muzikal ELĪNA GARANČA ROMEO IN JULIJA, balet
16. 7. 20., 21. 7. 23. 7. 17.–21. 8. 24. 8.
ŽELJKO LUČIĆ NIKOLAJ LVOVIČ LUGANSKI, klavir 2CELLOS MAMMA MIA!, muzikal IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER
25. 8. 28. 8. 1., 2. 9. 4. 9. 21.–23. 9. 28. 9.
Orkester in balet Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga Dirigent: Valerij Gergijev
Dirigent: Zubin Mehta
VLADO KRESLIN UROŠ PERIĆ TURANDOT, opera
Kitajska nacionalna operna hiša, Peking
TRISTAN IN IZOLDA
Nacionalna opera in balet, Sofija
TOMAŽ PANDUR MLADA NEMŠKA FILHARMONIJA Dirigent: Jonathan Nott
Festival Ljubljana si pridržuje pravico do sprememb v programu in datumih prireditev.
Informacije: www.ljubljanafestival.si
Predprodaja z 10-odstotnim popustom (za člane Kluba Festivala Ljubljana 20-odstotnim) do 1. 6. 2015. Vstopnice in informacije: www.ljubljanafestival.si, www.eventim.si, Blagajna Križank, Info točka Ljubljana Festivala (Mestni trg 17), prodajna mesta Eventima, Petrolovi servisi, poslovalnice Pošte Slovenije. Ustanoviteljica Festivala Ljubljana:
Čez Šuštarski most
Nekam znani Ljubljančani in stari novi kino SAŠA ZUPANČIČ, ljubljancanka@finance.si
Tako kot na primer vedno nasmejani Marjeta Kirn Kljajič & Lidia Pavlin. Trdno povezani od malega dalje. V postavni Šiškarici so bili v 80. zaljubljeni vsi fantje. Zdaj diplomirani arhitektka in ekonomistka sta med študijem pridno delali kot stevardesi in manekenki. V svoj objektiv ju je za naslovnice revij Jana in Naša žena rad lovil legendarni in še vedno dejavni modni fotograf Stane Jerko. Z lastno kreativno agencijo Nicha, ki ima prostore ob Večni poti, pa že več kot desetletje zastopata vrsto znanih podjetij in organizirata dogodke. Med drugim tudi nostalgični ples, s katerim obujata neki drugi čas. Spomin na neponovljivo ljubljansko generacijo, ki je zahajala v Turist. Letos ga bosta izvedli v nekdanji diskoteki Valentino v parku Tivoli. Z DJ Perom. Obvezno. In s konzumacijo za jack-colo. Ali Izak Košir, ki je odraščal med Bežigradom in Vrtačo. Po mamini strani izhaja iz znane družine Vipotnik, polne umetnikov in družbeno-političnih obrazov. Je kolumnist in nekdanji področni urednik na Žurnalu, na TV Slovenija je vodil oddajo Videozid, sicer pa je avtor in pevec zasedbe The Toronto Drug Bust. Danes piše za Dnevnik, novembra lani pa je lansiral prvi slovenski mobilni tednik Torek ob petih, v sklopu katerega na Radiu Terminal vodi tudi tedensko radijsko oddajo. Izak soustvarja kulturno dogajanje na najpestrejši ulici v Ljubljani – Križevniški, kjer obenem Petek, 3. aprila 2015, št. 1
domuje. V toplih dneh rad poseda ob Ljubljanici v središču mesta, med postanki za pijačo so mu ljubi Le Petit, Tozd, Maček in Bikofe. Ob koncu tedna obiskuje dogajanje na Metelkovi, pogosto zavije tudi na koncert v Kino Šiška, zaradi česar največkrat uporablja avtobus številka 1. Poleti ga boste, če ga pot ne zanese na morje, morda opazili v parku Tivoli – ponavadi s knjigo ali časopisom v roki in obveznimi slušalkami v ušesih, saj ga prav glasba spremlja vsepovsod. Tudi doma – v Ljubljani.
3
1 4
Trendseterka Tea Hegeduš Ustanovitelj mobilnega tednika Izak Košir Lidia in Marjeta sta Nicha
2
Erazem Paravinja
Z
verzi ene od lepših ljubljanskih popevk, ki jo je nekoč prepevala Majda Sepe, predstavljamo strani, namenjene ljudem, ki jih srečujemo na ulicah Ljubljane, v lokalih, parkih, trgovskih središčih, na dogodkih ... In so nam od nekje nekam znani.
1 2 3
... Čez Šuštarski most čez Šuštarski most Levo na Mestni trg desno na Stari trg Po spomine po mladost Čez Šuštarski most ...
5
Tako kot moda Teo Hegeduš, urednico revije Gloss. Modna trendseterka, ki si je med drugim prva upala obuti nogavice pod odprte salonarje in z njimi stopiti po rdeči preprogi. Velika zaščitnica živali. Po ljubljanskih ulicah in parkih pobira zapuščene in pretepene pse, jih pelje k veterinarju in skrbi zanje, dokler jim ne najde novega doma. Tako kot njena karizmatična mama Vera, ki je znana tudi po tem, da je imela prvo trgovino z nosečniškimi oblačili v Ljubljani, kasneje pa na Gallusovem nabrežju v svojem butiku Veronika vrsto let kreirala in skrbela, da Ljubljančankam ni bilo treba po italijanske kose v Trst ... Svojo Teo je, ko je hodila na srednjo oblikovno šolo ob Križankah, vozila v – takrat najverjetneje edinem v Ljubljani – belem športnem renault fuegu, stanovali pa sta v eni od lepših vil na Viču, s pročeljem iz mogočnih debel in z baletnim studiem v kleti. Tam je tudi danes njuna uspešna medijska hiša Image management, ki še vedno narekuje modo. Ljubljansko!
