Ljubljančanka, številka 4

LjubljančanKA Petek, 29. maja 2015, št. 4

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Matjaž Kumelj in Alenka Godec Mamma Mia!

Sky in Rosie Str. 12

Modra št.: 080 11 19

Jaka Lucu, urednik

Kaj bi se zgodilo, če bi se Ljubljana, še bolj kot ji to naravne danosti že tako ali tako omogočajo, pozicionirala kot enota za zeleni preboj, čeprav je jasno, da že naziv zelena prestolnice Evrope 2016 nakazuje smer? Kaj če bi Ljubljana postala prvo evropsko – in s tem zagotovo tudi svetovno – mesto s povsem električnim javnim prevozom? Kaj če bi Ljubljana postala mesto, v katerem bi Elon Musk želel postaviti tovarno za izdelavo električnih vozil tesla in salon za srednje- in južnoevropsko regijo, ker bi celotna vsebina mesta podpirala njegovo vizijo sveta brez fosilnih goriv? Kaj če bi Ljubljana postala svetovna prestolnica medu? Medex je že sprožil pobudo za to, svetovni dan čebel je korak v tej smeri, gotovo. Kaj če bi Ljubljana postavila velikansko solarno postajo? Zmogljivost in učinkovitost

Spier je bil pred petimi leti v Ljubljani. Spier je bil zares navdušen nad Ljubljano, o tem sem prej samo predvideval, saj sta si Švica in Slovenija predvsem po naravnih danostih precej podobni. Je pa Spier tudi naglas razmišljal, ali bi bila slovenska prestolnica zanj dovolj mednarodno okolje, da bi lahko deloval v nirvani in bil vseeno dovolj povezan s svetom. Nirvano, osebno, ne tudi družinsko, V Ljubljani namreč ni četrti, ki bi se saj žena iz Mehike želi v večji kraval in pritiska s selitvijo v London, je dosegel v Zürichu. Potem zares delile na bolj in manj premožne, sva Ljubljano pogovorno pustila na miru, jaz pa in je v njej zato manj napetosti kot v sem v sebi premleval naprej.

Razmišljal sem, kako bi se lahko Ljubljana, z vsemi prednostmi in slabostmi prestolnice, male, a prestolnice, še močneje pozicionirala na trgu mest. Kaj bi se zgodilo, če bi se vedla kot na primer Apple, kajti najboljše podjetje na svetu vztrajno ignorira nasvete akademskih trženjskih strokovnjakov in analitikov in namesto na morje izdelkov in storitev – na strahovito precenjeno diferenciacijo torej – stavi le na nekaj njih in s temi ustvarja dobičke, ki so bili v zadnjih dveh trimesečjih večji od bruto družbenega proizvoda manjših držav, med katerimi je tudi Slovenija? Apple ustvarja največjo dodano vrednost na (pre)nasičenem trgu pametnih telefonov, in to zato, ker ne sodeluje v tekmi nižanja cen, ker se nikoli ne gre razprodaj in ker je z izdelki tudi intenzivno človeški.

LjubljančanKA Petek, 29. maja 2015, št. 4

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Ljubljančanka je brezplačni 14-dnevni časopis za vse Ljubljančane Odgovorni urednik: JAKA LUCU jaka.lucu@finance.si

Matjaž Kumelj in Alenka Godec Mamma Mia!

Sky in Rosie Str. 12

Uredništvo: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 080 15 80, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ljubljancanka@ finance.si

Nad mestom se dani

P

red štirinajstimi dnevi sem pisal o vlagatelju Guyu Spieru, ki se je pred prevelikim vplivom nenadzorovano številnih zunanjih vplivov na njegov občutljivi notranji svet pomanjkljivosti in presežkov iz New Yorka umaknil v Zürich. S Spierom sem se potem osebno srečal v Zürichu. Sedela sva na terasi njegove pisarne blizu središča mesta, bil je praznik in nobenemu od naju se ni nikamor mudilo. In sva razglabljala o vsem mogočem, nikakor ne le o njegovih strategijah, morda še najmanj o njegovih vlagateljskih strategijah.

Aleš Beno

Ja, kar ima

večini drugih evropskih prestolnic. solarnih panelov sta vsak teden večji. Kaj če bi torej Ljubljana nadgrajevala svoje prednosti, in to na veliko? Morda se vse to že dogaja, kajti človek sredi spremembe to spremembo težko opazuje ter racionalno zaznava in predeluje.

Eno izjemno pomembno prednost je Ljubljana podedovala. V Ljubljani namreč ni četrti, ki bi se zares delile na bolj in manj premožne, in je v njej zato manj napetosti kot v večini drugih evropskih prestolnic. Na tem na primer v superpremožni Ženevi, kjer sem preživel minulih deset dni, delajo načrtno že dlje časa in ljudje so vse bolj zadovoljni.

Ljubljana vse to ima. Ja, kar ima.

www.ljubljancanka.net LJcanka twitter.com/LJcanka /LJcanka Tehnična urednica in oblikovanje: MAJA VOLK Lektoriranje: FINANCE Urednik fotografije: ALEŠ BENO Naslovna fotografija: ALEŠ BENO

Oglasno trženje Vodja: ALEKSANDRA HORVAT oglasi@finance.si telefon: 01 30 91 590 Skrbnica ključnih kupcev: MAJA DOLENC maja.dolenc@finance.si telefon: 01 30 91 575 Vodja projekta: MIHA ERŽEN telefon: 080 15 80, miha.erzen@finance.si

Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: PETER FRANKL Dogodki v Ljubljančanki so objavljeni po izboru uredništva in niso plačani.

Tisk: DELO Tiskarsko središče. .

Natisnili smo: 75.000 izvodov Redakcijski sistem: StoryEditor Transakcijski račun pri Unicredit bank: SI56 2900 0005 9800 842 ISSN ISSN 2385-9636.

Petek, 29. maja 2015, št. 04

Ljubljanske ulice

Manj očitni dragulji Festivala Ljubljana Poletni festival bo letos do konca septembra – Dva muzikala v slovenščini, oba z izvrstno ekipo

Najcenejše vstopnice za Luganskega so po 19 evrov, za mlade Nemce po 29, v predprodaji pa 20 odstotkov manj – in ne čakajte, v Slovenski filharmoniji je le 450 sedežev, v Unionski dvorani pa ne dosti več!

Petek, 29. maja 2015, št. 04

Marco Borggreve

1

Ž

e nekaj tednov poznamo program letošnjega poletnega Festivala Ljubljana, samo še nekaj dni, do 1. junija, pa še lahko kupujemo vstopnice v predprodaji z 20-odstotnim popustom – zato je sicer treba biti član Kluba Festivala, a članstvo je brezplačno in prijavnica tudi na spletni strani. Skratka, splača se hitro obrniti!

Verjetno ste tisti, ki vas to bolj zanima, že opazili najrazvpitejše in/ali najprestižnejše dogodke: nastop velikega dirigenta Zubina Mehte z Izraelskimi filharmoniki, avtorska večera skladateljev in dirigentov Tan Duna ter Krysztofa Pendereckega s Slovensko filharmonijo, operna recitala zvezdnikov Eline Garanča in Željka Lučića ter operi Turandot in Tristan in Izolda (v vsekakor ambicioznih, čeprav nekoliko nepredvidljivih izvedbah kitajskih in bolgarskih umetnikov), pa stalnice Mariinsko gledališče (tokrat balet), Vlado Kreslin in Tomaž Pandur – letos se v koprodukciji z ljubljansko Dramo ob začetku jeseni vrača k Faustu, svoji prvi režiji na položaju ravnatelja mariborske Drame, v vlogi Mefista pa bo znova Branko Šturbej.

Slovenski presenečenji

Velja omeniti še 2Cellos, Edwarda Cluga, Uroša Perića in kar dva muzikala v slovenščini, enega licenciranega, Mamma Mia, drugega pa čisto avtorskega, namreč Cvetje v jeseni. V obeh ekipah je kar nekaj zanimivih, zelo uveljavljenih imen, tako da velja obe predstavi še prav toplo priporočiti tudi tistim, ki sicer zlepa ne zaidejo v gledališče!

Nehvaležno je zaradi prostora izpustiti številne umetnike, ki so pomemben del programa in ki bi si zaslužili več pozornosti, a jim je ne nazadnje več kot toliko ne odmeri niti organizator, za katerega se včasih zdi, da mora imeti ne le visoko kakovost programa, ampak tudi predpisano količino. In marsikateri izmed

5

1 Nikolaj Luganski je pianist, ki poučuje tudi na Moskovskem konservatoriju.

2 Britanski dirigent Jonathan Nott je zaslovel s Filharmoničnim orkestrom iz Bamberga.

3 2Cellos sta mlada hrvaška virtuoza na čelu Luka Šulić in Stjepan Hauser.

4 Križanke 5 Zubin Mehta bo gostoval z Izraelskimi filharmoniki.

TRIJE ZMAGOVALCI NA STAVNICAH 20. julij – Križanke Pianist

Nikolaj Luganski, Orkester Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic: Chopin

21. julij – Slovenska filharmonija Pianist Nikolaj

Luganski: Schubert, Čajkovski

28. september – Unionska dvorana Viola Antoine Tamestit,

Mlada nemška filharmonija, Jonathan Nott: Gubaidulina, Bruckner

Volker Beushausen

2

3

4

HAK PLUS podjetje za gradbeništvo in izolacije d.o.o.

Izvajamo izolacijo

• vlažnih opečnatih, kamnitih, betonskih zidov s strojnim prerezom zidov in vgradnjo hidroizolacije, • podzemnih prostorov, ki jih zaliva voda, • vodo hramov. t

le 25 šenj. u izk

Izdelamo drenaže

• obnovitvena gradbena dela na objektih • ureditev okolice objektov Čistimo in poglabljamo obstoječe vodnjake.

MI NE POSKUŠAMO, MI GREMO NA SIGURNO! Za izvedena dela damo 10-letno GARANCIJO HAK PLUS podjetje za gradbeništvo in izolacije d.o.o.

Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik 041 675 039 hakplus.grad.izolacije@gmail.com

Petek, 29. maja 2015, št. 04

Ljubljanske ulice Mi med seboj. Anketa.

umetnikov na letošnjem programu bi si gotovo zaslužil kaj več, kot da je »tudi« na sporedu ob imenih, kot so zgoraj našteta.

Skrivna priporočila Ada Kogovšek, plesalka in koreografinja, Vič: Festival Ljubljana je izjemen festival in tudi sama ga rada obiskujem. Mi je pa kot plesalki zelo žal, da ne dajo več priložnosti slovenski plesni produkciji.

Govorim o šov plesih, klasične zvrsti se mi zdijo bolje zastopane. Nastopati na odru Križank, Cankarjevega doma, na Kongresnem trgu pred domačo publiko je za plesalca zagotovo nepozabno doživetje. S Kazino smo imeli na primer možnost sodelovati pri projektu Junij v Ljubljani. Noro! A je žal tega konec.

Zdaj imamo zaprta vrata. Videla sem slovenske predstave, ki bi precej prekašale nekatere tuje, ki jih je gostil Festival Ljubljana. Žal je med gledalci tuje še vedno bolj cenjeno.

Peter Zbačnik, strojnik, Galjevica: Včasih sem veliko hodil na Festival Ljubljana, zadnja leta pa čedalje manj.

Moti me, da se glavne stvari iz leta v leto ponavljajo, na primer Gergijev (Valerij, op. u.) in Kreslin (Vlado, op. u.).

Gergijev je bil gost leta in leta, vedno so ga izpostavljali, saj je vrhunski, ampak res bi lahko pripeljali še koga drugega. Darko Brlek je direktor festivala že 15 let, zato ni čudno, da se ponavljajo vedno isti obrazi. Festival bi potreboval novega vodjo, da bi bile vsebine bolj sveže, drugačne, da bi tudi drugi prišli zraven.

Nika Fugina, študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Trnovo: Festivala Ljubljana pravzaprav niti ne poznam, nisem ga nikoli prav dobro spremljala, tako da ne vem, kaj je na sporedu. Obiskujem pač drugačne dogodke, uživam nekoliko bolj nekonvencionalno kulturo. Je pa seveda super, da se čim več dogaja, da imajo ljudje možnost raznolike kulture, koncertov in predstav v mestu. Tudi za Ljubljano kot turistično destinacijo je verjetno skoraj nujno, da ima svoj festival.

Eva Mrhar

Petek, 29. maja 2015, št. 04

Smo pa med sorazmerno dobro skritimi prireditvami našli tri bisere, ki bodo precej verjetno pomenili umetniški vrh letošnjega festivala. Dobra novica je, da so vsi cenovno ugodni, eden pa je za povrh celo konec septembra – gre za uradni zaključek Festivala Ljubljana 28. septembra (le teden prej pa bo Faust).

Začnimo torej na koncu: na zadnji septembrski ponedeljek bo v Unionski dvorani nastopila Mlada nemška filharmonija, zelo cenjen študentski orkester, ki ga bo vodil njegov prvi dirigent in umetniški svetovalec Jonathan Nott, izjemno spoštovan in prodoren britanski dirigent, ki deluje večinoma v nemškem kulturnem prostoru. Glasbeniki bodo za veliki finale festivala poustvarili zadnjo, nedokončano Deveto simfonijo Antona Brucknerja: dirigent v najboljših letih (rojen 1962) bo torej z glasbeniki na začetku umetniške poti iskal skupni imenovalec s skladateljem, ki se je ob izteku 19. stoletja poslavljal od zemeljskega bivanja, simfonijo pa je posvetil »ljubemu Bogu«. Ponavadi zadnjega, nedokončanega stavka orkestri ne igrajo, so pa tudi takšni, ki se odločijo za eno od več rekonstrukcij fragmentov v zapuščini.

Bodo pa mladi Nemci poleg poslavljajočega se Brucknerja izvedli še zelo živo Tatarko Sofjo Gubaidulino, ki je bila v Ljubljani že lani poleti v bizarni večfestivalski kombinaciji, tokrat pa bo njen Koncert za violo iz leta 1996 izvedel eden izmed največjih mojstrov tega godala, 35-letni Francoz Antoine Tamestit, pred leti zmagovalec prestižnega bienalnega natečaja za mlade soliste, ki ga skupaj organizirajo Dunajski filharmoniki, enako prestižni Luzernski festival in banka Credit Suisse. Koncert s takšnim programom in zasedbo bi v Zlatem abonmaju pogosto obveljal za vrh sezone (resnici na ljubo je prav letos aprila v njem že nastopil Jonathan Nott, a z drugim orkestrom) in prav gotovo bo sorazmerno majhna Unionska dvorana kmalu razprodana!

Drugi izjemen dogodek pa bo v dveh delih: v ponedeljek, 21. julija, bo v Križankah ruski pianist Nikolaj Luganski z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Urošem Lajovicem v enem večeru odigral oba Chopinova klavirska koncerta, dan kasneje pa bo v Slovenski filharmoniji izvedel še solo recital z deli Schuberta in Čajkovskega. Leta 1972 rojeni pianist je pri dvaindvajsetih zmagal na uglednem tekmovanju Čajkovskega v Moskvi, potem pa se ni odločil za vandrovsko zvezdniško pot, temveč za umirjeno pedagoško delo, koncertira pa le v zelo umirjenem tempu. Program, s katerim bo nastopil tudi v Ljubljani, je letos aprila že izvedel v New Yorku in morda najbolj spoštovan ameriški glasbeni kritik Anthony Tommasini iz časnika The New York Times ga ni mogel prehvaliti: ne tehtnosti sporeda ne tehnične brezhibnosti, predvsem pa ne pianistove nepopisno redke celovite umetniške osebnosti. Še dodaten mik je Velika sonata za klavir Čajkovskega, s katero je Luganski prepričal žirijo leta 1994, po dvajsetih letih pa se znova vrača k njej.

Koncert na kratko malo najvišji možni ravni!

Boštjan TadEl

Protivlomna vrata

40��et

VARNA. LEPA. ZVOČNO IN TOPLOTNO IZOLIRANA.

AKCIJA: KAR 335 € UGODNEJE! TUDI NA 10 OBROKOV.

NOVI MODELI 2015 Vrata VAL so najpopolnejša dolgoročna rešitev vaših težav z vhodnimi stanovanjskimi vrati!

Pozabite na strah pred vlomom in se rešite nadležnega hrupa s hodnika. Vrhunska varnost, odlična zvočna izolacija, sodobna oprema in zelo lepa izdelava v več lesenih tonih. Hitra in enostavna suhomontažna vgradnja.

