Ljubljančanka, številka 2

4

Kako prenova Slovenske vpliva na meščane, obiskovalce in posel in kaj se bo zgodilo, ko padejo ograde

36

Mateja Štimac, krznarstvo Eber: Prepričana sem, da ima večina Ljubljančanov doma najmanj en krzneni izdelek

14.

Na strani poiščite in izberite svoje darilo Časnika Finance!

LjubljančanKA Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Goran Vojnović Pisatelj in režiser:

Ljubljana je moj edini dom Str. 12

Übersicht o SI mömax Log

BARVITA POMLAD V NOVI POSLOVALNICI MÖMAX V LJUBLJANI! mömax-Logo weiß

mömax-Logo schwarz

mömax-Logo weiß/Graustufen

mömax-Logo schwarz/Graustufen

mömax-Logo weiß/gerastert

mömax-Logo schwarz/gerastert

mömax-Logo weiß/Pantone

mömax-Logo schwarz/Pantone

Endstand SUE 27022012

WWW.MOEMAX.SI

Jaka Lucu, urednik

Z

očetom sva sončnega majskega dne sedela na miniaturnem balkonu pričakovano malo zanikrnega malega pariškega hotela na Pigallu – kako bi sploh lahko bilo drugače? – in opazovala dogajanje na ulici. In se je videlo v drobovje velemesta, ki v svojem bistvu ni bistveno drugačno od kateregakoli mesta.

Uslužbenec hotela je z vodnim curkom spiral pločnik pred vhodom v recepcijo, iz kotička ust se mu je lenobno kadil dim iz cigarete in videlo se je, da čaka na začetek ustaljenega dogajanja. Da mimo pride prva soseda, ki gre po sveži kruh in rogljičke in za seboj vleče psa, ki ga je vleklo na vse strani, le v pekarno ne. Pozdravila sta se, vse je bilo v redu, če je hotelski uslužbenec spiral pločnik pred recepcijo, potem se je dan začel kot običajno. Taki dnevi so namreč največ vredni, običajni.

Nato je zaropotalo, pomirjujoči hrup dvignjenih varovalnih vrat je bil to in tudi prodajalna sadja in zelenjave in še nekaterih drobnarij je začela svoj dan. Sedaj so bili že trije na svojih mestih, uslužbenec hotela in gospa, ki je v pekarno vlekla psa, in prodajalec sadja in zelenjave, sedaj se je jutro že bolj mogočno valilo v dan ... in so na ulico pridrveli smetarji. Gospo s psom je motilo glasno pogovarjanje smetarjev, to je dala jasno vedeti, a kako bi bil njen dan videti brez njih, ne da bi se ona zjutraj namrdnila?

Nekaj bi manjkalo, seveda bi, na mestu glasov smetarjev bi bila nenadoma tišina. In z njo praznina. In s praznino porušena rutina jutra in kasneje dneva. In ker so smetarji bili na ulici, so iz hotela proti kamionu že rinili prve jutranje odpadke, morda ostan4

Kako prenova Slovenske vpliva na meščane, obiskovalce in posel in kaj se bo zgodilo, ko padejo ograde

36

Mateja Štimac, krznarstvo Eber: Prepričana sem, da ima večina Ljubljančanov doma najmanj en krzneni izdelek

14.

Na strani poiščite in izberite svoje darilo Časnika Finance!

LjubljančanKA Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Ljubljančanka je brezplačni 14-dnevni časopis za vse Ljubljančane Odgovorni urednik: JAKA LUCU jaka.lucu@finance.si

Goran Vojnović Pisatelj in režiser:

Ljubljana je moj edini dom Str. 12

Uredništvo: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 080 15 80, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ljubljancanka@ finance.si

Nad mestom se dani

Tako je to v vsakem mestu

ke nočnih naročil gostov ali od priprave zajtrka. Za kamionom se je naredila kolona in kolona v mestu je skoraj vselej razlog za nerganje. In hupanje. In opozarjanje voznikov, da njim se pa danes zares mudi. Kot da bi jim meter premika zares lahko spremenil dan. Mimo je po pločniku prišel poslovno oblečen moški in kdove kaj je ob jutranji uri počel na Pigallu? Ga je pogoltnila prejšnja noč ali je iskal nepremičninske priložnosti? Čez curek vode, ki se je pred recepcijo počasi zlival na cesto in naprej v kanalizacijo, je stopil previdno, češ, jaz ne spadam sem, jaz urejam in vodim, drugje.

Pravzaprav so vsi tisti neznani junaki majskega pariškega jutra živeli drug ob drugem, drug z drugim in ustvarjali utrip mesta.

O, da. In, ne, o ne, ničesar nimam s tem uličnim umetnikom, ki šele premišljuje, kje bo danes njegova začasna pisarna, na katerem vogalu bo sedel in si služil kruh in opazoval življenje in mesto in o njem, saj si za to vendar vsak dan vzame čas, vedel več kot moški, ki je ravno stopil čez curek vode.

In tako je med sprehodom po ulici opazoval kiosk s časniki na drugi strani ulice. In videl predsednika države na časniku s splošno vsebino in kapetana nogometne reprezentance na specializiranem športnem časniku.

Tako kot on sta tudi predsednik in kapetan živela v mestu. Pravzaprav so vsi tisti neznani junaki majskega pariškega jutra živeli drug ob drugem, drug z drugim in ustvarjali utrip mesta. Na vseh ravneh. Brez vsakega od njih bi nekaj manjkalo, bi bilo mesta malo manj. Tako je to v mestu.

www.ljubljancanka.net LJcanka twitter.com/LJcanka /LJcanka Tehnična urednica in oblikovanje: MAJA VOLK Lektoriranje: FINANCE Urednik fotografije: ALEŠ BENO Naslovna fotografija: Irena Herak

Oglasno trženje Vodja: ALEKSANDRA HORVAT oglasi@finance.si telefon: 01 30 91 590 Skrbnica ključnih kupcev: MAJA DOLENC maja.dolenc@finance.si telefon: 01 30 91 575 Vodja projekta: MIHA ERŽEN telefon: 080 15 80, miha.erzen@finance.si

Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: PETER FRANKL Dogodki v Ljubljančanki so objavljeni po izboru uredništva in niso plačani.

Tisk: DELO Tiskarsko središče. .

Natisnili smo: 75.000 izvodov Redakcijski sistem: StoryEditor Transakcijski račun pri Unicredit bank: SI56 2900 0005 9800 842 ISSN ISSN 2385-9636.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljanske ulice

Prenova dnevne sobe Župan Zoran Janković je za 9. maj, dan zmage in Evrope, napovedal fešto, na kateri bo Ljubljana praznovala odprtje svoje prenovljene dnevne sobe.

Igor Đukić

Mi med seboj.

Anketa.

Ali se strinjate z zaporo Slovenske ceste za avtomobilski promet in s tem, da strogi center postane dnevna soba Ljubljane?

KLEMEN ČALETA, ekonomist, Trnovo: Sem nekako v dilemi. Ko sem prvič slišal za zaprtje Slovenske ceste za promet, sem pomislil, češ, kaj se pa grejo. Zdaj se k temu konceptu vse bolj nagibam. Sem pa za popolno zaprtje ceste, torej za ves promet, ne pa da se po tem delu ceste, ki ga zdaj urejajo, vozijo trole in taksiji. Dejansko bi morala biti tam pešcona z načrtovanim drevoredom. Popolna zapora ceste je torej ideja, ki jo podpiram z vsem srcem. Že ko so za ves promet zaprli mestno središče, se je ta poteza izkazala za izjemno, kljub prvotnim, sicer upravičenim pomislekom. Zdi se mi tudi, da se s tem spodbuja uporaba javnega prometa, koles pa tudi lastnih nog.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

T

ako so namreč atmosfero prenovljenega središča mesta od Kongresnega trga do križišča z Gosposvetsko in Dalmatinovo poimenovali snovalci iz štirih eminentnih arhitekturnih birojev, ki se podpisujejo pod ta leto trajajoč poseg, zaradi katerega je bil celoten promet preusmerjen iz najožjega mestnega središča.

Po odprtju bo promet dovoljen samo za vozila z dovolilnicami (avtobusi LPP in licencirani taksiji), zato bo potekal le po enem pasu v vsako smer.

Taksijev predvidoma ne bo veliko, avtobusi pa bodo v eno smer prihajali v intervalih po 70 sekund. To v praksi pomeni v veliki meri območje za pešce in kolesarje, ki pa še vedno ne bodo imeli možnosti vožnje skozi ves center: zanje najproblematičnejši del od Kongresnega trga proti Aškerčevi bodo namreč začeli urejati šele po ureditvi najožjega središča, tam, na južni vpadnici, pa mesto in državo kot investitorja že več desetletij pesti tudi dolgo odlagana in menda v nekaj letih končno zgrajena stavba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK 2).

Moderno in ležerno središče

Vse torej kaže, da bomo v naslednjih nekaj letih spremljali vračanje sproščenega (tudi) nakupovalnega življenja in kakovostnega preživljanja prostega časa v center, ki je po zagonu v osemdesetih začel izgubljati najprej proti BTC, nato proti nakupovalnima središčema na Rudniku in okrog Mercator centra v Šiški, po kolapsu nakupovalnega dela projekta Stožice pa se je ta trend preseljevanja zunaj centra začel obračati. V mestu sicer ostaja še nekaj komaj zastavljenih gradbišč, a z napovedano gradnjo hotela nasproti palače Telekoma se kažejo tudi prvi znaki urejanja tega pečata krize in gradbene megalomanije iz let pred 2008.

1

4

Jure Makovec

Jure Makovec

1

3 Jure Makovec

2

VIR: Skupna štirih Birojev – Dekleva GregoriČ Arhitekti, KatuŠiŠ Kocbek Arhitekti, Sadar+vuga In Scapelab

5

Commonspace je prostor za meščane

Jure Makovec

Tako imenovani "commonspace" center mesta ni novost, v Evropi imajo tako ureditev na primer v Berlinu, Pragi, Salzburgu ... Gre za to, da se središče mesta naredi za območje, kjer se ljudje srečujejo, sprehajajo, posedajo, nakupujejo, za prostor dogodkov, predvsem družabnega dogajanja. Zato bodo tudi prestrukturirana pritličja v bližnjih objektih, promet pa zminimaliziran.

1 Tako idilično si bomo Ljubljančani delili prostor na Slovenski.

2, 3, 4 Dela na Slovenski so se začela 21. septembra 2013.

Zdi se, da so Ljubljančani preobrazbo dobro sprejeli.

5 Župan Zoran Janković v svojem elementu na predstavitvi za medije.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljanske ulice Arhitekti, združeni v prenovi

Vsekakor se je mesto prenove najožjega središča lotilo ambiciozno: do tesnega sodelovanja so pripravili skupino štirih uglednih arhitekturnih birojev mlajše generacije, ki so skupaj odgovarjali tudi na vprašanja Ljubljančanke: Dekleva Gregorič arhitekti, Katušič Kocbek arhitekti, Sadar+Vuga in Scapelab.

MAŠA KLJUN, novinarka, Prule: V kolikšni meri lahko Slovenska cesta postane dnevna soba, tega ne vem. Načeloma mi je všeč, da je center Ljubljane zaprt, da je namenjen tako domačinom kot vsem obiskovalcem Ljubljane, da se lahko brez strahu in prosto sprehajajo po mestu. S tem dobi mesto dodaten šarm. Se mi pa zdi, da je zaprtje Slovenske ceste daljnoročni projekt, ki ne bo zelo hitro obrodil sadov. Kar nekaj časa bo potrebno, da se bodo tako prebivalci kot vsi drugi, predvsem vozniki, navadili na dejstvo, da je Slovenska cesta zaprta in da dejansko predstavlja prostor, kamor se lahko slehernik zateče po razvedrilo oziroma sproščeno druženje, kot je to sedaj mogoče v Stari Ljubljani.

MATEJ GRAHEK, akademski glasbenik, Šentvid: Za zaprtje Slovenske ceste za promet sem načeloma za, a je treba poiskati alternative glede prometa oziroma trase za vsa vozila. Če namreč zapreš eno od glavnih prometnih žil, nastane težava v okolici te žile oziroma ceste. Torej, preden Slovensko cesto zaprejo, naj se najde rešitev. Tivolska cesta se mi zdi najprimernejša za preusmeritev prometa. Ne vem ravno, kaj bi storili za večjo pretočnost vozil, ker razširitev ceste zagotovo ne pride v poštev. Morda bi lahko kaj storili s križiščem.

ALENKA LIPIČNIK, upokojenka, Bežigrad: Z zaporo Slovenske ceste se sicer načeloma strinjam, a ne popolnoma. Možnost prevoza za avtobuse ljubljanskega mestnega prometa in taksije mora biti, še posebno za nas, starejše. Kajti že zdaj ugotavljam, da je povezava med Šiško in Bežigradom precej otežena. Veste, kolikokrat moram prestopiti, da bi prispela do želene destinacije v Šiški? Lokalov in trgovin je v Ljubljani že zdaj več kot dovolj. Ne vem, zakaj bi morali s tem še dodatno obremenjevati Slovensko cesto.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

2 30

kilometrov na uro bo omejitev za vozila na osrednjem prostoru Slovenske ceste.

1 Pogled na Slovensko prve dni aprila iz dvigala pred Namo.

2 Ljubljančane močno zanima, kako bo v novi dnevni sobi. Jasno, saj je naša.

3 Vsi hitijo, da bo vse nared do 9. maja 2015.

3

Jure Makovec

Jure Makovec

Jure Makovec

1

Kako bo urejen promet na Slovenski Osrednji prostor Slovenske ceste bo urejen kot cona omejene hitrosti (30 km/h). Po novi ureditvi bodo imeli avtobusi javnega potniškega prometa prednost na osrednji površini, ki pa bo namenjena tudi dostavi od 6. do 10. ure in dostopu stanovalcev, gostom hotela Slon, vozilom Pošte Slovenije in do okolja prijaznim taksi vozilom s posebnim dovoljenjem občine.

Sicer bo prostor namenjen pešcem in kolesarjem.

Ljubljanske ulice Mesto ni sestavljeno iz hiš, ampak iz prostora in življenja med njimi. Če ta prostor podredimo avtomobilom, bomo živeli veliko slabše, kot če ga podredimo pešcem, kolesarjem in avtobusom. ®®Arhitektura nikoli ni povsem samostojna, saj se vedno vključuje v neke večje celote, urbanistične, historične, družbeno-ekonomske. V primeru prenove Slovenske ceste ste se med seboj usklajevali še štirje arhitekturni biroji, štiri avtorske ekipe in (najmanj štirje) koncepti. Ali prepoznavate svoj avtorski pečat ali gre za novo, kolektivno avtorsko delo?

Oblikovanje javnega prostora se vedno odvija v dialogu. Na splošno je oblikovanje javnega prostora bolj rezultat dialoga med udeleženci kot pa enotne avtorske zamisli. Tako je bilo tudi v primeru oblikovanja Slovenske ceste. Končna rešitev je rezultat dolgotrajnega procesa usklajevanja, v katerem so poleg arhitektov in projektantov iz drugih strok sodelovali tako predstavniki mestne občine (župan, podžupan Janez Koželj, predstavniki oddelkov za promet in urbanizem) kot strokovnjaki posameznih panog (botaniki, strokovnjaki za beton, razsvetljavo itd.). Skozi dolgotrajen in zahteven proces smo prišli do rešitve, ki vsebuje najkakovostnejše ideje in avtorske prijeme vseh sodelujočih, obenem pa sestavlja enovito celoto.

Tako bi težko rekli, da prepoznavamo svoj avtorski pečat.

Trudili smo se, da bi za ključna vprašanja prostora našli najprimernejše odgovore.

Z zožitvijo ceste dobimo ob ulici več prostora za pešce, kolesarje in gostinske vrtove. Na vzhodno stran ulice, ki je osvetljena s popoldanskim soncem, je umeščen nov drevored malega jesena, ki bi Slovensko spomladi okrasil z belimi cvetovi, jeseni pa z rdečim listjem.

Ključni element nove Slovenske je tlakovanje. Kombinacija tlakovcev dveh barv in oblik ustvarja vtis preproge in iz Slovenske ceste naredi drugačen, bolj domačen prostor.

Z umestitvijo dveh parov velikih avtobusnih postaj ob Konzorcij in Ajdovščino Slovenska cesta postane osrednje vozlišče javnega prometa.