Kino Bežigrad spet na polno
6
4 5 6 7 8 9 10
7 8 Edis Vukalić in Zlatko Ljubljančani so za spet odprti kino Bežigrad Kataya in njena vstopnica na filmska platna Tomaž Čop - Birko, glasbeni urednik Radia 1 in Radia Antena Omar Naber Mične gospodične iz Bežigrada Eva Cimbola, voditeljica na Radiu Aktual in Matej Špehar, ustanovitelj digitalne agencije to do - communicate online
Zgodilo se je. Morda nekoliko nepričakovano, a več kot dobrodošlo. Iz nemirnega spanca se je po 13 letih spet prebudilo nekdaj zelo priljubljeno zbirališče filmofilov Kino Bežigrad. Tokrat še z dodano, gledališko vrednostjo, namenjeno predvsem mlajšemu občinstvu. Iz več kot desetletnega dremeža je spečo lepotico v Plavi laguni v življenje obudil frizerski mojster Edis Vukalić. Dolgoletno željo vnovič zagnati eno od starih kinodvoran v prestolnici (v igri je bil tudi nekdanji otroški Kino Mojca v Šiški) – predvsem zaradi pomanjkanja kakovostnega kinoprograma in večnamenske dvorane – mu je uspelo uresničiti ob pomoči prijateljev in družine.
9
Fotografije: Jure Makovec
10
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
V Ljubljano
Lukas Zuschlag, avstrijski baletnik, ki je osvojil Ljubljano in slovenščino Igor Đukić, ljubljancanka@finance.si
V
SNG Opera in balet Ljubljana so tik pred novo premiero letošnje sezone – ta bo 16. aprila, baletom Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. O ustvarjalnem procesu predstave smo se pogovarjali s solistom ljubljanske baletne hiše Lukasom Zuschlagom, mladim Avstrijcem, ki mu Ljubljana že 11 let več kot uspešno daje zavetje drugega doma.
Pravzaprav ne. Odkar je ljubljanska SNG Opera in balet stopila v moje življenje, se z Labodjim jezerom spopadam že v tretje. V baletu sem prvič nastopil s šestnajstimi leti, še ko sem bil v Avstriji – moja prva baletna predstava nasploh. Takratna direktorica ljubljanske SNG Opere in baleta Darinka Lavrič Simšič se je odzvala povabilu mojega učitelja v Avstriji, sicer Slovenca, ki je nastopal v ljubljanskem Baletu, da obišče Celovec, češ da ima v ekipi mladega baletnika z velikim potencialom. Tako se je začelo. Maja 2002 sem prvič stal na odru ljubljanske Opere, in to prav v predstavi Labodje jezero. Nato sem osem let pozneje pod vodstvom Jaša Utrina v Jezeru zaplesal in zaigral v drugo, le da je bila takratna variacija bolj domovinsko obarvana. Vključevala je namreč tudi del Prešernovega Povodnega moža. Zdaj v Jezeru "plavam" že tretjič. Kljub temu da želi naša koreografinja, svetovno priznana primabalerina Lynne Charles, da vsi gibi in geste delujejo zelo organsko, zelo človeško, gre za precej klasično postavitev. Pomembno ji je, da obdržimo klasično formo, a s primesmi modernizma. Kar se mi zdi izvrstno izhodišče za prvovrstno predstavo.
®®Labodje jezero velja za enega od najbolj znanih baletov Čajkovskega in tudi za enega od najbolj znanih baletov nasploh. Je to vaš prvi stik s tem delom?
Rothbarth je resda zloben in hladen, a je tudi moški in ne kreatura.
Aleš Beno
®®Katera vloga vam je bila zaupana v tokratni postavitvi? Drugič v karieri sem obul čevlje zlikovca. Neznansko uživam! Tako slastno je upodabljati nekoga, ki mi ni niti malo podoben v zasebnem življenju, a se lahko vanj z guštom preobrazim, ko enkrat stopim na oder. Rothbart, ki ga upodabljam, je kljub negativističnemu predznaku pravzaprav tragični junak. Zaradi neuslišane ljubezni, ki mu stre srce, začara nesrečno dekle v laboda.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
®®Pred kakšne izzive ste bili postavljeni z vlogo Rothbarta? Je mnogo bolj plesna vloga od tiste, ki
Aleš Beno
je zastavljena v izvirniku. Prav tako je veliko korelacije s plesnima kolegoma znotraj ljubezenskega trikotnika, ki se odvija v zgodbi. ®®Kot sva že omenila, se pod koreografijo podpisuje legendarna plesalka Lynne Charles. Kako je bilo delati z njo? Absolutno gre za legendo. Prepotovala je ves svet, delala je z vrhunskimi koreografi in plesalci. Bila je muza koreografskim legendam Johnu Neumeierju, Rolandu Petitu in Mauriceu Bejartu. Bila je tudi prva zahodna baletka, ki jo je k sodelovanju povabil kultni balet Kirov iz Mariinski teatra v Moskvi. Tako da je v Slovenijo pripotovalo res vrhunsko ime med baletnimi ustvarjalci. V neverjetno čast mi je, da lahko sodelujem z njo pri tako pomembnem projektu, kot je Labodje jezero. Točno ve, kaj želi. ®®Vam je po zvrsti in temperamentu bližje klasični balet ali moderni ekspresionizem? Sem bolj za moderni pristop k plesu. Izobrazba in osnova, iz katere črpam plesno energijo, je seveda klasični balet. ®®Ljubljana je postala vaš drugi dom leta 2004, ko ste se zaposlili v operni in baletni hiši. Vas je mesto sprejelo odprtih rok ali ste se spopadali s strahovi tujine? V Ljubljano sem prišel kot 19-letni mulc. In kot vsakdo, ki kdaj zapusti svoj rodni dom in prispe nekam, kjer mu je vse tuje, je bilo tudi meni najprej vse nekoliko čudno, okolica, ljudje in jezik. Nastalemu položaju sem se pač moral prilagoditi. Od tistega trenutka dalje, ko se mi je uspelo aklimatizirati, pa je bilo, kot da bi mesto poznal že od nekdaj. Seveda pogrešam družino in svoj dom, a je vse lažje, ker so me Ljubljančani sprejeli z nasmehom in prijaznostjo. Pa tudi zato, ker je moj prvi dom le uro in pol od tu, tako da grem lahko domov, kadarkoli si to zaželim. In ker mi je Slovenija ponudila oziroma mi še ponuja toliko lepega, sem se iz spoštovanja do države tudi naučil slovenskega jezika (smeh).
V Ljubljano PREDSTAVA
Jugoslavija, moja dežela
11. 4.
SNG Drama Ljubljana, 20.00 Premiera predstave, ki temelji na istoimenskem romanu avtorja Gorana Vojnovića Roman postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana. Eno, ki je zapisana v otroškem spominu, in drugo, ki se razprostira pred nezaslepljenimi očmi odraslega človeka. www.drama.si
BALET
Peter Iljič Čajkovski: Labodje jezero
16. 4.