ZDAJ PO IZJEMNO UGODNIH POGOJIH. NE ZAMUDITE.

POKLIČITE ZA KATALOG ALI BREZPLAČNO IZMERO NA DOMU. VABIMO VAS V NAŠ NOVI SALON V BTC-LJUBLJANA. BREZPLAČNI TEL

080 12 12

www.VrataVAL.si

Salon v BTC Ljubljana:

Hala E - nasproti Emporiuma, nad trgovino C&A, vhod zadaj za stavbo, dvigalo 2. nadstr.

Pon-pet: 8-19., sob: 9-15. ure.

C&A VAL Emporium Zara Letališka c.

V mestu nekaj dogaja

Shutterstock

Parada milnih mehurčkov

Tako enostavno, a hkrati tako magično. V Tivoliju bo to nedeljo, 31. maja, mehurčkasto. Odvil se bo namreč zanimiv dogodek, imenovan Bubble Parade, ki bo naš največji park spremenil v avenijo milnih mehurčkov. A ne bomo edini, veselje bodo na primer širili tudi v Londonu in Bukarešti, pa v maroški Essaouiri, na Baliju, celo v afganistanskem Kabulu. Na ta zabavni dogodek so se prijavila mesta s štirih celin sveta. Če bi tudi vi radi obudili otroka v sebi, se torej pridružite to nedeljo v ljubljanskem Tivoliju. Obvezna oprema: milni mehurčki, seveda. www.bubbleparade.org

Nagrada našim muzejem

Muzej in galerije mesta Ljubljana so na slovesni podelitvi v ruskem St. Petersburgu prejeli prestižno nagrado živa za vodenje muzeja. Direktor MGML Blaž Peršin je povedal: »To priznanje pomeni dokaz o uspešnosti našega dela, predvsem v luči razumevanja, kaj je sodoben muzej in galerija ter kaj pomeni družbena odgovornost, za katero se zavzemamo v naši instituciji. Poslanstvo MGML brez dvoma sloni na odprtosti do novih idej in pristopov, ki kreirajo pomen naše institucije v urbanem okolju, ki ga obravnavajo. Dokaz za to je poleg te nominacije tudi publika, ki se v veliki meri udeležuje vseh naših razstav, dogodkov. Nismo več samo muzej in galerija, temveč smo postali neke vrste kulturno središče, mediator urbanega utripa našega mesta.« www.mgml.si

Mesto obvešča: Manj parkirišč na Dolgem mostu

Zaradi širitve in obnove parkirišča P+R Dolgi most bo do predvidoma 15. septembra 2015 na voljo manjše število parkirnih prostorov. Avtobusi mestnega potniškega prometa številka 6 bodo vozili nespremenjeno. Investitor del je Mestna občina Ljubljana, izvajalec pa Komunalne gradnje, d. o. o. www.ljubljana.si/si/mol/novice/96490/detail.html

Jazzva v Leipzigu na drugem mestu

Vokalna skupina Jazzva je na prestižnem mednarodnem tekmovanju vokalnih skupin v Leipzigu osvojila drugo mesto po izboru strokovne žirije. Prepričali so z izvedbami zanje značilno raznolikih a cappella priredb – s slovensko ljudsko pesmijo Zrejlo je žito, pop uspešnico iz petdesetih let 20. stoletja Mr. Sandman, slovensko popevko Čakaj me ter dvema ameriškima hitoma Candyman in All About That Bass. Vse aranžmaje je posebej za skupino napisala njihova umetniška vodja Jasna Žitnik. Žirija je pohvalila tako glasbeni vidik kot odrski nastop in poudarila, da je Jazzva ena od redkih skupin, ki zna v 20-minutnem nastopu pričarati celovito koncertno ozračje. Član strokovne žirije tekmovanja Martin Hoffmeister je ob tej priložnosti povedal: »S takšno kakovostjo lahko nastopate na vseh evropskih odrih.« www.jazzva.si

Petek, 29. maja 2015, št. 4

V mestu nekaj dogaja Festival dokumentarne fotografije z dvema izjemnima gostoma

V Ljubljano prihajata dve imeni svetovnega vrha novinarske in dokumentarne fotografije Gali Tibbon (na sliki) in James Nachtwey. Oba bosta tudi del mednarodne žirije ob natečaju Slovenia Press Photo (SPP 2015). Gali Tibbon, predstavnica Canona v sklopu programa Europe Ambassador, že nekaj let deluje iz Tel Aviva, osrednja tematika njene fotografije sta religija in verska praksa. O svojem delu in sodelovanju s Canonom bo 2. junija 2015 predavala v Cankarjevem domu. James Nachtwey, ki je eden od najbolj priznanih novinarskih fotografov na svetu bo o svojem delu predaval 9. junija 2015 ob 18. uri v Cankarjevem domu. V sklopu festivala SPP 2015 pa bo razstavljal tako v Cankarjevem domu kot v Galeriji Kresija, kjer bo za 11 dni na ogled postavil desetmetrsko sestavljeno fotografijo, imenovano Sacrifice Wall. www.sloveniapressphoto.si

Pozdravljamo 56. Jazz festival Ljubljana

Na letošnjem Jazz festivalu Ljubljana se bo med 1. in 4. julijem zvrstilo 19 koncertov z izvajalci iz 19 držav. Pridejo Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer, James Blood Ulmer, Terje Rypdal in Big Band RTV Slovenija, Fire! Orchestra, Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra in svetovna premiera Craig Taborn/Mats Gustafsson. Novost letošnjega festivala bo tudi Jazz četrt. Slovesno odprtje bo 2. junija ob 12.30 v podhodu Maxija, ves mesec pa se bodo vrstili glasbeni nastopi, otroške delavnice in drugi dogodki. Festival se bo končal 4. julija z Jazzom v Parku sveta Evrope, z bolšjim jazz sejmom in jazz brunchem. www.ljubljanajazz.si

Arhiv Urope

Sreča na vrvici

Za mesto in naravo, aktivnost in sprostitev, torej za Ljubljano, ki ima in ponuja vse našteto. Novi poletni urbani trendi že kraljujejo po ulicah prestolnice, mi smo odkrili prav posebno obutev za tiste z nomadskim duhom. Špagarice uROPE proizvajalca Nomadic State of Mind iz ZDA so namenjene času, ko odklopimo glavo in misli prepustimo čudoviti domišljiji. Izdelane so iz močne in mehke polipropilenske vrvi, zato so neuničljive vrsto let. Vzdrževanje je enostavno, saj se jih lahko opere v pralnem stroju in posuši na nahrbtniku ali pa kar obešene čez rame. Idealne so za potepanja po svetu, urbane sprehode in vse športne dejavnosti. Najbolj tipičen je model JC, tradicionalne špagarice s šestimi mehkimi trakovi in z nastavljivo zadnjo vrvjo, ki krepko drži nogo, da ne uide. www.urope.si

Prihaja šola ameriškega nogometa za mlade

Ameriški nogomet večina pozna samo s televizijskih zaslonov, v Društvu Mustangs Ljubljana pa so se odločili, da ta šport predstavijo mladim.

Začenjajo v poletnih mesecih s svojo poletno šolo, tako da bodo otroci imeli bolj razgibane počitnice, poletnih dni ne bodo preživeli za monitorji, starši pa bodo imeli dopoldne priskrbljeno varstvo. Šola bo primerna za otroke od petega leta dalje, njihov namen pa je otroke vključiti v dejavnost, pri kateri se bodo zabavali, razvijali športni duh, obenem pa se učili sodelovati med seboj kot ekipa. Vsi člani društva imajo skupen cilj – pozitivni vpliv na današnjo mladino, ki je morda zahtevnejša kot mladina njihovih generacij, zato vedno iščejo nekaj novega, pomagajo skupnosti in v prihodnosti upajo tudi na podporo Mestne občine Ljubljana. Pomagajo pa jim tudi fantje iz kluba ameiškega nogometa Ljubljana Silverhawks. www.facebook.com/pages/Mustangs-Ljubljana/414975235351512

Petek, 29. maja 2015, št. 4

V mestu nekaj dogaja Na kakšnih tleh se igrajo ljubljanski otroci

Jure Makovec

Mestna občina Ljubljana (MOL) je od leta 2010 do 2015 izvedla monitoring stanja tal otroških igrišč v 50 enotah javnih vrtcev. Rezultati so bili v vseh vrtcih pod kritično vrednostjo, le za vrtec Viški vrtci, enota Hiša pri ladji (Skapinova 2 in 4), so bile izmerjene visoke koncentracije svinca v tleh. Na MOL so takoj sklicali sestanek z raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, na katerem so za območje igrišča javnega vrtca odredili posebne ukrepe: do nadaljnjega popolno zaprtje dela igrišča, prekritje erodiranih delov na tem območju, dosledno upoštevanje vseh preventivnih dejavnosti, obvezno in natančno umivanje rok, odstranjevanje nanošenega blata in prahu iz zgradbe, pometanje poti, ko otroci niso na igrišču, vlaženje travne ruše v sušnem obdobju in takojšnji začetek priprave načrta sanacije igrišča.

Sanacija bo trajala predvidoma do septembra 2015. Dokler tla igrišča ne bodo ustrezno pripravljena za igro otrok, bo del igrišča zaprt. www.ljubljana.si/si/mol/novice/96432/detail.html

Kinodvorov letni kino v atriju Slovenskih železnic ima letos zgodnejši termin: filmi bodo na prostem na sporedu od 8. do 29. junija. Letni kino bo 8. junija ob 21.30 odprla premierna projekcija filma Poštarjeve bele noči, ki ji bo sledil še pogovor s scenaristko Jeleno Kiseljovo, nato pa bodo na ogled še Theeb (11. junija), Zgodbe o konjih in ljudeh (18. junija) in Naši kratki 7 (22. junija) ter tudi slovenske produkcije Sošolki, Luči mesta in Idiot. Vhod v Kinodvorišče je skozi Dvorano Kinodvora. V primeru dežja je projekcija ob isti uri v Dvorani Kinodvora. www.kinodvor.org/kinodruzenja-in-festivali/kinodvorisce/

Nada Žgank

Odpira se Kinodvorišče

Odslej brezskrben prevzem paketov s plačilom odkupnine prek POS-a! st pri odno rd® g u a a tn Doda z MasterC® u l i č o r a l t p es ali Ma . 2015 6 .

0 3 do

PAKETNA DOSTAVA

BREZ ZADREG Z GOTOVINO Na območju izbranih pošt smo pismonoše opremili s prenosnimi POS-terminali ter vam tako olajšali nakupe, saj jih lahko plačate s karticami Activa, MasterCard®, Maestro® in Visa.

Poskenirajte QR-kodo in si oglejte seznam pošt, kjer je mogoče pri pismonoši plačevati s plačilnimi karticami.

Seznam teh pošt je objavljen tudi na www.posta.si.

Info: 080 14 00 ali na www.posta.si

Pri plačilu odkupnine s kartico MasterCard® ali Maestro® vam do 30. junija 2015 ne bomo zaračunali storitve “Brezgotovinsko plačilo odkupnine” v višini 1 EUR.

V mestu nekaj dogaja Cirkus!

Združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog vabi na praznovanje svojega desetega rojstnega dne. Cirkokrog pravi, da bo svoj rojstni dan praznoval na sto in en način; pedagoško, performativno, kulinarično, obrnjeno na glavo in seveda sproščeno. 30. maja od 13. ure dalje bodo v ljubljanski Tovarni Rog potekale cirkuške delavnice za vse starosti pa tudi kakšna predstava vas bo pričakala. Združenje Cirkokrog je skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvija cirkus kot medij dela z ljudmi. www.cirkokrog.com

Nirvana za um in telo

V ljubljanskem klubu Breza na Lepodvorski 13 so v svoj program vključili novo vadbo za Ljubljančane, ki se želijo znebiti stresa, vsaj za kako uro pozabiti na norosti in obveznosti vsakodnevnega življenja in zraven učvrstiti telo. Fitnes nirvana je nastal z zavedanjem o pomembnosti pravilnega dihanja in njegovega vseobsegajočega vpliva na naša življenja. Gre za kombinacijo pomirjujoče glasbe, dinamičnih pilates/joga vaj ter zavestnega ritmičnega dihanja za regeneracijo in razstrupljanja telesa in uma; vadbo, kjer se vadi v krogu ob svečah v lepem sproščujočem ambientu ali na zunanji terasi. www.savnabreza.com/nirvana-fitness.html

Z VSAKIM NAKUPOM IZDELKA ORBIT V MAJU IN JUNIJU BOSTE PODARILI 3 CENTE STOMATOLOŠKI KLINIKI ZA NAKUP NOVE OPREME ZA ZDRAVLJENJE OTROK S KRONIČNIMI OBOLENJI IN OTROK Z ZMANJŠANIMI ZMOŽNOSTMI.

ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE www.orbit.si *Število otrok s kroničnimi obolenji in otrok z zmanjšanimi zmožnostmi ter drugih otrok, ki so čakali na prvi specialistični pregled ali poseg v splošni anesteziji na Stomatološki kliniki v Ljubljani dne, 1. 9. 2014

V mestu nekaj dogaja

Medeni dnevi v Minicityju Kreativno otroško mesto Minicity v ljubljanskem BTC je prostor, kjer otroci spoznavajo različne poklice in pridobivajo nova znanja. Med Medenimi dnevi, ki so jih Medex, Hofer in Bauhaus v prvem otroškem mestu v Sloveniji organizirali v znak podpore Čebelarski zvezi Slovenije pri prizadevanjih za razglasitev svetovnega dneva čebel 20. maja, je mesto dobilo prav posebno čebeljo preobleko. V njem so pekli medenjake, sadili medovite rastline, izdelovali mazila za ustnice iz medu, plesali čebelji ples, spoznavali čebelarsko opremo in poklic čebelarja, si ogledali gledališko predstavo. Vse programe so ponudili brezplačno. www.minicity.si

HVALA ZA VEČ KOT 1.000.000 ODDANIH GLASOV!

Radi prisluhnemo vašim željam, zato smo skupaj z vami v akciji Radi delamo dobro navijali za dobre ideje v vaših krajih.

Z vašo pomočjo smo v 100-tih Mercatorjevih trgovinah po Sloveniji izbrali najboljših 100.

Za njihovo izvedbo bomo skupaj namenili 130.000 EUR. Hvala lokalnim društvom, ki ste prispevali ideje in vsem, ki ste nam z vašimi glasovi pomagali izbrati zmagovalne predloge.

Več na www.mercator.si

NOVO!

EBELOSTI D E N Š U B E R T JE N JA L V ODPRA Mit: Gluten je škodljiv Resnica: Da, za odstotek ljudi!

POMLADNI TEK

DOLGČAS: Kako naj ga otroci preganjajo oga? l o i d r a k o d j Kda KOLUMNA: PSIHOPATOLOGIJA V SAKDANJIKA Osebna zgodba: RENATINA MULTIPLA SKLEROZA 080 15 80 / narocnine@finance.si

/

medicina.finance.si

V mestu nekaj dogaja Praznovali smo 15. obletnico podjetja Miele

Podjetje Miele letos praznuje petnajsto obletnico delovanja na slovenskem tržišču, zato je za svoje poslovne partnerje pripravilo praznovanje. V vlogi povezovalca programa se je s svojimi vsestranskimi spretnostmi izkazal radijski voditelj Denis Avdić. Dogajanje so spremljale pravljične vile Serpentes, Trio Kranjc, popestril pa ga je akrobatski duo F&B, ki je svojo drzno točko predstavil kar na napravah miele. Zaigrala je tudi glasbena skupina Victory.

Nemški proizvajalec bele tehnike, družinsko podjetje Miele, ima že 116-letno tradicijo. V Sloveniji je od leta 2000. www.miele.si

Ljubljano bo z električno energijo oskrboval hrvaški HEP

Pavel Bujas, direktor HEP Trgovine, in Zoran Janković ob podpisu pogodbe

Glavno mesto Slovenije bo naslednja tri leta z električno energijo oskrboval HEP. V zadnjem krogu javnega razpisa za oskrbo mesta Ljubljana z električno energijo je HEP oddal najugodnejšo ponudbo za dobavo 270 GWh električne energije, katere vrednost je ocenjena na 12 milijonov evrov. Ponudba HEP je bila najugodnejša izmed petih ponudnikov in za 0,3 odstotka ugodnejša od druge najugodnejše ponudbe, ki jo je oddalo podjetje Petrol.

