Medicina Danes - posebna izdaja

AVGUST 2016, POSEBNA IZDAJA I UREDNIŠTVO: 01 30 91 506 I e-pošta: medicina-danes@finance.si I naročnine: 080 15 80 I www.medicina-danes.si

DIGITALNO ZDRAVJE

20 eZdravja rešitev znotraj >3

eZdravje na primarni ravni »Družinski zdravniki smo naklonjeni digitalizaciji« > 4 MEDICINA-DANES.SI

Regulacijadigitalnih tehnologij Pozabljamo, da je pred prihrankom najprej treba vlagati > 8

Čas za popolno prenovo zdravstvenega sistema Zdravstvo umira. Čaka MEDICINA ga vnovično rojstvo > 10 DANES | AVGUST 2016

1

EZDRAVJE

Veste, da imamo 20 rešitev znotraj eZdravja? eZdravje prinaša večjo varnost, kakovost in dobrobit. To je naša skupna prihodnost, poudarja direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen. Digitalizacija prinaša tudi transparentnost, kar pa marsikomu ni všeč, je še dejal ob opozorilu, da je pri uvajanju rešitev treba zbližati interese vseh udeleženih.

P

a sploh veste, za kako širok projekt gre? Pri projektih eZdravja je udeleženih sedem deležnikov - industrija, strokovna združenja, bolniki, upravljavec sistema ZV, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), plačniki ter izvajalci zdravstvene dejavnosti. To vsaj deloma

2

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

pojasni, zakaj se včasih zdi, da se rešitve vpeljujejo (pre)počasi. Še ena izmed težav, s katero se spopadajo na NIJZ, je, da nimajo mehanizmov, s katerimi bi spodbudili izvajalce k vpeljevanju rešitev ali jih kaznovali, če ne upoštevajo novih nacionalnih usmeritev na področju informatizacije.

Strategija

NIJZ je projekt eZdravje od ministrstva za zdravje prevzel konec minulega leta, po sprejetju zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Zdaj je v pripravi strategija o eZdravju, osnutek naj bi bil pripravljen do jeseni. Do konca tega leta

naj bi bil po predvidevanjih dr. Eržena pripravljen dokument z opredelitvami zdravstva na daljavo, kar je tudi tisto, kar po njegovem mnenju v Sloveniji najbolj šepa.

Tjaša Zajc

tjasa.zajc@finance.si

MEDICINA-DANES.SI

Izmenjava zdravstvenih podatkov Papirna odpustna pisma so preteklost... ... oziroma bi to že lep čas morala biti. Že več let imamo vzpostavljeno elektronsko interoperabilno hrbtenico – nekakšen most med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki omogoča izmenjavo nekaterih podatkov o bolnikih oziroma povzetek o pacientu. Ta naj bi vseboval krvno sliko, odpustno pismo, skratka glavne podatke, pomembne za nadaljnjo obravnavo.

Samo 47 odstotkov izvajalcev pošilja podatke Uporaba interoperabilne hrbtenice je za zdaj zelo omejena (glej slike in tabele). Uporablja jo 47 odstotkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti, čeprav naj bi bila od letos uporaba obvezna za vse. Statistike NIJZ kažejo tudi, da se sicer nekateri podatki v hrbtenico pošiljajo, nemalokrat pa se tam njihova uporaba konča. Kot kažejo podatki NIJZ, je samo okoli 25 odstotkov dokumentov, poslanih v hrbtenico, nato tudi pogledanih ali prenesenih.

Varovanje zasebnosti Potem ko je bil lani sprejet zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), odsotnost katerega se je zdela glavna ovira pri polni uporabi izmenjave podatkov, se je izkazalo, da vse še vedno ni dovolj jasno, da bi izmenjava potekala nemoteno. Ker ni bilo jasnih navodil o tem, kdo ima dostop do katerih dokumentov, je na ministrstvu za zdravje v pripravi pravilnik o pooblastilih za dostop do dokumentov v Centralnem registru podatkov o pacientih. Kot pravijo na ministrstvu, projekt sodi med visoko prioritetne naloge. O tej temi sta bili izvedeni že dve javni razpravi, v katerih so bili k mnenju povabljeni vsi razširjeni strokovni kolegiji, NIJZ, zdravniška zbornica, informacijski pooblaščenec in drugi deležniki v zdravstvu.

Nestrinjanje V obeh razpravah so na ministrstvu prejeli večje število med seboj nasprotujočih si mnenj, ki jih še usklajujejo.

Kot so še odgovorili: »Ker se pravilnik ukvarja z dostopom do najobčutljivejših osebnih podatkov, si želimo na tem področju doseči čim širši konsenz, ki ga glede na v zadnji razpravi podane pripombe ne bo možno v celoti doseči. Iz razloga, da gre za odločitve, ki morajo biti strokovno utemeljene, bomo pri končnem oblikovanju pravil za dostop predvsem poskušali najti pravo mero med medsebojno nasprotujočima si načeloma zagotavljanja dovolj informacij za kakovostno in varno zdravljenje pacienta ob zagotavljanju čim večjega varovanja pacientovih osebnih podatkov.«

MEDICINA-DANES.SI

Rešitve eZdravja eNaročanje

eRecept

Interoperabilna hrbtenica

BPI

Telekap

Teleradiologija

eRICO

Referenčne ambulante

EZZ

SUVI

Open EHR

Prvi nivo podpore

Varnostna shema

IKT infrastruktura

Portal zVEM

eKnjiga

labpoštar

Dispečerstvo

eTriaža

eKomunikacije

Kratice: BPI – baza podatkov o izvajalcih eRCO – elektronski register o opravljenih cepljenjih EZZ – elektronski zdravstveni zapis SUVI – sistem za upravljanje informacijske varnosti

OpenEHR – nacionalna zbirka kliničnih modelov podatkov in demografskih modelov podatkov, ki se bodo uporabljali v slovenskem zdravstvenem informacijskem sistemu

digitalnega potrdila lahko preveril, kateri podatki so o njem na voljo v Centralnem registru podatkov o pacientih (CRPP).

zVem – spletni portal, na katerem bo imel bolnik vpogled v zdravstveno dokumentacijo. Prek tega bo z uporabo kvalificiranega

Partnerji pri vzpostavitvi in uporabi rešitev eZdravja Upravljalec sistema ZV Industrija

Plačniki

pacienti Strokovna združenja

Izvajalci zdravstvene dejavnosti NIJZ

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

3

EZDRAVJE NA PRIMARNI RAVNI

»Družinski zdravniki smo naklonjeni digitalizaciji«

JERNEJ LASIČ

»... dokler ta olajšuje naše delo, ne pa pomeni dodatno obremenitev,« sta na okrogli mizi eZdravje, eRecept, eNaročanje: Kako smo jih sprejeli in kaj pogrešamo pri razvoju rešitev poudarila predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič in predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije Nena Kopčavar Guček. Prav to je trenutno eNaročanje: breme.