SNG Opera in balet Ljubljana, premiera ob 19.30 www.opera.si KINO PREMIERA
Hitri in drzni 7, akcijski kriminalni triler
3. 4.
Kolosej Ljubljana, 20.00 Petek, 3. aprila 2015, št. 1
POGOVOR
Podivjana celina
15. 4.
Cankarjev dom 19.00 Pogovor z britanskim zgodovinarjem Keithom Lowom. www.cd-cc.si
Sedmi del nadvse uspešne akcijske franšize Hitri in drzni Hitri dirkalniki, neustrašni vozniki in mična dekleta se vračajo na velika platna v nadaljevanju zgodbe o drznem vozniku Dominicu in njegovih dirkaških prijateljih. V filmu je svojo zadnjo vlogo pred nenadno smrtjo odigral Paul Walker. www.kolosej.si
glasba
Anna Friz (CA) in Maja Osojnik (SLO)
8. 4.
Center urbane kulture Kino Šiška, 20.30 Trojni koncertnoperformativni dogodek dveh svetovno uveljavljenih zvočnih umetnic, skadateljic in izvajalk. razstava
Anna Friz je kanadska zvočna in radijska umetnica, ki je z nastopi v živo in z razstavami gostovala v Severni in Južni Ameriki ter Evropi. Njena radijska dela so bila predvajana na radijskih valovih v več kot 25 državah. Maja Osojnik je slovenska pevka, igralka blokflavte, skladateljica in performerka, ki se v svojem delu veliko posveča tudi elektroniki. Je uveljavljena umetnica, ki deluje na različnih glasbenih področjih, kot so zgodnja glasba, sodobna, eksperimentalna, jazz, svobodna neidiomatska improvizirana glasba in težka glasba.
Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945
7. 4.
Galerija Vžigalica, odprtje razstave ob 19.00 www.mgml.si/galerija-vzigalica/
www.kinosiska.si
Kuponi ugodnosti
Ne pozabite unovčiti kuponov iz knjižice ugodnosti, ki ste jo pri svojih nakupih v Maxiju prejeli v mesecu marcu.
Izkoristite jih ob izbranih dnevih v mesecu aprilu in tako kupujte
do 50 % ceneje! Več na www.maxi.si.
Dobimo se v Maxiju!
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
V Ljubljano
GLASBA
ŠPORT
®® Avtomobili
®® Svetovni pokal v športni gimnastiki
3. 4. (20.00)
Kavarna Slamič
3.–5. 4.
®® Russian Circles
Stožice
5. 4. (21.00)
®® Speedway: Dirka za mednarodno prvenstvo parov
Kino Šiška
®® Parno Graszt
4. 4. (15.00)
7. 4. (20.00)
Športni park Ilirija
4. 4. (18.00) Stožice
®® NK Olimpija Ljubljana : Maribor
8. 4. (20.05) Stožice
®® KK Union Olimpija : KK Rogaška
8. 4. (17.00) Stožice
®® KK Union Olimpija : Grosbasket
15. 4. (19.30) Stožice
®® FFC 18 (spektakel borilnih veščin)
17. 4. (19.00) Stožice
KINO PREMIERE
®® Človeški kapital
9. 4.
Kolosej ®® Let domov
9. 4.
Kolosej ®® Pasolini
9. 4.
Kinodvor FESTIVALI
®® Horror film festival
16.–19. 4
Slovenska kinoteka in Kinodvor
®® Festival roka
Klub Cankarjevega doma
Orto fest
®® Mladinski orkester Gustava Mahlerja
1. 4. do 30. 4.
7. 4. (20.00)
Orto bar
Že 16. leto edini mesečni klubski festival rokerjev
Cankarjev dom ®® Igor Leonardi jazz kvartet
Ljubljanski Orto bar bo aprila središče za ljubitelje trših zvokov. Gostili bodo številne slovenske zasedbe, vse od velikanov slovenske glasbene scene do mladih, vzhajajočih bendov. 17. aprila ob 21.00 bo na njihovem odru nastopila legendarna Siddharta. V goste prihajajo tudi Američani (Dog Eat Dog), Finci (The Ruffes), Hrvati (Psihomodo Pop), Srbe bo predstavljal Pero Defformero, iz Italije prihajajo X-Zone, iz Japonske pa pop-rock zasedba Adams.
8. 4. (19.00)
Prulček bar ®® Anna Friz in Maja Osojnik
8. 4. (20.30)
www.orto-bar.com
Kino Šiška
®® Aleksandra Bijelić Aleksijević
®® Transgeneracije 2015
8. 4. (20.00)
13.–17. 4.
Kavarna Slamič
Cankarjev dom REKREACIJA
®® Predavanje in delavnica Tečem zdravo
4. 4. (9.00)
ŠUS Eurofitness ®® Družabni plesni večer
5. 4. (20.00)
Festivalna dvorana ®® Skupinski tečaj golfa
7. 4.
Mladinski golf center Stanežiče ®® Preizkus hoje na 2 km
9. 4. (15.00)
Zdravstveni dom Ljubljana – Moste-Polje
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
®® All That Swing Festival
10.–12. 4.
Več lokacij po Ljubljani, http://www. allthatswing.eu/ ®® Active Outdoor sejem
11. 4.
Litostrojska c. 56 ®® Dan kolesarstva
15. 4.
Breg (pred Hišo športa) ®® Cooperjev tekaški preizkus
16. 4. (16.00) Kodeljevo
Press
®® NK Olimpija Ljubljana : NK Zavrč
®® Mladinski pevski zbor Maska
9. 4. (19.30) Križanke
®® Vitomil Zupan: šlagerji in pesmi iz zapora (koncert Vite Mavrič in Janija Kovačiča)
10. in 11. 4.
Cankarjev dom ®® Brina Kozlevčar (klavir) & Tanja Činč (klavir)
14. 4. (19.30)
Slovenska filharmonija ®® Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije
14. 4. (19.30)
Narodna galerija
®® Gašper Bertoncelj in Lew Tabackin Trio
14. 4. (20.00)
Cankarjev dom ®® Jennifer Bate, orgelski recital
15. 4. (19.00)
Cankarjev dom ®® Uroš Perić in Robert Ivačič
16. 4. (20.00)
Ljubljanski grad
®® Schatzi in Orkestar Ivana Pavlovića
16. 4. (20.00) SiTi Teater
®® Ben Frost
16. 4. (21.00) Kino Šiška
NOČNO ŽIVLJENJE
®® Absolute Mystery
3. 4.
