Revija ON

(pre)drzne moške

časopis za

Petek, 11. decembra 2015

Moški v posel z akcijo, ženske s čustvi Modna zgodba: Od dandyja do temnega angela Tudi konjak je umetniško delo Usodni Pariz

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Časopis ON bo tudi v letu 2016 iskal posebne, udarne in uspešne moške za nove zgodbe, do takrat pa srečno in na zdravje!

Usodni

vina

18

dobra slovenska

ali kako zares so

16

In vino veritas

umetniško delo

14

Tudi konjak je

nove poti

8

Odkrijte povsem

temnega angela

6

Od dandyja do

o

m

4

gentleman

Uspešni

Sodobni

Uvodnik

ženske s čustvi

je industrijski oblikovalec moški z akcijo,

ON

Teorija vodenja:

2

20

ški

Spet nam je uspelo! Namreč, našli smo nove, nadarjene, nagrajene, prodorne ter doma in v tujini uspešne naše in tuje moške. Saj ne, da jih je tako težko najti, a da so vse to, kar bi pri časopisu ON radi, pa ni vselej lahko.

Industrijski oblikovalec Jure Miklavc je v tej pa­ nogi pri nas že dalj časa zvezda. Njegovi izdelki so kot po tekočem traku dobivali (mednarodne) nagrade, največjo »težo« imajo red dot. Zdaj ni samo nagrajenec s temi nagradami, temveč tudi član mednarodne strokovne komisije, ki podeljuje red dot za oblikovalske dosežke. Pa ni samo oblikovalec, je tudi predavatelj na ALUO in podjetnik s svojim Studiom Miklavc. Zadnji dosežek: čevelj, ki ga je oblikoval za Alpino, se je znašel na znamki Pošte Slovenije.

V Zagrebu je stalna sodelavka časopisa ON Hermina Kovačič ob praznovanju 250-letnice znamke Hennessy ujela njenega ambasadorja Jeana-Michela Cocheta, ki ji je povedal, da so tudi konjaki (lahko) umetniško delo. Razodel ji je, med drugim, da bolj so konjaki starani, žlahtnejši so, in še, da ne drži, da mora biti kozarec za konjak vroč, dovolj je že, da ga ogre­ jemo z rokami. Čeprav so decembra morda najbolj zasuti z delom, so si za nas na kratko vzeli čas tudi naši najuspešnejši, doma in v tujini, vinarji – Aleks Simčič (Edi Simčič), Aleš Kristančič (Movia) in Ludvik N. Glavina (Santomas). Vsi so že zelo dolgo pri vrhu svojega posla. Aleš Kristančič je z vini že pred časom prodrl v ZDA, Aleksu Simči­ ču uspeva pohod na kitajski trg, pa tudi njemu gre zelo dobro na ameriškem, znamka Santo­ mas pa je ponosna na odlične ocene njihovih vin svetovno znanega ocenjevalca vin Roberta Parkerja iz ZDA. Svoje mesto je v časopisu ON našel tudi mladi nekdanji vrhunski orodni gimnastičar, zdaj fizioterapevt Žiga Britovšek, ki je samo za nas izvedel pet vaj za moč in stabilnost.

ON bo tudi v letu 2016 iskal prave in udarne moške za nove zgodbe, do takrat pa srečno in na zdravje!

IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova ul. 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si Odgovorni urednik: Aleš Čakš E-pošta: ales.caks@finan­ce.si Telefon: 01 30 91 552

Trže­nje nakla­de: Gabriela Blatnik Naro­či­la: Telefon: 01 30 91 579 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si

Styling na naslovnici: Suknjič, hlače, srajca in nahrbtnik Imperial

Časopis za (pre)drzne moške je priloga časnika Finance, ki izhaja štirikrat na leto.

Oglasno trže­nje: Aleksandra Horvat Telefon: 01 30 91 590; telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si Vodja projekta: Goran Vučković E-pošta: goran.vuckovic@finance.si Telefon: 01 3091 597 Odgovorna urednica: Simona Toplak Namestnik odgovorne urednice: Jurij Šimac Oblikovna zasnova: Maša Marolt in Maja Volk Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana NATISNILI SMO 11.120 IZVO­DOV

D

izajn ni oblika, j in gonil

Ǫ

Anja Zaletel anja.zaletel@finance.si

J

ure Miklavc je eden naših najvidnejših industrijskih oblikovalcev, ki je za svoje delo med drugim prejel tri nagrade red dot design, dve nagradi good design ter nagrado Prešernovega sklada, od leta 2013 pa je član mednarodne žirije za nagrade red dot de­ sign v Essnu. Vodi svoj Studio Miklavc, kjer poleg njega delajo še štirje oblikovalci, ter predava na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in obli­ kovanje (ALUO).

V začetku novembra letos so tekmovalni čevlji za tek na smučeh Alpina Elite ESK PRO, ki so jih oblikovali v Studiu Miklavc, dobili svoje mesto tudi na znamki Pošte Slovenije. Gre za peti motiv v seriji znamk z motivi slovenskega industrijske­

ga oblikovanja (po Turkovem mikrofonu, To­ mosovem zunajkrmnem motorju, Mächtigovem kiosku in Savnikovem Iskrinem telefonu).

Verjetno vas ljudje najbolj poznajo po delu za Alpino, za njihove čevlje za tek na smučeh ste dobili tudi dve nagradi red dot.

Ja, za dva predhodna modela. Z Alpino smo začeli sodelovati leta 1998, leta 2001 smo prvič oblikovali tekaški čevelj tekmovalnega razreda.