NA STROKOVNI KONFERENCI DIGITALNO ZDRAVSTVO: kaj so sanje in kaj realnost so na okrogli mizi o eZdravju na primarni ravni debatirali (z leve) sekretarka na ministrstvu za zdravje Katarina Kralj, direktor NIJZ prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije asist. dr. Nena Kopčavar Guček, predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič, nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič ter novinarka Medicine danes Tjaša Zajc.

Č

eprav se teoretično bolnik k specialistu lahko naroči sam ali to zanj stori medicinska sestra, naročanje pogosto pade na družinskega zdravnika, sploh pri obravnavi starejših bolnikov. Težava je, da naročanje zdravniku odžira čas, ki ga ima za pregled in pogovor z bolnikom. Ta čas je že zdaj omejen in po zatrjevanju zdravnikov znaša okoli sedem minut na posameznika. Naročanje po izračunih družinskih zdravnikov vzame okoli štiri minute, preden zdravnik najde po oddaljenosti, čakalni dobi in preferencah bolnika ustreznega izvajalca.

Da, če pomeni razbremenitev

»Ta del, naročanje prek spleta, bi lahko prevzel kdorkoli, tudi študent. Za pomoč pri naročanju, sploh starejšim bolnikom, bi lahko zdravstveni

4

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

domovi vzpostavili informacijske točke,« je kot predlog razbremenitve družinskih zdravnikov dejala asist. dr. Kopčavar Gučkova. »Digitalizacija je lahko fantastična, a je pri eNaročanju treba sistem izpopolniti v smislu prijaznosti do uporabnika. Digitalizacija ne sme uspevati na račun pregleda, dobrega odnosa z bolnikom, diagnostike...« je odgovoril Igor Muževič.

Sčasoma bo lažje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in ministrstvu za zdravje po drugi strani računajo na to, da je trenutno nezadovoljstvo bolnikov začasno in da se bodo po uvodnih težavah navadili. Kot je dejala sekretarka na ministrstvu za zdravje mag. Katarina Kralj, eNaročanje ni le administrativni postopek, saj osebni zdravnik

pozna svojega bolnika, kot ga sistem ne bo nikoli, kar lahko pripomore k boljši izbiri za bolnika ustreznega specialista.

Standardizacija

Informatika je lahko kot orodje v pomoč, a je njena osnova za učinkovito delovanje standardizirana oblika delovanja, pa je med drugim poudaril nekdanji minister za zdravje Dorjan Marušič. Če je eRecept uspešno uporabljan ravno zaradi standardizacije, ta pri eNaročanju manjka in imamo v bazi več kot 1.300 opredeljenih storitev.

Tjaša Zajc

tjasa.zajc@finance.si

Digitalizacija je lahko fantastična, a je pri eNaročanju treba sistem izpopolniti v smislu prijaznosti do uporabnika.

Digitalizacija ne sme uspevati na račun pregleda, dobrega odnosa z bolnikom, diagnostike... je poudaril predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um IGOR MUŽEVIČ.

MEDICINA-DANES.SI

Možnosti razbremenitve z elektronskimi kratkimi obiski?

Po podatkih ZZZS je 34 odstotkov vseh obiskov v ambulanti družinskega zdravnika kratkih, trajajo manj kot pet minut, ker gre le za predpis zdravila in podobno. Kot pravijo družinski zdravniki, dnevno pregledajo okoli 60 bolnikov, od katerih jih vsaj 20 pride zaradi potrebe po receptu, napotnici, potrdilu o bolniški odsotnosti in podobno. To je ena izmed priložnosti, ki bi jo bilo vredno izkoristiti za ustrezno elektronsko rešitev. Da bi denimo bolnik tovrstne potrebe uredil prek elektronske rešitve, kar bi lahko zmanjšalo število obiskov v ambulanti.

Slovenci in obiski družinskih zdravnikov

1,6

milijona različnih oseb so lani pregledali družinski zdravniki.

10

milijonov obiskov bolnikov so lani imeli družinski zdravniki.

Sprememba obravnave in kulture Kot pravi Igor Muževič, pri razmisleku o razbremenitvah obstajajo tudi drugačne možnosti. Krajše bolniške odsotnosti – ko gre za slabost ali blažje težave, ki zahtevajo samo počitek doma – bi bolnik lahko urejal z delodajalcem. Razmišljamo lahko torej tako o spremembi obravnave kot o spremembi kulture. Tudi bolniki bi morali biti bolj odgovorni, je omenila asist. dr.

Nena Kopčavar Guček, trenutno pa se lahko v tednu dni zaradi slabe organiziranosti (ko se denimo po pregledu spomnijo, da so pozabili na recept ali na še kakšno vprašanje) v ambulanti oglasijo tudi vsak dan, če se tako odločijo. Zdravnik jih mora sprejeti.

Plačevanje Če bi uvedli elektronsko rešitev, prek katere bi bolniki z zdravnikom urejali bolniška potrdila in razreševali krajše dileme, bi morala biti ta tudi ustrezno plačana. Trenutno sicer v plačnem sistemu že obstaja opredeljen kratek obisk na daljavo (bodisi elektronska pošta bodisi telefonski klic), ki pa zahteva veliko administracije za dokazilo, da je bila storitev opravljena, poleg tega pa je plačana slabo. Kot je v predstavitvi informatizacije na Kliniki Golnik omenil doc. dr. Matjaž Fležar, za takšno obravnavo v bolnišnici dobijo manj kot dva evra.

6

-krat na leto povprečno Slovenci obiščemo zdravnika.

34 %

kurativnih obiskov pomenijo kratki obiski.

8.750

kurativnih obiskov je imela povprečno povprečno ambulanta družinske medicine.