®® Vanillaz
TEČAJI, PREDAVANJA
®® Da fresh
4. 4.
Plac 33/45 ®® EXYU Party (Miro Todosovski)
5. 4.
TOP SIX
Cirkus klub ®® Hočmo nazaj Dinozavre
3. 4.
Klub K4 ®® DJ Igor Garnier
4. 4.
TOP SIX
5. 4.
Cirkus klub ®® JUNGE JUNGE
4. 4.
Plac 33/45 ®® Dickster
10. 4.
Klub K4
Cirkus klub ®® RnB Explosion
11. 4.
Cirkus klub ®® It's A Trap (MITAC TMA COOKIE)
10. 4. ZOO
®® Muzikal Cvetje v jeseni
5. 4. (20.00)
Španski borci ®® Do zadnjega diha: Zdaj
7. in 8. 4. (20.00)
®® Služkinji
9. 4. (19.30)
Slovensko mladinsko gledališče ®® Fotr
10. 4. (20.00)
E info@kavarnaunion.si T + 386 1 308 1972 WWW.KAVARNAUNION.SI
7. 4. (10.00) NUK
®® Razstrupljanje telesa po naturopatsko
8. 4. (17.30)
Kalček (Celovška)
8. 4. (19.00)
Kavarna Union ®® Seminar javnega nastopanja
14. 4. (17.00)
SiTi teater
Center Eko365 ®® Umetnost poslušanja
15. 4. (14.00)
Zavod Rakmo
11. 4. (20. 00)
MODA
Stara elektrarna ®® Carmen
11. 4. (19.30)
SNG Opera in balet ®® Jugoslavija, moja dežela
11. 4. (20.00) Drama
®® M&N Dance Company: Urbane zgodbe
11. 4. in 12. 4. (19.30)
®® Ljubljanski teden mode
Cankarjev dom
UNION ReUNION Vsakič nekaj novega, vedno v dobri družbi!
®® Tečaj uporabe iskalnika NUK/DiKUL
®® Varnost in sledljivost hrane na slovenskem trgu
MGL
®® Oblivia: Muzej sodobne umetnosti – plesni performans
10. 4.
3. 4.
SNG Opera in balet
Cirkus klub
®® SMASH! ft. Kosta Radman
Playa
16. 4. (19.30)
4. 4.
®® Playboy Easter Bunny Hunt (DJ Brina Knauss & Alex Ranerro) ®® Neca Falk
®® Labodje jezero, balet
PREDSTAVE
9.4. OB 20:00 LITERARNI ReUNION:
Igra, knjižni hit in interakcija Tema: ljubezen in erotika 11.4. OB 20:00 KONCERTNI ReUNION:
Katarina Mala v intimni, umirjeni izvedbi
12.–15. 4.
Kongresni trg
16.4. OB 17:00 ReUNION OB ČAJU:
Popoldanska čajanka
18.4. OB 17:00 MINI REUNION Z MINI TEATROM:
Obuti maček
21.4. OB 19:30 ReUNION GURMANOV:
Bi vegansko ali vsejedsko?
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Lublana je bulana
Drugi letošnji derbi v Stožicah
D
a je Maribor igral poprečno in Olimpija nad svojimi zmožnostmi, je ob remiju v Ljudskem vrtu 4. oktobra 2014 dejal športni direktor Maribora Zlatko Zahovič. Derbi se je po vodstvu Olimpije z dve proti nič končal s po tremi zadetki v vsaki mreži in zdelo se je, in to po dolgem času, da je ljubljanski klub vendarle spet konkurenčen dvanajstkratnim slovenskim prvakom. Kot se je kmalu izkazalo, je Zahovič spet realno in zelo natančno ocenil sicer najkakovostnejšo tekmo v zgodovini samostojne slovenske prve lige. Poleg tega je bil Maribor sredi tekmovalno zelo intenzivnega obdobja, saj je hkrati nastopal v skupinskem delu Lige prvakov, v glavnem prelagal tekme v slovenskem pokalu in v prvenstvu igral toliko, da je držal stik z vrhom. Ko se je torej Maribor energetsko in igralsko v glavnem trošil v tekmah proti Chelseaju, Sportingu in Schalkeju 04, je Olimpija stabilno nastopala v prvenstvu in do povratne tekme četrtfinala proti Domžalam tudi v pokalu. Ko so Domžale v Stožicah zaostanek z nič proti ena iz prve tekme spremenile v končno zmago s tri proti dve, pa se je začela Olimpijina minikriza, ki je kulminirala s prvenstvenima porazoma proti Krki in Kopru v zadnjih odigranih krogih pred zimskim premorom. Ker je Maribor vmes izpadel iz evropskih tekmovanj, se je konec jeseni lahko osredotočil na domače prvenstvo in, namesto da bi velika tekmeca nadaljevanje prvenstva pričakala z enakim številom točk in odigrano
17,5
odstotka derbijev med Olimpijo in Mariborom je dobila Olimpija, Maribor pa jih je v samostojni Sloveniji dobil 55,6 odstotka. 27 odstotkov srečanj se je končalo z remijem. Petek, 3. aprila 2015, št. 1
SaŠa Pahič Szabo
Jaka Lucu, jaka.lucu@finance.si
Olimpija in Maribor bosta v sredo, 8. aprila 2015, igrala tretji derbi v letošnji sezoni. Maribor cilja na prvaka, Olimpija na uvrstitev na evropska tekmovanja. tekmo manj – zaradi poletne prijateljske tekme s Chelseajem je za preložitev zaprosila Olimpija – je Maribor pobegnil za šest. In to ni bil dober znak pred drugim derbijem sezone 4. marca 2015 v Stožicah. Maribor je bil osvežen in kot običajno obseden z mislijo na nov, trinajsti naslov prvaka, Olimpija zadržana in po poškodbi Šporarja že v deveti minuti srečanja kmalu tudi vidno pretresena. Zmaga Maribora z ena proti nič ni bila spektakularna, zmage Maribora so redko spektakularne, a Štajerci jih rutinirano nizajo. V sredo, 8. aprila 2015, se bosta Olimpija in Maribor v Stožicah v sezoni 2014/2015 pomerila tretjič, tokrat z različnimi ambicijami. Maribor bo ciljal na 36. zmago proti Olimpiji v samostojni Sloveniji in na nov, pomemben korak proti naslovu prvaka, Olimpija seveda na 12. zmago proti Mariboru v samostojni Sloveniji in s tem na nadvse pomembne tri točke v prizadevanjih za uvrstitev v kvalifikacije Lige Evropa.