HEP je do sedaj ustvaril petodstotni delež na slovenskem trgu električne energije. Poleg Slovenije je podjetje tudi na drugih evropskih trgih, od Nemčije do Kosova. www.ljubljana.si

na vrtu: Za dela v hiši in naše storitve montaže! preurejanje

montaža

inštalacija

sanacija

izgradnja

Vse prednosti: i ceni † postavljamo in montiramo po fiksn † čisto, hitro in zanesljivo † vse na enem mestu † samo ena kontaktna oseba za vsa dela † en račun za vse storitve † strokovna izvedba

Več si preberite tu!

Ljubljana • Kajuhova ulica 45 • Rudnik - Premrlova ulica 1 Maribor • Tržaška cesta 69 • www.bauhaus.si

Aleš Beno

Ljubljančan(i)ke

Pripravljena, da stopita pred polne Križanke Muzikal Mamma Mia! v režiji Juga Radivojevića bo med 15. in 19. junijem vznemirjal v Križankah

M

uzikal Mamma Mia!, ki junija prihaja v Križanke, je eden od največjih, če ne največji tovrstni projekt v Sloveniji in zagotovo zgodba tega poletja v prestolnici. Za Abbino zapuščino se je producent Jurij Franko bojeval kar 16 let, sedaj pa končno prihaja pred slovensko občinstvo, in to v slovenskem jeziku. Kot pravita naša sogovornika, je ekipa izvrstna. Alenka Godec je prevzela vlogo Rosie iz udarnega tria Dinamitke, Matjaž Kumelj pa bo mladi zaročenec Sky.

®®V čem je čarobnost Mamma Mie!, da po toliko različnih uprizoritvah še vedno navdušuje gledalce po vsem svetu?

Petek, 29. maja 2015, št. 04

Alenka: Mislim, da je ogromno naredila že Abba, njihova glasba je bila res izvrstna, vsaka pesem je bila hit. Jaz sem jih ogromno poslušala in prepevala, na pamet sem znala najmanj 80 odstotkov njihovih pesmi. Osnova je bila tako že odlično postavljena z njihovo glasbo, potem pa je tu še dejstvo, da je muzikal zelo sproščujoč, čeprav so v njem tudi zelo resni in sporočilni trenutki.

Vem, da bi ga sama zagotovo šla gledat, če ne bi igrala v njem.

Matjaž: Po svoje pa je razlog tudi preprosta zgodba, ki se lahko dotakne vsakogar. Zgodba ni težka, zato jo lahko vsak razume in se z njo poistoveti.

Ljubljančan(i)ke Križanke so zame eden od bolj vabljivih ambientov. Ljudje zelo radi pridejo sem, tudi sama grem še najraje na koncert v Križanke, v poletnem času pa sploh. Ljudje so navdušeni nad tem, da smo muzikal postavili v Križanke, kar je presenetilo mene, pa je, kako velike so.

Alenka: In pa to, da je zgodba pozitivna. To ljudje v teh časih potrebujejo. ®®Vaju je presenetilo, da je bila premiera tako hitro razprodana?

Alenka: Mene ne. Presenetilo bi me, če ne bi bila. ®®Kaj lahko Križanke kot ambient dodajo predstavi?

Alenka: Križanke so zame eden od bolj vabljivih ambientov. Ljudje zelo radi pridejo sem, tudi sama grem še najraje na koncert v Križanke, v poletnem času pa sploh. Zagotovo bo ambient pripomogel k odličnosti predstave. Že to, da smo zunaj, doda neko magijo.

Matjaž: Ljudje so navdušeni nad tem, da smo muzikal postavili v Križanke, kar je presenetilo mene, pa je, kako velike so. Z Alenko sva ravno debatirala, kako drugače bo delovati na tako velikem odru, mi bi se vsi nekaj stiskali, tukaj pa ne bo statike, energija se mora čutiti vse do zadnje vrste.

®®Kako bo na razpoloženje vplivalo dejstvo, da pesmi tokrat ne bodo v izvirniku, ampak v slovenskem prevodu?

Alenka: Mene se zdaj pesmi še veliko bolj dotaknejo. Ko jih poješ in poslušaš v slovenščini, jih popolnoma drugače dojemaš. Ritmično je seveda vse ostalo enako, tu je Tomaž Domicelj zares opravil odlično delo.

Matjaž: Slovenščina se nas gotovo dotakne drugače kot angleščina; saj jo razumemo, ampak v materinščini vse dobi še neko drugo dimenzijo.

Veliko bolj se skozi muzikal opazi tudi, da se povezuje ne samo dialog, ampak tudi glasba, tudi pesem je del zgodbe in ne samo dodatek.

Alenka: In še to, da slovenščina zares lepo zveni. Če muzikala ne bi delali v slovenščini, v tem sploh ne bi videla smisla.

Zgodovina Mamma Mie! Mamma Mia! je ameriška glasbena romantična komedija, ki so jo posneli po istoimenskem muzikalu in jo uprizorili na znamenitem gledališču West End na glasbo skupine Abba in še nekaj nove glasbe Bennyja Andersona. Film je požel velik uspeh v kinodvoranah po ZDA, saj je v prvem tednu predvajanja zaslužil največ v zgodovini glasbenih filmov. Snemanje je večinoma potekalo na majhnih grških otokih, kot sta Skopelos in Skiathos avgusta in septembra 2007, zaliv Kastani na zahodni obali pa je bil glavno prizorišče. Preostali deli filma so bili posneti v Pinewood Studios v Veliki Britaniji, kjer so lahko nadzirali svetlobo in temperaturo.

Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš.

Ljubljana - Zelena prestolnica Evrope 2016 proti vandalizmu.

Prijavite vandalizem na spletni strani www.ljubljana.si ali z aplikacijo Pobude meščanov. #clovek

Ljubljančan(i)ke

»Pridite jokat.

Pridite se smejat. In predvsem pridite res uživat.« (Alenka)

»Slovenija potrebuje spektakel, kot bo Mamma Mia!. Šov bo fantastičen.

Vzponi, padci, energijske bombe, balade. Vse v eni predstavi.« (Matjaž)

Matjaž: Mene Alenka ni tako presenetila na odru, saj sem vedel, da bo odlična. Vrhunsko zveni že tako ali tako, ker je izvrstna pevka, ima pa tudi noro energijo. Spoznal sem že marsikoga na naši sceni, ampak tisti, ki res nekaj velja, je običajno Petek, 29. maja 2015, št. 04

najbolj preprost, kar sem začutil pri Alenki. Vloga Rosie ji je pisana na kožo, ker je tako pozitivna in preprosto to, kar ona tudi je.

Aleš Beno

®®Alenka, zakaj bo Matjaž dober Sky, in Matjaž, zakaj bo Alenka dobra Rosie?

Alenka: Ker mu je to velik izziv, a se vidi, da v tem neznansko uživa. Ko ga opazujem na vajah, me vsakič znova preseneti. Ne samo kot pevec, ampak tudi v igri in plesu, res je multitalent. Predvsem mi je všeč kot človek, in ko takšno predanost izžarevaš na odru, ljudje to zagotovo začutijo. Odličen Sky bo. Je že.

®®V muzikalih je vedno dilema, kako dobiti ljudi, ki bodo tako dobri pevci kot igralci in gibalci. Kako sta se spoprijela s takšno vlogo?

Alenka: Vloga Rosie mi je domača, ne vem, ali bi si upala sprejeti izziv kakšnega dramskega, zelo resnega lika. Tukaj imam največ opravka z Dinamitkami, naša interakcija in vez pa sta res že zasebno zelo dobro postavljeni. Vidi in čuti se, da smo res dobra ekipa. Je pa zame kar izziv naenkrat peti in plesati, Matjaž je mlajši in bolj v formi. Pa tudi vemo, da koreografije Mojce Horvat niso kar tako.

Ljubljančan(i)ke Matjaž: Alenka se rada pritožuje, ampak je vsakič, ko jo vidim, videti mlajša. Odlično ji gre. ®®Kako je delati z režiserjem Jugom Radivojevićem?

Alenka: Zelo dobro. Ima neko posebno energijo.

Vidi se, da ima drugačno mentaliteto, ki pa jo imam osebno zelo rada. Je zelo srčen, nikoli se mu ni treba dreti na nas, z nami lepo dela in še vedno uživa veliko spoštovanje.

Matjaž: Natančno ve, kako ravnati z nami, sploh glede ne to, da nas je veliko, ki nismo profesionalni igralci. Ima svoj način dela, ki se bo na koncu, sem prepričan, izkazal za pravilnega, uspešnega. Res je zanimivo, da ne povzdigne glasu. Vse kritike, opombe, nasvete pove mirno. Če kdo klepeta, ga pa tudi ven pošlje.

Alenka: Jug res ve, kaj dela. Vsi smo gledali njegovo Mamma Mio! v Beogradu in si rekli, da moramo biti še boljši.

®®Zaupajta mi, katera je vajina najljubša Abbina pesem.

Alenka: Če sodim po joku, se me najbolj dotaknejo pesmi, ki jih poje Simona (Vodopivec Franko, op. a.) v najbolj kritičnih trenutkih. To sta Slipping Through My Fingers in pa The Winner Takes It All. Matjaž: Rad imam balade, v drugem dejanju jih je kar nekaj, na primer Thank You For The Music mi je zelo všeč. Po drugi strani pa so mi zelo všeč tudi pesmi, ki so na začetku in so pozitivne, hitre. Super izpadejo že zaradi plesa in koreografije.

Alenka: No, meni je zelo všeč tudi moja pesem, ki jo pojem z Gojcem (Gojmir Lešnjak, op. a.), ker ga lovim po celem odru in prepričujem, da sva drug za drugega. Pravi napad.

Matjaž: Meni se zdi izjemno zanimivo, kako se pesmi na prvo poslušanje zdijo lahke, a smo ugotovili, da je to daleč od resnice. Že linije zbora in pa nekateri solo deli. Noro. No, pa saj boste slišali sami.

Matjaž: In bomo.

Eva Mrhar

Očistimo se slabih razvad! detox

kapsule za 30-dnevno popolno čiščenje telesa

NOVO

Vsebuje izvlečke rmana, breze in pegastega badlja in vpliva na najpomembnejše organe, ki skrbijo za izločanje strupov iz telesa.

NOVO

naravna pomoč za oblikovanje postave Vsebuje L-tirozin, sabljasti triplat, grifonijo, vitamin C in kromov pikolinat, ki poskrbijo, da vaša prva misel ni hrana.

• Rman pomaga pri normalni funkciji prebavnega trakta.

• Sabljasti triplat podpira prebavo in pomaga uravnavati raven glukoze in maščob v krvi.

• Breza vpliva na normalno izločevalno funkcijo ledvic.

• Krom ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.

• Pegasti badelj prispeva k razstrupljevalni funkciji jeter.

• Vitamin C prispeva k sproščanju energije pri presnovi in pomaga pri ohranjanju normalne psihološke funkcije.

www.medex.si

V Medexu razveseljujemo z novima izdelkoma, ki poskrbita za delovanje jeter, ledvic in prebavnega trakta ter oblikovanje postave.

Press

Pionir nakupovalnega središča Rudnik trdno stoji tudi danes

Ko se je začel razvoj nakupovalnega središča na Rudniku, je bil E.Leclerc prvi, ki je tam postavil svoj supermarket. Ta uspešno deluje še danes, kljub vsem konkurentom na tem gosto poseljenem območju trgovin. O njihovi viziji, izkušnjah in predanosti kupcem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Jeanom-Françoisom Higonetom.

Promocijsko sporočilo

E.Leclerc je bil eden od prvih supermarketov na razvijajočem se območju nakupovalnega središča Rudnik.

Kakšno pot ste prehodili od takrat in kako ste obstali?

E.Leclerc Ljubljana smo odprli junija 2000. Bil je prvi hipermarket na območju današnjega nakupovalnega središča Rudnik. V vseh 15 letih smo si prizadevali kar najbolj približati kupcem, jim ponuditi več, drugačno, in to po najboljših cenah. Svojo ponudbo nenehno prilagajamo zahtevam in potrebam naših kupcev, širimo jo na tistih področjih, ki našim kupcem največ pomenijo, in hkrati prilagajamo cene njihovi kupni moči. Izbor naših izdelkov tako zadovolji zahtevne kupce, ki iščejo izdelke za pripravo raznih domačih in tujih specialitet, pa tudi kupce, ki iščejo cenejše, vendar kakovostne izdelke.

So vaše stranke le Ljubljančani? Kakšne trende opažate?

Geografsko gledano naši kupci prihajajo iz Ljubljane in okolice pa tudi z drugih koncev Slovenije. Predvsem bi lahko rekli, da k nam prihajajo tisti, ki cenijo našo široko in unikatno ponudbo ter ugodne cene. Veliko je tako kupcev, ki v Ljubljano vsak dan prihajajo na delo ali po opravkih ter spotoma opravijo tudi nakupe pri nas. Teh kupcev je vedno več in veseli smo jih, saj potrjujejo naša prizadevanja po široki, drugačni in ugodni ponudbi.

Petek, 29. maja 2015, št. 4

V široki ponudbi (tudi cenejše) hrane se država in različne institucije trudijo, da bi Slovenci jedli čim bolj slovenske, domače izdelke. Vam to uspeva?

Smo trgovina v slovenskem prostoru in naša prizadevanja so nenehno usmerjena k zagotavljanju široke ponudbe slovenskih izdelkov. Tesno sodelujemo z vsemi večjimi slovenskimi dobavitelji in se zlasti na področju svežih živil trudimo vedno zagotavljati široko ponudbo slovenskih izdelkov. Zaradi nezadostnih količin pa ni vedno mogoče ponuditi le teh. Hkrati si prizadevamo kupcem zagotoviti kakovostno ponudbo po najboljših cenah, kar nam zagotovo tudi uspeva.

So vaši kupci redni ali priložnostni?

Imamo veliko zvestih kupcev, ki prihajajo k nam ravno zaradi široke, unikatne in ugodne ponudbe. Z odprtjem spletne trgovine E.Leclerc Drive smo spekter kupcev še razširili med tiste, ki cenijo našo ponudbo, pa jim nakup prek spleta pomeni pomemben prihranek časa.

V Ljubljani deluje samo en E.Leclerc, drugi supermarketi imajo veliko več trgovin. Kako to?

Res je, v Ljubljani je en hipermarket E.Leclerc in eno prevzemno mesto spletne trgovine E.Leclerc Drive. Vedno sledimo trendom na trgu ter temu ustrezno tudi načrtujemo naše dejavnosti in nove priložnosti. Na to kaže tudi spletna trgovina E.Leclerc Drive, ki ravno te dni praznuje prvo obletnico.

PRAZNUJE TI

S POPU

NA D A R NAG A IGR E

CIJ A M I AN

LET Vabljeni v E.Leclerc Ljubljana Rudnik med 3. in 21. junijem 2015.

ÄŒakajo vas super cene in bogate nagrade! www.e-leclerc.si

facebook.com/E.LeclercSlovenija

Luči Ljubljane

Tako ameriško, a tako slovensko

V

ljubljanskem Ustvarjalniku so s pravo pojedino pospremili novo kampanjo domačega proizvajalca arašidovega masla. Na Kickstarterju bo Rok Starič, prvi slovenski proizvajalec arašidovega masla Rok's Peanut Butter, zbiral sredstva za mlinček za fino mletje arašidov, ki ga želi razviti z mladimi inženirji. Povpraševanje po maslu se je namreč v zadnjih mesecih tako zelo povečalo, da je preseglo zmogljivosti domače proizvodnje.

5.000

Kultni ameriški izdelek je priljubljen po vsem svetu, kot kaže, pa tudi na sončni strani Alp. Zaradi vsebnosti nenasičenih maščob in beljakovin dolarjev želi zbrati Rok arašidovo maslo zelo radi Starič na Kickstarterju. uporabljajo tako vrhunski kot rekreativni športniki, izjemno priljubljen pa je tudi pri vegetarijancih in veganih. Rokov izdelek se ob tem lahko pohvali z dejstvom, da je popolnoma arašidov potrebujemo naraven, tudi brez dodanih za izdelavo 350 ml soli, olj in konzervansov. arašidovega masla.