Doslej je bilo sedem modelov tega čevlja, šest smo jih oblikovali mi. Naš zadnji je na znamki, nagrado pa smo dobili za peto generacijo. Sicer sem stalni član žirije za nagrade red dot, kjer pa se mesto v žiriji in sodelovanje v izboru za nagrade izključujeta.

in moč

Vaje za stabilnost

ON bere in posluša

športna prehrana

ON je zdrav:

spet nazaj?

24

vzgoje. In zdaj

do permisivne

23

Od avtoritarne

James Bond

26 29 30 nekatere šolske naloge tudi precej akademske, z njimi se študenti učijo obrti. Treba se je zavedati, kaj lahko izobraževalna institucija ponudi – primarno ponujamo raziskovalne, eksperimentalne projekte, nismo pa nadomestilo za profesionalne studie. Podjetje mora vedeti, kaj želi, ko pride k nam. Na začetku, pred leti, so podjetja prihajala na akademijo, da bi kaj prihranila, zdaj pa raje pridejo po naše znanje. To je vpogled v razmišljanje mlade generacije in veliko odgovorov na eno vprašanje – tudi do 30 različnih projektov. To so naše prednosti pred drugimi institucijami ali profesionalnimi studii, ki pa imajo seveda tudi svoje prednosti.

Kot profesorju vam je najbrž v veselje, ko vidite odličen izdelek nekdanjega študenta.

Absolutno. Na akademijo hodim zaradi veselja, ne zaradi plače in službe. Študentom poskušam dati vse znanje, ki ga imam, in upam, da ga lahko izkoristijo, oplemenitijo in so pozneje uspešni.

Ali podjetja pri nas razumejo pomen dobrega oblikovanja?

K

Irena Herak

20

Bond,

Pariz

3

le zunanja je vrednost lo inovacij Kaj je za vas kot oblikovalca večji dosežek – dobiti nagrado, kot je red dot, ali sodelovati v žiriji?

Dobiti nagrado je potrditev za vse vpletene, za celoten kolektiv, vodstvo … To je nagrada za medsebojno sodelovanje, potrditev, da je šla ekipa v pravo smer.

Zato je zame sodelovanje v žiriji eno stopnjo višje, saj mi pomeni potrditev osebne strokovnosti. Hkrati spoznaš veliko drugih strokovnjakov in v teh nekaj letih sem se veliko naučil.

Kaj pa drugi projekti, kaj prihaja po Alpini?

Delamo veliko različnih stvari. Eno izmed področij je zdravstvo, pa svetila, elektronika (fiskalne blagajne, ure za pilote), nekaj je tudi strojegradnje. Najbolj pa smo ponosni, da že drugo leto sodelujemo z

italijanskim proizvajalcem motociklov Bimota, ki je zelo priznan in dela ekskluzivne motocikle. V Milanu smo novembra zanje oblikovali stojnico na sejmu za motoristično industrijo EICMA. Zanimivo je tudi sodelovanje s krškim podjetjem Tips, ki dela opremo za letališča – stopnice, vozila za prevoz prtljage.

Poleg tega, da imate svoj studio, ste profesor na ALUO. Se vam zdi, da slovenska podjetja dovolj sodelujejo s fakultetami, so študenti dovolj vpeti v projekte?

Lani smo praznovali 30-letnico oblikovalskih oddelkov na akademiji in bili presenečeni, ko smo zbrali vsa sodelovanja s podjetji. Tega je res zelo veliko, delali smo z vsemi večjimi podjetji v Sloveniji, veliko manjšimi, kulturnimi institucijami. Seveda imamo

o nekdo naredi neki izdelek, ki spremeni trg in obrne celotno industrijo, je seveda smiselno ščititi vlaganja in interese. Naše projekte mi ali proizvajalec vedno zaščitimo.

A po drugi strani je najboljša zaščita, če si korak pred tekmeci.

Mislim, da vse bolj. Čeprav je mogoče v prejšnjem sistemu veljal neki tip zaprtega gospodarstva, ne toliko tržno usmerjenega, je bilo v nekaterih podjetjih oblikovanje kar visoko postavljeno, dober primer je Iskra. Danes pa že položaj na trgu podjetja sili k oblikovanju, sicer niso konkurenčna. Če v celotnem sklopu konkurenčnosti izpade en del, ste namreč na trgu takoj stopnico nižje in morate nižati ceno. Manj je sicer podjetij, ki so oblikovalsko gnana – to pomeni, da je oblikovanje ena izmed prvih treh ali petih postavk v njihovih strategijah. A pričakujem, da bodo prej ali slej ta podjetja bolj pogosta.

Oblikovanje je tudi strošek. Se vam zdi, da menedžerji za to namenijo dovolj denarja?

Odvisno. Dejansko je na trgu res takšna konkurenca, da je oblikovanje nujno. Mislim, da mlajše, prožne družbe to bolj razumejo in že na začetku oblikujejo te postavke – tako organizacijske kot finančne. V Sloveniji je kar nekaj inovativnih podjetij, ki imajo tudi dobro oblikovanje. Je pa seveda v ozadju zavedanje, kaj oblikovanje lahko ponudi. Če ga omejimo na raven stilizma, se pravi zunanje oblike, je verjetno težko zagovarjati določen proračun. Ampak oblikovanje ponuja precej več – predvsem vrednost za končnega uporabnika, ki se jo da na trgu dobro iztržiti. Je tudi gonilo inovacij, napredka. Če je oblikovanje združeno s trženjem in povezano z identiteto, storitvenim oblikovanjem, storitvijo, to pomeni manjše tveganje neuspeha pri novih projektih.

Kaj pa zaščita inovativnih izdelkov?