1,90 € Brez tabujev za vaše zdravje
! O V NO
KSENIJA BENEDETTI
6
ŽIVLJENJU RAJE DOVOLI, DA JI KAJ SAMO POKAŽE
TEHNIK ZA SPORAZUMEVANJE PRI DEMENCI
STARŠEVSTVO
KDAJ SI DOBER OČE ALI MATI?
HOLESTEROL NI SOVRAŽNIK, DOKLER GA NADZIRATE. POVIŠANEGA IMAJO LAHKO TUDI OTROCI.
LJUBEZEN
MED ZNANOSTJO IN NOROSTJO
št. 1 I februar 2015 medicina.finance.si
Z E J N A V E M U Z A SPOR M O K I N L O B M I DEMENTN Boljši šolski uspeh O DOJENJU IN NJEGOVIH VLOGAH Ne izločajte živil na podlagi krvnih testov JOGA ZA ZDRAVO SRCE 080 15 80 / narocnine@finance.si
/
medicina.finance.si
Prelepa si bela Ljubljana
S
pojavom električnih avtomobilov se je dokončno potrdilo, da univerzalnih rešitev v prometu oziroma univerzalnih vozil ni več. Če namreč na eni strani stojijo povsem dizelski in bencinski avtomobili, so na drugi strani električni, kmalu tudi vozila na gorivne celice, torej vodik. Vmes se vse bolj množijo in členijo vozila različne stopnje elektrifikacije, ki jih povezuje bolj ali manj obsežno pretakanje kinetične energije v električno in nazaj v kinetično, kar veča energetsko učinkovitost, torej zmanjša porabo goriva. Od klasičnih avtomobilov s sistemi rekuperacije zavorne energije, sistemi stop/start, do klasičnih hibridov, priključnih hibridov in električnih avtomobilov s sistemi podaljšanega dosega. In če velja, da je električni avtomobil pravšnji za pravšnjega uporabnika, torej še zdaleč ni za vse in za vse načine uporabe, niti univerzalni avtomobili, s klasičnimi pogonskimi sistemi, ne morejo biti učinko-
Ne prepričuj prepričanih in ne izvajaj revolucije za prehod družbe v nizkoogljično in brezogljično družbo viti povsod in v vseh načinih uporabe. Tudi če odmislimo okoljske in klimatske kriterije ter kriterije energetske neodvisnosti. Bo že tako, da električni avtomobil nikoli ne bo mogel v popolnosti zamenjati klasičnega, klasični bodo zaradi razvoja novih tehnologij in krepitve podpornega okolja novim avtomobilskim tehnologijam vse bolj izgubljali prevlado in tudi zmožnost zagotavljanja koristi za končnega uporabnika. Ob tem trajnostna mobilnost nikakor ne more biti ekskluzivnost javnega potniškega prometa in nemotornih oblik prometa. Še posebno električna mobilnost predstavlja avtomobile kot njene povsem enakovredne Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Aleš Beno
Univerzalnega avtomobila ni več
Željko Purgar
ljubljancanka@finance.si
deležnike. Tako bomo v sozvočju vsega, kar ponuja sodobna tehnika na področju mobilnosti, polnili strani, na katerih se bomo ukvarjali s pretežno z individualno mobilnostjo z vozili, ki omogočajo (kar se da pospešeno) evolucijo od klasičnih avtomobilov do vozil večje učinkovitosti in večje kompatibilnosti z izzivi časa, v katerem živimo, s posebnim poudarkom na lajšanju mobilnosti v urbanem okolju.
Poraba energije povprečnega slovenskega gospodinjstva
Poraba energije električnega avtomobila
2,625
v MWh Zmanjšanje porabe energije z uporabo električnega vozila
7,875
10,5 Mobilnost Električna energija
4 12 Preostala energija
Z zamenjavo avtomobila z motorjem na notranje izgorevanje z električnim avtomobilom lahko povprečno slovensko gospodinjstvo doseže približno 30-odstotno zmanjšanje porabe energije.
MOBILNI LEKSIKON
Subvencije za električne avtomobile niso proračunska sredstva
Željko Purgar bo kot svetovalec za električno mobilnost Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, član programskega sveta Inovacije energetike ter snovalec in vodja demonstracijskega projekta električne mobilnosti CONOT razlagal dramatične globalne spremembe na področju mobilnosti, predvsem avtomobilske. In jih aplicirial na mesta, predvsem Ljubljano. Jaka Lucu, urednik
Sredstva za subvencije se zbirajo kot poseben prispevek za energetsko učinkovitost, ki ga državljani plačujemo ob nakupu toplote za ogrevanje, elektrike, trdnih in tekočih goriv ter plina. Podjetja, ki energente in energijo prodajajo, nakazujejo sredstva Eko skladu, ta pa jih deli nazaj občanom in podjetjem kot subvencije. Čeprav se 40 odstotkov energije v Sloveniji porabi v prometu in so električni avtomobili energetsko za 75 odstotkov učinkovitejši v primerjavi z avtomobili z notranjim izgorevanjem, bo delež sredstev Eko sklada za subvencioniranje nakupa električnih avtomobilov letos znašal od pet do šest odstotkov vseh subvencij, namenjenih ukrepom večanja energetske učinkovitosti. Denar za subvencije za električne avtomobile tako ne gre v državni proračun in niti ne prihaja iz njega. Trditev, da se za subvencioniranje nakupa električnih avtomobilov uporabljajo proračunska sredstva, je preprosto laž.
Visoke kazni, če ne izpolnimo obvez Evropska zakonodaja Sloveniji tako kot vsem državam članicam nalaga obveznosti manjšanja porabe energije ter večanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije. Tako mora Slovenija po evropski in lastni zakonodaji letos zmanjšati porabo energije za odstotek, v letih 2016 in 2017 za 1,25 odstotka ter v letih 2018 do 2020 za 1,5 odstotka. Eko sklad mora s svojim programom, v katerega spada tudi program subvencioniranja, doseči polovico prihrankov. Polovico prihrankov pa morajo doseči dobavitelji energije in energentov. Poleg tega se mora od letos dalje v Sloveniji prodaja bencina in dizelskega goriva vsako leto zmanjšati za 0,25 odstotka. Na letni ravni torej moramo zmanjšati prodajo motornih goriv za 55 GWh. To je mogoče doseči tako, da od 7000 do 8000 avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje vsako leto zamenjamo z električnimi avtomobili. Če obveznosti, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne bomo uresničili, bomo morali plačati visoke kazni. Te bodo vsekakor pokrite s proračunskimi sredstvi!