Z drevoredom, tlakom, postajališči in urbano opremo tako Slovenski cesti dajemo novo identiteto, ki je veliko več kot cesta. Je prostor izjemnih dogodkov, četvorke, maratona, proslav ..., s prenovo pa bo dobila tej izjemnosti primerno identiteto. ®®Ljubljana je še v začetku tega stoletja spodbujala štirikolesno mobilnost, zdaj se obrača v drugo smer. Podobni trendi so po vsej Evropi, katera mesta bi omenili kot posebno zanimiv vzor? Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljanske ulice VIDA BRAČKO, medicinska sestra, center: Kaj ni Slovenska cesta že zaprta?

Aja, še vedno se po njej peljale trole in taksiji ... Menim, da bi bilo popolno zaprtje ceste dobro, ampak bi moralo mesto poskrbeti, da bi se potem tam tudi nekaj dogajalo. Ker če ne, bi bilo vse skupaj brezpredmetno. Ne vem tudi, kje bi potem dejansko stala postajališča za avtobuse mestnega prometa, da za prebivalce mesta ne bi bila preveč oddaljena od centra. Imam pa občutek, da so se ljudje že zdaj navadili na trenutni obvoz avtobusov mimo hotela Lev, po Tivolski cesti in mimo parlamenta, tako da, gledano na dolgi rok, to verjetno ne bi bil problem.

ALENKA BULAJIČ, gimnazijska maturantka, Trnovo: Zapora Slovenske ceste se mi zdi pozitivna stvar. Všeč mi je, da se lahko tako svobodno pomikam po mestu, kot je zdaj to mogoče v strogem centru, na Prešernovem trgu in v Stari Ljubljani. Res je, da trenutno vzame nekoliko več časa, če želim priti iz Trnovega do centra, da je povečan promet, a se mi to kljub temu zdi samo pozitivno.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Vzor trajnostne mobilnosti je zagotovo danski Kopenhagen. Tam kljub slabšim vremenskim razmeram kot v Ljubljani prebivalci kar tretjino voženj opravijo s kolesom in skoraj tretjino z javnim prevozom. Tolikšen delež ni samo rezultat tradicije, ampak je bil načrtno dosežen skozi leta konsistentne, usmerjene prometne politike.

Veliko ukrepov takšne prometne politike zdaj uspešno izvaja tudi Ljubljana, kar se kaže tudi v obračanju trenda voženj po mestu.

Sicer pa se ureditve, podobne Slovenski cesti, izvajajo po veliko mestih v Evropi – primeri segajo od londonskega Exhibition Road do Mariahilferstrasse na Dunaju.

Os Barjanska–Slovenska–Dunajska cesta velja v Ljubljani za osrednjo in zlasti v 20. stoletju za pogosto prizorišče poskusov urbanističnih prelomnic z Nebotičnikom, Kozolcem in na drugi strani ceste z zdajšnjo borzo, z več poskusi za Bežigradom (Astra in Petrol s Plavo laguno; AMZS in donedavni Merkur; okolica WTC ob obvoznici) in z najnovejšo priključitvijo na južno obvoznico.

jetniške dejavnosti v centru: gostinski lokali so navzoči, številne trgovine pa so že v devetdesetih pobegnile sprva v BTC, nato pa še v druga trgovska središča na obrobju (Mercator center v Šiški, Rudnik, načrtovane so bile še Stožice).

®®Ali menite, da se ta trend sčasoma lahko obrne?

Podjetniške dejavnosti ne moremo omejevati na trgovino. Ureditev do pešcev prijaznega mestnega središča je naredila Ljubljano mnogo privlačnejšo za turiste in s tem ustvarila primerno okolje za drugačne, pogosto nove podjetniške storitve na področju turizma.

A tudi v trgovini se trend “izseljevanja” obrača: tako Mercator kot Spar sta že odprla ciljne, manjše prodajalne v središču mesta.

Pešcem bolj prilagojeno okolje pa ni spodbudno samo za turizem in gostinstvo, ampak tudi za številne poslovne iniciative iz drugih dejavnosti, ki svojo ponudbo oblikujejo za mimoidoče.

Skratka, mesto se je vedno in se vedno bo presnavljalo – v prostorih ®®Kako se v ta razvojni tok vpenja propadlih podjetij bodo nastajala nova, prilagojena novemu okolju koncept najožjega središča, ki je in novim časom. Namesto pisarn – zaprto za promet – kar je seveda na Čopovi in Nazorjevi proces, ki dobimo hostel; namesto trgovine z železnino – pekarno; namesto poteka že desetletja? čevljarja – knjigarno.

Slovenska cesta je bila vedno prostor Na južni strani Slovenske ceste od urbanističnega razvoja. Na prenovo Slovenske ceste gledamo kot na prav to Kongresnega trga proti Aškerčevi cesti sta predvideni dve veliki novo– urbanistični razvoj. Gre za omenjeni obrat iz politike omogočanja (in spodgradnji: novi Šumi in NUK 2. bujanja) avtomobilskega prevoza v politiko spodbujanja trajnostne mobil- ®®Kako se ti dve vključujeta v nov nosti. Mesto namreč ni sestavljeno iz koncept mestnega središča? hiš, ampak iz prostora in življenja med Enako kot že obstoječi objekti ob njimi. Če ta prostor podredimo avtoSlovenski cesti: kot objekti urbanimobilom, bomo živeli veliko slabše, kot stičnega razvoja ob glavni mestni če ga podredimo pešcem, kolesarjem osi. Tako NUK 2 kot Šumi predstain avtobusom. Tako je koncept najožvljata pomemben poseg v mestu in jega središča prostor izražanja volje bosta obogatila prostor Slovenske mesta, kakšno mesto želi biti in kakšen ceste. Še posebno NUK 2 bo predprostor želi ponujati svojim meščanom stavljal pomemben zaključek in obiskovalcem – od območij za pešce mestne avenije, kot južna protiutež v starem jedru do mešanih območij na Bavarskemu dvoru na severni strani.

Slovenski cesti in drugje v središču ter nadalje navzven iz središča.

Ali je s takšnimi posegi, kot je zmanjševanje avtomobilskega dostopa, Boštjan Tadel, Eva Mrhar, Igor Đukić mogoče spodbujati ohranjanje pod-

Naroči svojo brezstično kartico z motivom in prispevaj 1 EUR. Od vsake naročene kartice prispevamo 1 EUR v sklad za nakup nove CTG naprave za ljubljansko porodnišnico.

Otroški nasmeh je vreden več, kot suho zlato, zato bomo 1 EUR od vsake naročene brezstične kartice Maestro in MasterCard z motivom, namenili v sklad za nakup nove, že

www.nlb.si/oblikovanje-kartice

druge CTG naprave za ljubljansko porodnišnico. Prvo CTG napravo smo porodnišnici že podarili. Akcija poteka od 16. marca do 15. maja 2015 oziroma do zneska 13.500 evrov.

internet Kontaktni address center:free 01 477 info20 phone 00

V mestu nekaj dogaja V Savskem naselju deluje Knjižnica reči

V Savskem naselju (Belokranjska 6) deluje prav posebna knjižnica – Knjižnica reči. V sodelovanju z lokalno skupnostjo Savčanov, ki si želijo več dogajanja v naselju, so namreč v praznem prostoru Doma skupnosti vzpostavili knjižnico, ki namesto knjig izposoja različne uporabne predmete, na primer športno opremo, gospodinjske naprave, orodje, igrače. Eden od glavnih ciljev koncepta je omogočiti posameznikom izposojo predmetov, ki bi jih drugače morali kupiti, ter jim s tem prihraniti čas, denar in prostor.

V Domu skupnosti sicer skrbijo za bogat nabor dogodkov; prostor gosti številne delavnice, predavanja, krožke, literarne in likovne dogodke, večere družabnih iger ter skupne sobotne zajtrke.

V soboto, 25. aprila, bo med 16. in 18. uro potekala izmenjava otroških oblačil. Vstopnine ni. www.knjiznicareci.si

Poletna sezona kavalirjev

Začela se je sezona poletnih kavalirjev, električnih vozil, ki v pešconi krajšajo poti uporabnikom in so v prvi vrsti namenjeni tistim, ki težje hodijo. V središču mesta za prevoz skrbijo tri vozila, ki so na voljo vsak dan v tednu od 8. do 20. ure. Odprta kavalirja vozita do začetka nizkih temperatur in slabega vremena, zaprti kavalir pa vse leto brez prekinitev. Letos sta načrtovana zamenjava enega odprtega kavalirja in nakup še enega kavalirja zaprtega tipa. Od začetka voženj leta 2008 pa do danes so vsi trije kavalirji skupno opravili že več kot 50.000 kilometrov in prepeljali več kot 800.000 potnikov; sprva zgolj okoli 30 potnikov na dan, do leta 2013 pa se je ta številka dvignila na kar 300. Kavalirji so in bodo tudi v prihodnje za potnike brezplačni. Naročilo voženj je mogoče na telefonskih številkah 031 666 331 in 031 666 332. www.ljubljana.si

Sveži čakalni seznam ljubljanskih vrtcev

Na spletni straneh Mestne občine Ljubljana (MOL) je objavljen centralni čakalni seznam za šolsko leto 2014/2015. Sprejem s čakalnega seznama poteka vse šolsko leto, takoj ko se sprosti novo prosto mesto. Informacijski sistem bo s centralnega čakalnega seznama samodejno poiskal otroke po vrstnem redu, številu točk, prvi izbiri, drugi izbiri ... in jih razporejal glede na podatke vrtcev o novih prostih mestih, kar posledično pomeni, da se centralni čakalni seznam vsak dan spreminja. MOL objavlja novi seznam enkrat na mesec.

Vrtec pozove starše otroka k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec takoj oziroma najkasneje v roku treh dni od dneva, ko ga sistem dodeli v obravnavo. Starši otroka morajo podpisati pogodbo v roku 15 dni od dneva vročitve poziva k sklenitvi pogodbe. Če starši v roku 15 dni ne bodo prišli v vrtec podpisat pogodbe, bodo podatki o otroku ostali na centralnem čakalnem seznamu, vrtec pa bo lahko k podpisu pogodbe pozval naslednjega otroka, ki ga bo izbral sistem. www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/89084/detail.html

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

V mestu nekaj dogaja 7. maj je dan za Škisovo tržnico

Že 18. leto zapovrstjo Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) pripravlja Škisovo tržnico, največjo kulturno-zabavno prireditev za mlade, ki temelji na promociji slovenske kulture in kulinarike, s pestrim popoldanskim in večernim programom pa skrbi za dobro razpoloženje in zabavo obiskovalcev. Letos se seli v središče ljubljanske študentarije – na Kardeljevo ploščad za Bežigradom. Na glasbenem sporedu bodo med drugim Parni valjak, Klemen Klemen, Banditi in MI2, Collegium Clubbing pa obljublja tudi pestro dogajanje na elektronskem odru. Seveda ne bo šlo brez družabnih iger in tekmovanj, letos pa niti brez bungee jumpinga. www.skisova-trznica.si

Prihaja Barbarstvo muk

Na Ljubljanski grad 7. maja prihaja razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja z naslovom Barbarstvo muk. V sklopu razstave pripravljajo tudi doživljajski vodeni ogled in cikel predavanj o zgodovini kaznovanja na Slovenskem v novem veku. www.ljubljanskigrad.si/dogodki/2015/maj/barbarstvo-muk

Za Bežigradom so se zbrali tetovatorji

Aleš Beno

Ljubljana je med 16. in 19. aprilom gostila že šesto mednarodno tatu konvencijo, kjer so se ves konec tedna zbirali ljubitelji igel, črnila in telesnih poslikav. Poleg gostovanja številnih razstavljavcev so na dogodku izbirali še najboljše in pa tudi najgrše tatuje. Lastnika slednjega na prihodnji konvenciji tako čaka prekrivanje z novim.

Iskali so tudi novo miss pin-up in lento tokrat podelili gospodični Emi Xbuttonz. www.sloveniatattooconvention.com

nov spletni

svetovno priznane znamke najboljše cene

Mesto obvešča: sanacija ceste na Ljubljanski grad

Mestna občina Ljubljana je v ponedeljek, 20. aprila, začela sanacijo brežine na Cesti slovenskih kmečkih uporov (cesta na Ljubljanski grad) in urejanje pločnika. Dela bodo trajala predvidoma dva meseca, dostop na Grad pa bo v tem času oviran, saj bo cestišče v območju gradbišča zožano na tri metre. www.ljubljana.si/si/mol/novice/95721/detail.html

B ut ik S vet il. si

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

V mestu nekaj dogaja

VINKO KERNC

Ameriški okusi v naši prestolnici

Na Miklošičevi ulici 15 smo odkrili novo trgovinico Hub, ki ponuja pristne in najbolj kultne ameriške dobrote. Prodajajo namreč hrano in pijačo iz Amerike, ki je sicer ne uvažajo v Slovenijo in je na policah supermarketov ne moremo najti. Kljub temu pa si je mnogi popotniki, ki so vzljubili ameriški okus, kdaj pa kdaj poželijo.

Ne gre za prodajo na veliko, ampak bolj za pristno izkušnjo, kjer osebno postrežejo vsako stranko. Res je, da ameriški izdelki, sploh sladkarije in gazirane pijače, nekako ne pašejo v današnji trend zdravega prehranjevanja, zato tudi poudarjajo, da gre bolj za gušt sem in tja in ne za promocijo tovrstnega načina prehranjevanja.

Gotovo je tudi med Ljubljančani kar nekaj navdušencev nad ameriškimi izdelki, za tiste še ne prepričane ali radovedne pa v soboto, 25. aprila, pripravljajo tudi degustacijo. Oglasite se med 9. in 12. uro. www.facebook.com/hub.trgovina

Nikola Janušić

Tekmovanje uličnih plesov

Pod streho Urban Roofa bo 25. aprila potekal že četrti zaporedni Throwndown. Gre za eno od največjih in najodmevnejših mednarodnih hip hop tekmovanj v Sloveniji, za kar so organizatorji vedno poskrbeli s pestrim urbanim in tudi spontanim programom ter obiskom svetovno znanih plesnih imen. Tokrat bodo v dopoldanskem času organizirali plesne delavnice plesalcev iz Italije, Nemčije, Poljske in Slovenije, od 16. ure dalje pa se bo skate park prelevil v bojno plesišče. Na gramofonih bosta ušesne mešičke masirala DJ Woo-D in DJ Sunny Sun, razpoloženje pa bo za mikrofonom dvigoval MC Yamcha. Poleg zmagovalcev hip hop in break dance disciplin bodo izbirali tudi slovenskega predstavnika za Red Bull BC One Eastern European Finals, ki bo septembra v Azerbajdžanu. Za pristno ulično kulturo in plese se torej odpravite v Urban Roof, ljubljansko središče urbanih športov. www.urbanroof.si

Aleš Beno

V centru načrtujejo nov spomenik vojnim žrtvam

Med prvimi smo ujeli načrte in maketo novega parka s spomenikom, ki bo stal pri ljubljanskem Kongresnem trgu. Predstavil ga je predsednik republike Borut Pahor in naznanil, da bo postavljen v spomin vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Slovenije. Spomenik, katerega avtorji so Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar, vsebuje dva v temelju povezana stebra, ki naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. www.up-rs.si

Wttc Press

Turistični destinaciji Ljubljana prestižna nagrada WTTC

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljana je dobila nagrado Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC). V finalu izbora za najboljšo turistično destinacijo se je slovenska prestolnica borila z območjem severovzhodne obale Tajvana (Northeast and Yilan Coast) ter mestom Sozopol (Bolgarija). Gre za najvišja svetovna priznanja na področju trajnostnih usmeritev v potovalni in turistični industriji, so pred časom nagrade opisali na straneh ljubljanske občine. www.visitljubljana.com

Časnik Finance

bralcem Ljubljančanke podarja prebiranje vseh vsebin in prilog poslovnega dnevnika Finance!

Finance Print

14 dni brezplačno prejemajte tiskano verzijo časnika Finance, ki vam jo brez nadaljnjih obveznosti pošiljamo na izbrani naslov

ALI Finance Digital

1 mesec brezplačno dostopajte do vseh vsebin digitalne verzije časnika Finance, na do 3 izbranih napravah (prenosnik, tablica in/ali pametni telefon)

Najhitrejših 50 čaka še posebno presenečenje!