4

minute po zatrjevanju zdravnikov znaša eNaročanje, preden zdravnik najde po oddaljenosti, čakalni dobi in preferencah bolnika ustreznega izvajalca.​

5

MEDICINA DANES | AVGUST 2016 MEDICINA-DANES.SI

5

| AVGUST 2016 MEDICINA DANESMEDICINA-DANES.SI

5–10 %

BOLNIKOV ne pride na naročen pregled, med drugim zato, ker na to pozabijo. Na Golniku jim je uspelo neodzivnost zmanjšati za polovico z vzpostavitvijo SMS-opomnikov za bolnike.

DIGITALIZACIJA NA RAVNI BOLNIŠNICE

»Aplikacije naj bodo usmerjene k bolniku« »Za kritične bolnike naš trenutni zdravstveni sistem ni primeren. Čakalne dobe so zanje predolge. Z njimi je treba komunicirati drugače,« je na predavanju z naslovom Zakaj verjamemo v digitalizacijo zdravstva, kako se lotevamo informatizacije in kako ta vpliva na klinično obravnavo bolnikov povedal direktor Klinike Golnik doc. dr.

Matjaž Fležar.

Kaj prinaša telemedicina

»Če bomo ugriznili v telemedicinsko jabolko, nas čakajo boljša povezljivost, večja transparentnost, večja ažurnost in višja kakovost. To hkrati pomeni tudi nekaj dela: potrebnega bo nekaj več digitalnega znanja, več administracije in več urejenosti. Predvsem pa je treba ukiniti projekte, ki nastanejo zaradi javnega razpisa oziroma denarja, saj ti nimajo trajnih učinkov. Treba je delati za aplikativne stvari,« je opozoril dr. Fležar. Razložil je še, da je trajnost projekta odvisna od trajnosti financiranja, in zato meni, da se pilotne raziskave, kjer stvari ne gredo v uporabo, ne bi smele več financirati.

6

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

JERNEJ LASIČ

P

ri bolnikih s kritičnim potekom bolezni je za njihovo zdravje in varnejšo obravnavo pomembno, da so pogosteje v stiku z zdravnikom. Če ni potrebe po pregledu ali preiskavah, je ambulantni pregled nepotreben. Kot je poudaril dr.

Fležar, se lahko komunicira tudi drugače – stroškovno in časovno ugodnejše. Na primer po telefonu ali elektronskem sporočilu. S tem imajo bolniki občutek, da jih ima zdravnik pod nadzorom, in se počutijo bolj varno.

Informatizacija mora izhajati iz dobrih praks vsakdana in potreb bolnikov, je večkrat poudaril doc. dr. MATJAŽ FLEŽAR, direktor Klinike Golnik.

Digitalizacija in informatizacija v praksi na Kliniki Golnik

Na Kliniki Golnik se z digitalizacijo in informatizacijo ukvarjajo že približno 15 let. Zelo so jima naklonjeni, saj pomenita orodje za izboljšanje kakovosti dela v zdravstvu, in zato stalno iščejo rešitve, ki bi bile osebju v pomoč pri delu. Pomembno je, da bolnik ne išče zdravnika po telefonu, temveč informator v zdravstveni ustanovi sprejme klic in si zapiše, kdo in zakaj je klical, zdravnik pa vrne klic, ko si pred tem v računalniku pogleda bolnikovo dokumentacijo. »Stvar je urejena v nekaj minutah,« je dejal dr. Fležar. Povedal je, da se tako izognejo vsakodnevnim klicem bolnikov, ki vodijo v iskanja zdravnikov po kliniki in lahko pomenijo tudi motnje pri delu.

SMS-opomnik

Digitalizacija v praksi: nepremišljenost vodi v izgubo zaupanja

Informatizacija mora izhajati iz dobrih praks vsakdana in potreb bolnikov, je večkrat poudaril dr. Fležar. Rekel je – malo za šalo in malo zares –, da bi bilo najbolje, če bi programe in aplikacije pisali bolniki. Najslabše je, če jih IT-strokovnjaki delajo sami, saj končni produkt pogosto ni usmerjen k bolnikom in se nemalokrat izkaže za neprijaznega do uporabnikov. Tak produkt dela ne olajšuje – čeprav je to je njegov namen –, temveč ga lahko celo otežuje. Nepremišljene odločitve in vzpostavitev sistemov, ki ne delujejo, kot bi morali, vodijo do izgube zaupanja uporabnikov, je povedal dr. Fležar.

Poudaril je še, da večina zdravstvenih ustanov že ima elektronske baze podatkov, in če jih upravlja uporabnik, in ne nadzornik, so ti podatki prava zakladnica znanja. Te baze pa med različnimi ustanovami še niso povezljive.

Pri zdravljenju je velikega pomena opolnomočenje bolnika, bolnik mora tudi sam prevzeti odgovornost za svoje zdravje in postopke zdravstvenega sistema, povezane z zdravjem. Okoli pet do deset odstotkov bolnikov zaradi različnih razlogov ne pride na naročeni pregled, in na Golniku so ugotovili, da se to število zmanjša za polovico, če bolnike s sporočilom opomnijo na pregled. Zato so vzpostavili avtoma- Noemi Mavrič medicina-danes@finance.si tizirani SMS-opomnik.

MEDICINA-DANES.SI

Tudi do 13

pregledov na leto je potrebnih pri obravnavi bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem. Zato je obravnava zelo draga.

Telemedicina pri srčnem popuščanju

Telemonitoring lahko izboljša obravnavo, a le pod določenimi pogoji

»Kljub napredku na področju farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov v zadnjih dveh desetletjih prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem ostaja slaba, pogosto celo slabša kot pri bolnikih z rakavimi obolenji,« je na predavanju z naslovom Vloga telemedicine pri sodobni obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem povedal doc. dr. Poglajen.

Draga obravnava bolnikov s srčnim popuščanjem

Zlati standard obravnave narekuje farmakološke in nefarmakološke pristope, mehansko podporo in transplantacijo.

Obravnava bolnikov s kroničnim srčnim popuščanjem je zelo draga in zahteva pogosto bolnišnično obravnavo ter veliko ambulantnih pregledov – tudi do 13 na leto. Zdravstveno osebje se pri tem srečuje s finančnimi obremenitvami in logističnimi težavami, je razložil dr. Poglajen. Na svetu je okoli deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem, pojavnost narašča za okoli dva odstotka na leto.