Osebni Arhiv
Se električna mobilnost splača?
Miha Zajc, nogometaš Olimpije, je za električni smart.
Lase_203x60.pdf
1
3/31/15
3:35 PM
Učinkovitost električne mobilnosti v Sloveniji težje dojamemo, ker enačimo energetsko učinkovitost z neposrednim finančnim učinkom. Električna mobilnost pa zahteva drugačno vrednotenje. V Ljubljani v oddaljenosti 75 metrov od ceste živi približno 12 odstotkov prebivalcev, od tega ima astmo približno 8 odstotkov otrok, starih do 17 let. Nevarnost za astmo pa je pri otrocih, ki živijo 75 metrov od prometne ceste, za približno 50 odstotkov večja kakor pri otrocih, ki živijo več kot 150 metrov stran. Električni avtomobili pa edini vozijo brez izpustov.
Poletna noč
P
Jaka prijatelj
rvega stavka ne spremeni nikoli. Nasvet dolgoletnega Dnevnikovega kolumnista Boruta Mehleta - Mehota, ki se ga je seveda treba držati. Meho je ljubljanska urbana legenda, po njegovih besedah je nanj najbolj vplival Blaž Ogorevc, še ena legenda ljubljanskih bifejev … Meho je človek, o katerem bi lahko posneli film, kar predstavljam si, kako bi Davor Janjić z lahkoto interpretiral njegov lik, režiser bi bil seveda Emir Kusturica. Pustimo zdaj to, današnja tema so vrabci, bitja, ki že nešteto generacij sobivajo z nami, kar se jim včasih tudi že malo pozna. Ali ste vedeli, da so vrabci potomci dinozavrov, po moje tiranozavrov, čeprav znanstveniki pravijo, da je direktni potomec tiranozavra (hm) gospa kokoš … Se še spomnite vrabčkov iz vaše mladosti, plašni ptički, ki si se jim težko približal na več kot dva metra, kaj šele da bi ti jedli iz roke. Pozabite, novodobni so malo drugačni. Tako ali tako so že organizirani kot urbano pleme, nosijo celo hierarhične oznake, večji bos ima na prsih večji črn flek, dame so brez flekcev. Vsako pleme ima svoj rajon, radi imajo robove streh na vogalih, od koder je kontrola terena najboljša, združno kljuvajo stare fasade, da potešijo potrebo po apnencu, radi si privoščijo suhe kopeli v prahu ali vodne v ljubljanskih fontanah. Največ se prehranjujejo s hitro prehrano: burek, pica, hamburgerji, krompirček, zadnje čase tudi falafel in spomladanske rolice. Opazil pa sem tudi nekaj čudakov, ki še vedno lovijo žuželke in na tržnici žicajo za sadje. Kupim si velik sendvič in jo ležerno mahnem po Trubarjevi, in ravno ko ga hočem bogato zagristi, strmoglavi nekje z roba strehe name vrabec z
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
namenom, da mi ga ukrade. Seveda je cela stvar že vnaprej obsojena na propad, saj je bil sendvič nekajkrat večji od njega, kar pa ni bila ovira, da je poizkusil. Utegne biti, da je gledal kakšno poljudnoznanstveno oddajo o orlih, pa je preizkusil novo tehniko. Predrzno, gospodič kamikaza. Zdi se mi, da je bil kar malo užaljen, usedel se je na rob bližnjega stola in mi pokazal zadnjo plat vrabčje lepote. Vedno se mi po ljubljanskih vrtovih okoli nog motajo vrabčki in nekaj brkljajo. Iščejo sladkor, zdi se mi, da so se navlekli na cukr, in to hudo. Mali zasvojenci postopajo okoli miz, medtem ko si najhujši modeli postrežejo kar sami. Ukrade celo vrečko sladkorja (nisem opazil, da bi delali razliko med belim in rjavim), ga panično skriva pred drugimi, si najde miren kotiček, naredi luknjico v vrečki in si privošči malo belega – cukrvrabci. Očitno je evolucija pri njih malo pospešila. Zadnjič sedim na Petkovšku in gledam vrabce, ki se zbirajo na bregu, nekam nenavadno so se vedli, kopali majhne luknje in po nojevsko tiščali glave v zemljo, skoraj vsi obrnjeni proti vzhodu. Ali smo priča pojavu začetka religije? Ne bi vedel, se pa utegne zgoditi, da bo Trubarjeva banda napadla Čopovo in jim prevzela McDonald's …
Jaka Prijatelj je lastnik antikvariata Carniola Antiqua v Ljubljani.
Jaka Prijatelj
Irena Herak
Urbano pleme
P. S.: V nedeljo sem v Trnovem videl plakat: Izgubil se je vrabček V soboto se je izgubila naša vrabčica (v Krakovem – Trnovo). Če ste jo slučajno videli, pokličite …
Tivoli Nagradna križanka 01
1
PREPROSTO LEŽIŠČE IZ DESK
AMERIŠKA VODNI VESOLJSKA VRTINEC LADJA
NAŠA PESNICA (MAJDA)
PREDMET JAJČASTE OBLIKE
KISIK IN IPSILON
TUJA, NE- TRGOVSKO NAVADNA SREDIŠČE STVAR BTC ...
ŽIVALCA, KI IZDELUJE PAJČEVINO
POLETNA OBUTEV TRPKA DUŠEVNA BOLEČINA, BRIDKOST
RADO LENČEK FR. IME ZA BELG. MESTO AALST ŠALA, SMEŠNICA IT. MESTO, VENEZIA
SLIKOVNA KRIŽANKA
STANJE KRONIČNA TERMOVKA POŠKOPIJANKA DOVANEGA
IZOGIB
NAJTANJŠA KRVNA ŽILA
ANTON NANUT
DEČEK, FANTIČ
NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (KARIN)
TONY BLAIR KDOR LJUBI RED TROPSKA ŽUŽELKA
ŽGANJE ZADNJE FAZE KUHE
TV-VODIT. (ALENKA) OVES (POMANJŠEV.)