Ko nekdo naredi neki izdelek, ki spremeni trg in obrne celotno industrijo, je seveda smiselno ščititi vlaganja in interese. Naše projekte mi ali proizvajalec vedno zaščitimo. A po drugi strani je najboljša zaščita, če si korak pred tekmeci. Dober primer je Apple. Spomnim se, da so pri prvih računalnikih mac dve leti razvijali neki postopek tridimenzionalnega tiska, da so potem v eni generaciji to uporabili. Še do danes nikomur drugemu ni uspelo na ohišje dati takšnega tiska. Bolje kot biti v defenzivi je razvijati naprej in poskušati ponuditi boljše stvari.

V kakšnih projektih najbolj uživate?

Ena izmed stvari, ki jih v studiu postavljamo na prvo mesto, so strokovnjaki, s katerimi sodelujemo. Če sta na drugi strani pozitiven odziv in razvojna naravnanost, imamo te projekte najraje. Na osebni ravni pa je pravilo ambicija. Koliko nekdo želi pogledati naprej, koliko si upa. Spomnim se projekta, kjer smo v sodelovanju z društvom Pekinpah in razvojno agencijo RRS LUR razvijali igro na temo demence. Proces, kjer smo sodelovali z več institucijami, ki skrbijo za dementne, in druženje z njimi sta nam bila bolj v zabavo kot resno delo. Zdaj sodelujemo tudi z Bimoto, jaz pa sem motorist že dolga leta. To je delo, za katero mi niti ne bi bilo treba plačati, lahko bi ga opravljal zastonj.

ON

je karierist

E

T

eorije vodenja: moški z akcijo, ženske s čustvi

na teorija pravi, da je vodenje proces vplivanja na druge z namenom skupnega doseganja postavljenih ciljev. V tem odnosu ima en član skupine vlogo vodje, ki usmerja preostale. Vodenje ljudi je v osnovi prastara veščina, ki ima svoje temelje že v zametkih človeštva. Nekdaj so bili vodje plemenski modreci, ki so na podlagi življenjskih izkušenj odločali o pomembnih vprašanjih.

Milena Pervanje, višja svetovalka v podjetju Amrop Adria finance@finance.si

M

oški slog vodenja je v splošnem prevladujoč, dokazano pa je, da ženski slog v kombinaciji z moškim družbam prinaša največji uspeh.

V burnih obdobjih starega in srednjega veka so bili vojskovodje tisti, ki so vodili svoje čete v velike boje. Kljub časovni odmaknjenosti v razpravah tedanjih kronistov še danes lahko najdemo modrosti vojskovodij, ki potrjujejo sodobne vodstvene teorije. Eden takih velikih generalov je bil Sun Cu, sicer sodobnik dinastije Wu, ki je živel od leta 544 pred našim štetjem do leta 496 pred našim štetjem.

V svoji knjigi Umetnost vojne je zapisal številne napotke za vodje, ki so tudi tisočletja po tem, ko so nastali, zelo sodobni.

Vodenje vključuje razum, zaupanje, človečnost, pogum in odločnost. Vsak general je slišal za teh pet dejavnikov.

Zmagajo tisti, ki jih poznajo, izgubijo pa tisti, ki jih ne poznajo. »Disciplina« pomeni organizacijo, izpolnjevanje ukazov in logistiko (Sun Cu, Umetnost vojne).

Zametki voditeljstva

V času industrializacije oziroma v začetku 20. stoletja se pojavijo prve teorije vodenja sodelavcev v podjetjih.

Razvoj proučevanja voditeljstva je potekal od prirojenih kompetenc in osebnostnih lastnosti do različnih vodstvenih slogov, ki so razlikovali vodenje, usmerjeno v izvajanje nalog in procese, ter vodenje, usmerjeno na ljudi. Od tod izhaja tudi razlikovanje med vodjem in menedžerjem, saj naj bi vodenje poudarjalo izvedbo procesov, menedžment pa motiviranje, spodbujanje in navduševanje, prežeto s karizmo (Burns, J. M., 1978, Leadership).

Moško in žensko načelo vodenja

Ko govorimo o načelih vodenja, je v luči zavedanja prednosti različnih timov v ospredju razlika med moškim in ženskim vodstvenim slogom. Pogledov na razlike in podobnosti obeh je toliko, kolikor je komentarjev. Vsi pa so si edini v mnenju, da je raznovrstnost dobra in da je prednost mešanih vodstvenih ekip očitna.

Kako bi torej opredelili tipičen moški vodstveni slog in kako se ta razlikuje od tipičnega ženskega vodstvenega sloga?

Našli smo izsledke zanimive raziskave »Razlike v vodstvenih slogih glede na spol in vpliv teh razlik na upra-

ve podjetij«, ki jo je opravil sekretariat Commonwealtha leta 2013 (www.cpahq.org/cpahq/cpadocs/Genderdiffe. pdf ).

Moški so po tej raziskavi bolj avtoritativni kot ženske, saj si te praviloma prizadevajo za sodelovanje s podrejenimi. Moški radi delujejo samostojno v okolju, kjer vladajo dejstva. Ženske po drugi strani bolj upoštevajo odnose, zadovoljstvo sodelavcev in njihovo dobro počutje. Ženske so tudi bolj mentorske, rade prenašajo znanje na druge in pomagajo. Ko se moški soočajo z negotovo situacijo, se odzovejo z več agresivnosti, ženske se prej umaknejo.

Praviloma imajo ženske bolj izraženo socialno in čustveno inteligentnost, so pa bolj kritične do drugih žensk. Moški so med seboj bolj tekmovalni.

V presoji tveganja so ženske bolj zadržane, moški bodo prej izbrali bolj tvegano rešitev, ki pa lahko pomeni tudi večji donos ali hitrejšo pot do doseganja ciljev. Ženske imajo močneje izraženo intuicijo, moški pa so bolj naklonjeni sprejemanju odločitev na podlagi analize podatkov.