Največ koristi bi telemonitoring prinesel najbolj ogroženim bolnikom

Telemonitoring bi lahko pomembno vplival in izboljšal obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem. Izvedena je bila metaanaliza, ki je pokazala, da telemonitoring lahko vpliva na zmanjšanje števila ambulantnih pregledov, hospitalizacij in celo smrti. Randomizirane študije, ki so bile objavljene pozneje, pa teh prvih spodbudnih rezultatov žal niso v celoti potrdile. Za uspešnost telemonitoringa bolnikov s srčnim popuščanjem morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, prav tako morata biti dobri adherenca in komplianca bolmedicina-DANES.si

Jernej Lasič

»Telemonitoring lahko pomembno spremeni in izboljša obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem, a le, če se merijo ustrezne spremenljivke in če se zdravniško osebje na morebitna odstopanja odzove primerno in pravočasno,« je povedal kardiolog doc. dr.

Gregor Poglajen.

Uspešnost telemonitoringa je odvisna od dobre kompliance bolnika in tudi zdravnika, je poudaril kardiolog doc. dr.

Gregor Poglajen.

nika. Bolnik v sistemu telemonitoringa ni pasiven element, temveč je prvi, ki se mora odzvati na neustrezne meritve. Meriti oziroma spremljati je treba pravilne spremenljivke, izkazalo se je, da samo krvni tlak in telesna teža nista zadosti. Poleg spremenljivk, s katerimi se spremlja srčno popuščanje, je treba spremljati tudi bolnikove pridružene bolezni. Dr. Poglajen je opozoril, da je v več kot 50 odstotkih primerov prav poslabšanje pridružene bolezni tisto, kar povzroči poslabšanje srčnega popuščanja in vodi v vnovično hospitalizacijo ali pa predčasno ambulantno obravnavo te skupine bolnikov.

Sistemski izzivi telemonitoringa

»Nekompliantni niso le bolniki, temveč tudi zdravniki,« je dejal dr.

Poglajen. Na meritve, ki so jim prek telemonitoringa poslane, se morajo odzvati primerno in pravočasno. V nasprotnem primeru je zdravje bolnika lahko ogroženo. Tudi enoznačen način telemonitoringa verjetno ne bi bil uspešen. Prilagoditi ga je treba individualnim potrebam, željam in zmožnostim bolnika. Na pozitiven izkupiček telemonitoringa sicer vplivajo še različni dejavniki, kot sta denimo standardizacija protokolov obravnave in ureditev pravnega vidika tega področja. Težavo na poti do uspešne vpeljave pa pomeni tudi financiranje. Večina evropskih držav namreč ne plačuje telemedicinskih storitev, je sklenil dr. Poglajen.

Noemi Mavrič

medicina-danes@finance.si Medicina DANES | JULIJ 2016

7

Pozabljamo, da je pred prihrankom najprej treba vlagati Sedem milijard evrov je bilo v start-upe, ki razvijajo digitalne rešitve, vloženih leta 2014, lani dobrih šest milijard. Po svetu deluje okoli osem tisoč start-upov in 150 pospeševalnikov - podjetij, ki z nekajmesečnimi programi rešitvam pomagajo do preboja na trg. V ta segment sodi vse, od pripomočkov za boljše počutje do resnejših naprav za medicinsko oskrbo in obvladovanje bolezni, in prav ta širina rešitev pomeni velik izziv za regulatorje in za vpeljevanje rešitev v zdravstvene sisteme.

D

igitalizacija v zdravstvo vstopa po več poteh: skozi informatizacijo zdravstvene oskrbe in zbiranje velikih količin podatkov ter s potencialnimi analizami, po drugi strani pa skozi v porabnike usmerjene rešitve za preventivo in obvladovanje bolezni. Pri tem obstaja več vprašanj: kako zanesljive so rešitve in potencialno škodljive, če niso validirane? Naslednje vprašanje je, kdo bo plačal zanje. »Ljudje radi plačajo za kakovostno rešitev in obravnavo pri zasebniku, ker veliko dajo na zdravje. Digitalno zdravstvo in eZdravje pa nista nova veja ali boljša oskrba, le nova doba zdravstvene oskrbe. Zato pacienti pričakujejo, da uporaba drugačnega pristopa ne pomeni novega nadstandardnega zdravstva.

8

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

Je le zdravstvo v novi dobi in zakaj bi bilo zato dodatno plačljivo? Po tej logiki bi morali dodatno računati nova zdravila, nove pristope, celo pregled pri določenih specialnostih, ki so nove, bi bil plačljiv,« razprave raziskovalcev omenja študent medicine in raziskovalec na oddelku za eZdravje britanskega Imperial Collegea v Londonu Simon Rekanovič.

Definicija

Digitalno zdravstvo oziroma zdravje, digitalna medicina, mZdravje, eZdravje in še bi se našli izrazi, ki se uporabljajo, ko govorimo o tehnologiji z digitalnimi elementi v zdravstvu. Število imen brez

JERNEJ LASIC

REGULACIJA DIGITALNIH TEHNOLOGIJ

Vse prepogosto je ocenjevanje telemedicinskih rešitev naravnano na kratkoročne prihranke.

Pomemben preskok bo dosežen z resnično vključitvijo pacientov v telemedicino in vključitvijo glavnega izida obravnave ter izboljšanjem kakovosti življenja, meni nekdanji minister za zdravje DORJAN MARUŠIČ.

MEDICINA-DANES.SI

2018 JERNEJ LASIC

Vzpostavitev registrov o bolnikih pomeni priložnosti, ki pa bodo lahko izkoriščene šele, ko bodo premagane nekatere ovire.

Pomembno je, da se merijo ustrezne spremenljivke, da se zdravniško osebje na morebitna odstopanja primerno in pravočasno odzove in seveda, da so bolniki kompliantni pri zbiranju podatkov,« pravi kardiolog doc. dr. GREGOR POGLAJEN. MEDICINA-DANES.SI

jasne opredelitve ne povzroča le zmede pri uporabnikih, temveč pomeni veliko težavo tudi za raziskovalce kot ocenjevalce novih tehnologij, sta na okrogli mizi Digitalno zdravje v kontekstu dejala raziskovalec z Imperial Collegea Simon Rekanovič in član strokovne skupine za zdravje in potrošnike pri evropski komisiji Dorjan Marušič. »Na področju telemedicine mrgoli člankov in študij, celovitih študij ocen tehnologij (angl. HTA) pa ni veliko. Glavno težavo pomeni raznovrstnost rezultatov. Na primer, lani izvedena HTA-študija strukturirane telefonske podpore pri odraslih s srčnim popuščanjem ni dala jasne slike o morebitnih škodljivih posledicah oziroma koristi tovrstne obravnave. Študije pokažejo kalkulacije učinkov in stroškov, rezultati pa so si lahko nasprotujoči. Morda je to eden izmed vzrokov, da se v EU telemedicinske rešitve redko financirajo iz javnih sredstev,« je dejal Dorjan Marušič.