Edinstven recept je prinesel edinstven okus, o čemer so se obiskovalci dogodka ob začetku zbiranja sredstev lahko prepričali tudi sami. Na meniju je bilo vse, od klasičnih sendvičev z arašidovim maslom do smutijev, toastov, tortilj, mesa z arašidovo kremo, piškotov.

Slovensko arašidovo maslo Rok's Peanut Butter

»Naredil ga bom sam!«

Čeprav je trg v Ameriki zelo razvit, odkrivanje naravnega arašidovega masla brez dodatkov spominja na iskanje igle v senu. Zato se je Rok, mladi navdušenec nad zdravim načinom življenja, odločil, da pripravi svojega. Njegov trener je bil tako navdušen nad kakovostjo, da se je povpraševanje po Rokovem arašidovem maslu tako povečalo, da dandanes težko zagotovi želeno količino.

Po natančni preučitvi postopkov priprave in mnogih degustacijah je Rok našel recept, ki omogoča pripravo najokusnejšega arašidovega masla. Na začetku je na terasi več ur ročno luščil arašide, danes jih pridobiva od skrbno izbranih pridelovalcev iz Južne Amerike. Pravi, da vsakega posebej Petek, 29. maja 2015, št. 4

Osebni Arhiv

470

Rok Starič

pregleda in izbere samo tiste, ki bodo njegovemu izdelku dali najboljši okus, barvo in teksturo.

Naravno arašidovo maslo sedaj pripravlja po dodobra dodelanem postopku praženja in ročnega mletja, ki zahteva ogromno pozornosti.

Z novim mlinčkom bo lažje

Zaradi velikega povpraševanja se je mladi gurman in podjetnik odločil, da mora več sredstev vložiti v razvoj novega in večjega mlinčka, ki bo omogočil, da bo lahko izpolnil vsa naročila. Odločil se je, da svoj izdelek predstavi na platformi za množično financiranje Kickstarter. Tam bodo najhitrejši podporniki dobili tudi posebno, ročno narejeno darilo – leseni nož, ki je izdelan prav za teksturo njegovega masla.

Eva Mrhar

Šepet pomladi: še 5 pomladi brez skrbi!

Ker smo tako prepričani v zanesljivost Fordovih vozil, vam peto leto jamstva podarimo. Brezplačno, brez omejitve kilometrov in z mednarodno asistenco.

Ponudba velja za vsa osebna vozila Ford. Pri c-MaXu pa smo pripravili še posebej svežo ponudbo, saj ga to pomlad odpeljete po najboljši ceni doslej!

že od

FORD FIESTA

14.175 €

FORD KUGA že od

12.770 €

FORD C-MAX že od

že od

FORD B-MAX

Najboljša ceNa doslej

9.890 €

19.785 €

Uradna poraba goriva: 3,3-7,4 l/100 km. Uradne emisije CO2: 85-171 g/km. Emisijska stopnja: Euro 5b, Euro 6. Uradne emisije NOx: 0,0132-0,1740 g/km. Specifične emisije trdih delcev: 0,0003-0,0007 g/km. Število delcev: 0,0032-3,25 x 1011.

Slike so simbolične. Cene ne vključujejo stroškov transporta.

SUMMIT AVTO d.o.o., Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01 2525 134, 051 634 826 g. Rode Matija e-pošta: prodaja@summitavto.si

Go Further

Ona sanja o Ljubljani

NIKOLA JANUŠIĆ

moja, in kjer sem vedela, da mi bodo dali mir. Mir v študentskem naselju ne obstaja. Praktično nikoli.

KOLUMNA: Eva Mrhar ljubljancanka@finance.si

Žur je resna stvar

T

orek, običajen dan. Ura nekaj minut pred polnočjo. In jaz sem skupaj s kolegicama ravno odrinila na Rožnik. Kam? Na Rožnik.

Smo šle žurat.

Popolna tema, svetilka na telefonu, zvoki oddaljene glasbe nekje ... gori. Lahko bi se zlagala in rekla, da so takšni žurerski pohodi zame nekaj popolnoma vsakdanjega, a to ni res. V življenju se nisem šla česa takšnega. Ne v Ljubljani. A prišel je maj in z njim čas največjih študentskih žurov ter meni povabilo, da moram tokrat pa res prit pogledat. Obljub ne požiram in tokrat sem prisegla, da pridem. Seveda je večina lezla na Rožnik popoldne, pri dnevni svetlobi in približni razsodnosti, ker smo prijateljicami do poznih večernih ur še trenirale, smo se tja pač odpravile »malce kasneje« in že dokaj zdelane.

Zanimivo, da kot študentka nikoli nisem hodila na tipične študentske zabave, letos, ko se kot absolventka sploh ne počutim več del študentske raje, pa šele spoznavam razsežnosti študentskega življenja. Tisti, ki med študijem prebivamo doma, smo prikrajšani za marsikatero izkušnjo. Jaz sem včasih rekla, da se »folku iz drugih krajev, ko pridejo v Ljubljano, totalno strga«. Nisem se dosti zmotila. Ampak moram dodati, da jih po novem občudujem. Nimam pojma, kako kdo od njih pri vseh žurkah in dogajanju v študentskih domovih sploh naredi končne izpite. Jaz sem se zaprla v sobo, za katero sem vedela, da je

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Ljubljančani radi jamramo, da nimamo kam iti žurat. Tudi jaz. Ljubljana ima pač težavo, da je ravno toliko majhna, da v njej ne more biti veliko raznovrstnih (!) nočnih lokalov in klubov. Če greš ven v petek, ne boš šel tudi v soboto in še v nedeljo (so izjeme). Populacija je premajhna, lastniki pa želijo privabiti čim večjo glavnino, zato se v večjih klubih vrti komerciala. Še tisti redki večeri, ko so organizirane zabave z bolj specifično zvrstjo glasbe, običajno kmalu izvisijo, saj že tretjič ali četrtič ni dovolj ljudi. In spet je na vrsti neki miks lestvic Billboard in MTV, če ni to kar isto. Ok, imamo tudi alternativo, nekaj alternative. Ampak dejstvo je, da s prihajajočim poletjem klubska sezona ne bo na vrhuncu. Ne. Ljubljanski klubi čez poletje svoja vrata večinoma kar zaprejo. Ko odštejejo še ljudi na dopustu, se jim sploh ne splača več delati.

Pa tudi obiskovalcem se ne da. Na žurkah gledaš vedno iste obraze in še tako lepo zrihtanih fac se pač naveličaš. Težko, da boš šel ven spoznavat nove ljudi, prej boš spet moral gledati vse svoje bivše z vsemi svojimi novimi in podobno. Na koncu boš ves večer pozdravljal ljudi, se šel »small talk«, govoril, da se pa že res predolgo niste videli, in sam pri sebi upal, da se sploh ne srečate več. Okej, saj ni vedno tako. Je pa to scenarij, ko hodiš mesec, pol leta, leto v isti klub. Saj bi šel drugam, samo v bistvu nimaš pojma, kam.

Trnovo v večernih urah. Dve Štajerki v cliu: »Hej, sori, a mi poveš, kje je obala?« Prijazna Ljubljančanka: »Obala?

Na avtocesto pa slabih 100 kilometrov ... Aja, ti misliš plažo?

Se dobite na plaži? Ja, to je tukaj čez Ljubljanico.« Zato moraš včasih iti v neznano. Poslušat kak koncert, odkrit nov lokal, sedet na plažo, dati priložnost še drugačni glasbi, hoditi na Rožnik ob polnoči, če je treba. Ne bo vedno zakon, bo pa doživetje. V Ljubljani se vedno splača iskati kaj novega. Če se stvari sprevržejo v katastrofo, imaš pa vsaj dobro zgodbo.

Irena Herak

Irena Herak

Je v Šiški še kaj odprtega

Sladkosnedno razvajanje po italijansko Na Čopovi je po radovednem pričakovanju mimoidočih svoja vrata le odprla nova kavarna, slaščičarna in prodajalna sladoleda aROMA. Igra besed v imenu, ki nas spomni na Italijo in njen moto »dolce vita«, že sama po sebi slika atmosfero, ki so jo ustvarjalci želeli ustvariti v osrčju prestolnice.

Pravijo, da Italijani veliko dajo na kakovost, na to, da so stvari dobre in lepe tudi po videzu. Prav to je tudi osrednji element njihove ponudbe in retro pridiha. Na prvem mestu je, kot poudarjajo, to, da so vsi njihovi izdelki najvišje kakovosti, še posebno ponosni pa so na sladoled, katerega dober glas se že širi po mestu. Vsi sladoledi so stoodstotno naravni, brez dodatkov, umetnih barvil in ojačevalcev okusa. Narejeni so iz svežega sadja, kar je mogoče čutiti tudi v njihovem polnem okusu. Sadni okusi so tako tudi veganski, mlečni večinoma brez glutena. Uporabljajo najboljše sestavine iz vsega sveta, na primer pistacijo bronte s Sicilije, vaniljo z Madagaskarja in mango alphonso iz Indije. Okusi so tudi nekoliko kreativnejši, sladkate se lahko z limono in baziliko, pomarančo z ingverjem, jagodo z meto, maskarponejem z dateljni in orehi, karamelo s solnim cvetom iz piranske soli ... Seveda mora obstajati tudi klasika, saj brez nje ne gre, a tudi pri tem prisegajo na bogat, poln in svež okus. Enako velja tudi za slaščice, ena od še posebno zanimivih je tako imenovana la torta, ki jo pripravijo iz sladoleda, maslenega piškota, raznih prelivov in čokoladic.

Držijo se pravila, da vsako stranko pozdravi nasmeh, pa tudi tega, da imajo vsi možnost poskusiti različne okuse, tudi brez plačila, zato pa se imenujejo »gelato experience« (sladoledna izkušnja).

Skrbimo zase, privoščimo si v Sloveniji pridelano hrano!

Zmeraj pomembneje postaja, da lahko zaupamo v hrano, ki jo uživamo. In pri tem je ključno, da vemo od kod ta hrana prihaja, kdo jo je pridelal in na kakšen način je zrasla. Zagotovo ne morete zgrešiti, če posegate po pridelkih slovenskega podeželja in ste pri tem pozorni še na oznake kakovosti ekološki, integrirani ali geografska označba. Takšna hrana je zagotovo bolj sveža, boljšega okusa, hkrati pa varna. Zaradi kratkih transportnih poti od kmeta do trgovine zelenjava ohrani tudi vse vitamine in minerale, ki so glavni razlog, da uživamo zelenjavo. Hrana s slovenskih kmetij je torej najboljša za nas in za naše otroke. Že skoraj eno leto vam je hrana iz različnih koncev slovenskega podeželja na dosegu tudi v vaši neposredni bližini. Okusne domače pridelke in izdelke izključno iz slovenskih kmetij lahko najdete v Cityparku v trgovini Zelena točka (vhod z Aleje mladih). V Zeleni točki svoje izdelke predstavlja preko 50 slovenskih kmetij, tako da je izbira zares velika! Tukaj najdete svežo integrirano in ekološko zelenjavo, sadje, smuthije, domača olja, moke, žita, slovenski med, vsak dan sveži kruh, mufine in številne izdelke, ki so lahko lepo in okusno darilo.

Pridite na okoli in sami poizkusite okusne grižljaje s slovenskih kmetij – vsak petek in soboto v maju in juniju brezplačne pokušine!

Kaj bo danes za

OKUSNI GRIŽLJAJI S KMETIJ Obiščite trgovino s slovenskimi pridelki in izdelki v Cityparku Ljubljana pred vhodom z Aleje mladih.

PRIDELKI SLOVENSKEGA PODEŽELJA

Pomlad v mestu

Najlepše nam je zunaj, ko smo skupaj v gibanju

T

jaša Ferkov je 24-letna Ljubljančanka, študentka fakultete za šport, vaditeljica skupinskih vadb in mama dveh deklic – Zoja ima tri leta, mala Ela šteje komaj šest mesecev. Odraščala je v veliki družini, zato si je od nekdaj želela biti mlada mamica. Tjaša je rada aktivna, zaposlena, vedno v gibanju. Srečali smo se na PST blizu njihovega doma na Bizoviku.

®®Kakšno mesto se vam zdi Ljubljana za vzgojo otrok, mlade družine?

Ne vidim prav nobene pomanjkljivosti, kvečjemu lahko rečem, da imamo prav vse, za kar smo lahko hvaležni.

Imamo odlične vrtce, kjer so še boljše vzgojiteljice, možnost izobraževanja, urejena igrišča, sprehajalne poti.

Mesto je čudovito in lepo urejeno in pravi užitek se je sprehajati. Sicer mi je všeč, ker imamo dom malo zunaj središča Ljubljane, a še vedno tako blizu, da gremo lahko tja s kolesom ali mestnim avtobusom. ®®Kaj vam je všeč v vašem okraju in kaj pogrešate?

Všeč mi je, ker imam blizu vse, kar potrebujem. Vrtec, kasneje šolo, mojo fakulteto in službo. Najbolj pa me osrečuje to, da imamo zraven Golovec in sprehajalno pot PST, na kateri so uredili tudi poseben prostor, namenjen rekreaciji. Sprehod na Golovec izkoristijo tudi vzgojiteljice v vrtcu, kar se mi zdi super. Zagotovo pa bi se razveselila kakšnega večjega, varnega igrišča z igrali, namenjenega mlajšim otrokom.

Telovadba za otroke Otroke je dobro čim prej navaditi na gibanje, da vzljubijo šport in telesno vadbo ter da to postane del njihovega življenja. Telovadnica Inergija na Litijski cesti poskrbi za malčke, ki se družijo dvakrat na teden na vadbeno-gibalno-igralnih uricah. Otroci bodo pod strokovnim vodstvom skozi naravne oblike gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek, poskoki ...) utrjevali svoje motorične sposobnosti, telesno kondicijo in gibljivost. Skozi različne igre in plesne ustvarjalnice pa bodo razvijali družabnost in ohranjali spoščenost med vadbeno uro. www.inergija.si

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Sem aktivna mamica in mojim otrokom ne preostane drugega, kot da so aktivni z mano. ®®Kje se z otrokoma radi zadržujete? Kam hodite na sprehode?

Najraje smo seveda zunaj na zraku, peš, s kolesom, na igrišču ali pa pred hišo, sploh ni pomembno, zmeraj je zabavno. Sem aktivna mamica in mojim otrokom ne preostane drugega, kot da so aktivni z mano. Ker je zunaj toplo, je trenutno na tapeti že omenjeni Golovec. Zoja ima v nahrbtniku malico, kar je najpomembnejše, jaz v kengurujčku Elo in se odpravimo na pot. ®®Kako ste za deklici uredili varstvo?

Kot pravi rek: »Bog ni mogel biti na več mestih hkrati, zato je ustvaril babice.« Dodala bi še »in tetke«, brez njih bi bilo vse malo težje. Imam tri mlajše sestre, ki so naravnost fantastične. Poleg babic mi velikokrat priskočijo na pomoč kot varuške. Zoja se odlično razume z vsemi in vsaka od njih jo vedno nauči česa novega. Tako se k varstvu zunaj družinskega oziroma prijateljskega kroga nisem nikoli zatekala.

Sicer pa Zoja hodi v vrtec, Ela pa se vključi konec oktobra, ko bo dopolnila 11 mesecev. Menim, da otroci, ki ne hodijo v vrtec, zamudijo eno prelepo obdobje svojega otroštva. ®®Glede na to, da ste poleg dveh majhnih otrok tudi študentka, kakšni so pogoji za mlade mamice? Je možno usklajevati študij in materinstvo?

Ugodnost je ta, da mamice dobimo dodatno leto študija in dodaten bon za prehrano, česar pa nikoli ne koristim, ker raje kuham sama. Posebnega statusa, z določenimi drugimi ugodnostmi, ni. Vse je v dogovoru s profesorji in zase lahko rečem, da sem imela z vsemi uspešen in razumevajoč odnos. Zato lahko potrdim, da je možnost usklajevanja študija in materinstva, če si le želiš. Še vedno sem namreč mnenja, da se vse da, če se hoče. Seveda bi tukaj spet izpostavila vso pomoč pri varstvu, brez katere bi bilo malo težje. Je pa res, da sama letos ne koristim dodatnega leta in nadaljujem študij vzporedno s porodniško, zato se je tudi že zgodilo, da sem Elo vzela kar s seboj na predavanje.