V kritičnih razmerah se bodo moški verjetneje odzvali z akcijo, ženske pa s čustvi. Moško načelo vodenja temelji bolj na urejanju procesov, ki peljejo do cilja, žensko pa bolj upošteva ljudi v teh procesih.

Nevroznanost o razlikah med moškim in ženskim slogom vodenja

Ruben Gur, ki na oddelku za psihiatrijo Univerze v Pensilvaniji proučuje delovanje možganov, je z magnetno resonanco prišel do zanimivih ugotovitev. Odkril je namreč, da imajo ženske v možganih več povezav do spominskega in emocionalnega centra. Moški besedno zvezo poslovna agresivnost dojemajo pozitivno, ženske pa negativno.

Moški bolje upravljajo spremembe, te za večino moških pomenijo dejstvo. Moški praviloma postavljajo manj vprašanj kot ženske, a ženske spremembe presojajo kritično in bolj čustveno.

Glede samoocene in lastnih dosežkov so moški samozavestnejši. Ženske so praviloma skromnejše, le težko se neposredno pohvalijo – svoje rezultate prikažejo posredno, prek uspeha skupine (www.today.com/id/16187129/ns/today-today_health/t/men-women-are-we-wired-differently/#.

Vkx3QHZhZdg).

Gur kljub izsledkom svojih raziskav ni prepričan, da moški in ženske vodje živijo v dveh različnih miselnih svetovih. Meni, da človeštvo na področju nevroznanosti in proučevanja miselnih procesov pri dojemanju sveta, dogodkov in odzivov posameznikov in pripadnikov obeh spolov čaka še veliko dela.

Shutterstock

4

PG0476_Rado_Ad_Plasma_HC-MatchPoint_Slowatch_OnMag_262x380mm.indd 1

08.12.15 09:28

ON

6

je moden

S

odobni gentleman

Kako naj se moški obleče za posebne priložnosti in zakaj naj pazi na izbiro čevljev

Black tie: črn smoking, bela srajca, črn metuljček in lakasti črni čevlji

Aleš Beno

Aleš Čakš, Igor Đukić finance@finance.si

Armani Collezioni je najboljša izbira za gala priložnosti.

V

Pravila pri moški obutvi

" Obutev uskladite s pasom. " Nogavice naj se barvno ujemajo s hlačami. " Nikoli ne nosite nogavic z japonkami. " Moški potrebuje le nekaj parov kakovostnih čevljev. Med njimi so klasični (teniški) športni čevlji, pa loaferji, mokasinkam podobni usnjeni čevlji z nizko, ravno peto, in usnjene sandale oziroma japonke poleti, opozarja Michael Toschi, ustanovitelj in glavni oblikovalec obutvenega podjetja Michael Toschi International iz San Carlosa v Kaliforniji.

1 Večne oksfordke so nujne v garderobi vsakega moškega, ki da nekaj nase.

2 Lakasti čevlji Edward Green: za black in white tie 3 Loaferji ali mokasinke 4 Športni copati Adidas (NEO) za prosti čas 5 Eccov čevelj wingtips

Corbis

HUGO BOSS

Siva je barva za poslovneže, ki delujejo »iz ozadja«.

1

pisarni vas na delovni mizi čaka posebno vabilo na gala (poslovni) dogodek ob koncu leta. Ovojnica obeta, zato jo takoj z radovednostjo odprete. Vabijo vas na imenitno večerno prireditev, a kmalu vas rahlo strese, saj je pripisan tudi dress code – black tie. Ta pa je v Sloveniji izjemno redek. Kako se obleči, da bi ustregli gostitelju in hkrati bili šik?

najraje. Siva ima status dnevne (poslovne) barve, ker je anonimna, se zlije s sivino mest in slabim vremenom. V moški modi je postala priljubljena v 19. stoletju, z rastjo britanskega gospodarstva. Lastnosti, kot so umirjenost, prilagojenost in poštenost, ki jih izraža, so se namreč ujemale z resnimi posli.

Black tie – ta modni slog se je prvič pojavil v 19. stoletju v Veliki Britaniji – se pri nas imenuje delno formalni slog.

Je še vedno strog, a manj kot white tie, kjer sta ob črnih hlačah z žametnim robom po dolžini hlačnic in belo srajco zapovedana frak in bel metuljček. V večernih urah (od 18. ure) black tie za moškega pomeni črn smoking, belo srajco, črn metuljček in lakaste črne čevlje, čez dan pa tako imenovani stroller, malenkost bolj sproščeno različico smokinga, kjer metuljčka zamenja kravata.

Pomembni so tudi čevlji, ki jih obujemo k elegantni moški obleki. »Nekaj sto evrov za dobro izdelan, dobro prilegajoč se usnjeni par čevljev, ki bo preživel vse poceni ponaredke, je dolgoročna naložba,« je prepričan Michael Toschi, ustanovitelj in glavni oblikovalec obutvenega podjetja Michael Toschi International iz San Carlosa v Kaliforniji.

Moškim ljubiteljem mode predlaga, naj poiščejo italijanske čevlje, ki imajo kozličjo podlogo in usnjen spodnji del z usnjeno peto. Sem sodijo priljubljeni wingtips, pri katerih ima kapica čevlja nazaj obrnjeno podaljšano konico in zakrivljene stranske dele, da daje videz kril, in oksfordke. Črne oksfordke so primerna obutev k temni elegantni obleki, medtem ko rjavi wingtips (nekateri jih imenujejo tudi brogue) bolje pristajajo k lahkotnejšim oblekam, tudi tistim s črtami. Rjavi čevelj se poda tudi k mornarsko modri obleki in kombinaciji temnega džinsa s športno jakno.