Hitrost in plačevanje

Težava nastaja tudi zaradi razlike v hitrosti razvoja novih digitalnih pripomočkov, kot so aplikacije v primerjavi z razvojem klasičnih novih metod zdravljenja. Mlada startupovska podjetja načeloma nimajo sredstev za izvajanje širokih študij na velikih vzorcih. Kot je na okrogli mizi dejal nemški vlagatelj dr. Klaus Stöckemann, v podjetjih, v katera so vložili v Peppermint Venture Partners, delajo na vzorcu približno 400 bolnikov.

Togost sistema in inovacije

V Nemčiji obstaja veliko razhajanje med mladimi inovacijami na področju zdravja in državnim sistemom informatizacije zdravstva; eZdravje, s čimer mislimo razvoj državne informatizacije zdravstvenega sistema, se razvija počasi, po drugi strani pa je samo v Berlinu več pospeševalnikov, specializiranih za podporo in razvoj zdravstvenih rešitev.

Rešitve z resnimi medicinskimi indikacijami lahko, če dokažejo svojo učinkovitost, vstopijo v zdravstveni sistem s sklenitvijo selektivnih pogodb za pilotne projekte z nekaterimi zavarovalnicami. To pomeni, da zavarovalnica dve leti bolnikom povrne stroške uporabe rešitve in lahko pogodbo za povračilo stroškov (angl. reimbursement) pozneje podaljša, če se rešitev izkaže za učinkovito in uporabljano.

Rešitev morajo še vedno podpirati zdravniki, ki tudi predpišejo uporabo bolniku. Izziv za start-upe in bolnike je, da pogodbe sklepajo samo nekatere zavarovalnice, pa še to individualno, kar pomeni, da z vsako posebej potekajo individualna pogajanja. Zavarovalnic v Nemčiji je sicer okoli 120.

JERNEJ LASIC

- do konca tega leta naj bi bile v Nemčiji v bolnišnice in zdravstvene domove postopno vpeljane elektronska kartoteka bolnikov in nekatere druge telemedicinske rešitve. Zakon o varovanju bolnikovih podatkov je bil sprejet decembra lani.

»Glavna težava pri opredeljevanju do telemedicinskih rešitev je neprimernost izbora izidov, vse prepogosto so naravnani na kratkoročne prihranke: skrajšanje ležalne dobe, manj vnovičnih hospitalizacij. Tako se obide prepotrebno začetno vlaganje v te projekte. Pomemben preskok bo dosežen z resnično vključitvijo pacientov v telemedicino in vključitvijo glavnega izida obravnave ter izboljšanjem kakovosti življenja.« Države v razvoju

Drugače je v državah v razvoju, je povedal nekdanji menedžer bolnišnic John Hopkins na Bližnjem vzhodu in v Aziji Brian de Francesca. Kot lastnik podjetja za povezovanje zdravstvenih delavcev prek telemedicinskih rešitev - na skupni platformi je možna priključitev na spletna izobraževanja, telemedicinske konzultacije za denimo teleradiologijo ali telekap in podobno - trenutno deluje na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Tam je za bolnišnice, ki si nikoli ne bodo mogle privoščiti velikega števila zdravnikov različnih specialnosti, bolj smiselno, da svoje rezultate pošiljajo specialistom iz drugih ustanov, ki so že priključene na platformo. Tako se poveča dostopnost strokovnega kadra in izboljša obravnava bolnikov.

Podatki in registri

Eden izmed izzivov novih tehnologij je zajem podatkov, o čemer bo v prihodnosti še veliko govora. Vzpostavitev registrov o bolnikih pomeni priložnosti, ki pa bodo lahko izkoriščene šele, ko bodo premagane nekatere ovire.

Kot je poudaril kardiolog doc. dr. Gregor Poglajen, je pomembno, da se merijo ustrezne spremenljivke, da se zdravniško osebje na morebitna odstopanja primerno in pravočasno odzove in seveda, da so bolniki kompliantni pri zbiranju podatkov. Bolnik v sistemu telemonitoringa ni pasiven element, izziv pa je, kako zagotoviti disciplino in redno poročanje. Pri vpeljevanju in sprejemanju rešitev se pogosto pozabi tudi na pomen grafične zasnove. Kot je med drugim dejal De Francesca, digitalizacija potrebuje tudi industrijske oblikovalce, ki poskrbijo za zasnovo, prijazno do uporabnika. Ta je najpomembnejša pri posvojitvi in uporabi rešitev.

Pozabljamo vlagati

Težava zdravstva je, poudarja Marušič, da se pogosto pozablja, da telemedicina zahteva začetni vložek, naložbo:

Tjaša Zajc

tjasa.zajc@finance.si

Ljudje očitno radi plačajo za kakovostno rešitev in obravnavo pri zasebniku, ker veliko dajo na zdravje.

Digitalno zdravstvo in eHealth pa nista nova veja ali boljša oskrba, to je le nova doba 'healthcara', torej pacienti pričakujejo, da uporaba drugačnega pristopa ne pomeni novega nadstandardnega zdravstva, je le zdravstvo v novi dobi, in zakaj bi bilo zato dodatno plačljivo? poudarja SIMON REKANOVIČ, raziskovalec na oddelku za eZdravje na Imperial College London.

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

9

ČAS ZA POPOLNO PRENOVO ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

Zdravstvo umira. Čaka ga vnovično rojstvo Zdravstvo je bolno. Čedalje bolj. Breme kroničnih bolezni narašča in ga uničuje. Bolnišnice niso varni prostori in v primerjavi z drugimi industrijami bi nas moralo biti sram. V zdravstvu smo pogosto arogantni in neinovativni. To je velik izziv.

Info Ime: Brian de Francesca

M smrtniki.

edicina je bila stoletja poveličevana, zdravniki so bili opevani kot bogovi, kar postane težava, ko bogovi ne želijo govoriti s

Arogantnost

Še vedno smo v zdravstvu pogosto arogantni do bolnika, mislimo, da mu česa ni treba vedeti ali da marsičesa ne bo razumel. To je izziv, ki je nastal zaradi zgodovinskega razvoja medicine. Veliko znanja je bilo dolgo časa zapisanega samo v latinščini - tega dolgo nisem mogel razumeti. Nato mi je nekdo prišepnil: »Tako je zato, da ljudje ne bi vedeli preveč.« V zgodovini je bilo podobno z izobraževanjem.