Za aktivacijo naročnine nam zaupajte le svoje podatke, potrebne za prejem izbrane naročnine na enega izmed spodnjih kontaktov

080 15 80 / narocnine@finance.si / sms na 031 530 010 Prejemanje izbrane verzije časnika Finance vam bomo aktivirali v 72 urah po prejemu vašega sporočila. Brezplačna naročnina po poteku izbranega obdobja samodejno preneha in naročniku ne nalaga nobenih dodatnih obveznosti. Zahtevani podatki za prejem tiskane verzije časnika Finance: ime, priimek, naslov dostave, elektronski naslov in telefonska številka. Vaše podatke bomo varovali v skladu z zakonodajo. Ponudba velja do 31. maja 2015.

Ragbi napolnil tribune ŽŠD Šiška

V mestu nekaj dogaja

Aleš Beno

Ragbi reprezentanca Slovenije se bo v soboto na Dunaju pomerila z izbrano vrsto Avstrije v skupini 2C evropskega pokala narodov. Prejšnjo soboto so Slovenci zdrsnili na drugo mesto v svoji skupini, potem ko so izgubili proti ekipi Luksemburga (11:14).

Slovenskim ragbistom je v končnici tekme proti Luskemburgu zmanjkal kanček športne sreče. Dvakrat so jih tik pred koncem tekme Luksemburžani ustavili le nekaj centimetrov od območja zadetka, za nameček pa je Žiga Burnik ob strelu za izenačenje zadel še vratnico. Tekme proti Luksemburgu, ki je potekala pred polnimi tribunami štadiona ŽŠD Ljubljana v Šiški, so se udeležili tudi bratje Škofič iz Velike Britanije. Čeprav je Avstrija prejšnjo soboto presenetljivo izgubila proti zadnjeuvrščenim Srbom, Slovencem jutri ne bo lahko, saj so se že v prvih minutah tekme prejšnjo soboto poškodovali trije člani prve ekipe.

Aleš Beno

www.rugby.si

Elektrificirani Mestni trg

Željko Purgar

Po ljubljanskih ulicah iz dneva v dan vozi vse več električnih vozil. Brez hrupa in izpustov jim dovolijo marsikaj več kot drugim vozilom na motorni pogon. A da so v četrtek, 9. aprila, zavzeli prostor pred Mestno hišo, je bila seveda izjema in ne pravilo.

Porsche Slovenija je namreč v Mestni hiši pripravil predstavitev svojih električnih vozil. Tako je izpostavil urbanost novosti v ponudbi. Pred Rotovž je postavil e-up, e-golf, golf GTE in XL1.

Tito, fotograf

Politična dejavnost Josipa Broza Tita je še kako znana, njegovo umetniško delo pa nekoliko manj. V Mali galeriji Cankarjevega doma je tako od danes (24. 4.) naprej odprta razstava Tito – foto, kjer lahko vidite okoli sedemdeset njegovih fotografij. So produkt brez vnaprej zamišljenega umetniškega ali fotožurnalističnega namena, avtor namreč z njimi na amaterski način predstavlja svoj pogled na duh časa in beleži fragmente iz osebnega življenja. Mnoge od fotografij niso bile namenjene javni uporabi, prav zato pa so še toliko zanimivejše. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Muzejem zgodovine Jugoslavije v Beogradu in galerijo Lang v Samoboru, podpira pa jo naše ministrstvo za kulturo. www.cd-cc.si/sl/razstave/tito-foto-4376

Poletna šola za mlade podjetnike

Shutterstock

Do 15. maja se lahko mladi kandidati s kreativnimi idejami prijavijo na brezplačno poletno šolo za mlade podjetnike "Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije", v kateri bo mesto ponudilo dodaten navdih pri razvoju storitev, ki naslavljajo družbene in okoljske izzive v urbanih okoljih. Šolo organizirata Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. www.ljubljana.si/si/mol/novice/95921/detail.html

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Irena Herak

Ljubljančan(i)ke

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljančan(i)ke

»Ljubljana je moj edini dom« Pisatelj in režiser Goran Vojnović je prepričan, da je življenje v Ljubljani mnogo boljše, kot bi si želeli priznati, da je njena kulturna ponudba izjemno bogata, mesto pa mirno in obvladljivo.

R

ežiser, pisatelj in kolumnist Goran Vojnović, ki je zadnja leta z dvema odmevnima romanoma dodobra prevetril slovensko literarno sceno, je s svojim drugim romanom Jugoslavija, moja dežela spet na pohodu. Tokrat v gledališki preobleki. O predstavi, njegovih izkušnjah v gledališču, pojmu nostalgije in soočenju s strahovi vojne smo se pogovarjali tik pred premiero predstave, ki je bila 11. aprila na velikem odru SNG Drama Ljubljana.

®®V ljubljanski Drami ste tik pred premiero uprizoritve vašega nagrajenega romana Jugoslavija, moja dežela. Ste roman že v osnovi pisali z mislijo na morebitno ekranizacijo oziroma odrsko preobleko?

Zagotovo se pozna vpliv filma in filmske izobrazbe, a ko sem v fazi pisanja romana, ne razmišljam o tem, kako bi se pisane besede odrezale v kakšnem drugem mediju. Gledališče nekako ni prostor, v katerem bi se počutil zelo domače. Čeprav zdaj, ko se že v tretje srečujem z odrskimi deskami, ugotavljam, da mi je ta prostor ljub in da ne bi imel nič proti, če bi se tudi v prihodnje spopadel z izzivi teatra. Menim, da imajo vse tri umetniške oblike, gledališče, film in literatura, svoje zakonitosti, ki jih moraš upoštevati, jim moraš slediti in se jim predati v popolnosti.

®®Spisali ste dva zelo uspešna romana. Prvi, Čefurji, raus!, iz leta 2008 je že doživel gledališko in tudi filmsko reinkarnacijo. Je zdaj tudi drugi roman s to predstavo na enaki poti? Se nam morda obeta filmska različica?

Odkar je roman izšel leta 2012, se pojavljajo neka razmišljanja tudi o filmu. Roman ima filmsko strukturo.

Tudi predstava, ki nastaja v Drami, se razvija v to smer, da znotraj nje lahko prepoznaš film. Vendar je zgodba romana precej kompleksno zasnovana, zaobjema različna obdobja in se bojim, da v tem trenutku nismo sposobni sproducirati tako kompleksnega filma. Meni osebno bi bila zelo ljuba ideja o nekajdelni TV-nadaljevanki. A kot sem že omenil, ne vidim možnosti, da bi to izvedli na tak način, da bi vsaj približno dosegli standarde, ki trenutno veljajo za TV-nadaljevanke ali filme, ki govorijo o več časovnih obdobjih. ®®Kako je prišlo do sodelovanja z Dramo? V kolikšni meri ste vpeti v gledališki proces?

Ideja se je utrnila režiserju Ivici Buljanu, ki je za to navdušil ravnatelja Drame Igorja Samoborja. Pravzaprav sta skoraj istočasno razmišljala o predstavi, saj se s svojo tematiko zelo dobro vključuje v temo letošnje sezone

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljančan(i)ke Roman se bolj ukvarja s stvarmi, ki so bile v Jugoslaviji narobe, v tem pogledu je zelo kritičen in se pravzaprav oddaljuje od nostalgije. Odzivi so tudi zato različni. Tisti, ki preberejo naslov romana, pomislijo na jugonostalgijo, tisti, ki roman dejansko preberejo, vidijo, da temu ni tako. v Drami, obeležitev 100-letnice prve svetovne vojne oziroma vojne nasploh in njenih posledicah. Ravnatelj je že sam iskal tekst, ki bi govoril o naši zadnji vojni, in tako je prišlo do vabila k sodelovanju. Oba, režiser in ravnatelj, sta me potem določila še za avtorja dramatizacije in tako se je začelo. Roman sem preoblikoval v gledališki tekst, seveda v tesnem sodelovanju z režiserjem in njegovo vizijo. ®®Čefurji, raus! je bila uspešna monokomedija, pri pretvorbi romana Jugoslavija, moja dežela v predstavo pa sodeluje obširna igralska zasedba Drame in gostujočih imen. V čem se najbolj razlikujeta takšna pristopa k uprizoritvi, v čem lahko potegnete vzporednice?

Razlika je, zagotovo. Monokomedijo, intimno malo predstavo, smo ustvarjali trije ljudje, pri zdajšnji predstavi je v kolesje vključenih veli-

ko akterjev, pa ne samo tistih na odru. Drama je institucija in kot tako jo je treba spoštovati.

Ampak igralci so na koncu tisti, ki jih občinstvo gleda. Vseeno je, ali je na odru en igralec ali jih je 15. Ali te z igro prepriča ali ne. Za to gre. Na koncu je igralčeva emocija tista, ki nekaj velja. Včasih je trenutek, ko je na odru en sam igralec, močnejši od tistega, ki ga pričara množica nastopajočih. ®®Bi lahko roman Jugoslavija, moja dežela označili za roman jugonostalgije?

Gre za roman o razpadu Jugoslavije, o vojni, ki je sledila, in o njenih posledicah, ki jih ljudje južno od Slovenije čutijo še danes.

Seveda ko priklicuješ nekaj, kar se je zgodilo, v ljudeh nemudoma vzbudi nostalgijo, ki jo v našem primeru pač poimenujemo z jugonostalgijo. Roman sam se bolj ukvarja s stvarmi, ki so bile v Jugoslaviji narobe, v tem pogledu je zelo kritičen in se pravzaprav oddaljuje od nostalgije. Odzivi so tudi zato različni. Tisti, ki preberejo naslov romana, pomislijo na jugonostalgijo, tisti, ki roman dejansko preberejo, vidijo, da temu ni tako.

Tudi v primeru predstave bodo mnenja deljena in prepričan sem, da jugonostalgikom videno morda ne bo najbolj všeč. ®®Sami ste otrok Jugoslavije. Odraščali ste v "srečnih" 80. letih prejšnjega stoletja.

Kako je razpad nekdanje skupne države vplival na vas in ali ste snov za roman črpali tudi iz lastnih soočenj s takratnimi strahovi?

Sandra Dolenc

NOVE FUŽINE SO NAJGOSTEJE POSELJENO OBMOČJE V SLOVENIJI

Nove Fužine so ljubljanska četrt in skozi potekajoča ulica v četrtni skupnosti Moste. Nove Fužine imajo dve osnovni šoli, in sicer OŠ Martina Krpana in OŠ Nove Fužine, srednjo šolo in vrtec

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

VVO Zelena jama. Skozi naselje potekajo mestne avtobusne linije številka 20, 20Z, 22, 25; mimo naselja po Zaloški cesti pa še mestne avtobusne linije 11, 11B, 28V in 29. Fužine so imele odlične predispozicije za gradnjo; dobro nosilnost tal in nizko poselitev. Zaradi tega segajo prvi načrti za gradnjo soseske že v leto 1958. Prva faza gradnje (od štirih) se je nato začela šele leta 1977 in se končala leta 1981. Fužine so ena od zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev, vsekakor pa so zagotovo največja. Nove Fužine se raztezajo na 61 hektarih. Z uradno poselitvijo 385 prebivalcev na hektar (neuradna pa je še malo višja) so najgosteje poseljeno območje v celotni Sloveniji.

V Fužinah je tudi grad Fužine, v katerem gostuje Arhitekturni muzej.

Razpad se me je precej dotaknil. Moje odraščanje ni bilo omejeno samo na območje Slovenije, imel sem sorodnike na Hrvaškem, v Bosni, torej sem Jugoslavijo doživljal širše, takšno, kot je v resnici bila. Nikakor ne morem mimo bogate kulture skupne države, ki me je, tako kot mnoge iz moje generacije, močno zaznamovala. Sem tudi dvojezičen. Jugoslavija kot politična tvorba mi nič ne pomeni. Moja geografija Jugoslavije se razlikuje od tiste na zemljevidu. Še bolj kot razpad države sem močneje občutil to, da je bila vsa ta kultura kar naenkrat potlačena, utišana, skoraj prepovedana. Prišlo je do nekakšnega mrka. Najboljše stvari so čez noč izginile. Kultura 80. let, novi glasbeni val, vsega tega ni bilo več. Dostopa do takratnih filmov, knjig, glasbe kar naenkrat ni bilo več. Utišali so nas s kulturnim embargom.

In to me je še najbolj razočaralo. Vse to pa se seveda odraža tudi v mojem pisanju. ®®Zdi se mi, kot da bi bile navdih za vaša pisanja človeške slabosti. Kaj pa tisto, kar človeška razmerja naredi lepa. Bi lahko pisali tudi o tem?

Ko pišem roman, pišem o tem, kar me žuli.

Pri lepih stvareh ugotavljam, da niso nekaj, s čimer bi zaposlil dve leti svojega miselnega življenja. Ne vem, tako pač je. Seveda bi sedlo pisati tudi o tem, a tega zdaj ne čutim.

Pišem tisto, kar čutim, da moram povedati.

Ugotavljam, da pri tem nimam izbire. Gre pravzaprav za zapuščino v tebi samem, po kateri koplješ. Ali so zakopane tudi lepe stvari, pa je pri vsakem posamezniku drugače. ®®Realizem, optimizem, pesimizem. Kaj v tem času preveva slovenski kulturni prostor?

Raje bi uporabil besedo avtizem. Kulturni prostor odraža dogajanje v družbi in naš največji problem je, da se zapiramo sami vase in ne opazimo zunanjega sveta. To se zato odraža tudi v kulturi. Vse manj gledamo na ven in zunanji svet vse manj gleda nas. Po sili razmer smo si zaprli pot na jug, Italijanom, Madžarom in Avstrijcem pa prav tako ni več mar za nas. To se pozna v vseh sferah družbe. Vsak teden tako sproduciramo neko banalno afero, ker nas nič drugega ne zanima. Naša kultura kot celota nikogar ne zanima. Zatiskamo si oči pred svetom, kot da nas dogodki zunaj naših meja niti malo ne zanimajo.

Smo v nekem stanju otopelosti, iz katerega ne najdemo poti. Kar smo imeli v Jugoslaviji, skoraj 20-milijonsko publiko, ki je z zanimanjem

Irena Herak

Ljubljančan(i)ke

Vsak teden tako sproduciramo neko banalno afero, ker nas nič drugega ne zanima. Naša kultura kot celota nikogar ne zanima. Zatiskamo si oči pred svetom, kot da nas dogodki zunaj naših meja niti malo ne zanimajo. Smo v nekem stanju otopelosti, iz katerega ne najdemo poti. spremljala dogajanja v Sloveniji, tega od Evrope nismo dobili. In to je največja škoda za naš kulturni prostor. ®®Ljubljana je za vas ...

Edini dom. Drugega nimam. Tudi ne vidim, da bi se lahko selil kamorkoli drugam. Življenje tu je mnogo boljše, kot bi si želeli priznati.

Ljubljana je mesto, ki je zelo po meri človeka. Ima ogromno kulturne ponudbe za tako majhno mesto, je obvladljiva in precej mirna.

Tu, glede na to, kako poteka ritem življenja drugje, živimo zelo počasi. Žal se tega premalokrat zavedamo. Seveda ima mesto še veliko potenciala, nerealiziranih projektov. Kakovost življenja je tu zelo velika in da se živeti na različne načine, kar se mi zdi super. Čutim, da mesto ni več tako zatohlo, kot je bilo včasih.

Zelo se je odprlo svetu.

Igor Đukić Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Pesem za dinar

Kakšne so najnovejše smernice pri urejanju vrtov

Irena Herak

Sezona urejanja vrtov je v polnem zamahu. Lastniki vrtov v Ljubljani so v minulih sončnih dneh že dodobra ogreli orodje, ki je počivalo od jeseni. Ste med njimi? Preverite, ali je vaš vrt v skladu z nanovejšimi trendi.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Pesem za dinar

1

Če se boste urejanja okolice in vrta lotili sami, razmišljajte v smeri trajnostno naravnanih vrtov, kar pomeni, da morate uporabljati čim več lokalnih in trpežnih materialov, minimalizirati porabo energije, denimo za osvetlitev ali vodne črpalke, ali pa poskrbite za obnovljivi vir, se kar čim bolj prilagodite naravnemu terenu in se izognite ogromnim zemeljskim delom.