ASTROLOGINJA KURENT OSTUDNEŽ
SOVJET. LETALSKI KONSTRUKTOR AM. FILOZ. IN PESNIK (RALPH WALDO) SL. PISEC (ANDREJ) VRSTA VRBE
ŠKRIPANJE AVTO ZA PREVOZ LJUDI IN BLAGA SL. KONCEPTUAL. UMETNIŠ. SKUPINA PREVOZ ČESA NA DOLOČEN KRAJ
PIJAČA STARIH SLOVANOV
GR. MUZA LJUB. PES. SOVA, KI SKOVIKA
KAJENJE GRM S ŠIBASTIMI VEJAMI
NEVESTINA OPRAVA NENAGLAŠ. BESEDE
SL. HOKEJIST (IVO) UNIČENJE, PORUŠENJE
TOKOVNI POSREDNIK
STARA MERA ZA VINO
EDVARD KOCBEK DERIVAT NAFTALENA
VRV (ZASTAR.) PESNICA MUSER SAMOSTANSKI BRAT GROZA
KAR JE VRAŠČENO UPRAVNI ODBOR
MESTO V SREDNJI ITALIJI
KRAJ PRI ROGATCU
SREŽ, INJE
DEL DOLINA V HRBTENICE JULIJSKIH PISATELJ ALPAH REBULA
NASPROTJE ZDRAVJA PALEC, COLA
NAJDEBELEJŠI PRST DRŽAVA OB NILU
POTOPLJ. DOLINA PRI VRSARJU TRUP
REKA NA POLJSKEM SL. SKLAD. CERKVENE GLASBE (FRANCE) RT JUŽNO OD VALENCIE V ŠPANIJI
ŽELATINA
TROPSKI PLAZILEC
KITAJSKA DENARNA ENOTA
OKENSKA NAVOJNICA, ROLETA
CILJ STRELCEV
FR. PISATELJ (EMILE, NANA)
PROSTOR ZA ŽIVINO Nagrade prevzamete na lokaciji Torta Ljubljana, Plečnikove arkade, Ljubljanska tržnica po vnaprejšnji najavi na (01)242 06 65 ali (030) 300 618. Nagrade niso izplačljive ali zamenljive. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Časnik Finance d.o.o. in njihovi najožji družinski člani. Rešite križanko in geslo v označeni koloni vpišite na spodnji kupon, ki nam ga pošljite skupaj z vašimi podatki najkasneje do torka 14.4.2015 na naslov: Časnik Finance d.o.o, časopis Ljubljančanka, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.
Geslo nagradne križanke 01
Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti.
ime in priimek, davčna številka naslov, pošta, kraj, telefon, e-naslov
Nagrade
2× velika Torta Ljubljana 3× mala Torta Ljubljana 5× dva kosa Torte Ljubljana
Seznam nagrajencev bo objavljen v prihodnji številki časopisa Ljubljančanka in na spletni strani www.ljubljancanka.net. V podjetju Časnik Finance d.o.o. spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance d.o.o. vam zagotavlja visoko raven varovanja podatkov in se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance d.o.o.) in uporabljal samo z namenom analiziranja naročnikov, marketinških raziskav ter za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance d.o.o. ter jih brez vaše privolitve ne bo posredoval tretjim osebam.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 5 črk: ANGEL, ASALA, EKSUL, ELKAR, ILIRI, ILKAN, INANA, IVNIK, LEDAR, LIANA, LOLEK, OLJAR, PTIČI, VANEL 6 črk: ATAMAN, ČEPLJE, IKAVEC, KAKTUS, LINDER, LIRIKA, MREŽJE, ORATOR, TAPETA 7 črk: ASTENIK, DINAMIT, REALIST, STIKALO, UTRIKEL 8 črk: KLATENJE, LJUTOMER, TLAČITEV 9 črk: EMIL CESAR, VELEMESTO 10 črk: ITALO SVEVO, LAKEDAIMON, PLESTENJAK, RADAMANTIS
Za male iskalce
T P Č R
Š
I A
E
G
T
I
I
P
T
A
E
A
Š Š
G
Č
G
T
Č
E
G P
R
A
P
Č
I
T
R
A
P
Š
T
I
G
R
E
Č
R
G
E
Č
Š
A
P
I
T
T
R
P
G
Č
E
I
Š
A
G
Č
I
A
R
Š
T
P
E
Š
E
A
I
P
T
Č
G
R
I
T
G
P
A
R
E
Č
Š
E
A
Č
Š
T
I
G
R
P
P
Š
R
E
G
Č
A
T
I
Zgornje črke sestavljajo ime in priimek znane osebe. Če boste izpolnili lik po pravilu, ki velja za sudoku, boste to osebo dobili v označeni spodnji vrstici.
E
AČEGIPRŠT
P
Godoku
Š
Pomagaj Pikiju najti kost, ki jo je zakopal v Tivoliju.
IZPOLNJEVANKA 1. bolšji trg, 2. padanje v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj, 3. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere, 4. vas v Goriških brdih z gradom in velikimi cipresami, 5. prostor za kotenje, 6. patetičen človek, 7. glavonožec z osmimi lovkami, navadna hobotnica, 8. pripomoček, ki omogoča delo, stroj, aparat, 9. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico, 10. ruski violinist (David, 1908 do 1974), 11. nema oseba na odru ali v filmu. Na označenih poljih dobite, brano po vodoravnih vrstah, nemški pregovor.