Eva Mrhar

Pomlad v mestu

Top 3 za otroke

Sobotna gozdalnica (gozdna igralnica) na Rožniku vsako soboto med 9. in 12. uro, Rožnik (Večna pot)

Varstvo Čarobni gozd za otroke vsako soboto organizira aktivno igro v gozdu. Zamenjajte televizijo, računalnik ali nakupovalno središče za zdravo igro v naravi. Če ste ob prihodu vikenda izčrpani od napornega tedna ali imate kup opravkov, vaše otroke pa razganja od energije, jih pripeljite v gozdno čarovnijo, kjer se bodo predvsem igrali, igrali in še enkrat igrali. Skozi igro bodo urili motorične spretnosti, domišljijo, spoznavali živali in rastline, tudi tiste užitne, se preizkušali v umetnosti in še veliko drugega. Po treh urah boste otroke odpeljali z rdečimi lički in iskricami v očeh. Njihov moto je: Ni slabega vremena, so le slaba oblačila!

1

Izmenjava igrač na Fešti na Fužinah sobota, 30. maja, med 17. in 19. uro, Rusjanov trg

IRENA HERAK

2

www.carobnigozd.blogspot.com

Letos bo že trinajsto leto zapored potekala prireditev Fešta na Fužinah. Osrednja tema je Evropsko leto za razvoj, z njo pa cilji, kot so druženje med mladostniki in drugimi prebivalci Fužin, dobra volja in prijetna zabava ob športu ter sodelovanje organizacij in šol s Fužin.

Ena od zanimivejših dejavnosti za otroke bo izmenjava igrač, kjer bodo otroci lahko dobili nove igrače ter drugim dali svoje. Pustite se presenetiti, ko vam bodo vaši otroci pokazali, katera igrača jim je najzanimivejša. Pogosto se zgodi, da v naših očeh sploh ne deluje popolno, vašim otrokom pa prav takšna nepopolnost omogoča razvoj kreativnosti. www.napovednik.com/dogodek333371_izmenjava_igrac_na_ festi_na_fuzinah

MyMachine, razstava risb sanjskih strojev četrtek, 11. junija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, grad Fužine

3

MyMachine ponuja rešitev otrokom, ki imajo nešteto idej, a običajno niso uresničene. Omogoča, da inovativne ideje mladih izumiteljev (otrok v vrtcu ali v osnovnih šolah) ob pomoči študentov, dijakov in podjetij postanejo resničnost. Gre za neprofitno iniciativo, ki jo v Belgiji izvajajo že od leta 2008, v Sloveniji pa od aprila 2014. Na prvi razstavi MyMachine Slovenija, s katero bo končan prvi cikel izvajanja projekta, bodo razstavljene risbe sanjskih strojev vseh otrok, in sicer tudi tistih idej, ki niso bile uresničene. Na ogled bodo tudi štirje prototipi sanjskih strojev, ki so jih v sodelovanju s podjetji izdelali dijaki in študenti. www.mymachine.si/

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Mala terasa

Kot nam je zaupala njihova predstavnica za stike z javnostmi Tamara Potepan Leljak, so restavracijo odprli v solastništvu slovenskih in britanskih partnerjev bangladeškega rodu. Slednji že leta in leta izdajajo reviji Curry Life Magazine in Travel Life Magazine. Iz tega novinarsko-kulinaričnega koncepta je nastala ideja, da bi Curry Life pripeljali v slovensko prestolnico. »Kuhinja, ki temelji na curryju, je v Veliki Britaniji pravi hit. Piščanec tikka masala že nekaj časa velja za njihovo nacionalno jed.

Zakaj ne bi torej pravih jedi iz curryja predstavili tudi slovenski javnosti?« je o začetkih povedala sogovornica.

Temeljno poslanstvo restavracije, katere velik poudarek je na prijaznem in kompetentnem osebju, je prepletanje dveh različnih kultur: gostom ponuditi najboljše jedi indijske podceline in dobrote iz sveta britanskega curryja, obenem pa v ponudbi obdržati izbrane slovenske jedi, ki so bile na meniju Figovca že dolgo časa, a nekoliko izboljšane in s pridihom Mediterana.

Med najbolj priljubljenimi zelenjavnimi jedmi je kofta nazakat, zelenjavno-skutni cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano, med mesnimi pa tikka masala, piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhana v blagi omaki tikka masala, in rogan josh, zelo bogata in okusna jed, ki izvira iz pokrajine Kašmir in je navadno pripravljena s piščancem in govedino. Kar zadeva sladko ponudbo, je možno izbirati med tremi ali štirimi tipičnimi, zelo sladkimi indijskimi sladicami, sicer pa so v ospredju slovenske tortice in med drugim tudi indijsko obarvan sladoled (temu dodajo mango, različne začimbe...), vse iz lastne slaščičarne. www.currylife-figovec.si

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Kuharji prihajajo iz Indije in Velike Britanije in so bili v svoji karieri večkrat nagrajeni. Končno pripravo teh jedi je možno tudi spremljati, saj kuhinjo, ki je osrednji del restavracije, od gostov loči le steklena stena.

Aleš Beno

N

a križišču Gosposvetske in Slovenske ceste svoje goste z izbranimi jedmi že desetletja razvaja ena od najstarejših ljubljanskih gostiln Figovec. Novembra lani je dobila mednarodno gostinsko preobleko in se preimenovala v restavracijo Curry Life Figovec.

Aleš Beno

Harmonija okusov Indije in Slovenije

Rogan josh

Aleš Beno

Aleš Beno

Igor Debevec, vodja restavracije Curry Life Figovec in obenem eden izmed 50 slovenskih sommelierjev 3. stopnje, ter Mahedinna, gospodična, ki pomaga pri strežbi in marketingu.

Kofta nazakat

Igor Đukić

Pokličite nas za ponudbo in izmero na Vašem objektu ali nas obiščite v salonu Šempeter PC Pluton.

abs.sempeter@gmail.com Brezplačna tel številka za informacije

080 34 20

GRADITE ALI OBNAVLJATE? Naredite to kvalitetno in hkrati racionalno, z najvarčnejšim profilom na trgu.

Serijsko nudimo: - PVC in ALU stavbno pohištvo - troslojna zasteklitev – prevodnost Ug=0,5 W/m2K - TGI distančnik – proti zarositvi - skrito okovje - 6 komor, 3 zaporedna tesnila - mikroprezračevanje - ACRYL Color barvni nanos (20-letna garancija na barvo profila) - varčna vgradnja za ceno navadne vgradnje

Akcija ALU/ALU protivlomnih vrat do 31. 7. 2015!

Komarniki

IDEALNA ZAŠČITA OD ŽUŽELK A AKCIJSKA POLETN V KO NI CENA KOMAR i, sn (rolo, dr fix in vratni)

MKL Systems:

GARAŽNA VRATA Od 975€ z vključeno montažo.

- 2x barvana - izbira vzorca lamel brez doplačila - najtišji in hiter pogon - v celoti izolativna vrata - 2 daljinca

Pesem za dinar

Pri 30, pa že s hišo. Kako?

Statistike kažejo, da se fantje od doma odselijo pri 30 letih, dekleta pa pri 27,5 leta. Večinoma so najprej najemniki, nekaterim pa vendarle že pred 30. letom uspe kupiti svoj prvi dom. Kako?

T

Jure Makovec

šla na ogled,« se spominjata. V hiši so živeli najemniki, ki so se želeli izseliti.

ridesetletna Alexander in Jerica (na sliki) sta se po poroki pred štirimi leti poigravala z mislijo, da bi imela hišo na podeželju.

Nista imela večjih prihrankov. Preselila sta se v cenejše najemniško stanovanje z namenom, da privarčujeta kakšen evro. »Potrebovala sva tudi Strani Peokvirni izračun, koliko morava ob najemanju prihrasem za dinar niti, da lahko dobiva stanovanjsko posojilo,« pojaureja snjuje Alexander. Lotila sta se iskanja stanovanja ali ekipa memajhne starejše hiše na podeželju, ki bi se oddajala v sečnika Moje najem. »Teh je bilo zelo malo, večina hiš se prodaja, finance. cene pa so včasih nerazumno visoke. Nikamor se nama ni mudilo. In to je bila najina prednost,« pouwww.mojefidarjata. Odločila sta se tudi za oglede, da si ustvarita nance.finance. predstavo o nepremičninskem trgu. Po nekaj mesesi cih iskanja je Jerica našla idealno hišo na obrobju Ljubljane, veliko okoli 150 kvadratnih metrov. »Cena je bila za naju povsem nedosegljiva, a sva kljub temu

Šest poti do lastnega gnezda Priložnosti je zdaj kar nekaj, saj se splošne razmere počasi izboljšujejo, cene stanovanj so od vrha pred krizo nižje za okoli 25 odstotkov, po drugi strani pa je denar rekordno poceni. Poti do prvega stanovanja je več. V reviji Moje finance smo poiskali šest konkretnih zgodb. Zdravko in Nina sta stanovanje kupila na javni dražbi; Dejan in Manja sta dobila neprofitno stanovanje; Rok in Lidija sta si uredila mansardo v hiši staršev; Maji in Mitju so pri nakupu priskočili na pomoč sorodniki; Luku so starši po ločitvi podarili stanovanje. Preverite njihove zgodbe v majski številki revije Moje finance.

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Nepremičninska posrednica Nina Hudnik iz agencije Roni nepremičnine pa je za mladi par imela drugačen predlog – prepričala ju je, naj poskusita najem s poznejšim odkupom (rent-to-buy), s čimer se je strinjala tudi lastnica. Ker ni želela imeti prazne hiše, je najemnino tudi nekoliko znižala. »Če nama hiša ne bi ustrezala ali bi se kaj drugače obrnilo, bi lahko brez težav odstopila od najemne pogodbe. Sestavljena je bila za leto dni z možnostjo podaljšanja,« pojasnjuje Alexander. Pogodba je vključevala tudi možnost odkupa, pri čemer je bila navedena prodajna cena, vse plačane mesečne najemnine, vključno z aro, bi se od te potem tudi odštele. Dodan je bil tudi člen, da morata skrbeti za hišo in okolico. Nekaj mesecev po vselitvi se je lastnica odločila hišo prodati. Vprašala ju je, koliko lahko plačata, in ker sta se v hišo zaljubila, sta šla spet do bank. Poskušala sta dobiti 180 tisočakov kombiniranega posojila, torej stanovanjskega in gotovinskega. Banke so namreč zahtevale med 15 in 30 odstotki lastnih sredstev. Ker teh nista imela, sta morala vzeti še gotovinsko posojilo. »Na nekaterih bankah sva doživela pravo razočaranje. Ponekod so naju odslovili, še preden sva se usedla. Zaprosila sva za 20 odstotkov manjše posojilo kot nekaj mesecev prej, pa so naju zavrnili. Glavna ovira je bila, da nisva hotela obremeniti nepremičnine staršev s hipoteko, svojih sredstev pa nisva imela,« opisujeta. Medtem ko se je mladi par pogajal za posojilo, je lastnica tudi znižala kupnino. »Cena je bila za naju previsoka. Ker sva z lastnico imela prijateljski odnos, sva se na koncu dogovorila za skoraj 30 odstotkov nižjo ceno od izhodiščne,« pravi Alexander. Še tretjič sta morala do bank. »Pri hranilnici nama je uspelo dobiti razmeroma dobre pogoje.

Za banko je bilo odločilno to, da sva v hiši, ki sva jo želela kupiti, že živela in da sva najemnine vložila v nakup hiše,« pojasnjujeta. Zdaj mesečno plačujeta malce več kot 600 evrov za hipotekarno posojilo, ki sta ga vzela na 25 let, ter okoli 150 evrov za gotovinsko posojilo z ročnostjo 10 let. V manj kot letu dni od začetka iskanja »hiške na podeželju« zdaj živita v Marja Milič svojem lastnem domu.

UGODNOST VELJA DO

31. 7. 2015

ALEŠ BENO

Prelepa si bela Ljubljana

KOLUMNA: ŽELJKO PURGAR

Posnemanju naravnega ravnovesja se najbolj približa aktivni promet. Z njim slehernik uravnava tudi lastno telesno energetsko bilanco.

Aktivni, sonaravni promet

P

orabo energije moramo zmanjšati, ker moramo zmanjšati vpliv na okolje. Tako lokalno kot globalno. Z zmanjšanjem vpliva na lokalno okolje si zagotavljamo zdrav bivalni prostor, globalno pa z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov zmanjšujemo vpliv na globalno segrevanje. Zadnjih 200 let smo namreč ob vsesplošnem onesnaženju izjemno grobo posegli v cikličnost naravnega dogajanja. V nihanje Zemlje med ledenimi dobami in toplimi obdobji. Zaradi spreminjanja oblike krožnice (elipse), po kateri kroži Zemlja okrog Sonca, in naklonskega kota osi, okoli katere se vrti,

za vašo zabavo v naravi

308 ACTIVE

208 ACTIVE

1,2 Puretech 96 kW že za

15.185 €

*

kovinska barva, avtomatska klima, lita platišča, navigacija

1,2 PureTech 60 kW

50PU% STA POSPLOŠNEM

že za

10.592 €*

kovinska barva, avtomatska klima

PRI IN KASKO NJU ZAVAROVA

SODČEK PIVA /25, 30 ALI 50 LITROV/ IN ROČNA TOČILNA PIPA

BTC-KRATOCHWILL, ŠMARTINSKA 152, 100 LJUBLJANA, TEL.: 01-5852756

5PO0PU% STA ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

Prelepa si bela Ljubljana Posnemanju naravnega ravnovesja se najbolj približa aktivni promet. Z njim slehernik ob večanju energetske neodvisnosti države ter manjšanju klimatskih in okoljskih vplivov uravnava tudi lastno telesno energetsko bilanco. Zdravo okolje zagotavlja z zdravim življenjem. S pešačenjem in kolesarjenjem oziroma s premikanjem brez uporabe pogonskega motorja (tudi električnega, da ne bo pomote). Za tiste oblike prometa in potreb, ki jih ne moremo pokriti z aktivno mobilnostjo, pa je v največji možni meri treba uporabiti vozila na obnovljive vire energije, elektriko, vodik in biogoriva. Slednja so v urbanem okolju omejena, saj njihova uporaba povzroča izpuste in hrup.

so se že dolgo pred civilizacijo, kaj šele industrializacijo izmenjevala hladna in topla obdobja. Tako bi se Zemlja tudi brez izgorele kapljice oziroma grama fosilnih goriv od konca zadnje ledene dobe segrevala približno 45.000 do 55.000 let. Že zaradi tovrstnega dogajanja, na katero nimamo vpliva, bodo naravni pojavi v prihodnje vse ekstremnejši. Narava z odmikom od ledene dobe zacveti tudi tam, kjer je bil še donedavnega večni led. V toplejših krajih pa dobesedno pobesni. Del tega že čutimo tudi v Ljubljani, ko poleti udarijo močne nevihte, ko zime niso več tako bele, kot so bile, ko po Rožniku, Šišenskem hribu in Golovcu pokajo drevesa zaradi žleda in ko na Viču poplavlja. Slednje je obenem dokaz, da narava izjemno hitro in kruto udari nazaj, ko si domišljamo, da jo lahko preprosto ukrotimo, zajezimo, speljemo vode tja, kamor si želimo. Če se že lotimo tega, moramo vedeti, da morajo biti zadeve občutno bolj dodelane. Določeno smer razvoja pa moramo preprosto opustiti, naravi priznati zmago in povrniti prvotno stanje. Stanje ravnovesja. Zato bi bilo trajnostni razvoj primerneje poimenovati sonaravni razvoj, trajnostni promet pa sonaravni promet.

308 ACTIVE

208 ACTIVE

1,2 Puretech 96 kW že za

15.185 €*

kovinska barva, avtomatska klima, lita platišča, navigacija

Ali smo Zemlji in naravi v zadnjih dveh stoletjih že zadali takšen udarec, da se ne bo zmogla več sama ohlajati in usmeriti v novo ledeno dobo, bodo ugotovili šele zanamci čez 30.000 do 35.000 let. Seveda, če bo naša civilizacija do takrat sploh obstajala. Če k naravnemu globalnemu segrevanju ne bomo pripomogli do te mere, da narava in mi z njo tega preprosto ne bomo mogli več zdržati. Te globalne civilizacijske rulete ne smemo več igrati!