Loaferji oziroma mokasinke so primerna izbira za bolj neformalne priložnosti. Dobro se ujemajo z džinsom in športnimi jaknami. Mokasinke za vožnjo so mehkejša različica navadnih mokasink z bolj prilagodljivim spodnjim delom čevlja in bolj zaokroženo peto za lažjo vožnjo. Ta različica je najboljša v semišu, moški pa jo lahko nosi brez nogavic.

Moški v koktajl opravi?

Ja, tudi za moške obstaja ta zapoved oblačenja! Koktajl je slog med dnevnim smokingom in temno ali tradicionalno poslovno obleko ter primeren za večerne slovesne priložnosti, ki jih je decembra največ v letu – prireditve v zaprtih prostorih, odprtja razstav, modne revije, slavnostne večerje, gledališke in operne premiere. Najpogostejša izraza v tujem jeziku za koktajl obleko sta cocktail dress in evening informal. Moška koktajl obleka je črna z belo srajco in slovesno kravato, ki pa ni obvezna. Druga izbira je lahko zelo temno modra obleka, tretja pa tudi črne hlače in črna srajca.

2

Posebnost: siva za moške iz ozadja

3

4

5

Siva je letos (spet) ena bolj modnih jesenskozimskih barv za moške.

Barva, ki se zdi rahlo dolgočasna, je lahko zelo uporabna. Poslovneži, ki ne želijo biti opazni, jo imajo sploh

Prevečkrat prezrti čevlji

Kaj nikakor ne sodi na gala dogodek " Rjave in sive barve, " oblačila iz rebrastega bombažnega žameta in debeli pleteni kosi, " neprosojne nogavice, " srajce z gumbi na ovratniku, " kavbojke, " ponošeni čevlji ali čevlji z debelimi narezanimi podplati.

Darilo, polno daril.

Ob nakupu prenosnika ti podarimo sluĹĄalke Beats.

E.P.L. d.o.o., Kongresni trg 15, 1000 Ljubljana T 01/2561320 | www.epl.si | E prodaja@epl.si 7TJ EPEBULJ TP OBQSPEBK MPkFOP 5. JO ‰ "QQMF *OD 7TF QSBWJDF QSJESÆBOF

EPL_Holiday_Q116_Print_Ad_268x380.indd 1

10. 12. 15 11:12

8

ON

je maneken

Urban * chic Hlače in pulover Imperial *Urbani šik

Kreativni vodja in stilist: Aleš Čakš Fotograf: Aleš Beno Frizura: David Ule (David Hair Design) Make-up: Romina Regvat Model: David Urankar Prostor snemanja: Situla

9

Let's do

some business Hlače, pulover in plašč Imperial (www.ikona-ljubljana.si) iPad Pro (www.epl.si) *Naredimo posel!

*

10

ON

je maneken

Usnjena jakna, dĹžins hlaÄ?e in srajca Religion (www.ikona-ljubljana.si) *Temni angel 1

Dark angel 1

*

11

Dark angel 2 *

Jopa, plašč in džins hlače Religion *Temni angel 2

12

je maneken

Dandy

ON

Suknjič, hlače, srajca in nahrbtnik Imperial (www.ikona-ljubljana.si)

2016

18. 3.

20. 5.

21. 10.

9. 12.

8. 4.

10. 6.

23. 9.

25. 11.

2016

14

ON

vozi

O

dkrijte povsem nove poti Karavani z nekaj robatosti in višjim odmikom od tal so kot nalašč za spontane pustolovščine

Volkswagen passat alltrack

Newspress

Netcarshow.com

Škoda octavia scout

Matej Kačič matej.kacic@finance.si

Peugeot 508 RXH

A

Gotovo že pritrdilno kimate, a hkrati omenjate družino, službo ali posel ter vse izlete in potovanja, ko štejejo predvsem udobje, prostornost in praktičnost.

Drži, pri vozilu bo treba skleniti kompromis, vendar pa se tega posamezni avtomobilski proizvajalci že nekaj časa zavedajo. Za spontane pustolovščine ponujajo privlačno robustne in od tal nekoliko bolj oddaljene karavane, ki ob bogatejši opremi neredko premorejo še štirikolesni pogon, hkrati pa jih odlikuje tudi spodobna vlečna moč. Prave počitnice tako ne bodo minile brez prikolice ali čolna!

Galski robustnež – peugeot 508 RXH

Postavni in robustni peugeot 508 RXH ponuja udobje limuzine in hkrati občutek svobode zaradi lastnosti terenskega vozila. Zaščitna plastika na robovih karoserije, razširjeni blatniki, dodatno zaščiteno podvozje, 18,4-centimetrska oddaljenost od tal in pametna elektronika, ki skrbi za dober oprijem prednjih koles, zgovorno kažejo na levjo željo po dokazovanju na vseh vrstah cestišč.

Veliki lev s 550-litrskim nahrbtnikom je bil na voljo kot štirikolesno gnani dizelski hibrid, po novem pa stavijo na močan turbodizel in šeststopenjski samodejni menjalnik. S takšno kombinacijo 508 RXH konkurira tudi tekmecem iz premijskega razreda, zaradi le prednjega pogona bo zunaj terena kos milejšim izzivom, za seboj pa lahko vleče do 1,5 tone težak tovor.