10

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

Izvira iz religije, dolgo je bilo mistificirano in omejeno na ozek krog izbrancev.

Izkušnje

Pred kratkim je bilo objavljeno poročilo o številu smrti, ki bi se jim bilo mogoče izogniti.

V Veliki Britaniji naj bi jih bilo 60 tisoč. Zavedanje, da bi tretjino smrti lahko preprečili, ne daje najboljšega občutka. Skrajni čas je za reformo zdravstva. Med delom na Tajskem sem bil na položaju menedžerja verige bolnišnic vrsto let uporabnik storitev in ko sem dobro poznal sistem, videl možnosti za izboljšave, za katere pa nismo imeli ustreznih tehnoloških rešitev, sem jih začel razvijati in iz uporabnika postal ponudnik storitev.

Kariera: Ima več kot 20 let mednarodnih izkušenj z različnimi zdravstvenimi sistemi, saj je med drugim delal v ZDA, Indoneziji, Evropi, trenutno pa v Združenih arabskih emiratih.

Med drugim je bil med snovalci prvega projekta za teleradiologijo med Tajsko in ZDA pred 20 leti.

Trenutno vodi podjetje Ver2, ki v številnih državah Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije skrbi za povezovanje digitalnih tehnologij za vpeljavo in uporabo telemedicinskih rešitev na področju teleradiologije, telepatologije, oskrbe kroničnih bolnikov ter preventivne programe za ozaveščanje bolnikov.

MEDICINA-DANES.SI

JERNEJ LASIČ

Kraj dela: Združeni arabski emirati, Afrika, Azija Položaj: direktor podjetja Ver2

Tri stvari, ki jih potrebujemo v zdravstvu

Telemedicina

Še med delom v bolnišnici na Tajskem, kjer sem živel 12 let, je nekega dne do mene prišel nevrolog. »Imamo težavo,« je dejal. »Imamo jih veliko, o kateri se želite pogovoriti?« je bil moj odgovor s položaja menedžerja. »Imamo težave z bolniki, ki kažejo znake kapi.« Včasih so take bolnike v bolnišnico z oddaljenih lokacij prepeljali s helikopterjem. Toda če ni šlo za kap, zavarovalnica ni krila stroška prevoza s helikopterjem, zato smo zapravili ogromno denarja za nenujne prevoze. Seveda je na nas padla grožnja finančnega direktorja, da se morajo takšne prakse nehati. Zato je nastala ideja, da bi v vsako izmed bolnišnic postavili ekipo, ki bi lahko oskrbela bolnika s kapjo. To bi pomenilo, da bi na 16 lokacij postavili ekipo šestih do devetih ljudi. »Koliko bolnikov pa bi te ekipe videle na dan?« sem vprašal nevrologa. »Od dva do tri... na mesec,« je odvrnil. Tako redke obravnave poleg tega, da bi bile izjemno drage, ne morejo biti na visoki strokovni ravni. Zato smo vzpostavili program elektronske povezave različnih bolnišnic s centralo v Bangkoku. Za ta program Telekapi, ki je bil pionirski v regiji, smo leta 2006 dobili tudi nagrado. Glavna poanta vsega tega je, da smo spremenili proces dela. In potreb po takih spremembah je v zdravstvu veliko.

Delitev znanja

Naj navedem še en primer. Nekega dne so do mene prišli nevrologi z željo po dodatnem izobraževanju. V goste smo želeli povabiti priznanega strokovnjaka iz bolnišnice Johna Hopkinsa. Imel je čas. Čez devet mesecev.

Pomislili smo, da bi izvedli predavanje na daljavo. In smo ga, prek spletne povezave, v precej krajšem času.

Zdravniki in medicinske sestre so pozorno poslušali in bili navdušeni. Ta projekt je bil uspeh predvsem zato, ker je izhajal iz konkretne potrebe, na katero so opozorili zaposleni sami. Projekt pa je pokazal tudi, kakšne priložnosti pomeni izobraževanje na daljavo.

Omogoča biti na tekočem z najnovejšimi novostmi, lahko ga hkrati izvedeš na več lokacijah, prihraniš sredstva in ker predavanje posnameš, je ponovljivo.

Ker ni treba, da predavatelji potujejo, lahko po svetu delimo znanje, ne le premikamo teles.

Prek spletne povezave smo izvedli izobraževanje na daljavo s specialistom, ki bi na Tajsko lahko v živo prišel šele čez devet mesecev. Projekt je bil uspeh predvsem zato, ker je izhajal iz konkretne potrebe, ki na katero so opozorili zaposleni sami. Pokazal pa je tudi, kako tehnologija olajšuje izobraževanje: omogoča premik znanja, ne le teles.

1. Nove kategorije skrbnikov - Danes obstaja toliko subspecializacij, da si vsi želijo biti visoko plačani specialisti.

- Potrebujemo več primarnih zdravnikov, ki so tudi manj dragi kot visoko specializirani kadri.

- Nekatera izobraževanja bi morala biti krajša. Poglejmo primer: globalno imamo premalo nekaterih zdravnikov, kot so kirurgi. Pa res potrebujemo za vse operacije visoko specializirane kadre? Opredeliti bi morali sklop manj zahtevnih operacij, ki bi zahtevale krajše izpopolnjevanje in bi hitreje prišli do novih izvajalcev.

2. Novi učni modeli - Medicinsko izobraževanje je trenutno dolgo, predolgo in predrago.

- Koncept diplome v zdravstvu je zastarel – medicina se tako hitro razvija, da je nujno nenehno izobraževanje, in to na drugačen način, kot ga zagotavljamo zdaj, ko je dovolj že udeležba na konferenci, četudi posameznik sploh ne posluša.

3. Nove metode zagotavljanja zdravstvene oskrbe - Namesto velikih potrebujemo manjše bolnišnice, oskrba se spreminja v dnevne ambulante namesto hospitalizacij.

- Bolje moramo obvladovati kronične bolezni.

- Začeti moramo izkoriščati priložnosti telemedicine.