2

Vse več lastnikov vrtov želi vrtnarjenje brez kemije in iščejo trpežne sadike odpornih in dolgoživečih okrasnih rastlin, ki ne zahtevajo veliko vzdrževanja, kakršne so avtohtone sorte, poseben poudarek je pri tem na saditvah trajnic, s katerimi dopolnjujemo saditve dreves, grmovnic in urejene trate.

Senčnik 'Messina II'

23

d 180 x š 120 cm, UV - zaščita 40 +, poliester 150 g / m², prašno lakirano kovinsko ogrodje, različne barve

95

Poletje na balkonu!

Naj diši k sosedom!

44 Prenosni žar na oglje

'Picco

lino' Ø površine za peko 34 cm rešetke, rešetka za ohr , kromirane anj posodica za pepel, š 39 anje toplote, x v 40,5 x g 39 cm

Sveža zelišča na odde lku Blazina z

Svež a zelišča vedn o pr i roki

a

stol d 40 x š 4 različne 0 x deb. 4 cm, barve

365 dni na leto!

Lonec za zelišča

d 30 x š 30 cm 14,95 d 40 x š 36 cm 19,95

6,95

95 Balkonski set sestavljen iz 2 stolov in mize 60 x 60 cm, zelene ali bele barve Ljubljana • Kajuhova ulica 45 • Rudnik - Premrlova ulica 1 • Maribor • Tržaška cesta 69 • www.bauhaus.si

klik je šik!

Polaganje?

Otročje lahko!

Klik plošča 30 x 30 cm, v paketu 5 kosov

1299

Pesem za dinar Če boste želeli biti modni, boste vrtu privoščili mehke in naravne linije. Čedalje bolj v vrtove prihajajo naravni materiali tudi pri neživi opremi vrtov, vse manj se uporabljajo plastika in kičasto pobarvani pomožni materiali, od lesnih sekancev do kamnitega drobirja.

4

3

Zaradi življenjskega sloga, ki nam ga danes narekujejo vsakodnevne obveznosti in posledično količina prostega časa, ki ga imamo na voljo, so trendi v snovanju tako imenovani »minimum« ali celo »zero-maintainance« vrtovi, tudi z vidika stroškov vzdrževanja. Ob slabem načrtovanju se hitro zgodi, da stroški vzdrževanja že po nekaj letih presežejo vrednost investicije, opažajo.

Igor Đukić

JOŽICA RAVNIKAR, Vrtnarstvo Ravnikar, Bežigrad:

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Vrt in vrtnarjenje mi pomenita vse, pravzaprav življenje. Začela sem iz nič, na začetku iz veselja in kot hobi, ki pa je prerasel v način življenja in me spremlja že več kot 30 let. Kot pri skoraj vsaki stvari sem se tudi pri vrtnarjenju spoprijela s številnimi težavami, sploh na začetku, še v obdobju Jugoslavije. Takrat so bile meje bolj zaprte in pri nas je bilo težko priti do prave zemlje, korit za sajenje, lončkov. Po vse to smo morali čez mejo, v Avstrijo in Italijo. A vsemu sem bila kos, saj sem se zadeve lotevala z veseljem. Vsak prosti trenutek, ki sem ga imela, sem posvetila obdelavi zemlje, ne vem, čutila sem neko pozitivno motivacijo. Zdaj je vse drugače. Situacija je zelo slaba in velikokrat sem se že zalotila, da razmišljam o tem, da bi vse skupaj končala. Prej si točno vedel, zakaj delaš, vedel si, da boš prodal, stranke so bile vesele, zadovoljne. Zdaj vihajo nosove tudi nad najboljšo kakovostjo. Res je težko ... Konkurenca je velika in veliko več delaš za veliko manj denarja. Ugotavljam tudi, da je trend pri vrtnarjenju usmerjen veliko bolj v trajnostno obdelovanje zemlje. Zato tudi gojimo mnogo manj rož in imamo v ponudbi več sadik zelenjave. Ljudje želijo lastno pridelavo na lastnem vrtu.

FINANČNI SEMAFOR

Pesem za dinar

Najdonosnejša enoletna vezava 10.000 EUR

Najdražje in najmanj uspešno je zasajati vrt nenačrtno, kupovati vsako leto znova tisto, česar v resnici ne poznamo dobro, opozarja Jožica Golob – Klančnik.

1,20% 1,15% 1,15%

Gorenjska banka Sberbank Hypo Alpe - Adria Bank

Letošnje rasti nekaterih borznih indeksov

Lastniki vrtov se čedalje pogosteje namesto za 10 ali 15 manjših rastlin odločijo za nakup dveh ali treh večjih, že izoblikovanih, ki zagotavljajo instant videz odraslega vrta.

5,9% 21,5% 0,0%

5

SBI TOP (Slovenija) DAX (Nemčija) Dow Jones (ZDA)

Najdonosnejši vzajemni skladi v letošnjem letu

52% 52% 42%

Raiffeisen Russland Aktien KD Russia PF China Equity

Letna stopnja inflacije (marec)

-0,30%

Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji: javni sektor/zasebni sektor

Vrtnarske trende smo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij Trajnice Carniola, Dandelion ter Trajnice Golob – Klančič.

1.127 EUR/917 EUR

Gibanje evra glede na druge valute v letošnjem letu Evro/dolar

1,08

Evro/frank

1,03

Evro/kuna

7,57

-10,7 -14,2 -1,2

Gibanje cen surovin v letošnjem letu Nafta (v USD za 159 l sod)

62,6

Zlato (v USD za 31,1 g unčo) 1.204

11,0 1,3

DO Viri: Moje finance, denarnisupermarket.com; depoziti.si, Surs, Banka Posebna ponudbaSlovenije, lastni izračun; op.: vrednosti na dan 17. april 2015.

Strani »Pesem za dinar« ureja ekipa mesečnika Moje finance.

RevIjA zA uPRAvLjAnje osebnegA PRemoŽenjA

Št 4 • APRIL 2015 • cenA 4,90 euR

Posebna ponudba

POPUSTA Samo pri hrani

2000 www.mojefinance. finance.si do

prihranka

2.000 EUR

ISSN 1580-7517

Irena Herak

DO

25311.indd 1

Borzniki 28 pričakujejo korekcijo

Neuradno: Bančna stanovanja 35 NLB v nepremičninski sklad! Kaj bo s cenami stanovanj?

53

Parfumi na spletu 83 tudi 50 odstotkov cenejši

Mladi in denar: Ko 12-letnica kliče na pomoč zaradi »pufov« staršev 4/10/15 10:48 AM

-50

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Luči Ljubljane

Klemen

Franci

Ena aplikacija za vso Ljubljano: po mestu, v šoping in v muzej

Nexto ima potencial, ker za svoje delovanje uporablja tehnologijo BLE (bluetooth low energy), ki porabi veliko manj energije. Tako je lahko nenehno aktivna v ozadju, ne da bi nam prehitro trošila baterijo. Ljubljanska ekipa je v tem prepoznala priložnost, da tehnologijo uporabi za sodobne rešitve javnega prostora v najširšem smislu – od zunanjih površin in arhitekture do muzejev, knjižnic, trgovin, živalskega vrta … Želijo si v čim več javnih prostorov, da bi uporaba postala standardna in v enem izdelku združila kar največ za Ljubljančana.

Kako deluje

Uporabnik bo z aplikacijo Nexto obveščen o tem, kaj se dogaja okoli njega, saj mu bo posredovala podatke glede na to, kje bo, a brez uporabe GPS. Če jo boste na primer uporabljali v muzeju, vam bo dala informacije o bližnjih razstavnih eksponatih, v trgovini vas bo usmerila do določenega izdelka, turistu kaj povedala o Prešernovem spomeniku, ko se bo sprehodil mimo njega, in podobno. Ena aplikacija za vse.

Na drugi strani bi proizvajalec oziroma ponudnik katerekoli storitve v mestu potreboval le namestitev značke bluetooth (beacone), oddajnika za komunikacijo, ki brez napajanja deluje več let. Tudi to je lasten izdelek ekipe. Poleg vseh možnosti želijo svoje oddajnike brezplačno ponuditi mestnim trgovinam, s čimer bi te omogočale intuitivno komunikacijo z mimoidočimi in obenem pridobivale informacije o prehodnosti mimo izložb.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Jure Makovec

V

poplavi mladih podjetij in aplikacij, ki jih pripravljajo za vstop na trg, je Nexto izpod rok ljubljanske ekipe Proxima eden od tistih, ki lahko odločilno soustvarja mestno okolje v naslednjih letih. Za Ljubljančane, turiste in nato vse svetovne uporabnike pripravljajo edinstveno rešitev z aplikacijo, ki bo izkušnjo gibanja in aktivnosti po mestu naredila še pestrejšo.

Najpomembnejši del zagona novega podjetja je sestava dobre ekipe.

Franci Zidar in Klemen Rupnik sta na svojo zelo ponosna, vanjo pa spada tudi psička, ki popestri delavnike.

Tehnološki svet je blizu

»Smo tehnološki entuziasti, najbolj blizu pa nam je ideja o povezovanju realnega sveta z internetom. Vsi naši izdelki ciljajo na to. Iščemo načine, na katere bi oplemenitili uporabnikovo življenje in njegovo doživljanje okolja,« sta nam zaupala Franci Zidar in Klemen Rupnik, vodilna pri projektu, sicer pa del že 12-članske ekipe. Testno postavitev sedaj pripravljajo v Mestnem muzeju Ljubljana in Mercatorju, od tam dalje pa so izzivi pred vrati.

Ekipa se je povezala tudi z Moveom, ki nastaja v ABC-pospeševalniku, o katerem smo pisali v prejšnji številki.

Pri Moveu sedaj za svojo aplikacijo uporabljajo njihovo platformo. »Nismo si izbrali najlažjega področja, zavedamo se tudi, da je vedno možno stvari narediti še bolje. Ampak trg informacijske tehnologije ni prenasičen, saj podjetja rešujejo različne probleme, toliko je stvari, da dela nikoli ne zmanjka.« Zato mladi drugih podjetij ne vidijo le kot konkurenco, ki se je je treba bati, ampak se veselijo predvsem sodelovanja in iskanja novih rešitev.

Eva Mrhar

Sprostite se na alpskem zraku in v čudoviti gorski naravi Se želite naužiti res svežega zraka, preživeti mirne in sproščujoče ali pa adrenalinske počitnice v okolju z osupljivo lepim razgledom po okoliških gorah? Potem je Kranjska Gora prava odločitev!

Turistična destinacija Kranjska Gora je s svojo nadmorsko višino, gorskim zrakom in soncem naravno klimatsko zdravilišče. Dolga tradicija turistične dejavnosti zna poskrbeti za dobro počutje obiskovalcev. Hoteli so s svojimi sodobnimi centri savn, bazeni, masažnimi bazenčki in kozmetičnimi saloni raj za ljubitelje dobrega počutja. V tem turističnem središču Zgornjesavske doline si lahko omislite tudi bivanje v prikupnih zasebnih apartmajih in sobah, tisti, ki radi zaspite pod zvezdnatim nebom, boste našli svoj prostor v kampu, pohodnike, ki se odpravijo raziskovat okoliško gorovje, pa čaka toplo zavetje planinskih koč.

Promocijsko besedilo

Pot pod noge

Razgibana narava kar kliče k njenemu odkrivanju, zato so turistični delavci uredili in označili več kot sto kilometrov pohodniških poti, od najlažjih rekreativnih do resnih gorniških tur. Preden se odpravite nanje, si v Turistično-informacijskih centrih v Kranjski Gori, Mojstrani in Ratečah priskrbite sprehajalno karto Zgornjesavske doline z opisi označenih poti.

Tudi kolesarji bodo tu našli svoj raj. Ena najlepših slovenskih kolesarskih poti vodi od Rateč skozi Kranjsko Goro mimo Gozd Martuljka do Jesenic. Brez hudih vzponov je z okrepčevalnicami in lepo urejenimi počivališči primerna tudi za otroke. Kolesarski park Kranjska Gora pa je pravi naslov za adrenalinski preizkus kolesarskih vragolij.

Rekreacije je za vse dovolj

Da, tudi v mesecih, ko ni snega, se v Kranjski Gori lahko sankate po 1.500 metrov dolgem in urejenem poletnem sankališču Besna Pehta ali pa se spustite po Bedančevi drči. Otroci bi gotovo radi odkrili Kekčevo deželo, Rajže po poteh Triglavskih pravljic in Škratovo deželo. Starejši si bodo kri po žilah morda želeli pognati s skokom z jadralnim padalom. Ljubitelji golfa si lahko dan umirijo na golf igrišču na sotočju Pišnice in Save Dolinke. Življenjsko srečo pa lahko preizkusite tudi v igralnicah.

Obisk zgodovine

Za ljubitelje kulture in zgodovine Kranjskogorčani priporočajo obisk etnoloških muzejskih zbirk v Kajžnkovi hiši v Ratečah, Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori ter Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni. Slovenski planinski muzej v Mojstrani pa ponuja edinstven planinski in gorniški sprehod skozi čas.

Zvrhan koš zabave

Društva, muzeji in hotelirji nenehno skrbijo za številne ustvarjalne delavnice, predavanja, razstave in druge dogodke, primerne tako za odrasle kot za otroke. Najmlajše redno obiskuje tudi Kekec, v Pekarni Mišmaš pa se naučijo peči kruh.

Zgornjesavska dolina je sicer znana po izvrstni kulinariki, s katero se lahko razvajate v mnogih domačih gostilnah. Namig: nujno naročite značilne domače jedi v posameznih vaseh.

Več o turistični destinaciji Kranjska Gora najdete na povezavi www.kranjska-gora.si.

kolesarjenje pravljične dežele za otroke pohodništvo golf poletno sankališče kolesarski park jadralno padalstvo igralništvo wellness

PRIREDITVE 2015 30. 04. 2015 KRESOVANJE V GOZD MARTULJKU 30. 04. 2015 KRESOVANJE V KRANJSKI GORI 29. 05. - 30. 05. 2015 6. DAN ALPSKE KONVENCIJE 19. 06. - 21. 06. 2015 ALPE - ADRIA BIKEFESTIVAL 20. 06. 2015 5. JURIŠ NA DOVŠKO BABO 21. 06. - 28. 06. 2015 14. KEKČEVI DNEVI 25. 06. 2015 21. TEK NA VRŠIČ - Andrejčkov tek 29. 06. - 31. 08. 2015 POLETJE POD VITRANCEM 04. 07. 2015 6. DRUŽINSKI KOLESARSKI DAN 04. 07. 2015 VESELICA “PA DAMAČEM V RUTAH”, GOZD MARTULJEK 11. 07. 2015 30. VEČER NA VASI, DOVJE 25. 07. - 26. 07. 2015 RUSKI VIKEND 01. 08. 2015 VESELICA »POD LIPO«, PODKOREN 15. 08. 2015 23. VAŠKI DAN 15. 08. 2015 KRANJSKOGORSKA 10KA 21. 08. - 22. 08. 2015 11. ŠKERLOVI DNEVI 28. 08. - 30. 08. 2015 23. ALJAŽEVI DNEVI 05. 09. 2015

37. JURIŠ NA VRŠIČ

LTO Kranjska Gora Kolodvorska ulica 1b, 4280 Kranjska Gora T: 04 588 50 20, F: 04 580 94 41, E: info@kranjska-gora.eu, www.kranjska-gora.si

Ona sanja o Ljubljani

ALEŠ BENO

bremenijo še desetletje po tem, ko dobimo prvo zaposlitev. Hvala.

KOLUMNA: Eva Mrhar, ljubljancanka@finance.si

Hvala

T

okrat si bom dovolila nekaj, kar danes jemljemo že kot naivnost ali pa celo ignoranco. Hvaležnost, namreč. Zakaj? Prvič, ker so hvaležni ljudje preverjeno bolj srečni. Drugič, ker pravijo, da smo mladi nehvaležna bitja.

In tretjič, ker se v medijih stalno samo pritožuje, najti kaj pozitivnega pa je že prav posebna misija, na katero se niti nočete podati. Preprosti hvala, torej. Naj bo.