2008 ACTIVE

IZBERI SI SVOJE 13.668 € DARILO OB NAKUPU VOZILA

1,2 PureTech 60 kW

5PO0PU% STA ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

že za

1,2 PureTech 60 kW

10.592 €*

že za

kovinska barva, avtomatska klima

308 ACCESS

#

1,2 e-THP 95 kW že za

13.250 €*

kovinska barva, avtomatska klima, lita platišča

*

kovinska barva, avtomatska klima, parkirni senzorji zadaj

5PO0PU% STA ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

5PO0PU% STA ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

208 ACTIVE 1,2 PureTech 60 kW

10.592 €* STREŠNI NOSILEC kovinska barva, avtomatska klima, lita platišča % 0 70 EUR. 5ZA POPUSTA že za

(v vrednosti 140 EUR) ali ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

Porabakm. v kombiniranem od 3,4 do 5,6 stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisi Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,4 do 5,6 l/100 Izpuh CO2: odnačinu 82 do vožnje: 130 g/km.

Emisijska oksidov NOx: od 0,00002 do 0,00027 g/km. Emisije trdnih od 0,00002 delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je na l/100delcev: km. Izpuh CO2: oddo820,00014 do 130g/km. g/km.Število Emisijska

ˇ BREZPLACNI 2008 ACTIVE toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega iz prometaspecifične pomembno emisije prispevajodušik poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlas stopnja: EURO zraka 6. Vrednost 1,2 PureTech 60koncentracijam kW povišanim prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

kovih oksidov NOx: od 0,00002 do 0,00027 g/km.

Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00014 g/km.

VIS d.o.o., Celovška 228, 1000 Ljubljana, tel. 080 88 82,do www.avtotehna-vis.si Število delcev: od 0,01 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je kovinska barva, avtomatskaAVTOTEHNA klima, že za

13.668 €*

parkirni senzorji zadaj

2-TEDENSKI 50 % NAJEM A PUST ˇ POSP STREŠNEGA KOVCKA. ŠNEM PRI LO O IN KASK NJU ZAVAROVA ali

najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,4 do 5,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 82 do 1 zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, oksidov NOx: od 0,00002 do 0,00027 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,000 delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

ˇ BREZPLACNO KORITO PRTLJAŽNEGA AVTOTEHNA VIS d.o.o., Celovška 228,PROSTORA 1000 Ljubljana, tel. 080 88 82, www.avtot

toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pom povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

5PO0PU% STA ŠNEM PRI SPLO O IN KASK NJU ZAVAROVA

www.peugeot.si

AVTOTEHNA VIS d.o.o., Celovška 228, 1000 Ljubljana, tel. 080 88 82, www.avtotehna-vis.si

(v vrednosti 60 EUR)

Čez Šuštarski most Nekam znani Ljubljančani in Lutkovni muzej

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Matej Filipčič je otroštvo preživel v Brežicah, kjer je bil njegov oče Franc priznani arhitekt. Po diplomi na fakulteti za arhitekturo je v Ljubljani končal še magistrski študij scenografije in kostumografije na AGRFT. Leta 2003 je ustanovil Umetniško društvo OSUM, v katerem deluje kot neodvisni producent, kreativni direktor, režiser, scenograf in manager za dogodke.

Sodeloval je pri več kot 100 različnih komercialnih, promocijskih, druž-

1

2 Osebni Arhiv

Tudi Bor Dobrin, karizmatični večni mladenič s simpatično jamico v bradi, je po izobrazbi arhitekt. Po duši je fotograf.

Izjemen fotograf. Zlasti ko gre za portrete ljudi, arhitekturne objekte in tudi in predvsem avto-moto motive. Vrsto let nepogrešljivi objektiv svetovnih velikih nagrad Formule 1, Moto GP, relija Pariz–Dakar in številnih drugih. Izhaja iz znane družine ljubljanskih arhitektov – njegov oče Jože je med drugim znan po tem, da je v 80. letih zasnoval Delovo stolpnico, ki je bila za tiste čase velik arhitekturni presežek, brat Miha pa je prav tako podpisan pod izvirne projekte v Ljubljani, med njimi je prenova in dozidava Grand hotela Union.

Bor je v otroštvu živel v hiši v Murglah, kasneje pa na vrhu desetnadstropne stolpnice na Streliški ulici, z razgledom na vse strani prestolnice. S svojo življenjsko sopotnico in hčerkicama se je pred kratkim preselil v center, v bližino predsedniške palače. Od tu imajo lepo izhodišče za

sprehode v Tivoli, Bor pa gre rad tudi na kavo za vogal, v bližnjo kavarno Living Room, lokal LP ali na najboljšo pico v mestu – v Garažo na Dolenjki.

3

Osebni Arhiv

I

me Gašperja Demšarja se pojavlja na področjih arhitekture, industrijskega oblikovanja in sodobne umetnosti. Intenzivno se potaplja v kreativne dimenzije sveta, a ima Ljubljano zelo rad. Prisega predvsem na Trnovo in Prule, s katerima je povezan že vse življenje. Predvsem z Ljubljanico in nabrežjem, ki povezuje ti dve četrti. Že od osnovne šole dalje so Plečnikove stopnice njegov stalni punkt, kamor najraje zahaja. Nekoč so se tam odvijali prvi žuri s prijatelji, danes pa je to predvsem kraj, kamor gre na sprehod z družino ali pa se sam umakne v mir in razmislek ter poskuša odmisliti skrbi in samo uživati v lepoti počasne reke. Ljubljanica se mu zdi najlepša takrat, ko s triletno hčerko opazuje race, včasih srečata še kakšno čapljo ali pa se sprehajajo še s petmesečno drugorojenko. Tudi svojo partnerko je prvič, ko je prišla iz Bruslja v Ljubljano, peljal na Špico. Lepo mu je, ko se zjutraj s kolesom vozi v svoj biro na Žabjak, ki ga vodita z mamo Majo (prav tako znano arhitektko), in temu ritualu bi se zelo težko odpovedal.

1

Arhitekt Gašper Demšar še vedno najraje zahaja na Plečnikove stopnice.

2

Arhitekt Bor Dobrin se je zapisal fotografiji.

3

Arhitekt Matej Filipčič je režiral tudi odprtje Lutkovnega muzeja.

4

Župan Zoran Janković in sošolka, tovarišica Svetlana Makarovič, pod budnim očesom ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar obujata spomine na otroštvo.

5

Žogica Marogica

6

Odprtje v duhu časa velikih sprememb

5

Čez Šuštarski most

7

8

Osebni Arhiv

6 9

11

4

10

benoaktualnih in kulturnih dogodkih doma in v tujini. Tako kot na teh prizoriščih se tudi v zavetju svojih domačih sten v eni od lepših meščanskih hiš na Beethovnovi ulici v Ljubljani zrcali njegova umetniška ustvarjalnost. Po središču mesta se zelo rad sprehaja, pravzaprav res ogromno hodi peš in tudi sestankuje na vrtovih lokalov ob nabrežju Ljubljanice. Vedno je do potankosti urejen in ima svojstven slog, zaradi katerega je bil pred leti razglašen tudi za najbolje oblečenega meščana. In ravno Filipčič je v sodobnem slogu odlično režiral odprtje Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu.

Muzej poleg razstave slovenskih lutk vzpostavlja tudi sistemsko skrb za področje lutkovne dediščine, ki ima na Slovenskem že več kot 100letno tradicijo. Projekt Lutkovnega muzeja je skupni podvig javnih zavodov Ljubljanski grad in Lutkovno gledališče Ljubljana, sredstva pa so prispevali Mestna občina Ljubljana, Evropski sklad za regionalni razvoj ter ministrstvo za kulturo. O novi pridobitvi najlepšega mesta na svetu, za katerega skrbi najboljša ekipa na svetu, sta spregovorila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in župan Zoran Janković. In kaj so nas pravljice in lutke doslej naučile? Da na primer nikoli ni za obupati in da je v vsakem človeku nekaj dobrega. V času brezglavih frekvenc to hitro pozabimo.

DDP_Ljcanka15.pdf 1 27.5.2015 15:17:26SAŠA

ZUPANČIČ IN Jaka Lucu Fotografije: Jure Makovec

Diši po Prekmurju v Ljubljani

7 Mateja Avbelj Valentan, direktorica Ljubljanskega gradu 8 Direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan je imel vznesen govor.

9 Nina Ivanič in Jan Budar 10 Vika Potočnik, direktorica Pionirskega doma, in Svetlana Makarovič

Pogačarjev trg Tržnica Center Sobota 6. junija 2015 od 8. do 14. ure

11 V muzeju se boste lahko tudi preizkusili v vlogi lutkarja.

Petek, 29. maja 2015, št. 4

V Ljubljano Mirjam Kerpan Izak, predsednica ljubljanskega plesnega kluba Briljantina:

Slovenija preprosto rada pleše

P

®®Pred vami oziroma nami je že tradicionalni Memorial Primoža Bizilja, ki bo tokrat še posebno spektakularen. Zakaj?

Res je. Letos bomo že štirinajstič zapored organizirali plesni dogodek, s katerim obeležujemo spomin na Primoža Bizilja, enega izmed naših, žal že preminulih plesalcev, ki je spadal v prvo generacijo slovenskih rock'n'roll plesalcev. Tokratna izdaja memoriala bo še posebno veličastna, saj bomo gostili kar trikratno svetovno tekmovanje: svetovni masters pokal za člane, svetovni pokal za mlajše in starejše mladince, rock'n'roll člane B in boogie woogie mladince ter svetovno prvenstvo za mladinske formacije. Naš klub na splošno organizira veliko domačih in mednarodnih tekmovanj, a nobeno ni tako veliko, kot bo dvodnevni spektakel, ki se bo odvil 6. in 7. junija v športni dvorani Dobrova.

Gostili bomo prek 700 tekmovalcev iz 18 držav, predvsem evropskih. Zanimivo je, da tega modernega tekmovalnega rock'n'rolla, ki je mešanica plesa in privlačnih akrobacij, v Ameriki ne poznajo, čeprav se razmere zdaj tudi tam spreminjajo.

Za ljubitelje rock'n'rolla bo to prava poslastica, saj bo mogoče videti vse, ki v svetovnem merilu kaj veljajo. Manjkal bo le svetovni članski prvak v rock'n'rollu, to pa iz preprostega razloga, ker je končal tekmovalno kariero. ®®Kako je prišlo do organizacije tako velikega plesnega tekmovanja pod okriljem vaše plesne šole?

Vsaka država, ki želi organizirati tekmo, mora na svetovno rock'n'roll zvezo vložiti kandidaturo za določeno mednarodno tekmovanje. Tako veliko dvodnevno tekmovanje, kot bo to, ki ga organizira naš klub, svetovna zveza dodeli samo res izkušenim. V shemi zveze bo to letos največje Petek, 29. maja 2015, št. 4

Aleš Beno

rvi konec tedna v juniju se v Sloveniji obeta veliko mednarodno plesno tekmovanje, ki ga prireja ljubljanski plesni klub Briljantina. Več nam je o dogodku in občutenjih, ki jo prevevajo kot priznano mednarodno sodnico in trenerko, zaupala predsednica kluba in strokovna vodja vseh dejavnosti Mirjam Kerpan Izak.

Kljub pregovorni zadrtosti se Ljubljančani radi gibamo. In to počnemo zelo dobro. tekmovanje, tako da smo še posebno ponosni, da je bila organizacija zaupana prav nam. Prednost Slovenije je poleg tega, da smo dobro podkovani v reševanju logističnih težav, tudi geografska lega, saj centralna pozicija države v evropskem merilu državam, ki so močne v rock'n'rollu, omogoča obisk, ki ne zahteva visokih cen transporta. Veliko plesalcev pride s kombiji, avtobusi in le malokdo odšteje včasih nerazumno ceno za letalsko vozovnico.

Kriza pač pogojuje vse. Ker so stroški potovanj v tujino visoki, smo želeli tudi vsem slovenskim plesalcem omogočiti nastop na veliki mednarodni tekmi. K sreči imamo letos v Sloveniji kar nekaj zelo dobrih plesnih parov v različnih starostnih kategorijah, ki se bodo lahko na domačem terenu še posebej dokazali. Če izpostavim naše uspehe, smo v zadnjih letih nadvse uspešni v tekmovanju formacij in letošnje leto je zadnje, ko je ta generacija še v kategoriji mladincev in ko lahko še posežemo po izvrstnih rezultatih. Konkurenca v članskih formacijah je namreč res velika in merila, ki vladajo v tej kategoriji, so za nas v tem trenutku

previsoka. Zato upamo, da se nam bo s formacijo, ki je bila lani evropski prvak, uspelo prebiti do finala in morda tudi do enega od najvišjih mest. Za organizacijo tako velikega plesnega tekmovanja pa smo se odločili tudi zato, ker želimo slovenski javnosti še bolj približati rock'n'roll in boogie woogie. ®®Poučevanje v vašem plesnem klubu je osredotočeno izključno na rock'n'roll in boogie woogie. Kakšna je vaša plesna izobrazba in kakšna je zgodovina rock'n'rolla v Sloveniji?

Tako kot skoraj vsi sem začela s standardnimi in latinskoameriškimi plesi. A se v njih nisem našla. Potem sem odkrila rock'n'roll, s katerim se ukvarjam že od 15. leta starosti. Začetki te plesne zvrsti v Sloveniji, kamor jo je pripeljal Fredi Novak, ki je sicer strokovnjak in guru za standardne in latinskoameriške plese, so bili, ne boste verjeli, v KUD Tine Rožanc. Glavnina rock'n'rolla se je nato preselila v plesno šolo Kazina.

Ko sem postala trenerka, sem del plesalcev odpeljala v plesno šolo Bolero. Ker se naše vizije nekako niso ujemale, sem se leta 2002 odločila, da ustanovim lastni klub Briljantina. Nekaj let sem s klubom vodila tudi plesno šolo, v kateri smo poučevali vse plesne zvrsti, a moja ljubezen je ostala rock'n'roll in ta je dominiral delovanju v klubu. Nato sem se odločila, da bi plesalce vpeljala tudi v svet svobodnejšega boogie woogieja (gre za improviziran stil plesa iz 50. let prejšnjega stoletja na glasbo Chucka Berryja, Elvisa Presleyja, Louisa Armstronga) in lindy hopa (zvrst swinga, priljubljena v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja v Ameriki). ®®Kako bi opisali plesne navade oziroma plesno kulturo Ljubljančanov?

Kot zelo razvite. Kljub zadrtosti se radi gibamo, radi migamo, smo plesni narod. Slovenci in sploh Ljubljančani radi in veliko plešemo. In to počnemo zelo dobro. Ni naključje, da je naša država v svetovnem plesnem vrhu. Obiski plesnih tečajev so kljub krizi dobri. Naše poslanstvo je sicer, da bi čim več mladih začutilo rock'n'roll kot novo, svežo plesno zvrst, saj je trenutno največ povpraševanja po učenju hip hopa. Še standardni in latinskoameriški plesi, ki so bili včasih najbolj iskani, so zdaj nekoliko potisnjeni na stranski tir. ®®Mesto Ljubljano bi označili za...

Mali biser v morju svetovljanskih velikanov. Sem popotnica, z možem veliko potujeva. Prepotovala sem že dobršen del sveta in videla veliko lepega. A to, kar je Ljubljana dosegla v zadnjih desetih letih, je nekaj neponovljivega. Gre za mesto z dušo, ki diha s polnimi pljuči. Menim, da nam velike svetovne prestolnice ne sežejo niti do kolen. Ljubljana je svetovljanska, a mala.

Na tako majhni kvadraturi ponuja zelo veliko. Mislim, Igor Đukić da živimo v super mestu.

Okrepite imunski in živčni sistem.

Poskrbite za boljši spomin in koncentracijo.

Premagajte utrujenost in izčrpanost.

Ključen je vitamin B12!

Prispeva k delovanju živčnega sistema Prispeva k presnovi homocisteina

Ste vedeli?

Vitamin B12...

Ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk

Prispeva k delovanju imunskega sistema

Zmanjšuje utrujenost in izčrpanost

Zakaj Boost ?

– Vsebuje biološko najučinkovitejšo obliko B12 – METILKOBALAMIN. – Zagotavlja hitro in učinkovito absorpcijo skozi sluznico neposredno v kri in tako zaobide prebavni sistem, ki pogosto moti absorpcijo.

– Ob vitaminu B12 ima dodan še krom in ekstrakt zelenega čaja.

– Priročen: brez kapsul, tablet ali vode.