Prav nič hudega vam ne bo za volanom, saj oprema RXH pošteno razvaja, kabina pa je dovolj imenitnega videza, ki ga v tem razredu upravičeno pričakujete. Sedeži so udobni in solidno bočno oprijemljivi. Armaturna plošča je lična in

Newspress

li ste vsaj malo pustolovca ali športnika po duši ter med sodelavci in prijatelji nikakor ne veljate za dolgočasneža? Z avtom radi zavijete z asfalta na kako odročno plažo ali pa pobalinsko zapeljete v blato na poti? Radi hodite v hribe ali gobarite oziroma imate počitniško hišico v odročnih krajih? Ko sneži, se tega tudi na cesti veselite kot otrok?

urejena, ponaša se z velikim sredinskim zaslonom na dotik in lahkotnim upravljanjem. Cena: 37.953 evrov

Samuraj za alternativce – subaru outback

Subaru v svetu milijonskih naklad šteje za butičnega in precej samosvojega avtomobilskega proizvajalca, že dolga leta pa imajo v ponudbi tudi outbacka. Samuraja odlikujejo predvsem vsestransko uporabna zasnova povišanega karavana (v zadek gre 512 litrov), kakovostna in robustna izdelava, standardni varnostni element eyesight ter redka kombinacija bokserskega motorja (po dva valja sta postavljena pod kotom 180 stopinj) in simetričnega stalnega štirikolesnega pogona, ki poskrbi za suvereno obvladovanje cest in brezpotij. Outback je pri nas na voljo s turbodizlom in bencinskim motorjem, pri obeh se moč na vsa štiri kolesa prenaša prek samodejnega neskončnostopenjskega (CVT) menjalnika.

Poudarjen terenski videz outbacka kar sam kliče k vožnji po manj zahtevnem terenu. Še največjo oviro pri grizenju v zahtevni teren mu lahko pomeni 20-centimetrski odmik od tal, pred poškodbami ga ščitijo robustne plastične zaščite, zaupanje na terenu pa ob elektronski pomoči programa X-mode dodatno vlivata tudi čvrsta karoserija in pomočnik pri spuščanju s strmin. Na spolzki ali zasneženi cesti se znajde kot v domači dnevni sobi, kljub višini pa se dobro in brez čezmernega nagibanja znajde tudi med ovinki. Pravi univerzalec. Cena: 38.690 evrov

15 Volvo V60 cross country

Netcarshow.com

Robat in prefinjen – volvo V60 crosscountry

Newspress

Subaru outback

Pustolovska čehinja – škoda octavia scout

Škoda je za posameznike in družine, željne pustolovščin, znova pripravila robustno in vsestransko različico priljubljene octavie, ki sliši na ime scout. Ta ponuja veliko uporabnega prostora (v zadku kar 610 litrov) in pametnih rešitev, bogato opremo ter ob preizkušenih motorjih še zmogljiv štirikolesni pogon. Ob plastičnih zaščitah karoserije na kolotekih in pragovih ter pred udarci zaščitenih odbijačih ima octavia scout trebuh 31 milimetrov višje kot sicer, podvozje je od tal oddaljeno zadovoljivih 17 centimetrov. Na to, da je scout nekoliko posebna octavia, v nekaj malenkostih opozarja tudi notranjost.

Ne glede na to, kateri motor izberete, kam ste namenjeni in kakšne so vremenske razmere, bo za optimalno prilagodljivost na cesti in terenu pri octavii scout v vseh razmerah skrbel učinkovit elektronsko nadzorovan štirikolesni pogon, ki si ob pomoči pete generacije sklopke haldex brez posebnega napora podredi zahtevno podlago. S svojim videzom octavia scout kar kliče po tem, da se zapelje zunaj urejenih cest oziroma z njo aktivno preživlja prosti čas. Škoda ponuja dober kompromis za takšne, ki težko zdržijo doma, že enodnevni izleti pa zanje pomenijo veliko pustolovščino, blatne ali zasnežene čevlje ter predvsem pristnejši stik z naravo. Cena: od 28.433 evrov

Za pobeg iz pisarne – volkswagen passat alltrack

Volkswagen je na osnovi karavanske različice novega passata pripravil še do pustolovcev prijazno različico alltrack, ki bo poskrbela za manj prebitih uric v pisarni ali doma.

Razlog tiči v velikanskem zadku (639 litrov) in zmogljivem štirikolesnem pogonu 4motion. Na 17,4 centimetra dvignjen trebuh pri alltracku nekoliko izboljša preglednost iz vozila, hkrati pa ob zaščitni plastiki na blatnikih, odbijačih in pragovih poskrbi za suveren skok zunaj urejenih površin.

Eno glavnih ovir za bolj terenske podvige pomenita zgolj prenizek vstopni in izstopni kot, ki sta na ravni limuzine, kar prepreči zabavo, kakršno bi si sicer zaradi zmogljivega pogonskega sklopa lahko privoščili.

Po makadamu in gozdnih poteh alltrack tako leti kot po asfaltu – na voljo so štirje zmogljivi motorji –, brez težav zagrize v kak strm klanec, vleče do 665 kilogramov težak tovor, štirikolesni pogon 4motion pa s peto generacijo sklop­ke haldex poskrbi tudi za boljši oprijem s cestiščem v dežju in snegu ter s tem varnejšo pot do cilja. Ob velikanskem prostoru in zmogljivem pogonu ponuja še bogato opremo, veliko varnosti in asistence. Cena: od 33.021 evrov

Volvo je k nam pripeljal cross country različico svojega karavana V60, v katerem so uspešno združili eleganco, športnost, 430 litrov prostora v zadku in robustne zmogljivosti. V60 cross country skozi skandinavsko dediščino ter ljubezen do narave in avanture prinaša skupaj najboljše iz obeh svetov: športnost in svobodo. Odlikuje ga visoka raven aktivne in pasivne varnosti, pohvali pa se lahko tudi z dobrimi voznimi lastnostmi ter precej udobja. Robustna konstrukcija ga ščiti pred poškodbami, pri suvereni vožnji na utrjenih in neutrjenih poteh pa mu pomagata še tehnologija vektorskega nadzora navora ter sistem nadzora stabilnosti.