Izhajam iz generacije, ki je stara ravno toliko, da celotno svoje »odraslo« življenje posluša le, kako slabo nam gre. Smo banana republika, najbolje, da se vsi kar takoj izselimo, »kaj takega je mogoče samo v Sloveniji«, mladi so v nemogočem položaju, družine so v nemogočem položaju, upokojenci so v nemogočem položaju … Skratka, en kup banalnosti, neurejenosti, korupcije in tajkunstva. Naši ministri in ministrice, ki nam pridigajo, so skorajda vsi po vrsti lepo prepisovali diplomska in magistrska dela, seveda so, če je pa šele naša generacija doživela »grozo« tehnologije, ki v minuti izpiše vsa tvoja ujemanja. No, ampak da ne zaidemo preveč v pritoževanje (vidite, kako lahko se je pravzaprav pritoževati, ko začneš, se je kar težko ustaviti). Gremo raje k naši besedi hvala. Zakaj je prek 40.000 ljubljanskih študentov lahko resnično hvaležnih?

V prvi vrsti zato, ker ne plačujemo šolnin.

Našim staršem ob rojstvu otroka ni bilo treba odpreti novega varčevalnega računa, da bo njihov potomec lahko kdaj študiral, in prav tako nimamo strašnih kreditov, ki nas

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Če se ozremo še k izrednim študentom, ki pa morajo seči v žep. Ja, res je, ampak naj ob tem opozorim na dejstvo, da naša celoletna šolnina ne pokrije niti pol semestra kjerkoli v tujini. To ve vsak, ki se mu je kdaj utrnila ideja iti na lastno pest na drugi konec planeta. Imamo pa možnost različnih izmenjav ne le v Evropi, ampak po vsem svetu, za kar nam prav tako ni treba plačevati šolnine. Hvala.

Ljubljanska mladina s študentskim statusom ima pri prehrani veliko izbire za drobiž.

Ponudba svetovne kulinarike za zneske od dveh do štirih evrov je blagoslov, o katerem mnogi drugi študentje lahko samo sanjajo.

Pomislite no kdaj na kakega Američana, ki si na kampusu štiri leta pogreva vnaprej pripravljene rezance. Naš strošek prehranjevanja je zaradi bonov minimaliziran. Res je, veliko je slabe hitre hrane, ampak vsak, ki se malo znajde po mestu, najde super lokale in restavracije, kjer lahko dobro je in pije. Hvala.

Toliko stvari, ki jih pri nas jemljemo za samoumevne, je za študente v tujini luksuz.

Po mestu se lahko z LPP peljemo za 20 evrov. Povsod po mestu. Ja, so zastoji, gneča, nekateri avtobusi so naravnost katastrofalni, ampak jih pa imamo. Še enkrat – s subvencijo in za 20 evrov. Tudi jaz imam napad jeze ali dva na mesec zaradi prenove Slovenske ceste in drugih stvari, ki javni prevoz delajo še malce bolj nemogoč, ampak ko se pa ob šestih zjutraj vračaš z žurke brez denarja za taksi, je mestni zelenec nekaj najlepšega, kar lahko uvidi tvoje oko. Imaš vsaj opcijo. Hvala.

Kakovost življenja je v bistvu za povprečnega ljubljanskega študenta, sploh če ta še živi doma, dokaj visoka. Saj vem, niso vse samo rožice in so študentje, ki jim je težko, ampak dajmo se naučiti biti za kaj tudi hvaležni.

Vprašajte se, kaj vam je res tako hudega.

Recite hvala.

Je v Šiški še kaj odprtega?

Marko Vitas

Maja je v Ljubljani študentski raj 4. maja se začenja najbolj študentski dogodek, ki ga gosti Ljubljana – Majske igre. Trije tedni tekmovanj, koncertov, kulturnih in ustvarjalnih utrinkov, priprejenih za študentsko denarnico, torej brezplačno!

Temeljne sestavine iger so tri: športno dogajanje, zabavni program in kulturni otoček. Študentje bodo tekmovali v več kot 40 disciplinah, posamično in ekipno, za glavno lovoriko – prehodni pokal. Nogomet, odbojka na mivki, študentski maraton, poker, šah in »old bike race« so le nekatere od dejavnosti, kjer bodo izkazovali svoje sposobnosti.

O glasbenem dogajanju so nam organizatorji prišepnili naslednje: »V zadnjih letih smo se na Majskih igrah prepuščali rutini, letos pa si želimo novosti, ki bojo v svet zabave pripeljale drugačno zvrst glasbe. Mestnemu logu želimo dati novo, drugačno podobo. Slišali bomo ritme reggaeja, latino glasbe, rapa, hip hopa in končali z drum and bassom. Mestni log bomo oblekli v festivalski duh.« Na kulturnem otočku na travniku bodo ustvarjali in se bogatili. Delavnice, stand up komedija, predavanja ter gledališke in plesne predstave v prijetnem ambientu zelenice študentom omogočajo dostop do raznolikih kakovostnih kulturnih vsebin.

Letošnja novost je še »chill otoček« pred blokom 4, s čimer želijo še bolj spodbuditi druženje med študenti. Idealno za preganjanje mačka na svežem zraku in pripravo na novo dozo zabave. www.majskeigre.si

Pomlad v mestu Mama o Ljubljani

A

no Benkovič smo na sončno jutro ujeli v cvetočem pomladnem Botaničnem vrtu. Je učiteljica plesa in inštruktorica joge, zadnje čase pa predvsem učiteljica (in tudi učenka) trimesečnega dečka Oliverja. Ljubljančanka opaža, da mamice z majhnimi otroki pri sokrajanih vzbudijo veliko humanosti in prijaznosti, v čemer seveda uživa. Želela pa bi si več sistemske pomoči v zvezi z dojenjem, skrbjo za dojenčka, razvojno telovadbo za dojenčka, telovadbo za mamice, grajenjem odnosa in podobnim, saj je sedanja pomoč vse preveč (zgolj) tehnična. Boljša skrb mesta ali države bi bila nekaj, s čimer bi se lahko hvalili.

®®Kaj vam je v Ljubljani najbolj všeč?

Veliko sva zunaj, na svežem zraku, na zelenih površinah, odkar je topleje, je še toliko prijetneje. Hodiva na Golovec, Ljubljanski grad, v Tivoli, rada sva tudi tukaj v Botaničnem vrtu, kjer so sedaj odprli tudi ljubko čajnico, sicer pa še na PST, v Mostec in na Rožnik. ®®Kaj pogrešate v Ljubljani?

Morda še kakšen prostor, ki je prijazen do mam in dojenja. Na Novem trgu je na primer društvo Sezam, kjer se zbirajo mame in lahko tudi v miru dojiš. Mogoče bi potrebovali še kakšen tak prostor. V glavnem se mamice sicer srečujejo v Nami in Maximarketu, tam imaš kavarne, pa igralnico, ampak moj Oliver je za to še premajhen.

Gledališče za dojenčke in malčke Kdaj je primeren trenutek za prvo umetniško izkušnjo? V gledališču AEIOU pravijo, da čim prej, saj si tudi oni zaslužijo visoko kakovostno umetnost.

Skupaj s Hišo otrok in umetnosti trenutno prestavljajo predstavo Srce in popek, interaktivno doživljajsko gledališko popotovanje po telesu. Otroke spodbujajo k raziskovanju in samostojnemu izražanju ter jih opogumljajo, da razvijajo domišljijo.

eva mrhar

Moj Oliver najlepše zaspi v Botaničnem vrtu

Ana in Oliver

Zunaj je najlepše, potrebovali pa bi še kak prostor za mame, kjer bi lahko bolj intimno dojile in negovale »ta male«.

Naravnost norost se mi zdi, da je Čolnarna v Tivoliju zaprta. Tam je res prostor, kjer kraljujejo otroci in njihovi skrbniki. Mamice in otroci bi lahko imeli krasne programe in animacije. Tam je prostor, kjer bi se stregla najboljša kava in sladice, in to z odlično postrežbo. Res upam, da bom lahko enkrat del tega. ®®Ste že razmišljali o varstvu? Ga boste vključili v vrtec?

Da, prijaviti sem ga morala že, ko je bil star samo dva meseca. Kakor kaže, prostora v vrtcu ne bom dobila, tako da se bo moral v vmesnem obdobju zanesti na svoje drage babice. Nekje osem mesecev bom brez varstva. Malce je nenavadno, da ob prijavi šteje samo to, da si prebivalec Mestne občine Ljubljana, ne pa tudi to, ali živiš v bližini določenega vrtca, to ti pri točkovanju ničesar ne prinese. Trenutno pa je položaj takšen, da imajo 160 vlog in zgolj 60 mest. Noro veliko ljudi tako ostane brez varstva. Jaz imam srečo, da ne hodim v redno službo, tako da bom morda lažje uskladila urnike in varstvo. ®®Kako z otrokom potujete po mestu? Če greva na popolnoma drugi konec mesta, greva kar z avtom, sicer pa živimo na Galjevici, tako da sva res blizu mesta in lahko greva peš (z vozičkom), kar je tudi najlažje. Avtobusa še nisva preizkusila, ampak ga bova! Do mesta je seveda najlažje kar z avtobusom.

www.aeiou.si EVA MRHAR

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Pomlad v mestu Top 3 za otroke Origami z Natašo Brunec: Zvezdica sobota, 25. aprila, 16.30, Prečna 7 (središče Ljubljane) Origami je več kot 1000 let stara umetnost zgibanja papirja, ki ni le prijetna, ampak tudi koristna za otroke in odrasle. Gre za aktivnost, veščino, tudi umetnost, s katero je prijetno zapolnjevati čas, in hkrati tudi za aktivnost, ki koristi razvoju otrok, kar so potrdile tudi raziskave. Aktivnost je koristna, ker uri spomin, natančnost, fino motoriko, kreativnost, potrpežljivost …

Delavnica je primerna za otroke od tretjega leta dalje, starši so dobrodošla pomoč.

1

http://www.napovednik.com/ dogodek326978_origami_z_nataso_brunec_zvezdica

Gospa Pehtra sobota, 25. aprila, 11.00, SiTi Teater Po pravljici bratov Grimm je nastala lutkovno-igrana predstava za otroke Gospa Pehtra. Zgodba govori o vdovi, ki je imela dve hčeri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa lena in grda. A vdova je imela leno rajši, ker je bila njena prava hči. Zato je morala pridna deklica vsak dan opravljati težka hišna opravila in presti, medtem ko je lena poležavala in se sladkala z marmelado.

Nekega dne pade pridni deklici motek volne v vodnjak.

Ko ga želi potegniti ven, pade vanj še sama in se znajde v svetu Gospe Pehtre. Ta jo povabi k sebi domov in ji razkrije, kako s pernico izdeluje sneg. Predstava, ki traja 45 minut, je namenjena otrokom od četrtega leta dalje.

2

Športno-zabaviščni otroški park med tednom med 16. in 21. uro, med vikendi in šolskimi počitnicami od 10. ure dalje (pri hali Tivoli).

Arhiv Lumpi Park

3

www.sititeater.si

Pri Hali Tivoli so odprli poletni Lumpi park za otroke.

Lepo vreme mlade in njihove starše vabi k napihljivcem živih barv, avtomobilčkom, trampolinom, vrtiljakom, bazenu z motornimi čolnički, toboganom in še in še. V parku lahko otroci skozi igro in zabavo na različnih igralih razvijajo svoje motorične spretnosti in se kreativno zabavajo. Poseben prostor imajo tudi otroci do četrtega leta starosti. Skratka, dogodivščin za male in njihove starše nikoli ne zmanjka. www.lumpipark.si

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ob Ljubljanici

Alergije Kako nastajajo alergije, kakšni so simptomi, kako se razvijajo alergijske reakcije in kako pogoste so pri otrocih?

1.

Alergija je preobčutljivostna reakcija imunskega sistema na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese.

2.

Alergična oseba napačno prepoznava alergen kot škodljivo snov. Razlog, zakaj imunski sistem naredi to napako, še ni dokončno pojasnjen.

3.

Najbolj tipično alergijsko reakcijo povzročajo protitelesa, ki jih imenujemo specifična protitelesa IgE. Specifična so zato, ker so usmerjena proti točno določeni snovi in prepoznajo njeno tridimenzionalno obliko.

histamin. Zaradi histamina se razširijo krvne žile, ki postanejo bolj prepustne za tekočino, zaradi česar nastane oteklina. Histamin povzroča intenzivno srbenje.

5.

Praviloma so prvi simptomi v ustni votlini, in sicer srbenje, otekanje grla, posledično spremenjen glas, hripavost, oteženo požiranje. Pogosto se pridružijo slabost, bruhanje, trebušni krči, diareja, bolnik se lahko začne potiti, je omotičen ali celo izgubi zavest.

6.

V več kot 80 odstotkih je prisotna kožna simptomatika v obliki izpuščajev.

4.

Za alergijo sta značilni dve fazi alergijskega odziva. Pri zgodnji fazi se ob izpostavitvi alergenu iz mastocitov (celic imunskega sistema) sprostijo snovi, ki povzročajo zgodnji alergijski odziv, predvsem

Tjaša Zajc Viri: Evropska agencija za alergologijo in klinično imunologijo (www.eaaci.org); Klinika Golnik (www.klinika-golnik.si); Zidarn, M. in Volfand, J. (2011): Preobčutljivost za hrano v 53. Tavčarjevi dnevi – zbornik prispevkov. Medicinska fakulteta Ljubljana.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Do 3 % odraslih se sreča z alergijami.

1–20 otrok v Evropi ima eno ali več alergij, povezanih s hrano.

Do 22 % otrok v Evropi ima alergijo; 6–8 % otrok je mlajših od treh let.

Ob Ljubljanici Hrana, zdravila in piki žuželk so najpogostejši povzročitelj anafilaksije – resne smrtno nevarne preobčutljivostne reakcije.

Alergija na arašide, oreške, ribe in morske sadeže, ki se kaže kot anafilaksija, redko izzveni.

Otroci so najpogosteje alergični na mleko, jajca in moko, in to pri večini izzveni.

90 %

Simptomi se pojavijo najpozneje nekaj minut do dve uri po zaužitju alergena.

vseh s testi potrjenih alergij­ skih reakcij pri odraslih sprožijo arašidi, oreški, ribe in morski sadeži.

Edina dolgoročna terapija anafilaksije je izogibanje alergenu.

Bolniki, ki so kdaj že doživeli anafilaksijo zaradi alergije na hrano, morajo imeti pisni načrt ukrepanja, opremljeni morajo biti z adrenalinom v avtoinjektorju.

Strani ureja ekipa dvomesečnika Medicina in ljudje. medicina-danes@finance.si

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Mala terasa

Jure Makovec

Bližnji vzhod v osrčju Ljubljane

Vsak okusen grižljaj, najsi bo to falafel, baba ganush (namaz iz jajčevcev), humus (namaz iz čičerike) ali pita, sveže pečen arabski kruh – če naštejem samo nekaj presenetljivih jedi iz njihove ponudbe, ki se spreminja sezonsko, tako da lahko stalni obiskovalec vsakokrat naleti tudi na nekaj novega – lahko gosti poplaknejo z arakom, tradicionalnim libanonskim žganjem, ali libanonskim vinom. Gostija seveda ne bi bila gostija, če se ne bi končala s sladico. Izbiramo lahko med popolnim izborom kar dvajsetih tradicionalnih bližnjevzhodnih sladkih jedi (dnevno jih imajo v ponudbi od tri do pet). In vse to v ležernem ozračju toplega in barvitega prostora, kamor se lahko umakne slehernik ter se prepusti toku svojih misli in zvoku orientalskih inštrumentov. www.libanonskemeze.si Igor Đukić

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

3

Kardamom, s katerim pripravijo kavo, je tretja najdražja začimba na svetu. Cena kilograma na indijski borzi je dobrih 15 dolarjev.

Irena Herak

astnica Alja Hafner Tafa je o odprtju gostinskega lokala z izbrano bližnjevzhodno kuhinjo sanjala več kot 15 let. Želja se ji je uresničila avgusta lani, ko je sprehajalcem, ki (ne)zavedno zavijejo na lokalov in trgovin polno Trubarjevo ulico, ponudila nekaj novega. Ob mojem poizvedovanju, zakaj prav tovrstna hrana, mi Alja postreže z dejstvom, da preprosto zato, ker je neverjetno okusna. »Je tipično mediteranska in zato blizu zahodnemu svetu, le s to razliko, da jedi, ki jih pripravljamo tu, ne vsebujejo toliko česna kot originalne jedi. Prav tako je razlika v pripravi in uporabljenih začimbah. Čeprav gostilnica nosi ime Libanonske meze, ne gre samo za libanonsko hrano.