Za dosego vsega tega je potrebno naslednje: - industrializacija – standardizacija procesov; - poravnati je treba spodbude – plačilo po kurativnih storitvah ne deluje, ne spodbuja preventive in zdravega življenja; - vlade in plačniki morajo vzpostaviti sheme za financiranje digitalnih rešitev.

Primer koristi telemedicine

Priložnost

V nasprotju z drugimi panogami zdravstvo ni industrijsko. Manjka standardizacija postopkov, zdravljenja, postopanj, premalo je procesne pismenosti. To postane izziv, ko želiš povezati vse deležnike in vzpostaviti visokotransparenten sistem. Navsezadnje je transparentnost v nasprotju z vsem, kar smo v zdravstvu zgradili v zadnjih stoletjih. Zdravstveni sistemi so rasli organsko, niso bili načrtovani kot denimo vnaprej snovana mesta.

Ampak danes imamo čudovito priložnost. S senzorji, napravami, digitalnim zdravjem, oblačnim računalništvom... Potrebujemo nove kategorije skrbnikov, nove učne modele in nove oblike zagotavljanja zdravstvene oskrbe. Veliko priložnosti. Kar smo naredili do zdaj, je le kaplja v morje.

Ko smo delali z bolnišnico Rashid Centre for Diabetes & Research, smo ugotovili, da je 38 odstotkov bolnikov, ki pridejo na kontrolo, urejenih, da torej v resnici ne bi bilo treba, da bi prišli v bolnišnico, če bi imeli možnost doma potrditi dobro zdravstveno stanje. Po drugi strani je deset odstotkov diabetikov na urgenco prihajalo zaradi odpovedi ledvic. Pri odpovedi ledvic vemo, da se v telesu začne nabirati voda, če bi torej lahko pri bolniku zaznali, kdaj mu hitro narašča teža, bi lahko odpovedovanje ledvic zaznali prej.

Zviševanje kompliance Če imajo bolniki občutek, da so nadzorovani, bodo prej upoštevali zdravniška navodila. Bolnikom smo dali s spletno platformo povezane tehtnice in jim naročili, naj se sproti tehtajo. In če se ne, dobijo sporočilo, ki jih na to opomni. Komplianca se je zvišala, zato jih prestrežemo pred odpovedjo ledvic. Strošek je bil približno evro na bolnika.

Brian de Francesca

ODGOVORNA UREDNICA IN POSLOVNI VODJA: LUCIJA B. PETAVS

Neodvisni strokovni časopis za zdravnike, zobozdravnike in farmacevte

MEDICINA-DANES.SI

Telefon: 01 30 91 506 Faks: 01 30 91 515 E-pošta: lucija.petavs@finance.si UREDNICA POSEBNE IZDAJE: TJAŠA ZAJC Telefon: 01 30 91 481 E-pošta: tjasa.tajc@finance.si

Tehnična urednica: Irena Buha Marolt E-pošta: irena.marolt@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno E-pošta: foto@finance.si Lektoriranje: Andreja Mavsar Izdaja: ČASNIK FINANCE, časopisno založništvo, d. o. o.

Naslov: Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 30 91 500 Faks: 01 30 91 505 E-pošta: medicina-danes@ finan­ce.si TRR: Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl

LAST­NIK DRU­ŽBE ČASNIK FINANCE: Bonnier Business Press, Šved­ska Časopis Medicina danes izhaja v sodelovanju z Medicine Today International, ki izdaja časopise za strokovnjake iz zdravstvene panoge na Švedskem, Norveškem, Finskem, Poljskem, Danskem in v Estoniji.

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor Digitalna medicina je posebna brezplačna digitalna izdaja Medicine danes.

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

11

SODELOVANJE V ZDRAVSTVU

»Preveč se sprašujemo, kako privarčevati, namesto kaj vse bi pridobili«

To je o digitalizaciji v zdravstvu poudarila mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham, na okrogli mizi o povezovanju deležnikov, ki sodelujejo pri analizah in rešitvah za slovensko zdravstvo. Najpomembneje je, da se začnejo vsi deležniki povezovati. Včasih se to ne zgodi. Kot je poudarila asist. dr. Nena Kopčavar Guček, je eNaročanje zaradi nevključenosti zdravnikov pri pripravi rešitve prezapleteno in trenutno povzroča predvsem obremenitev družinskega zdravnika v ambulanti.

T

reba je poslušati ljudi in se pogovarjati, kaj potrebujejo. Kdor dela reforme, mora poznati okolje in imeti znanje, saj gre drugače škoda na račun bolnikov, meni mag. Vodnikova, ki je poudarila, da imamo veliko znanja o digitalizaciji in informatizaciji, ki ju moramo prenesti tudi na zdravstvo.

Vprašanje odgovornosti in organizacije je, zakaj se to znanje ne uporabi.

D ​ r. Kopčavar Gučkova meni, da mora iti proces digitalizacije v smeri, ki bo prinesla boljšo, varnejšo in kakovostnejšo oskrbo. Pri eNaročanju je treba urediti tudi področje odgovornosti, predvsem za primere, ko gre nekaj narobe.

Zdravnike in bolnike mora digitalizacija v partnerstvu zdravljenja postavljati v enakovreden odnos, saj to zvišuje komplianco bolnika. Kot primer dobre prakse je navedla delo doc. dr. Matjaža Fležarja in prof. dr. Mitja Košnika s Klinike Golnik. »Prirejata številne izobraževalne aktivnosti, ponujata konzultacije in se na morebitna kritična stanja pri bolniku zelo dobro odzivata. Sama lahko tako opravim veliko konzultacij, v resnih primerih ali če izvidi niso v redu, pa bolnika zelo hitro sprejmem tudi na ambulantni pregled. Ta praksa je eden izmed kazalnikov, kako se lahko s telemedicino privarčujejo čas in sredstva bolnikov, izvajalcev in zdravstvenega sistema,« je povedala.

Primer dobre prakse: Klinika Golnik

Zdravstvene ustanove v povprečju namenjajo približno odstotek sredstev za informatizacijo, na Kliniki Golnik namenjajo tri. Dr. Fležar je dejal, da se jim vlaganje v informatizacijo obrestuje. Tako so v preteklosti na dodatno izobraževanje poslali pet najboljših medicinskih sester.

Rekel je, da dobro izobražena medicinska sestra lahko telemedicinsko vodi do sto bolnikov na dan, saj zna prepoznati, kaj bolnik potrebuje. Le nekaj izmed teh bolnikov jih ima zdravstveno stanje, ki zahteva tudi ambulantni pregled. To je

12

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

JERNEJ LASIČ

Zdravniki so bili v postopek digitalizacije v zdravstvu vključeni prepozno

NA OKROGLI MIZI o povezovanju so sodelovali prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doc. dr.