Zunanji videz dopolnjujeta posebej ukrojena notranjost in bogatejša oprema, nova platišča s pnevmatikami z globokim profilom pa zagotavljajo dodatno zaščito kolesom med plezanjem po robnikih ali kamnitih cestah. Volvo V60 cross country je tako primeren avto za pobege v naravo in stran od vsakdanjih skrbi, v nekaterih različicah z močnejšim motorjem pa prinaša tudi štirikolesni pogon. Cena: od 38.592 evrov

16

ON

je ambasador konjaka

T Hermina Kovačič finance@finance.si

udi konjak je umetniško delo

Z

godba 250 let stare blagovne znamke se začenja z vizijo moža, ki je služil francoskemu kralju, čeprav je bil iz Irske. Leta 1765 je plemič Richard Hennessy ustanovil svoje podjetje, saj je prepoznal velik potencial v žganju, ki so ga iz grozdja pridelovali v regiji Cognac, imel pa je tudi drzno poslovno strategijo. Že proti koncu 18. stoletja so njegove izdelke iz Francije izvažali na različne konce sveta, začenši z ZDA, ki so še danes njihov najpomembnejši trg. Navzoči so v več kot 130 državah sveta, vsako leto proizvedejo 70 milijonov steklenic konjaka. Hennessy je del skupine LVMH, ki je imela lani 30,6 milijona prihodkov; 13 odstotkov jih je prispevala skupina vin in žganja. Letos je z zabavami po vsem svetu praznoval 250-letnico svojega obstoja, za našo regijo je bila v Zagrebu, kjer sem se pogovarjala z ambasadorjem te blagovne znamke Jeanom-Michelom Cochetom, ki izobražuje in po svetu širi francosko umetnost uživanja v pitju te dragocene tekočine.

Bi se dalo primerjati današnje konjake s tistimi izpred 250 let?

Težko. Današnji konjaki so zelo kompleksni – bolj so stari, več mešanic različno staranega žganja vsebujejo. Najstarejše pri Hennessyju je iz leta 1800. Eaux-de-vie dobiva kompleksnost oziroma svojo osebnost glede na čas, preživet v lesenih sodih. Prav vsako žganje je posebno, a pogosto eno- ali dvodimenzionalno. Mogoče bo imelo dober vonj, pri okušanju pa bo nekaj manjkalo. Zato je treba medsebojno kombinirati njihove značilnosti, da bo končni rezultat popolna uravnoteženost vseh sestavin. Konjak je torej skupek različno starih žganj in težko bi rekel, ali so bili v preteklosti manj uravnoteženi ali rafinirani. Žganja, ki nastajajo danes, bodo čez 50 let prav tako izjemna, kot so danes tista, stara 50 let.

Kateri konjak je danes najboljši?

Hennessyjevi so vsi odlični (smeh). Najbolj kompleksni in intenzivni so Paradis, Paradis Impérial in Richard Hennessy, saj so sestavljeni iz naših najstarejših žganj.

Paradis je nastal leta 1979 in je zelo harmoničen, čeprav so ga ustvarili iz stotih žganj, staranih od 25 do sto let v hrastovih sodih. Navdih za Paradis Impérial leta 2011 je bila zgodovina, naročilo carja Aleksandra I. leta 1818, ko si je zaželel mešanico redkih žganj. Izjemno prefinjen konjak

sestavlja več kot sto žganj, staranih od 30 do 130 let.

Richard Hennessy je poklon 250-letni zgodovini, talentu, znanju in strokovnosti pri Hennessyju. Unikatna in najbolj dodelana mešanica redkih žganj, staranih od 40 do 200 let, njegova aroma pa napolni nos z vonjem po cvetju, začimbah, muškatnem oreščku, janežu. Moč arome v ustih poveča okus po začimbah, kjer prevladujejo poper, oreški, kandirano sadje.

Trdite, da konjakov ne proizvajate, temveč ustvarjate. Gre torej za »božansko« delo?

Bolj umetniško (smeh). Vsa žganja pripravimo po določenem postopku, vendar pa je vse odvisno od končnega dejanja, to je njihovega mešanja. In to je zame kreacija.

Smo kot slikarji, ki imajo pred sabo nešteto barv, umetnost je tisto, kar bodo na koncu zamešali. Delo našega mojstra konjaka (master blender) je podobno delu mojstra ustvarjanja parfumov.

Zanimivo je, da se znanje mojstrov konjaka prenaša že sedem generacij. Prav tako je navdihujoče, da so ustanovitelj hiše konjakov Hennessy irski plemič Richard Hennessy ter njegov sin James in sodelavci razmišljali o prihodnosti blagovne znamke. Vsaka generacija razmišlja o novi generaciji in to je eno od pomembnih gonil vaše hiše konjakov in jamstvo za preživetje.

Res je. To je zelo pomembno. Danes, leta 2015, moramo razmišljati, kdo bo čez 50 let mojster konjaka. Današnji mojster konjaka pa mora od vseh letos destiliranih žganj prepoznati, katero je izjemno, in določiti dolžino staranja, da bo lahko njegov naslednik iz tega nekaj naredil.

Poleg skrbi za pravi material, kar zagotavlja prihodnost, je pri vas pomembna tudi skrb za vzgojo novih generacij pivcev, ki bodo znale ceniti žametne tekočine v odtenkih jantarja. Na slovenskem trgu je dolgo prevladovalo mnenje, da jih je treba postreči v ogretih kozarcih, kar je pogosto uničevalo njihov vonj in okus ter na plan potegnilo rezkost alkohola.