– Primeren tudi za vegane, diabetike in obolele s celiakijo.

Z ustnimi spreji je zagotovljena odlična absorpcija.

V spreju so na voljo tudi izdelki DLux z vitaminom D3, MultiVit Complete in Magnezijeva olja.

Informacije in naročila na 02 / 421 33 33 ali www.sitis.si

V trgovinah Sanolabor, izbranih lekarnah ter drugih specializiranih trgovinah.

V Ljubljano GLEDALIŠČE

Drama Festival 2015

2. 6.

Festival domačih in tujih predstav Med 2. in 7. junijem SNG Drama Ljubljana pripravlja 2. Drama Festival. Osem uprizoritev slovenskih gledališč in gledališč iz Hrvaške, Italije in Srbije bodo spremljali pogovori z ustvarjalci, okrogle mize, glasbeni večeri in sproščeno druženje v Drama Kavarni ter drugje v Drami in okoli nje. www.drama.si

GLEDALIŠČE/PLES

Mamma Mia!

15. 6.

Križanke, 21.00

PLES

Arhiv Briljantina

Žana Mencej

SNG Drama Ljubljana, 20.00

14. Memorial Primoža Bizilja

6. 6.

Športna dvorana Dobrova, 10.00 KINO PREMIERA

Jurski svet (Jurassic World)

11. 6.

Cineplexxovi kinematografi, Kino Bežigrad, Kolosej, 20.00 Petek, 29. maja 2015, št. 4

Premiera akcijske znanstvenofantastične pustolovščine Steven Spielberg se kot izvršni producent vrača na čelo dolgo pričakovanega četrtega dela svoje kultne filmske sage Jurski park. Najnovejše nadaljevanje je nastajalo neverjetnih štirinajst let!

Dve desetletji po spodletelem poskusu odprtja Jurskega parka je svet dinozavrov naposled postal največja svetovna turistična zanimivost. Da bi zadovoljili vedno zahtevnejše obiskovalce, vodja znanstvenikov Claire odobri povsem novega dinozavra – genetskega hibrida, ki bi združeval surovo moč tiranozavra in inteligenco raptorjev.

hwww.cineplexx.si, www.kino-bezigrad.si, www.kolosej.si

V Ljubljano koncert

Ana Popovic Band + Prismojeni profesorji bluesa

5. 6.

Press

Center urbane kulture Kino Šiška, 20.00

razstava

James Nachtwey, Priča/Witness

James Nachtwey

8. 6.

Cankarjev dom, Galerija CD

Blues-rock koncert

Svetovna blues-rock kitaristka srbskega rodu, večkratna nominiranka za najboljšo sodobno izvajalko bluesa na najprestižnejših svetovnih nagradah Blues Music Awards, se vrača v Slovenijo in bo premierno nastopila v Kinu Šiška z novim albumom Blue Room, ki je izšel 19. maja pri založbi ArtisteXclusive Records! Dvorano bodo v energični blues-rockovski maniri ogrevali domači Prismojeni profesorji bluesa. www.kinosiska.si

Fotografska razstava James Nachtwey danes velja za najvidnejšega vojnega fotografa na svetu ali, kot pravi sam, protivojnega fotografa, ki mu je Ameriško nacionalno združenje fotoreporterjev že sedmo leto zapored podelilo nagrado za najboljšega fotoreporterja leta. Od leta 1981, ko je kot fotograf začel delovati na Severnem Irskem, je pokril vse pomembnejše spopade zadnjih dveh desetletij, nazadnje izraelsko-palestinskega.

Izbor fotografij iz Čečenije, Iraka, Romunije, Južne Afrike in Somalije je pripravil delegirani kurator Alain Mingam. www.cd-cc.si

UNION ReUNIONS Vsakič nekaj novega, vedno v dobri družbi!

6.6. OB 21:00 SALSA ReUNION:

E info@kavarnaunion.si T + 386 1 308 1972

6.6. OB 17:00 MINI ReUNION:

WWW.KAVARNAUNION.SI

Salsa after party

Pekarna Miš Maš

13.6. OB 20:30 ReUNION AKUSTIČNIH:

Tori Story & Marnit

18.6. OB 20:30 LITERARNI FREESTYLE ART:

Znanstvena fantastika

19.6. OD 16:00 DALJE VIVA IL VINO:

Salon Rizlingov

30.6. OB 20:30 POTOPISNI ReUNION:

Avanturistična doživetja

Petek, 29. maja 2015, št. 4

V Ljubljano ŠPORT

®® Body Count ft. Ice-T

7. 6. (21.00)

®® All Legends, dobrodelna tekma nogometnih in košarkarskih legend

Križanke ®® Dan Deacon

10. 6. (21.00)

Kino Šiška ®® Tony Cetinski

9. 6. (20.00)

Dvorana Tivoli kino premiere

®® Vohunka

4. 6.

Kino Bežigrad ®® Mumin na Azurni obali

4. 6.

Kolosej ®® Poštarjeve bele noči

8. 6.

Kinodvor ®® Jurski svet

11. 6.

Kino Bežigrad in Kolosej ®® Prdoprašek doktorja Proktorja

11. 6.

Kolosej ®® Theeb

11. 6.

Kinodvor REKREACIJA

®® 10. dm tek za ženske

30. 5. (start 10.00) Tivoli

®® Jenkov ples

30. 5. (20.00)

Festivalna dvorana ®® Legionar Challenge

31. 5. (10.00)

Mostec, Rožnik ®® Slovenia in 3 Days: mednarodno orientacijsko tekmovanje

5.–7. 6.

v petek v Tivoliju, v soboto in nedeljo na Igu

prireditev

®® 8. mednarodno srečanje vesp

29.–31. maja

Poslovni center Prit, Cesta dveh cesarjev 176

Kliče la dolce vita V Ljubljano že osmič prihajata razstava vesp in mednarodno srečanje vesp. Organizatorji vse vabijo na ogled, lastniki kultnih italijanskih motorjev pa na druženje ob vožnji in spoznavanje drugih ljubiteljev življenjskega sloga la dolce vita. Na minulih srečanjih se jih je zbralo že prek 200. Glasba, pijača, jedača, družabne igre ...

Zabavno bo ves konec tedna. Jutri, 30. maja, bodo organizirali tudi turistično vožnjo z vespami, poseben postanek pa imajo za ogled Stare Ljubljane.

Vstopnine ni, prireditev pa poteka na prostem. www.vespaklubljubljana.com

®® 20. Kolesarski maraton Češenj

6. 6. (8.30)

start na Tržaški 132 ®® Maraton Franja BTC City

12.–14. 6.

BTC City

GLASBA

®® Katalena

30. 5. (20.00)

Kino Šiška ®® Silvia Pérez Cruz & Toti

30. 5. (17.00)

Cankarjev dom ®® Nashville Pussy

31. 5. (21.00)

Orto bar ®® Flotsam & Jetsam

1. 6. (20.00) Orto bar

Petek, 29. maja 2015, št. 4

®® Thurston Moore Band

1. 6. (21.00)

Kino Šiška ®® We Are Harlot

3. 6. (22.00)

Gala hala, Metelkova ®® Marko Hatlak

4. 6. (20.30)

Etno klub Zlati zob ®® Oliver Dragojević & Doris Dragović

10. 6. (21.00)

Križanke ®® Oto Pestner in Slamič jazz kvartet

10. 6. (20.00)

Kavarna Slamič ®® Authority Zero

11. 6. (20.00) Gala hala

NOČNO ŽIVLJENJE

®® David Morales

29. 5.

Klub Cirkus ®® REMM w. Tomy DeClerque

29. 5.

ZOO ®® Dragon´s Ball Party

30. 5.

Križanke ®® TUTTI FRUTTI: 90s & 00s Dance Hits – Dr. SILVANO DJ Special

30. 5.

Klub Cirkus ®® Fantastic band

30. 5.

Križanke ®® WAND

TOP SIX ®® It's a Trap (Felis Catus, Freeverse in Peglasus)

Kino Šiška ®® Ana Popovic Band

ZOO ®® Yugo Pop Rock

4. 6. (21.00) 4. 6. (21.00) 5. 6. (20.00) Kino Šiška

30. 5.

3. 6.

TOP SIX ®® Bujroom

3. 6.

Plac 33/45

®® Milica Todorović

®® Rosana Hribar, Gregor Luštek: Maratonski duet

6. 6.

Club Palatium ®® Klingande

3. 6. (20.00)

Cankarjev dom ®® Resnica

12. 6.

Klub Cirkus

3. 6. (19.30)

PREDSTAVE

Miha Fras

Šentjakobsko gledališče ®® Ohcet

®® Zverjašček

30. 5. (11.00)

Lutkovno gledališče Ljubljana ®® Michael Bosanko: Svetlobni grafiti

30. 5. (21.00)

Tobačna ®® Nedolžni

31. 5. (20.00)

Slovensko mladinsko gledališče ®® Trst, mesto v vojni

2. 6. (20.00)

SNG Drama ®® Neki novi tipi

2. 6. (19.30)

Mestno gledališče ljubljansko ®® Moška copata

3. 6. (20.00)

Kino Gledališče Bežigrad

4. 6. (20.00)

FESTIVALI

®® O'živela knjiga

29.5.–5. 6.

pred galerijo Škuc, Stari trg 21 ®® Antropološki filmski festival otrok in mladih

29.–31. 5.

Trubarjeva hiša literature

SNG Drama ®® Kevin Trappeniers: selfed

®® Festival sobivanja

Plesni Teater Ljubljana, Prijateljeva 2 ®® Carmen

®® Festival Strictly Analog

4. 6. (21.00) 5. 6. (21.00)

SNG Opera in balet ®® Mulc ... vas gleda

5. 6. (20.00)

SiTi Teater ®® La Vie en Rose 2015

9. 6. (20.00)

30. 5. (10.00)

BTC, pred Vodnim mestom Atlantis

30. 5.–1.6.

Tobačna

DOGODKI NA PROSTEM

®® Mesto vina

30. 5. (10.00–20.00) Pogačarjev trg

Cankarjev dom ®® Da, gospod premier

®® Letni Tabor: garažna razprodaja in košarkarski turnir

Vodnikov trg 5 ®® Medina – predstava trebušnega plesa

Športno društvo Tabor

9. 6. (20.00) 9. 6. (19.30)

Španski borci ®® Labodje jezero

11. 6. (10.30)

SNG Opera in balet

30. 5. (10.00–19.00)

®® Nedeljski bolšji trg

31. 5.

Breg Ljubljanice ®® Kasaške dirke

31. 5. (14.00)

Hipodrom Stožice

V Ljubljano ®® Spoznavanje ptic v parku Tivoli

7. 6. (9.00)

Tivoli ®® Veseli dan prostovoljstva

9. 6. (13.00)

Prešernov trg DELAVNICE

®® Čokoladni tečaj izdelovanja pralin

30. 5. (8.30)

Čokoladnica Rajska ptica, Brnčičeva 13 ®® Seminar psihološke aromaterapije

31. 5. (10.00)

Studio Magnolija, Maroltova 2 ®® Naravna ročno izdelana rastlinska mila

2. 6. (17.00)

Mala vas 29, Bežigrad ®® Kako uspeti v odnosu

6. 6. (9.00)

Park Tivoli ®® Premagaj svoj strah

7. 6. (10.00)

LILA center Šiška, Kogovškova 12 ®® Delavnica karnevalske sambe in samba-reggaeja z Žigom Šercerjem

10. 6. (19.00)

Ahotel hotel Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 34d

Lublana je bulana

Podprite smučarje skakalce, pridite na žur v Mostec Prihodnji petek in soboto bo na skakalnici v Mostecu že tradicionalna revija smučarskih skokov. Če imate radi ta šport in se vam zdi, da si zasluži več denarja, se zdaj lahko izkažete.

Š

portni navdušenci v smučarskem skakalnem klubu Ilirija ne tarnajo nad pomanjkanjem denarja, ampak ob svoji skakalnici v Mostecu raje že 45. leto zapored pripravijo revijo skokov. Ob običajni ponudbi zabav na prostem, torej ob glasbi, hrani in pijači, boste v Mostecu lahko spremljali tekme vseh kategorij skakalcev in glavno zanimivost, tekmo mešanih parov.

Zavedanje, da vrhunski šport ni zastonj in da denar zanj ne raste na drevesih, se je priplazilo tudi na sončno stran Alp. Zasluga za to gre tudi direktorju Smučarske zveze Slovenije Juriju Žureju, ki mu je letos med skakalnim praznikom v Planici ob množici zastonjkarjev prekipelo in jim je z odmevnim zapisom na Facebooku sporočil, naj namesto, da prosjačijo za vstopnice, spoštovanje našim športnim junakom izkažejo z njihovim nakupom.

Financiranje športnih klubov pri nas še vedno sloni na sponzorskih sredstvih. Grobo rečeno zbiranje sponzorskih sredstev pri nas še vedno deluje podobno kot izkušnja Žureja in bolj ali manj pomembnih klicateljev, ki so ga prosili ali zahtevali brezplačen vstop na prizo-

Ustanovitev Smučarskega skakalnega kluba Ilirija 24. aprila leta 1970 v prostorih tedanje Zveze za telesno kulturo Ljubljana – Šiška je bila odgovor peščice entuziastov, bivših in še aktivnih skakalcev tedanjega rodu na grozeče izumrtje skokov v Ljubljani. Na to sta opozarjala propad 70-metrske Bloudkove skakalnice na Galetovem v Šiški v drugi polovici 60. let in s tem povzročeni hkratni zaton Smučarskega kluba Enotnost.

Vrhunec zlatega obdobja Ilirije je bilo olimpijsko leto 1988, ko je Ilirijan Matjaž Debelak osvojil prvo slovensko skakalno (bronasto) olimpijsko kolajno na veliki skakalnici v Calgaryju (Kanada), nato pa je s klubskimi kolegi Primožem Ulago, Miranom Tepešem in Matjažem Zupanom iz kranjskega Triglava požel še srebrno kolajno med ekipami. Primož Ulaga, leta 1987 tudi prvi Slovenec, ki je zmagal na tekmi novoletne skakalne turneje (v Innsbrucku), je olimpijsko sezono sklenil še z dvema blestečima dosežkoma, srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Oberstdorfu in bronasto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala.

Arhiv Sk Ilirija

O KLUBU

Lanska zmagovalca na reviji skokov mešanih parov v Mostecu Peter Prevc in Urša Bogataj

rišče planiških poletov. S to razliko, da podjetja prošnje klubov lažje zavrnejo.

Zato so v Mostecu pripravili tradicionalno revijo skokov. Ta za klub pomeni pomemben vir financiranja, ljubiteljem skokov pa ponuja priložnost, da vidijo skakalne ase na delu zunaj sezone in se ob tem še zabavajo. Program dvodnevnega dogodka so prireditelji napolnili s tekmami vseh kategorij skakalcev in pestrim zabavnim programom. Vrhunec dogajanja pa bo sobotna tekma mešanih dvojic. Vse podrobnosti o reviji skokov najdete na spletni strani: www.sskilirija. com.

Novica mihajlović

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Osebni Arhiv

Poletna noč

KOLUMNA: Ana Lukner

Mi, ne jaz

M

oj pogled na svet je od nekdaj dobro sprejet v Kaliforniji, natančneje v Silicijevi dolini, kjer se počutim kot doma. Tja sem odšla z 18 leti študirat, saj sem zaradi igranja tenisa prejela športno štipendijo. Od takrat sem stkala mnogo prijateljskih vezi, ki temeljijo na zaupanju, spoštovanju in iskrenosti. Iz nekaterih prijateljskih vezi se je razvilo tudi poslovno sodelovanje, mreža kontaktov pa se spontano širi. Občutek imam, da so mi tu vedno in povsod odprta vsa vrata. In ko odpreš ena, vidiš že naslednja. Če si dober v tem, kar počneš, če si priden, če znaš prebroditi kakršnokoli izkušnjo in verjameš vase, je uspeh zagotovljen.

V Silicijevi dolini je drugačen pogled sprejet, saj vsi želijo spoznati čim več raznolikih ljudi in ustvarjati skupaj z njimi. Silicijeva dolina je kot velik univerzitetni kampus, kjer se ljudje med seboj povezujejo, sodelujejo in realizirajo ideje v neverjetne izdelke in storitve. Pišem vam iz Silicijeve doline, kjer širim svoje poslovno delovanje. Vsak dan tu je neverjeten in pomemben. Brez težav spoznavaš nove ljudi, pa naj bo to v trgovini, na tekmi ameriškega nogometa, zvečer na zabavi, na sestankih ali pa prek prijateljev.