Matjaž Fležar, direktor Klinike Golnik, Gregor Cuzak, Skupnost Healthday.si, Nena Kopčavar Guček, predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije, Marjan Sušelj, vodja območne enote Ljubljana pri ZZZS, in ​ mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham.

na primer zelo dober ukrep za skrajševanje čakalnih dob v specialističnih ambulantah. »Sistem lahko koristimo ali izkoristimo. Na ravni uporabnika moramo mi, izvajalci, povedati, kaj potrebujemo, in potem je treba stvar izboljševati, dokler zadeva ne deluje dovolj dobro. Pomembno je tudi opolnomočenje bolnikov. Zavarovalnice pa morajo tudi poskrbeti, da bodo telemedicinske storitve primerno plačane,« je rekel dr. Fležar.

Kako doseči vlaganja v področje informatike v zdravstvu?

Na problematiko vlaganja v informatiko v zdravstvu je opozoril prim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Odkar se je začela digitalizacija in preden je NIJZ ta projekt prevzel od ministrstva za zdravje, so na ministrstvu le dvakrat prepoznali investicijo v informatiko v zdravstvu. Dejal je: »Informatizacija stane in ta denar je treba sistemsko zagotavljati, na ravni implementacije in na ravni nadaljnjega razvoja. Pri tem morajo sodelovati vsi deležniki, mi pa jim moramo zagotavljati prostor, kjer se lahko povezujejo. Uporabniki morajo imeti pri odločanju in implementaciji možnost soodločanja. Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli, a prostora za razvijanje je še veliko.« Dr. Eržen je povedal, da na NIJZ že pripravljajo strategijo za nadaljnjo informatizacijo.

Osnutek naj bi bil pripravljen do jeseni.

V zdravstvu se novosti prijemajo počasi

Vodja območne enote ZZZS Ljubljana Marjan Sušelj

je dejal, da na ZZZS ves čas iščejo nove rešitve, s katerimi bi bolje poskrbeli za bolnikove potrebe in določene preglede uredili po drugačni, manj obremenjujoči poti. Bolniki včasih res hodijo na nepotrebne ambulante preglede. Ob tem je opozoril, da novosti ne smejo vplivati na kakovost odnosa med zdravnikom in bolnikom. »Informatizirajo se lahko le tisti procesi, ki so že sicer dobro utečeni. Če niso, ne bodo dobro delovali, niti če jih informatiziramo,« je povedal Sušelj.

Slovenija je država poznanstev in zvez: zakaj jih ne izkoristimo za skupno dobro?

Z mnenjem mag. Vodnikove se je strinjal tudi Gregor Cuzak iz skupnosti Healthday.si: »Potrebna sta povezovanje in integrativna oskrba. Pravi premiki se zgodijo, ko se povežejo vsi deležniki.« Pritrdil je tudi mnenju dr. Poglajna, da je treba nehati izvajati pilotne raziskave, ker ne prinašajo trajnih rešitev. In provokativno poudaril: »Slovenija je država poznanstev in zvez. Zakaj jih ne izkoristimo za skupno dobro?«

Noemi Mavrič

medicina-danes@finance.si MEDICINA-DANES.SI

src infonet api pikto

Z uporabo API vmesnikov do več povezovanja IT rešitev v slovenskem javnem in zasebnem zdravstvu V podjetju SRC Infonet predstavljamo pobudo, kako lahko z uporabo naših API vmesnikov razširimo informacijski sistem zdravstvene ustanove in ga v nadzorovanem in omejenem obsegu odpremo tudi drugim ponudnikom rešitev. Na ta način odpravljamo razmišljanje, da je povezovanje slovenskih IT rešitev v zdravstvu oteženo in želimo spodbuditi razvijalce k razvoju več novih rešitev, ki bodo poenostavljale delo zdravstvenemu osebju, hkrati pa lajšale obisk ambulant pacientom.

PROMOCIJA

P

onudniki zdravstvene informatike v Sloveniji, med katere sodimo tudi v podjetju SRC Infonet, se praviloma ukvarjamo s podporo delovnih procesov osebja v zdravstvenih ustanovah. Optimizirati želimo vse procese in jih poenostaviti.

Povečini pa se z optimizacijo dela osebja ne približamo pacientom v dovoljšni meri, da bi jim lahko omogočili neposredno udeležbo v procesu zdravljenja. Pacienti bi si namreč mnogokrat želeli dostop do informacij na primer o čakalnih vrstah ambulant, o lastnih laboratorijskih izvidih, o receptih za svoje terapije idr. Prav tako so informacijski sistemi v zdravstvenih ustanovah dokaj zaprto okolje, saj gre za rešitve, ki se povezujejo z drugimi ponudniki zgolj po predhodnih naročilih ustanov.

Tako ne dopuščajo dosti prostora za povezovanje z novimi podjetji, ki imajo odlične ideje, s katerimi bi želeli izboljšati zdravstvo.

Rešitev v novih oblikah povezovanja so API

MEDICINA-DANES.SI

vmesniki. Z uporabo tovrstnih vmesnikov v bolnišnicah lahko ponudniki obstoječih zdravstvenih IT rešitev omogočimo povezovanje in dostop do obstoječih podatkov znotraj zdravstvenih ustanov.

Takšne vmesnike smo razvili tudi v podjetju SRC Infonet in jih poimenovali Medic API vmesniki. Z uporabo naših API lahko razvijalci razvijajo rešitve za slovensko zdravstvo, vanje pa vključijo že obstoječe podatke ustanov. Tako torej uporabnikom (npr. zdravnikom ali medicinskim sestram) ni potrebno znova vnašati podatkov o pacientu, saj so z uporabo API vmesnikov že na voljo v novi aplikaciji, ki je bila razvita na osnovi API v sodelovanju s SRC Infonet in z zdravstveno ustanovo.

V podjetju SRC Infonet si želimo na takšen način odpraviti razmišljanje, da je povezovanje slovenskih IT rešitev v zdravstvu oteženo in pritegniti še več podjetij k razvoju boljših rešitev za zdravstvo. Koristi od tega ne bo imelo le zdravstveno osebje, temveč predvsem pacienti.

MEDICINA DANES | AVGUST 2016

13