Pravzaprav gre za v osnovi precej podobne jedi s širšega območja Palestine, Jordanije, Libanona, kjer je razširjena tipična kultura mezenja,« izpostavi zanimivost o hrani. Meze so majhni, a izdatni obroki, v katerih se prepletajo številni orientalski okusi. Poskrbljeno je tako za ljubitelje mesa kot tudi vegetarijance in vegane, saj večina nemesnih jedi temelji na raznovrstni zelenjavi, stročnicah, začimbah in oreščkih. Torej hrani, ki je osnova orientalske kuhinje.

Irena Herak

L

Alja Hafner Taha, lastnica lokala Libanonske meze na Trubarjevi

Humus

BIOTERME MALA NEDELJA

POMLADNI ODDIH 3. 5. – 31. 5. 2015

Polpenzion že od 44,00 € na dan/osebo (pri min. 2 nočitvah) Upokojenci 42,00 € na dan/osebo (pri min. 2 nočitvah) Paket vključuje: - nočitev v dvoposteljni sobi s polpenzionom - neomejeno kopanje v bazenih termalnega parka - na dan prihoda in odhoda možnost kopanja cel dan brez doplačila - kopalni plašč v času bivanja - neomejen vstop v fitnes + 1 x VSTOP V SVET SAVN Popusti: 1. otrok do 12 let z dvema odraslima osebama v sobi brez dodatnega ležišča BREZPLAČNO Otrok od 4. do 10. leta 50% popust Otrok do 14. leta 30% popust

NOVOST – dva povsem nova bazena, namenjena izključno hotelskim gostom ter FKK kotiček – ODPRTJE ŽE V MAJU! Več informacij in rezervacije: Hotel Bioterme**** Mala Nedelja Telefon: 02 565 2000 E-pošta: hotel@bioterme.si Splet: www.bioterme.si

Čez Šuštarski most

Nekam znani Ljubljančani in ljubljanski Fashion Week

T

omaž je že skoraj tri desetletja tihi zvezdnik ljubljanske scene, Jožica predana pacientom, Vesna svojim idejam in bralcem. Vsi trije so pogosto na očeh, v ordinaciji, na ulici, v medijih.

Tomaž Kralj. King za prijatelje. Ko se mu je v 90. rodil sin, je na velikem zaslonu v središču Ljubljane objavil spektakularen razglas: »Rodil se je Kralj Filip!« Estet po duši ima rad izbrane stvari, ki jih z družinskim podjetjem Decor & Design svetuje v pohištvenem salonu na Barjanski ulici, dolga leta pa so imeli butično prodajo na levem bregu Ljubljanice in meščanom prvi ponudili dizajnerske kose kartell s podpisom Philipa Starcka. Pred tem pa je v Slovenijo pripeljal italijansko blagovno znamko Furla in imel trgovino z galanterijo, ki jo je poimenoval po hčerki Kristini. V otroštvu so stanovali v Kosezah, kjer je veliko igral tenis in bil kasneje tudi trener. V središču naše prestolnice tu pa tam obišče lokal ob parku Zvezda – Platana, kjer v poletnem času pod krošnjami dodobra nasmeji prijatelje.

Cvetka Dragoš, Jančar po očetu Niku, ki je s svojimi skoraj dopolnjenimi 108 leti najstarejši Slovenec. Direktorica ljubljanskega medicinskega centra Barsos na Gregorčičevi ulici. Več kot zdravnica. S svojo brezmejno dobroto in širokim znanjem pogosto pomaga brez predaha tudi ob nedeljah in praznikih. Obenem stalno raziskuje in piše poljudnoznanstvena čtiva. Ob redkih trenutkih prostega časa obišče katero izmed ljubljanskih gledališč ali si ogleda dobro razstavo. Rada ima umetnost in tudi njeno čakalnico krasijo brezčasne podobe priznane ljubljanske slikarke Metke Kraševec. Iz Šiške, kjer je doma, Cvetka vsak dan prikolesari v središče mesta in na Poljane k očetu na obisk.

Ljubljana se ji zdi pregledno in odprto mesto, obvladljiva je peš ali s kolesom in v njej živijo vsi njeni najdražji. Tisti od drugod pa radi pridejo zaradi nje, ki živi tu. Vselej prijazna, čedna in modno urejena. Poleg domačega mesta pa je v svetu najbolj njen – Pariz.

Vesna Milek. Karizmatična novinarka, pisateljica, scenaristka, voditeljica prireditev, igralka. Otroštvo je preživela ob Cerkniškem jezeru, s sinom Aleksandrom pa živi v središču Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Ljubljane, da imata vsak dan blizu do parka Tivoli. Njeni intervjuji v Sobotni prilogi Dela so znani po tem, da neizmerno živo približajo počutje sogovornikov. Zelo je neposredna.

Prisega na srečanja. Tudi na vrtovih lokalov ob nabrežju Ljubljanice.

Tista, ko pogledaš neznani osebi v oči in jo prepoznaš. Na srečanja, kjer ni nič vsakdanjega, če se le ne dogajajo vsak dan. In tako se je Vesna srečala s še enim znanim Ljubljančanom. Igralcem Borisom Cavazzo. Ko sta prvič sedela v kavarni Evropa, ji je govoril zgodbo o tem, kako je preživel sedemdnevno neurje na ladji, in ko je gledala njegov obraz, kako je zažarel, ko je govoril o morju, je pomislila, da je že samo njegovo morje, že samo to je navdih za roman. Srečanje, dolgo kar deset let, je zapisala v izjemno knjigo z naslovom Cavazza.

1

Saša Zupančič

2 3

4

Tomaž Kralj - King Cvetka Dragoš, direktorica medicinskega centra Barsos Vesna Milek, karizmatična novinarka, pisateljica, scenaristka, voditeljica prireditev, igralka LJFW je bil paša za oči.

Nekdanja pevka skupine Tabu Tina Marinšek, igralec Marko Miladinović - Mile, improvizator Jan Hrušovar in TV-voditelj Jože Robežnik so si z radovednostjo ogledali vsebino darilne vrečke.

Poglobljen pogovor politika in pisatelja Zmaga Jelinčiča Plemenitega in njegove soproge Monike Jelinčič z igralcem Jurijem Zrnecem

1 2 3 4 5

6

Glamur na Kongrescu

5

Š

e en ljubljanski teden mode (LJFW) je prišel in odšel. Dobro obiskana prireditev, ki je v štirih večerih predstavila kolekcije slovenskih modnih oblikovalcev za jesen-zimo 2015/2016, je postregla s številnimi modnimi zadetki pa tudi marsikaterim zgrešenim metom.

67 8 9 7 Plastični kirurg Franci Planinšek v prešernem objemu z modno strokovnjakinjo Jožico Brodarič 8 Le s čim si je estradnik Tomaž Mihelič zaslužil tako sočen poljub igralke Tine Gorenjak?

9 Soproga ljubljanskega župana Mija Janković in partnerica Damijana Jankovića Ursula Gawish 10 Nogometaška naveza: Aleksander Radosavljevič in Sebastjan Cimerotič 11 Glasbenik Andrej Šifrer med intenzivnim pogovorom 12 Manekenka Iryina Osypenko Nemec se je tokrat vživela v vlogo obiskovalke.

13 Glasbenica Senidah Hajdarpašić je bila nad videnim umirjeno zadovoljna.

14 Tudi modna oblikovalca Erik Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak sta si z zanimanjem ogledala modno revijo.

10

13

Novost letošnjega največjega modnega dogodka v prestolnici je bila njegova lokacija. Modne revije, ki so potekale od 12. do 15. aprila, so prestavili v velik šotor, ki se je bohotil na osrednjem Kongresnem trgu, mimoidoči pa so si vse revije lahko ogledali na velikem zunanjem zaslonu pred šotorom.

In kako so se modni oblikovalci odrezali tokrat?

Kaj od videnega je navdušilo in kaj ne, je subjektivna odločitev posameznega obiskovalca. Konec koncev imajo vsake oči svojega malarja. Otvoritveni večer je pripadel zanimivim kreacijam petih velikanov slovenske modne forme in njihovim blagovnim znamkam: Almiri Sadar, Maji Mehle in Mihu f Kalanu ter Urški in Tomažu Dražu. V naslednjih treh večerih so se zvrstile še številne druge blagovne znamke in oblikovalci. S svojo homogeno in drzno kolekcijo sta pričakovanja največjih modnih poznavalcev upraviliči Jelena in Svetlana Proković. Mateja Štimac in Milena Eber Štimac sta navdušili z izbrano kolekcijo izvrstno ukrojenih krznenih izdelkov. Nekoliko manj pa je poznavalce in goste s svojimi modnimi vizijami prepričal Miro Mišljen.

Med številnimi gosti, ki so v štirih večerih napolnili šotor in se po končanih modnih revijah v šotorskem predprostoru prepuščali prijetnemu druženju, smo zasledili tudi obraze modno ozaveščene slovenske estrade. Med najbolj znanimi so bili TV-legenda Miša Molk, oblikovalka torbic Marjeta Grošelj, oblikovalka in direktorica podjetja SENS Zlata Zavašnik, estradnik Tomaž Mihelič, glasbenika Andrej Šifrer in Senidah Hajdarpašić, modna strokovnjakinja Jožica Brodarič, manekenka Iryina Osypenko Nemec in mnogi drugi.

IGOR ĐUKIĆ

11

12 14

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Fotografije:

ALEŠ BENO IN Jure Makovec

V Ljubljano Mateja Štimac, krznarstvo Eber:

V krznu se počutim elegantno

P

osel, ki ga je v Ljubljani leta 1919 začel mladi krznar Eligij Eber, je skozi leta kljuboval številnim vzponom in padcem ter zaznamoval slovensko modno industrijo vse do danes. Trenutna lastnica, energična mladenka Mateja Štimac, je z veseljem predstavila svoj pogled na to včasih blateno, a lepo obrt. Z njo smo se pogovarjali med ljubljanskim tednom mode.

®®Vaša mati Milena Eber Štimac je krznarsko obrt prevzela od svoje tete Josipine Eber, vi ste delo prevzeli od matere. Ste se v družinskem poslu videli že od začetka ali so vas želje vodile kam drugam?

Družinski posel mi je bil položen v zibelko.

Naša šivalnica mi je že kot punčki predstavljala neizmerno veselje, popolnoma svoj, drug svet, v katerem sem gledala naše šivilje, kako čarajo – izdelujejo prekrasne plašče, jakne, kape, ovratnike in druge modne dodatke. Že zelo zgodaj me je navdušilo kreiranje, tako da sem ob pomoči naših šivilj ustvarjala plaščke za barbike in druge punčke. Ko sem to prerasla, sem začela šivati modne dodatke zase.

V našem poslu uživam, ker sem dinamičen človek in ne maram rutine, in prav to naše manjše družinsko podjetje omogoča razgibanost dela in urnika. Zaradi tega in vedno novih izzivov me drugam sploh nikoli ni vleklo. Tako sem vsak dan vpeta v delo v šivalnici, pisarni in butiku. Povsod nas čakajo vedno novi izzivi, vsak izdelek je drugačen, tako kot so drugačne stranke, s katerimi rada delam. Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Jure Makovec

Krznarstvo Eber, ki svoje izdelke iz krzna prodaja na Wolfovi ulici, je del zavesti Ljubljančank in Ljubljančanov že skoraj sto let.

®®Zdaj, ko je posel vaš, ali kakorkoli obžalujete, da ste ga prevzeli?

Ker sem v podjetju začela delati med študijem, pri svojih 20 letih, sem vanj vpeta že sedem let.

Poleg tega mi mama še vedno stoji ob strani in mi pomaga z nasveti. Prevzema podjetja nikakor ne obžalujem. Če v poslu uživaš, ni zgolj služba, ampak postane življenjski stil. ®®Kaj vam krzno pomeni osebno?

Krzno mi predstavlja toploto, eleganco, lepoto, mehkobo, ženstvenost in glamur. Na hladno jutro, preden zapustim dom, si nadenem svoj plašč, ki me objame, da prijeten občutek, ogreje.

V njem se počutim elegantno od jutra do večera. ®®Razkošen krzneni plašč. Kako pravzaprav pride do končnega izdelka?

Krznarska industrija je ena od redkih, ki ni avtomatizirana. Popolnoma vsak izdelek je narejen ročno in je unikat. Nova kolekcija nastaja spomladi. Najprej izberemo kroje, določimo vrste in kombinacije krzna, barve. Sledi naročanje želenih surovin na svetovnih dražbah. V šivalnici spretne roke naših šivilj sestavljajo in oblikujejo kože v končne izdelke, ki smo jih pokazali tudi na letošnjem tednu mode. ®®V čem, če sploh, se pravo krzno razlikuje od umetnega? Prisegate samo na pravo krzno?

MAŠČOBNE OBLOGE, CELULIT, STRIJE, ODVEČNA KOŽA

Naj bom direktna: krzno je samo eno – pravo, živalsko. Drugo je plastika.

Seveda prisegam samo na pravo krzno in usnje. Pravo in umetno krzno se razlikujeta po otipu, toploti in razgradnji. Naravno krzno je mehko, prijetno, toplo, antistatično in v naravi razgradljivo. Plašč iz pravega krzna se da po letih nošenja popraviti in predelati v novo obliko. Krzneni plašč predstavlja tudi dediščino, ki prehaja iz roda v rod. Imamo stranko, ki nosi plašč svoje praprababice in je star več kot 80 let. Umetno krzno je produkt nafte, je nerazgradljivo, in to po več sto letih – nekje sem zasledila, da celo 500. Tako škoduje naravi in prostoživečim živalim.

KUPON za brezPlačeN POsvet

DO LEpEGA TELESA S pOMOČJO SODOBNIh MEDICINSKIh pOSTOpKOV:

®®Kaj oziroma kdo narekuje modne smernice v krznarski industriji?

Smernice narekujejo svetovno znane modne hiše Chanel, Alexander McQueen, Fendi, Cavalli, Prada, Gucci, Versace, Moncler, Disquared, Dolce & Gabbana in mnoge druge.

Poleg njih modo narekujejo tudi znane osebnosti, ki nosijo krzno. To so Anna Vintour, Rachel Zoe, Kate Moss, kraljica Elizabeta, Beyoncé, Rihanna, Lady Gaga, Fergie, Jennifer Lopez, če omenim samo nekaj imen.

Najdrznejše modne smernice pa narekuje ameriška serija Empire; v vsaki epizodi je glavna igralka odeta v ekstravagantne krznene plašče in dodatke. ®®Kaj od krzna najraje nosijo Ljubljančani?

Prepričana sem, da ima večina Ljubljančanov doma najmanj en krzneni izdelek, pa naj bo to plašček, jakna ali dodatki, kot so brezrokavnik, kučma, klobuk, ovratnik, rokavice.

Pri ljubljanskih damah je najbolj priljubljen kos garderobe nerc plašč, saj je lep, topel, varuje pred mrazom, je eleganten in uporaben tako za čez dan kot za večerne priložnosti. Veliko je povpraševanja po obojestransko nosljivih oblačilih.

Pri ljubljanskih gospodičnah so zelo priljubljeni trendovski plaščki iz kunca, dolgodlaki brezrokavniki, ovratniki, kučme in kape s cofi. Zelo priljubljeni so tudi dodatki za torbice.

Ljubljanski gospodi pa se odločajo za tople usnjene jakne, podložene z ovčjim krznom, nercem in kuncem. Nepogrešljivi del moške garderobe so tudi kape in usnjene jakne z obveznim dodatkom krznenega ovratnika.

Zadnja leta so trend tudi bogate krznene obrobe za kapuce.

IGOR ĐUKIĆ

VELA ShApE III:

NO

VO

odstranjevanje celulita, zmanjševanje obsega in izboljšanje kvalitete kože

ULTRAShApE:

trajno uničenje maščobnih celic

INTRADERMOTERApIJA:

-3 0%

zdravljenje celulita, razstrupljanje podkožja

INTRALIpOTERApIJA:

trajno uničenje maščobnih celic popust velja do 31.5.2015

KOLAGENSKA MEZOTERApIJA: zdravljenje kože in podkožja

KALLISTE MEDICINSKI CENTER Slamnikarska 3b 1230 Domžale T: 01 72 44 300 M: 040 454 171 info@kalliste.si www.kalliste.si

NO

VO

V Ljubljano GLEDALIŠČE

Menjava straže

24. 4.