Kontakt je v trenutku vzpostavljen, vsakdo je pripravljen poslušati, kdo si, kaj delaš, kakšne ideje imaš in v kaj verjameš. Pomembno je le to, kar imaš v srcu in v glavi, vse drugo je irelevantno. Ta kalifornijska sproščenost, odprtost in neobremenjenost mi je od nekdaj pisana na kožo. Moji prijatelji in sodelavci tu večkrat poudarjajo: »In Silicon Valley, it is a culture of WE, not ME.« To je čista resnica.

Prejšnji teden sem na tekmi spoznala člana uprave v enem izmed največjih »venture capital« podjetij na svetu, lociranem v Palo Altu. Naslednji dan sem mu poslala e-mail s prošnjo za sestanek. Odgovor sem dobila takoj in se z njim dan po tem tudi dobila.

Zakaj? Zato, ker ta človek ne želi zamuditi ene same priložnosti. In to je to. To je prava mentaliteta. Tako se dela. V Silicijevi dolini preprosto vse teče. In teče zato, ker si ljudje tega želijo in vsi skupaj delajo na tem. Žal tovrstna odzivnost glede na moje izkušnje pri nas skorajda ni mogoča. Pri nas ni niti tovrstnih velikih rib in bi moralo biti še toliko bolj preprosto vzpostaviti kontakt.

Svet je tako zelo majhen. Vse je mogoče, če delaš s srcem in odprtim umom. Če si dopustiš, da se stvari dogajajo. To manjka naši prelepi Ljubljani, Sloveniji, ki ima neznosno velik potencial, a ga po mojem mnenju še premalo izkorišča. No, izredno se zanašam na našo talentirano mladino, ki uresničuje svoje ideje prek start up podjetij. Nekatera izmed njih z veseljem zastopam v Silicijevi dolini. Naša mladina gradi prihodnost ter zato potrebuje zdravo delovno okolje in veliko podpore države. Želim si, da pravočasno pridobijo izkušnje iz tujine, tudi iz Silicijeve doline, in te izkušnje uporabijo za uresničitev svojih sanj.

Svet je tako zelo majhen. Vse je mogoče, če delaš s srcem in odprtim umom.

V življenju ni dovolj samo sanjariti, sanje je treba tudi uresničevati. Dejanja štejejo, besede ne.

Spodbujam in pozivam vse Slovence, da si med seboj pomagamo, smo bolj sproščeni in privoščljivi, se spodbujamo in poslušamo. Ustvarimo tudi mi tako imenovane ameriške sanje, ki veljajo za stereotip, vendar so po mojih izkušnjah resnične. Ker nas je samo dva milijona, bi morala biti naša povezanost toliko močnejša in enostavnejša. Dokaz za to je naša Anina zvezdica, s katero smo dosegli ogromen premik in dokazali, da znamo biti enotni. Tudi zato v nas še toliko bolj brezpogojno verjamem.

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Tivoli

Nagradna križanka 4

4

AM. FILM. ODVZETJE FUNKCIJE, IGRALKA POOBLA(SHIRLEY) STILA

JANEZ MENART

JUNAK SL. PLUG, KI SPOJ PRI LJUDSKIH IGRALKA ZEMLJE NE OBLEKI PRIPOVEDK TKAČEV IN PESMI OBRAČA

ŠIVILJA (LJUDSKO) NAJVIŠJI ČIN V VOJNI MORNARICI CILINDER SILA NATEGOVANJA, VLEČENJA

CITA POTOKAR SPAJKA PRODUKT ŽGANJA APNENCA

HAVAJSKI OGNJENIK BELGIJSKI SKLADAT.

ROMUN. UČITELJ, PISATELJ PROFESOR (MIRCEA) NAGRADNA STEFFI GRAF SLIKOVNA SL. PEVKA KRIŽANKA (ANIKA)

OTROŠKA IGRA

SUMERSKI

KOSITER

DOMAČE KRALJ, GL. M. IME JUNAK EPA V AKAD. J. JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA ESTONEC

NEKD. AM. ČASOPISNI MOGOTEC (WILLIAM) KDOR JE ODSTRANJ. Z DOLOČ.

POLOŽAJA

NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG)

JAPONSKI NARODNI PARK

START AVTOMOB. MOTORJA

ORODJE ZA ŠTANCAN. PRIPRAVA ZA LIKANJE

ZNAČAJ, ETOS

SMUČAR KRIŽAJ KRAJ PRI SL. BISTR.

PEVEC SMOLAR STAR JAP. DROBIŽ

DELNA

PREBIVA- OMEJITEV LEC SELA SOGLAŠA-

DIRIGENT DORATI

NJA S ČIM JAPONSKI PISATELJ (KAFU, 1879-1959) KUVERTA AM. FILM. IGRALEC (WARREN)

POLOTOK KRIM, TAVRIDA GESLO JE OZNAČENO Z BARVO

MAŠČOBNO TKIVO PRI PRAŠIČIH SLOG STARO MESTO V ŠPANIJI

FINANČNI MLINSKI ŽLEB STROKOV. IN BANČ- SL. PISEC NIK KOBAL (IVAN)

ORODJE ZA SPAJKANJE, SPAJKALO

VINKO OŠLAK NEMŠKI SKLADATELJ (KASPAR) ČREVESNI ZAJEDAVEC, TRIHINA

ZOB OČNJAK

TELOVADEC PEGAN MOSTOVŽ, IZZIDEK

PREDMET OTROŠKE SREDIŠČE ZABAVE

INOSLAV PIKAJOČ ORGAN ŽUŽELK

IGRA PRI TENISU REKA V ŠPANIJI AVSTRIJ. PIANIST (CARL) KAČA

PRIPRAVA ZA PRETAK. TEKOČIN HI(TROST)

BRITAN. PEVKA WINEHOUSE

KIJ, TOLKAČ HENRI LECONTE

KONRAD ADENAUER

PISAN GLODAVEC VEČJA LESENA POSODA

NAJDALJŠA REKA FRANCIJE, LOIRE Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti oziroma e-pošti po objavi uradnih rezultatov v 5 . številki časopisa Ljubljančanka.

Geslo nagradne križanke 4 ime in priimek, davčna številka naslov, pošta, kraj telefon, e-naslov

Nagrade

1 nagrada: 2x okrasna blazina 2 nagrada: 2x okrasna blazina 3 nagrada: profesionalni set za nego (usnja, tkanine, ali mikrotkanine)

Nagrade niso izplačljive ali zamenljive. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Časnik Finance, d. o. o., in njihovi najožji družinski člani.

Rešite križanko in geslo v označeni koloni vpišite na spodnji kupon, ki nam ga pošljite skupaj z vašimi podatki najkasneje do srede, 9. ju nija 2015, na naslov: Časnik Finance, d. o. o, časopis Ljubljančanka, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.

Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti.

Seznam nagrajencev bo objavljen v prihodnji številki časopisa Ljubljančanka in na spletni strani www.ljubljancanka.net.

V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance, d. o. o., vam zagotavlja visoko raven varovanja podatkov in se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance, d. o. o.) in uporabljal samo z namenom analiziranja naročnikov, marketinških raziskav ter za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredoval tretjim osebam.

Tivoli

Nahrani miško in jo pobarvaj

Miška je ZELO lačna, pomagaj ji najti VARNO pot do sIRA. KO KONČAŠ, SLIKO ŠE LEPO POBARVAJ.

Godoku

Č V

P

N

A

O

V

T

I

P

R

Č

T

N

P

I

R

Č

V

O

A

A

O

Č

N

V

T

I

P

R

R

I

V

P

O

A

T

Č

N

P

Č

A

T

N

O

R

I

V

I

V

R

Č

A

P

O

N

T

O

T

N

R

I

V

Č

A

P

P

R

N

A

I

R

O

T

T

A

I

Geslo: Zavarovani za vsak primer.

O

A

P P

O

Č

P

A

R

Vodoravno: ekroza, okornež, Van, obi, Orta, uo, Starr, zvarek, Osp, enoglasje, tasta, samoovadba, Osor, Hvar, Akarnanija, Adra, R. P., Ott, Nan, tin, Nora, Ealing, Oha, Ovid, Nia, lob, jamomerstvo, oves, Nero, Inn, garažiranje, Ree, I. L., raz, tioplast, jedrnatost, Anet, Acker, črta, kaki.

Č

I

V

Rešitev nagradne križanke št. 3

R

P

P

N

Č

A

A

O

I

N

I

Č

Zgornje črke sestavljajo ime in priimek znane osebe. Če boste izpolnili lik po pravilu, ki velja za sudoku, boste to osebo dobili v označeni zadnji vrstici.

T

V

P

T

V

T

N

I

I

O

A

AČINOPRTV

Izžrebanci iz 3. številke časopisa Ljubljančanka so:

Izžrebanec letnega zavarovanja za tujino Multitrip: Polona Sirk Mlakar, Ljubljana Polje Izžrebanca letnega nezgodnega zavarovanja: Mitja Konstantinovič, Ljubljana Janez Zadnikar, Ljubljana Izžrebanci stekleničke za vodo: Marta Sodja, Ljubljana Jožica Marolt, Ljubljana Polje Klara Novoselc, Ljubljana Izžrebanci svetilke Maglite LED: Kristina Keržič, Ljubljana Veronika Rajk, Ljubljana Duška Erjavec, Ljubljana Stanislav Jenko, Ljubljana Izžrebanci majice: Nada Bajt, Ljubljana Vida Dolenc, Ljubljana Marinka Langerholc, Ljubljana Alenka Glavan, Ljubljana Marija Svetelšek, Ljubljana Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti.

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Deček s piščalko

Na urgenco z gasilskim vozilom

Ž

Glede tega smo lahko Ljubljančanke in Ljubljančani izjemno zadovoljni, da živimo v glavnem mestu. V središču vsesplošnega dogajanja, kjer je tudi za dežurno zdravstveno urgenco najbolje poskrbljeno. Če imamo pripombe na to, kako dela urgenca v kliničnem centru, si lahko mislimo, kako je šele tistim, ki se do prve pomoči morajo voziti odločno dlje, oskrbijo pa jih daleč stran od centra, kjer je zbran cvet slovenskega zdravstva, vključno z vso najsodobnejšo in najnaprednejšo tehnologijo. S tem še zdaleč ne mislimo, da je osebje v drugih krajih manj sposobno oziroma strokovno. Verjetno marsikje bolj, saj morajo z znanjem kompenzirati tehnične pomanjkljivosti.

A nekaj nas ob vsem tem prestrukturiranju zdravstva in nujne medicinske pomoči lahko zadene tudi v Ljubljani. Posebno možnost, da naj bi terensko delo nujne medicinske pomoči in prevoze z reševalnimi vozili v prihodnje izvajali gasilci (kar naj bi bila za zdaj le rešitev v manjših krajih). A to še zdaleč ni novodobni unikum novovladne ekipe s sončne strani Alp. Zadeve imajo tako urejene najmanj Francozi, v Ljubljani pa so tako organizirali reševalno medicinsko pomoč že pred davnimi desetletji.

Ljubljanska reševalna postaja je bila pred drugo svetovno vojno pod okriljem mestnega fizikata upravno in tehnično združena z gasil-

SOUSTVARJAJTE! Vabimo vas, da nam pošljete svoje morebitne spomine, namige, dogodke, ki se vam zdijo zanimivi, pomembni za Ljubljano, Ljubljančane ... Ne bojte se torej oglasiti in deliti z nami namigov še za druge ljubljanske zgodbe in skrivnosti. Znanih in neznanih ljudi. Pišite na: ljubljancanka@finance.si

Petek, 29. maja 2015, št. 4

Aleš Beno

e nekaj časa buri Slovenijo nova mreža urgentnih centrov, s katero bi zaprli nekatere dežurne urgence.

Zadeva sicer spada pod okrilje obširne reorganizacije zdravstva, a je za določene slovenske kraje in območja alarmantna in skrb zbujajoča.

A nekaj nas ob vsem tem prestrukturiranju zdravstva in nujne medicinske pomoči lahko zadene tudi v Ljubljani. Posebno možnost, da naj bi terensko delo nujne medicinske pomoči in prevoze z reševalnimi vozili v prihodnje izvajali gasilci (kar naj bi bila za zdaj le rešitev v manjših krajih). skim uradom. Njeno osebje je bilo zdravstveno primerno izšolano, reševalci pa so bili hkrati tudi gasilci. Postaja je premogla pet reševalnih avtomobilov, poseben avto je bil namenjen prevozu ljudi z nalezljivimi boleznimi. Leta 1940 so uslužbenci reševalne postaje opravili 5071 prevozov in prepeljali 5115 bolnikov oziroma ponesrečencev. Po okupaciji so Italijani v Ljubljano pripeljali svoje poklicne gasilce in reševalce, misleč, da česa takšnega pri nas sploh nimamo. Ko so se prepričali o dobri organizaciji in uspešnosti naše takratne gasilske in reševalne službe, so svojo opustili.

Za pesimiste se torej vračamo tri četrt stoletja nazaj, za optimiste pa smo že takrat imeli rešitve, ki v nekaterih največjih evropskih državah veljajo še danes.

Željko Purgar

Ste se poškodovali? Želite odškodnino?

Pokličite takoj!

080 13 14

Ste prezadolženi?

Za osebni stečaj pokličite takoj!

080 13 14

Ste bili izbrisani?

Uredimo vam odškodnino.

Pokličite takoj!

080 13 14

NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO I NOVO Izkoristite revolucionarno ponudbo pri storitvah pravnega svetovanja - odkrito, brez drobnega tiska in brez obveznosti!

Podarimo vam 10 brezplačnih minut za predstavitev vašega problema. Takoj ali najkasneje v 24ih urah pa prejmete popolnoma neobvezujočo ponudbo.

Ponujamo vam: • izdelavo pritožb in ugovorov ter zahtev za sodno varstvo zoper odločitve državnih organov • sestavo vlog, dopisov, preverjanje lastništva in obremenitev na nepremičnini, vpis služnosti, ...

• sestava vseh pogodb (darilna, kupoprodajna, posojilna, pogodba o poslovnem sodelovanju, ...

• svetovanje pri uveljavljanju potrošnikovih pravic (reklamacija, garancija itn.)

• pomoč pri izterjavi terjatev ter vložitev izvršilnih predlogov • stečajni postopki Zagotavljamo ugodne cene in kakovostno ter strokovno izvedbo naših pravnih storitev.

Zakaj nam lahko zaupate?

Smo edino slovensko odškodninsko podjetje, ki ima boniteto odličnosti »A«, kar pomeni, da spadamo med 7,7% najboljših slovenskih podjetij.

Bonitetno oceno odličnosti imajo samo najboljša podjetja s ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju.

Ivan Gabrič, direktor

Podjetja, ki izkazujejo bonitetno odličnost, predstavljajo tako najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji: strankami, kupci, bankami in drugimi poslovnimi partnerji.

Edini v Sloveniji vam izdamo garancijo na izplačilo odškodnine zaposlujemo pa izključno pravnike – strokovnjake za odškodnine. poraVnava™ smo ljudje!

Darja Vidovič Murska S.

Ivan J. Jezernik Celje

Jasmina Malajner Maribor

Jure Peer Ljubljana

Mateja Ban Kočevje

Peter Brovč Nova Gorica

Maja Ahmetovič Koper

Alma Alič Ljubljana

Andreja Butolen Ptuj

www.volkswagen.si

Volkswagen Polo že za 9.990 EUR*.

Preverite VVVRHUNSKO ponudbo in izkoristite bon za financiranje v vrednosti 1.000 EUR. Volkswagen Polo s 6-letnim jamstvom je zdaj lahko vaš že za 9.990 EUR. VVVAU! Več o ponudbi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Volkswagen in na www.volkswagen.si.

Emisije CO2: 139−88 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,0–3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NO X: 0,6580−0,0088 g/km. Število delcev: 5,11−1,39. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. *Cena velja za model Polo 1.0 Trendline 55 kW (75 KM). Ponudba vključuje bon za financiranje v vrednosti 1000 € (z DDV), ki velja v primeru hkratnega financiranja in permanentnega Porsche Kasko zavarovanja preko skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWBON15. Več na www.porscheleasing.si. Akcija traja do 31.08.2015.