A
Vse besede je treba s kombiniranjem pravilno razporediti v lik tako, da dobite v štirih označenih stolpcih, brano od zgoraj navzdol, zanimivo misel. 2 črki: AČ, EC, MC, NS, SB, TT 3 črke: ALV, DOM, ELK, EMS, ENA, KAR, LEL, NAV, NEK, OTO, ROŽ, TOŠ, VEZ 4 črke: AJAR, EERO, ELAM, IMAM, KAKI, LADA, LOJK, NOSE, OBET, OVID, RALO, REPA, RMAN, SADE, TVAR, UMKA, ZNAK
G
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA Z MISLIJO
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Deček s piščalko
Ljubljančan Carlo Abarth
Željko Purgar, ljubljancanka@finance.si
V
nedeljo, 12. novembra 1939, je v organizaciji ljubljanske sekcije avtomobilističnega kluba Kraljevine Jugoslavije na Večni poti potekala velika motociklistična dirka. Dirkači so odpeljali dve vožnji na čas. Najprej od Mosteca proti Rožni dolini in nato nazaj. Velika zanimivost dirke je bil nastop evropskega prvaka z motociklom s prikolico Carla Abartha zunaj konkurence. Vozil je privlačno in izjemno hitro. A tik pred ciljem druge vožnje je v blagem zavoju s kolesom prikolice zdrsnil s ceste in v jarku zadel ob betonsko cev. Sovoznika Trobca je vrglo visoko v zrak, Abarth pa je z motociklom obležal na cesti. Poškodbe so mu oskrbeli v Obči državni bolnišnici v Ljubljani. V Ljubljani je okreval in tam ostal vse do zadnjih dni druge svetovne vojne leta 1945. V sodelovanju z veletrgovcem Ignacijem Vokom, lastnikom trgovine s šivalnimi stroji, kolesi in motorji na Tavčarjevi ulici, je friziral motorje, po čemer naj bi bilo tik pred vojno v Ljubljani in širše sorazmerno veliko povpraševanje. V Ljubljani so bili torej postavljeni temelji blagovne znamke zmogljivih avtomobilskih predelav Abarth. Na Dunaju rojeni Karl, ki je že pred vojno postal Carlo, saj je prevzel italijansko dirkaško licenco in s tem pridobil tudi nekaj denarja, je med vojno v Ljubljani razvijal motorje na alternativna goriva. V vsesplošnem pomanjkanju bencina se je najbolj posvečal lesnemu plinu. Po koncu vojne je pobegnil k očetu v Merano v Italijo. Ferdinandu Porscheju naj bi pomagal iz zavezniškega zapora. Kasneje sta oče in sin Porsche z njim delovala pod okriljem družbe Cisitalia. Ignacij Vok pa je v Padovi postal solastnik uvoznika motociklov in avtomobilov znamke NSU za Italijo. Zanimivo je, da ima Porsche Italia še danes sedež prav v Padovi. Družina Vok pa je, potem ko je ob koncu druge svetovne vojne odšla iz Ljubljane, številne posle gradila prav iz Padove. Z družino Porsche se je Carlo Abarth povezal že prek prve žene, tajnice inženirja Antona Piecha, moža hčere Ferdinanda Porscheja in očeta danes vsemogočega Ferdinanda Piecha, predsednika nadzornega sveta Volkswagna, katerega večinska lastnica je družba Porsche SE v lasti družin Porsche in Piech.
Petek, 3. aprila 2015, št. 1
Druga žena je Abartha znova močno povezala s Slovenijo. Leta 1949 se je namreč poročil z Nado Žerjal. Nadina Abarth je možu pomagala zagnati dirkaško moštvo in kasneje podjetje, ki je pridobilo globalno prepoznavnost. Številni trdijo, da je bila pri poslovnem uspehu družbe Abarth zakulisna vloga Nadine izjemno pomembna in vsestranska. Čeprav je dolga desetletja, tudi po razhodu z Abarthom, živela v Torinu, je Nadina Abarth 17. septembra 2000 umrla v Ljubljani. Štiri dni kasneje so jo pokopali na Žalah.
SOUSTVARJAJTE! Zgodbo o Abarthu in Ljubljani bi lahko dopolnili sorodniki sovoznika Trobca. Ljudje, ki so kot otroci zahajali v servisno delavnico, kjer je deloval. Sin Abarthove tajnice iz tistega obdobja naj bi se ga še živo spominjal. Sodelovanje med Elanom in Porsche Designom naj bi pomagali stkati prav Vokovi. Zgodb, ki bi jih na to temo lahko pisali v Ljubljančanki, je zagotovo veliko. Le podeliti jih morate z nami in tako vzpostaviti pretok informacij v obe smeri. Toliko bolj bomo veseli namigov na druge zgodbe in ljubljanske skrivnosti. Na znane in neznane ljudi, ki so Ljubljano narisali oziroma jo še rišejo na globalni zemljevid sveta.
BREZSKRBNA KOMUNIKACIJA
Z NOVIM MOBILNIM PAKETOM
18 € 95
*
NA MESEC
PAKET BREZSKRBNI Odslej lahko brez skrbi uporabljate mobilni internet, gledate video vsebine, poslušate glasbo ali prenašate večje datoteke, četudi nimate dostopa do Wi-Fi omrežja. Prenos podatkov plačate po porabi oz. največ 5 € na mesec. Izberite novi mobilni paket Brezskrbni, ki vam zagotavlja brezskrbno komunikacijo za vedno. Ponudba velja tudi za poslovne uporabnike.
Minute v vsa SLO omrežja
NEOMEJENO
Sporočila SMS/MMS
NEOMEJENO
Prenos podatkov
PO PORABI oz. NAJVEČ 5€/MESEC*
Akcijska ponudba velja do 30. 4. 2015
Zgodbe, ki razveseljujejo. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
www.telekom.si *Naročniško razmerje s paketom Brezskrbni lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki storitev Mobitel, ki so zasebni ali poslovni uporabniki, v akcijskem obdobju od 23. 3. do 30. 4. 2015. Paket z mesečno naročnino 18,95 EUR vključuje neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja in neomejene SMS-/MMS-e. Prenos podatkov se naročnikom obračuna po ceniku navedenega paketa (0,01 EUR /MB), vendar ne več kot 5 EUR na mesec. Za prenos podatkov pri paketu Brezskrbni velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov, kot je opredeljeno v Posebnih pogojih uporabe mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev. Za paket Brezskrbni se po preseženi vključeni količini prenosa podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (10 GB) hitrost prenosa podatkov omeji na 64 kb/s v smeri k uporabniku in 64 kb/s v smeri od uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Navedene količine in cene veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel v navedeni paket pa se zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Cene so v EUR z DDV. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja in neomejeni SMS-/MMS-i so namenjeni običajni uporabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije, ni dovoljena. Med kršitve sodijo namerna preobremenitev omrežja, onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom, uporaba storitve v komercialne namene, preprodaja storitve tretjim osebam, uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje SMS-/MMS-ov brez človekovega posredovanja ipd. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve. Za več informacij o ponudbi, obračunskem intervalu in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000.