Mala scena MGL, 20.00 Premiera komične drame Mladi režiser, dramatik in prozaist Nejc Gazvoda je to dramsko besedilo na podlagi vabila napisal posebej za MGL. Menjava straže na začetku deluje kot situacijska komedija, ki pa skozi vsako dejanje tone globlje v otožnost in melanholijo, in to vse do konca, ki stre srce tako gledalcem kot likom. www.mgl.si

festival

ARTish: prodajno-razstavni umeniški festival

25. 4.

Kino Šiška, 10.00–17.00

Predstavljali in družili se bodo kvalitetni, bolj in manj prepoznanvni slovenski oblikovalci nakita, oblačil, modnih dodatkov, lesenih izdelkov, dodatkov za dom, tudi pohištva iz kartona. Potekala bo še brezplačna ustvarjalnica, s prodajo izdelkov pa bodo pomagali Hiši zavetja Palčica.

KINO PREMIERA

Selma

30. 4.

Kolosej, 20.00

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

POGOVOR

#EUdialogues

8. 5.

Center urbane kulture Kino Šiška, 16.30 Dialog z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc.

Premiera biografske zgodovinske drame Zgodovinska drama prikazuje prelomne dogodke boja temnopoltih Američanov za enakopravnost v 60. letih prejšnjega stoletja.

Pod vodstvom Martina Luthra Kinga gibanje za enake pravice postane glavna tema v državi, toda predsednik Lyndon Johnson pod vplivom spletkarskega vodje FBI Edgarja Hooverja išče načine, kako bi proces zavrl.

King se odloči za mirno zborovanje na tradicionalnem jugu ZDA in z množičnimi pohodi med mestoma Selma in Montgomery prikaže kruto resnico o ameriškem rasizmu. www.kolosej.si

glasba

Alenka Godec

14. 5.

Linhartova dvorana Cankarjevega doma, 20.00

Urška Košir

S kotički ust navzgor Alenka Godec, ena izmed najboljših slovenskih pevk, je v svoji bogati karieri izdala devet solo albumov. Konec lanskega leta je svoje neučakano občinstvo nagradila z novo, avtorsko ploščo S kotički ust navzgor. S tega albuma je Alenka že predstavila dve skladbi – aktualno Nežna pesem in skladbo Kličem te, ki bosta nedvomno tudi del koncertnega repertoarja v Cankarjevem domu. www.cd-cc.si

RAZSTAVA

Živel strip! Živela Animacija!

24. 4.

Trubarjeva hiša literature, 17.00

Družinski namig: En otrok do vključno 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama biva brezplačno!

25.4.-3.5.2015!

Za poletje imamo na razpolago še nekaj prostih terminov.

Preæivite prvomajske poËitnice z vnuki na morju! Hotel Delfin Izola vabi Novost 2015:

25.4.-3.5.2015 2 x polpenzion 3 x polpenzion 5 x polpenzion UPOKOJENCI

84 €

126 €

210 €

OSTALI GOSTJE

94 €

141 €

235 €

Cene veljajo na osebo za zgoraj naveden program. Doplačila na dan na osebo: enoposteljna soba, polni penzion, turistična taksa. Popusti: upokojenci, ki so člani društva, kluba in aktiva upokojencev ali člani kluba revije Vzajemnost imajo 10% popusta na penzionske storitve. Otroški popusti!

HOTEL T 05 660 74 00, rezervacije@hotel-delfin.si www.hotel-delfin.si

V Ljubljano šport

GLASBA ®® Halid Bešlić, Crvena jabuka

®® NK Olimpija Ljubljana : FC Koper

24. 4. (20.00)

25. 4. (16.00)

Gospodarsko razstavišče

Stadion Stožice

®® Dobrodelni koncert izbranih prizorov iz Bellinijeve opere Norma

®® ACH Volley : Calcit Volleyball

26. 4. (18.00)

Marko Volk

Dvorana Tivoli ®® KK Union Olimpija : KK Tajfun

29. 4. (19.00) Stožice

KINO PREMIERE ®® Mumin na Azurni obali

23. 4.

Kinodvor ®® Selma

30. 4.

Kolosej

®® Čudesa

30. 4.

Kolosej

®® Maščevalci: Ultronova doba

30. 4.

Kolosej

®® Cena slave

6. 5.

Spoznajte Frančka

V prostorih velikega rastlinjaka na Oddelku za biologijo, kjer prezimujejo sončnice in mediteranske rastline Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, bo tokrat kar tridnevna prireditev za ljubitelje eksotičnih živali. Kače, ptičji pajki, kuščarji, žabe, eksotične žuželke in še marsikaj bodo lahko vaša družba med prvomajskimi prazniki.

Med njimi tudi zeleni legvan Franček (na sliki). O njihovi oskrbi se boste lahko poučili v živo kar od lastnikov. Znova bodo razstavo popestrili vabljeni gosti, delavnice, predavanja in igralnice živali ter srečelov, pripravljajo pa tudi posebna presenečenja. Na poseben vodeni ogled so v petek še posebej vabljene šolske in vrtčevske skupine. Za strokovno in tudi širšo javnost pa še pred vikendom organizirajo tudi strokovni posvet o lastništvu eksotičnih živali.

www.bioexo.si

Kinodvor ®® Zvončica in legenda o Nikolizveri

7. 5.

REKREACIJA ®® 34. Molniški tek

25. 4.

Zadvor

Kolosej ®® Beli bog

7. 5.

Kolosej ®® Velika igra

7. 5.

®® Tek okoli Ljubljane po PST

27. 4.

Pot spominov in tovarištva

Kolosej

Kino Bežigrad ®® Pogled tišine

13. 5.

Kinodvor

®® Plesna delavnica: Ceatlyn Watson in Kerrie Milne

3. 5. (14.30)

Plesna šola Artifex ®® Vodeni pohod po Srčni poti Becel

5. 5. (18.00) Rakovnik

®® Vodena rolerska rekreacija

5. 5. (18.30)

Kotalkališče v parku Tivoli ®® Pohod Pot ob žici

®® Vroči pregon

7. 5.

®® Slovenski komorni zbor, dirigira Fernando P. Mejias

Večna pot 111

Kino Bežigrad

7.–9. 5. ®® Wings for Life World Run

3. 5.

Start na Kongresnem trgu

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

po Ljubljani ®® Tek trojk

9. 5.

®® King Foo Orto bar

24.–26. aprila

14. 5.

Kazinska dvorana, Kongresni trg 1

25. 4. (21.00)

prireditev ®® Razstava eksotičnih živali Bioexo

®® Pobesneli Max: Cesta besa

24. 4. (19.30)

Start na Kongresnem trgu

26. 4. (19.00)

Slovenska filharmonija ®® Promenadni koncert The International School of Brussels Symphonic Band

27. 4. (14.00) Kongresni trg

®® Jazz ponedeljek (Lovro Ravbar, Blaž Jurjevčič, Ratko Divjak)

27. 4. (20.00) Klub ZOO

®® Dirty Skunks: Corpus Christii, The Stone, Muert

28. 4. (21.00) Metelkova

®® Nikola Matošič trio

29. 4. (18.00) Prulček bar

®® Top Stripper

29. 4. (21.00) Orto bar

®® Big Blues Trio

1. 5. (20.00) Prulček bar

®® For Tease

3. 5. (20.00) Prulček bar

®® Katalena: Enci benci Katalenci

5. 5. (17.00)

Cankarjev dom

®® Snap!

®® 50 odtenkov njive

24. 4. (20.00)

25. 4.

SiTi Teater

Cirkus klub

®® Šank Rock

5. 5. (20.30) Križanke

®® Nils Frahm

6. 5. (21.00) Kino Šiška

®® Mladi mladim: orgelski recital

6. 5. (19.30)

Cankarjev dom ®® Foltin

7. 5. (21.00) Kino Šiška

®® Vičstock 2015

8. 5.

Ilirija

NOČNO ŽIVLJENJE ®® Fashionista VIP Clubbing

24. 4.

Klub Cirkus ®® Fatal sounds dubstep: Tunnidge

24. 4.

ZOO

®® Spring Trance Gathering

25. 4.

25. 4. (19.30)

25. 4.

DOGODKI NA PROSTEM

MGL

Plac 33/45

®® Začetek ARTish sezone

®® Nežka se moži

®® Tropico Band

26. 4.

25. 4.

25. 4. (20.00)

Gornji trg

SNG Drama

®® Ustvarjalni sejem

®® Stoli

TOP SIX ®® Terrence Parker

30. 4.

Klub K4

26. in 27. 4. (20.00) Slovensko mladinsko gledališče

29. 4. (19.30)

1. 5.

Šentjakobsko gledališče

Cvetličarna PREDSTAVE ®® Škrip Inc.

®® Moj ata socialistični kulak

5. 5. (19.30)

Šentjakobsko gledališče

24. 4. (20.00) Kino Šiška

KONFERENCE

®® Jugoslavija, moja dežela

30. 4.

Breg

®® Spoznavanje ptic v parku Tivoli

®® Zbeži

®® Pure techno

4.–8. 5.

Cankarjev dom

®® Neki novi tipi

®® Mutovilec

Drama

25. 4. (19.30)

SNG Opera in balet

ZOO

24. 4. (19.30)

®® Labodje jezero

®® 11. IEEE – Mednarodna konferenca o samodejnem prepoznavanju obrazov in kretenj

®® Kako razmišljati o fašizmu danes?

27.–30. 4.

Stara mestna elektrarna

3. 5. (9.00) Tivoli

®® Red Bull Gravity Challenge

4. 5. (15.00)

Rožna dolina ®® Škisova tržnica

7. 5.

Kardeljeva ploščad

HAK PLUS podjetje za gradbeništvo in izolacije d.o.o.

Izvajamo izolacijo

®® RnB Reunion z MC Melodee

24. 4.

Cvetličarna ®® Tea Vučkovič

24. 4.

Plac 33/45 ®® Good Foot Klasiks!

24. 4.

Gala hala ®® Colours 5th Anniversary

24. 4.

Klub K4

• vlažnih opečnatih, kamnitih, betonskih zidov s strojnim prerezom zidov in vgradnjo hidroizolacije, • podzemnih prostorov, ki jih zaliva voda, • vodo hramov. t

Izdelamo drenaže

• obnovitvena gradbena dela na objektih • ureditev okolice objektov

le 25 šenj. u izk

Čistimo in poglabljamo obstoječe vodnjake.

MI NE POSKUŠAMO, MI GREMO NA SIGURNO! Za izvedena dela damo 10-letno GARANCIJO HAK PLUS podjetje za gradbeništvo in izolacije d.o.o.

Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik 041 675 039 hakplus.grad.izolacije@gmail.com

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Lublana je bulana

Olimpija lovi Evropo

»Srečanje z Zavrčem je bilo prelomnica, saj bi z morebitnim porazom po vsej verjetnosti zapravili vse možnosti za kaj več kot boj za končno četrto mesto. Derbi z Mariborom je vselej specifična tekma, na kateri pomembno vlogo igrajo motiv, želja in veliko rivalstvo med nasprotnikoma. V Domžalah pa smo prikazali visoko stopnjo taktične discipline, saj je to edini način za osvajanje točk proti tako čvrsti ekipi,« je pred finišem sezone dejal bivši reprezentant Matić. »Če mislimo, da bodo v nadaljevanju zmage prišle same od sebe, se hudo motimo. Do konca prvenstva je ostalo le še devet tekem in vsaka bo odločilna.

Moramo se zavedati, da si ne smemo privoščiti niti enega spodrsljaja več. Mislim, da smo bonus slabših predstav že zdavnaj izpolnili,« je še dejal izkušeni Ljubljančan v zeleno-belem dresu.

Optimizem v taboru zmajev je dodatno okrepil dvig v formi nosilcev igre kot tudi vse boljše moštvene izvedbe, s čimer se strinja tudi Matić: »Če primerjam začetek spomladanskega dela z našimi zadnjimi tremi tekmami, je napredek več kot očiten. Tu ni nobenega dvoma. Tudi novinci

Kdo se lahko uvrsti v Evropo V evropska klubska tekmovanja se po pravilih UEFA uvrstijo državni prvak ter drugo- in tretjeuvrščeni v prvenstvu in pokalni zmagovalec.

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Derbi Olimpija : Maribor 8. aprila 2015 v Ljubljani

Aleš Beno

N

ogometaši Olimpije so pred zadnjo četrtino sezone ujeli vrhunsko formo in v treh zahtevnih srečanjih – proti Zavrču in Mariboru doma ter proti Domžalam na tujem – osvojili sedem točk. S tem so se spet vmešali v boj vsaj za drugo ali tretje mesto, ki vodita v evropska klubska tekmovanja.

Aleš Beno

Po odličnih predstavah v prvi polovici aprila so pričakovanja Olimpije spet evropska. Tako se za klub iz prestolnice tudi spodobi.

Športni direktor Mile Ačimović (v sredini) je sestavil moštvo prihodnosti. Ob njem Aleksandar Radosavljević (levo) in Darko Karapetrović.

so se že povsem vklopili v sistem igre in prilagodili novemu okolju. Vendar znova poudarjam, da moramo ostati zbrani ter z obema nogama čvrsto na tleh, saj se lahko stvari hitro zasukajo v nasprotno smer. Ob koncu prvenstva imamo nekoliko ugodnejši razpored, kar pa ne pomeni, da nam bo zaradi tega kaj lažje. Vsi namreč želijo premagati Olimpijo, vendarle smo klub iz prestolnice.«

Olimpija je v kvalifikacijah za evropsko ligo UEFA nazadnje igrala v sezoni 2012/2013.

Olimpija bo 25. aprila v Stožicah igrala z Luko Koper, štiri dni pozneje gostovala pri Mariboru, 2. maja v Stožicah gostila Radomlje in potem 6. maja gostovala v Velenju in 9. maja v Novi Gorici.

Na voljo bo torej velikanskih petnajst točk.

Jaka Lucu

Poletna noč

irena herak

terasi zdi majhen. Je rešljiv. Pogled iz perspektive in v miru je prava odločitev.

KOLUMNA: ANA LUKNER

Moja mala terasa

N

a mali terasi se počutim doma, kot ptica v gnezdu, brezmejno srečna in mirna. Hkrati mi na mali terasi pogled seže daleč stran, vse je mogoče, vse je oprijemljivo, vse je na dlani. Pogled je neskončen, meje ne obstajajo. Obstaja samo na tisoče in tisoče možnosti, trenutkov, na katere vplivam sama. Moj svet in moje življenje, eno je in tega želim živeti do potankosti. Želim živeti svoj smisel in poslanstvo, ki temelji na brezpogojni ljubezni. Se spoznati in sprejeti.

Sprejeti druge. Brez mask in odvečne igre.

Z odpuščanjem in s spoštovanjem.

Pretok vrveža mesta pod mano je živahen.

Mesto živi. Ljudje vsak po svoje hitijo. In ne glede na dogodek, pripetljaj, dobro ali slabo izkušnjo gre čas naprej. Vedno. Vse se odvije tako, kot se mora, in z vsem, kar se nam dogaja, smo notranje zrelejši, bogatejši. Vsak problem, še tako velik, se na mali

Moja mala terasa je nad prelepo Ljubljano in od nekdaj uživam v lepotah mojega mesta, kjer sem se rodila, nekaj časa šolala in načrtovala prihodnost skupaj s starši. Že kot majhni deklici mi je mama govorila, da moram med sprehodom po Ljubljani gledati gor, v vse lepote, in ne predse. Ljuba mama, nenehno gledam navzgor in vidim.

Vem in čutim, kaj si mi takrat želela povedati.

Ljubljana je moje mesto tudi danes, neizmerno lepa je in zmeraj, ko se sprehajam, se ponovno navdušim nad njo. Ljubljana bo moje mesto tudi v prihodnje, pa čeprav vedno pravim, da je moj dom svet. To je res, vendar bo Ljubljana vedno moje eno in edino gnezdece.

Mala terasa bo zame vedno ostala kot navdih za rojevanje novih in še lepših »melodij«.

To lepo mesto bi rada videla še lepše, polno z ljubeznijo izpolnjenih ljudi, ki živijo svobodno in srečno. Ta želja ni pretirano zahtevna, tako da lahko z velikim upanjem čakam na izpopolnitev, ki jo lahko, seveda, uresničimo vsi.

Na moji mali terasi večino časa pokončno stojim sama, živim vsak trenutek in kreiram prihodnjega. Vem, da si zaupam in da vsak dan vidim dlje.

In ti? Do kam tebi seže pogled na tvoji mali terasi?

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Tivoli Nagradna križanka 02

2

KROGLA

ANGLEŠKI DLAKA GLEDAL. IGRALEC (ZASTAR.) (EDMUND)

OMAR NABER

VAS PRI CERKLJAH MESTO V NA GOZASAVJU RENJSKEM

JEREBIKI

OPIJEV PODOBNO GLASBENA VRSTA ALKALOID DREVO, VAJA TROBILA OSKORUŠ

NAPRAVA ZA IZDELOVANJE KOPIJ

JESENSKI MESEC AM. IGRALCA (OČE KIRK IN SIN MICHAEL) MESTO NA MADŽAR. FIZIOLOG KHORANA

STAR SLOVAN IGRALKA ZEMLJIČ

MESTO OB REKA V TRAVNIŠKA JEZERO NA POLLJUBLJANVZHODNI UKRAJINI, AVSTRIJ. TOVORNI ŠKOTSKI PRITOK ZDRAVILNA ČAN(KA) KOROŠKEM AVTOMOBIL OBALI DNEPRA RASTLINA

TVEGANJE, NEVARNOST

SKAND. DROBIŽ ROK KOSMAČ

VDOR

KNJIŽEVNICA (META) SPOJ PRI OBLEKI

AMERIŠKA IGRALKA (JULIA)

STEKLO V OKNU

BLESK, BLESKETANJE

IZABELA REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR

POŽETA NJIVA, STRNIŠČE

OBŽALOVANJE JUŽNOAM. NOJ

NAPRAVA ZA PEKO NAD ŽERJAVICO AM. FILM. VREČICA 100 KILO- POČELO DAOIZMA PRI ZAKOMIK PRTOTROS- GRAMOV, NAPLAVINA (DANNY) CENT NICAH PESKA

AM. IGRALKA (DIANE) GAN. DIPLOM. (KOFI)

DUHOVI UMRLIH NEKD. HR. PLAVALKA

OKAY DEL REKE MED OVINKOMA

BORIS DOLNIČAR NAŠA IGRALKA (POLONA) JAROSLAV

PREŠERNOVA HČI JELOVŠEK

SLIKARKA ŠTIH

LANTAN VIŠINSKA TOČKA NA ZEMLJEV.

PONOVNOST

ZAKLJUČNI, KONČNI DEL SKLADBE SKAND. M. IME (ANAGRAM EVO) FR.-AM. PEVEC (1938 DO 1980)

CINK

SL. REŽIS. (DUŠAN) KRAJ PRI RADGONI

VKOP TENKA MREŽASTA TKANINA ŽELEZNIŠKA PROGA TONE PAVČEK

OKRAS, NAKIT

LONDON. UMETN. GALERIJA

URADNA LISTINA AMERIČAN (IRONIČNO)

ST. IME ZA TUR. KRAJ ANTALYO GADOLINIJ

AMERIŠKA PEVKA (BONNIE)

ČARODEJ, ČRNOŠOLEC

ZUNANJI ŠČIT, OKLEP (REDKO)

NJIVA, NA KATERI JE BILA AJDA, AJDIŠČE Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti oziroma e-pošti v roku 72 ur po objavi uradnih rezultatov v 3. številki časopisa Ljubljančanka.

Nagrade niso izplačljive ali zamenljive. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Časnik Finance d.o.o. in njihovi najožji družinski člani.

Geslo nagradne križanke 02 Nagrade ime in priimek, davčna številka naslov, pošta, kraj telefon, e-naslov

2× 2-mesečni naročniški paket Finance Print 2× 2-mesečni naročniški paket Finance Digital 3× 16GB USB Finance 3× prenosna baterija Finance (t.i. powerbank; 5600 mAH)

Rešite križanko in geslo v označeni koloni vpišite na spodnji kupon, ki nam ga pošljite skupaj z vašimi podatki najkasneje do srede 6. maja 2015 na naslov: Časnik Finance d.o.o, časopis Ljubljančanka, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.

Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti.

Seznam nagrajencev bo objavljen v prihodnji številki časopisa Ljubljančanka in na spletni strani www.ljubljancanka.net.

V podjetju Časnik Finance d.o.o. spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance d.o.o. vam zagotavlja visoko raven varovanja podatkov in se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance d.o.o.) in uporabljal samo z namenom analiziranja naročnikov, marketinških raziskav ter za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance d.o.o. ter jih brez vaše privolitve ne bo posredoval tretjim osebam.

Tivoli

Pomagaj zmaju

ZMAJ SE JE PREVEČ RADOVEDNO RAZGLEDOVAL IN SE ZAVOZLAL. POMAGAJ GA RAZVOZLATI.

POIŠČI 10 RAZLIK

SLIKAR JE ŽELEL NAREDITI POPOLOMA ENAKI SLIKI, A SE JE NA SPODNJI 10-KRAT ZMOTIL. TI USPE POISKATI NAPAKE?

Godoku

O Ž

H I

C

C E

ACEHIJOUŽ Zgornje črke oblikujejo ime in priimek znane osebe. Če boste izpolnili lik po pravilu, ki velja za sudoku, boste to osebo dobili v označeni četrti vrstici.

A

Rešitev nagradne križanke št. 1

I

Nagrade prevzamete na lokaciji Torta Ljubljana, Plečnikove arkade, Ljubljanska tržnica po vnaprejšnji najavi na (01)242 06 65 ali (030) 300 618.

I H E J U Ž O

E

C

Ž

O

I

H

U

J

C

E

A

O

Ž

C

E

I

O

Ž

J

U

A

J

Ž

O

U

A

H

I

C

A

H

U

I

C

E

Ž

O

Ž

O

E

A

I

C

J

H

U

A

H

E

J

O

C

I

I

J

C

Ž

H

U

A

E

E

A

I

J

J

A

H

O

U

U

H

J

O

O

I

C

Ž

J

Geslo: Tromostovje.

E

U

Ž

H

I

A

U

J

H

A

U

C

H

A

E

Vodoravno: pajkec, opanki, gorest, R. L., Oy, Alost, dovtip, T. B., Arko, patoka, redoljub, Oleg Antonov, Ema, škrip, Emerson, kombi, Rot, Egipt, Oho, Limski kanal, dostavitev, bala, ol, Erato, Jan, E. K., Visla, vretence, Ačko, kaja, oža, Nao, bolezen, fra, Orvieto, vrastek, skink, juan, rolo, tarča, Zola, hlev.

Veliko Torto Ljubljana prejmeta: Vida Balek, Ljubljana – Šentvid Kim Mezga, Maribor Malo Torto Ljubljana prejmejo: Smilja Jarni, Ljubljana Tatjana Rangus, Ljubljana Teofil Žižek, Ljubljana 2 kosa Torte Ljubljana prejmejo: Ljubica Radin, Ljubljana Žlebnik Nevenka, Ljubljana Stefan Gubič, Grad Ana-Marjana Lipovšek, Ljubljana Alojzija Jovovič, Ljubljana

C

C

Izžrebanci iz 1. številke časopisa Ljubljančanka so:

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

Deček s piščalko Nadaljujemo odkrivanje zgodbe o slovitem dirkaču

Abarth odšel iz Ljubljane šele leta 1946!

Njegova mama si je s Carlom delila pisarniške prostore v pritlični stavbi, v notranjem dvorišču med hišami na današnji Tavčarjevi, Cigaletovi, Trdinovi in Slovenski cesti. Prostori so ostali skorajda nespremenjeni do danes, ko jih uporablja policija. Pred več kot tri četrt stoletja pa je tam, neposredno za trgovino inženirja Voka, delovala servisna delavnica s skladiščem nadomestnih delov in pisarnami, v katerih sta sedela tehnični direktor podjetja Carlo Abarth in poslovna sekretarka, odgovorna za poslovno korespondenco s tujino. S podjetji, s katerimi je Vok sodeloval oziroma jih zastopal. Gospa Deček s piščalko

Ljubljančan Carlo Abarth

Željko Purgar, ljubljancanka@finance.si

SOUSTVARJAJTE!

V

nedeljo, 12. novembra 1939, je v organizaciji ljubljanske sekcije avtomobilističnega kluba Kraljevine Jugoslavije na Večni poti potekala velika motociklistična dirka. Dirkači so odpeljali dve vožnji na čas. Najprej od Mosteca proti Rožni dolini in nato nazaj. Velika zanimivost dirke je bil nastop evropskega prvaka z motociklom s prikolico Carla Abartha zunaj konkurence. Vozil je privlačno in izjemno hitro. A tik pred ciljem druge vožnje je v blagem zavoju s kolesom prikolice zdrsnil s ceste in v jarku zadel ob betonsko cev.

Sovoznika Trobca je vrglo visoko v zrak, Abarth pa je z motociklom obležal na cesti. Poškodbe so mu oskrbeli v Obči državni bolnišnici v Ljubljani.

V Ljubljani je okreval in tam ostal vse do zadnjih dni druge svetovne vojne leta 1945.

V sodelovanju z veletrgovcem Ignacijem Vokom, lastnikom trgovine s šivalnimi stroji, kolesi in motorji na Tavčarjevi ulici, je friziral motorje, po čemer naj bi bilo tik pred vojno v Ljubljani in širše sorazmerno veliko povpraševanje. V Ljubljani so bili torej postavljeni temelji blagovne znamke zmogljivih avtomobilskih predelav Abarth. Na Dunaju rojeni Karl, ki je že pred vojno postal Carlo, saj je prevzel italijansko dirkaško licenco in s tem pridobil tudi nekaj denarja, je med vojno v Ljubljani razvijal motorje na alternativna goriva. V vsesplošnem pomanjkanju bencina se je najbolj posvečal lesnemu plinu.

Zgodbo o evropskem prvaku z motociklom Carlu Albarthu in njegovem bivanju v Ljubljani smo začeli razkrivati v prvi številki Ljubljančanke in domnevali, da je po okrevanju v naši bolnišnici v Ljubljani ostal 46 do leta 1945. Prav tako smo pozvali bralce, naj nam pošljejo svoje morebitne spomine, namige, dognanja, ki bi lahko dopolnili zgodbo. Veseli smo, da se je našel gospod, ki nam je zaupal nove podrobnosti, vemo pa tudi, da je zgodb, ki bi jih na to temo lahko pisali v Ljubljančanki, še mnogo. Ne bojte se torej oglasiti in deliti z nami namigov še za druge ljubljanske zgodbe in skrivnosti. Znanih in neznanih ljudi.

Po koncu vojne je pobegnil k očetu v Merano v Italijo. Ferdinandu Porscheju naj bi pomagal iz zavezniškega zapora. Kasneje sta oče in sin Porsche z njim delovala pod okriljem družbe Cisitalia. Ignacij Vok pa je v Padovi postal solastnik uvoznika motociklov in avtomobilov znamke NSU za Italijo. Zanimivo je, da ima Porsche Italia še danes sedež prav v Padovi. Družina Vok pa je, potem ko je ob koncu druge svetovne vojne odšla iz Ljubljane, številne posle gradila prav iz Padove.

Z družino Porsche se je Carlo Abarth povezal že prek prve žene, tajnice inženirja Antona Piecha, moža hčere Ferdinanda Porscheja in očeta danes vsemogočega Ferdinanda Piecha, predsednika nadzornega sveta Volkswagna, katerega večinska lastnica je družba Porsche SE v lasti družin Porsche in Piech.

Super Street Network

V

časih bolj, včasih manj aktivno se s Carlom Abarthom kot Ljubljančanom ukvarjam že dolgo. A nikoli si nisem mislil, da mi bo pomemben preboj v sestavljanju mozaika, povezanega z njim in Slovenijo, uspel ob pomoči brezplačnika.

Nekoliko nepričakovan in nenavaden, a zato toliko zgovornejši dokaz velikega odziva na prvo številko Ljubljančanke je bil zame najbolj zaželen klic. Poklical me je možak, pred sedemdesetimi in več leti otrok, z živim spominom na enega izmed globalno najprepoznavnejših avtomobilskih dirkaških magov vseh časov.

je organizirala tudi obiske in sestanke poslovnih partnerjev iz tujine. Bila je izvrstna v poslovni nemščini. Abarth, ki se je za vsakdanjo uporabo več kot zadovoljivo naučil tudi slovensko, je imel ob tem še delavnico za pripravo dirkalnih motorjev nekje na Dolenjski cesti.

V Ljubljani je z možem živela tudi Maria Abarth.

Zakonca sta stanovala v hiši nasproti vhoda v Dramo. Toda proti koncu vojne je k družini poslovne sekretarke, v hišo v Rožni dolini, tehnični direktor na prijateljske obiske vse pogosteje prihajal v družbi mlade Nade Žerjal. Z njo je po vojni odšel v Torino, Maria Abarth pa se je vrnila na Dunaj. Nekdanja poslovna sekretarka veletrgovca Voka si je s prvo gospo Abarth še dolgo dopisovala. V stiku je ostala tudi z nekdanjim tehničnim direktorjem, ki se je v pismih rad spominjal njenega sina, za katerega ni nikoli pozabil, da sta rojena v enakem znaku, znaku škorpijona.

Druga žena je Abartha znova močno povezala s Slovenijo. Leta 1949 se je namreč poročil z Nado Žerjal. Nadina Abarth je možu pomagala zagnati dirkaško moštvo in kasneje podjetje, ki je pridobilo globalno prepoznavnost. Številni trdijo, da je bila pri poslovnem uspehu družbe Abarth zakulisna vloga Nadine izjemno pomembna in vsestranska. Čeprav je dolga desetletja, tudi po razhodu z Abarthom, živela v Torinu, je Nadina Abarth 17. septembra 2000 umrla v Ljubljani. Štiri dni kasneje so jo pokopali na Žalah.

SouSTVarjajTe!

Zgodbo o Abarthu in Ljubljani bi lahko dopolnili sorodniki sovoznika Trobca. Ljudje, ki so kot otroci zahajali v servisno delavnico, kjer je deloval. Sin Abarthove tajnice iz tistega obdobja naj bi se ga še živo spominjal. Sodelovanje med Elanom in Porsche Designom naj bi pomagali stkati prav Vokovi. Zgodb, ki bi jih na to temo lahko pisali v Ljubljančanki, je zagotovo veliko.

Le podeliti jih morate z nami in tako vzpostaviti pretok informacij v obe smeri.

Toliko bolj bomo veseli namigov na druge zgodbe in ljubljanske skrivnosti. Na znane in neznane ljudi, ki so Ljubljano narisali oziroma jo še rišejo na globalni zemljevid sveta.

Petek, 3. aprila 2015, št. 1

Carlo Abarth ni pobegnil iz Ljubljane v Italijo pred partizani, tako kot govorijo vse njegove biografije, marveč je Ljubljano zapustil šele leta 1946, ko so nacionalizirali Vokovo podjetje.

V raznih ljubljanskih kleteh so pred nacionalizacijo skrili kolesa, stroje in nadomestne dele iz Vokove trgovine ter servisne delavnice, skupaj z Abarthovimi osebnimi predmeti in pokali z raznih dirk. Tako bivanje v Ljubljani vsekakor ni bilo le bežna epizoda njegovega življenja.

Pišite na ljubljancanka@finance.si Željko Purgar

Četrtek, 23. aprila 2015, št. 2

100% LUMAR 100% ELEGANTNO 100% PRIMUS

POMLADANSK I

BESTBUY

Hiše Lumar še bolj dostopne do 31. maja 2015!

AVANT GARDE Primus-D 137e

PRIMUS ELEGANcE - NOVO V DRUŽINI LUMAR PRIMUS Stilska preobrazba značilnega Primusovega izgleda v novo podobo z linijsko zasnovanimi okni nadstropja in vogalnim oknom v jedilnici ponuja nove dodatne možnosti individualnega oblikovanja funkcionalno dovršene hiše Primus.

Živeti najbolje!

T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si Strešna kritina

Toplotna črpalka

Arh.: MIha Završnik u.d.i.a., Lumar.

Toplotna črpalka

Okna

Parket

Lesene stopnice

Fasadni sistem

Izolacija

Notranja vrata

Akcija traja do 31. maja 2015 na področju Slovenije.