To je bila velika napaka.

Mogoče so s tem prikrivali slabo kakovost konjaka oziroma vinjaka.

Packshot Factor y

Ni nujno, je pa to bila slaba stara navada. Dovolj je kozarec ogreti z rokami; ne sme biti vroč, če ima več kot 20 stopinj Celzija, ni primeren za serviranje.

Sodobnejši namigi za serviranje konjaka so bolj domiselni. Mlajše konjake lahko uporabimo v različnih koktajlih, starejše pijemo brez ledu.

Všeč mi je bila vaša ideja, da je konjak lahko tudi aperitiv, ne zgolj pijača, s katero – mogoče ob cigari – zaokrožimo dober obrok.

To je nekaj novega za Evropo, na drugih trgih konjaka ne pijejo po večerji. Pijejo ga namesto čaja ob petih popoldne, po službi v barih, po športnih tekmah za osvežitev, v nočnih lokalih z glasbo. Nikoli po večerji. Med žganimi pijačami je za naštete priložnosti konjaku močan tekmec viski.

Kategorija viskija je 20-krat večja od konjakove, njegov glas je glasnejši, opaznejši, na splošno mu gre zelo dobro.

Dobro gre tudi vašim konjakom, saj proizvedete 70 milijonov steklenic na leto. Med zanimivostmi, ki sem jih našla na spletu, je tudi, da je bil izjemen pivec vaših izdelkov Kim Džong II., pokojni vodja Severne Koreje. Na leto naj bi za hennessyja zapravil skoraj milijon evrov.

Tega nisem vedel, v Severno Korejo uradno sploh ne prodajamo. Mogoče je steklenice nabavljal na Kitajskem, ki je po prodaji naš drugi največji trg.

17

Julio Frangen

V

Jean-Michel Cochet, ambasador znamke Hennessy

Severno Korejo uradno sploh ne prodajamo našega konjaka. Mogoče je pokojni Kim Džong II. steklenice nabavljal na Kitajskem, ki je po prodaji naš drugi največji trg.

NS naslov_ okvir

Odkrijte začaran okus angleških piv

" TX txt_okvir Ga. Doluptata doluptas sit eatio. Em autatis sitaquam di beatquamenis event vel inis nonem ne inienis dolorep elibus, coreped que sandusae nullis maximil imus sit ulles »A greva na pivo?« je eno pogostejših vprašanj med znanexplit, consecto cor restis a nobici in prijatelji. Pijača, ki jo poznamo in obožujemo že stosciuscit ulpa simi, sed esequam letja, postaja več – revolucionarna mešanica sestavin, ki labo. Ut occumquo tet ea quam zahvaljujoč fuga. Itat pra dolore dolobarviti eos vo-raznolikosti novih okusov spreminja svojo podobo. Pivo postaja pijača, ki si svojo pot uspešno lupta tiandit aut voloribeaquo utira v sam vrh sevrhunske kulinarike, kjer pozorno izbrano test oditatis est, qui dolum, rovidia voluptatia perspeliam in pripravljeno hrano dodatno nadgradi s kančkom edinquae ium res am is sinctur stvenosti.

Tudi sunljubitelji žlahtne kapljice, ki so se s strastjo tur, se velicie ndebita nav očeh rajeturibea pogovarjali o rubinasto rdečih, zlato rumenih tur rescipsam ni omnis sus re pla in rose odtenkih, danes vse pogosteje posežejo po pivu. comnihi citatatis il modi volo voNavdušuje z neznanimi okusi, barvami, načinom varjenja lupta tendae pore labo. Fictaspe in nenavadnimi, nevsakdanjimi sestavinami, ki se berejo odi quiatiandent qui con ero quo kot recept za babičino božično pecivo; vse to so piva, ki bea solorita sitempore, te volupjih čedalje pogosteje najdemo tudi v slovenskih pivnicah tiae id estibus similli busciurem in trgovinah. lacitatiis doluptae pos dolorro riatur arum eat.

navadnega in čokoladnega ječmena ter evropskega hmelja, ki mu daje prav posebno rjavordečkasto barvo. Zanimiva alternativa klasičnemu pivu so tudi vse bolj priljubljena ale piva, ki s svojim zaokroženim okusom prepričajo tudi marsikaterega zapriseženega ljubitelja vin ali drugih pijač.

V nabor so vključili tudi ale King Goblin z rahlo sadnostjo, v temni jantarjevi barvi. Ponudbo začaranih angleških piv

zaokroži tradicionalno varjeno pivo Ginger Beard, ki je prav posebno začinjeno z naravno korenino ingverja.

Celotna ponudba izbranih angleških piv v pollitrskih steklenicahin in z vsebnostjo alkohola med 3 in 4 ‰/l bo kupcem v okviru posebne ponudbe na voljo od 17. decembra do odprodaje zalog. Več na www.hofer.si.

V praznično obarvanem času so tudi pri Hoferju pripravili izbor temnih in svetlih angleških piv, saj sledijo svetovnim kulinaričnim smernicam, predvsem pa želji kupcev, da svoje kuharske mojstrovine tudi doma začinijo z izbranimi kapljicami. Odločite se lahko za tipični angleški porter Black Wych iz temnega ječmena in kakovostnega sladu ali pa se raje predate rahlim okusom svežih agrumov in izberete svetlo pivo z belgijskim pridihom Dr. Thirst’s No. 4. Morda vas prepriča Hobgoblin, tradicionalno varjen, a s pridihom

Minister za zdravje opozarja, da čezmerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.

je vinar

Uspešne vinske zgodbe pišejo med drugimi Aleš Kristančič (Movia), Aleks Simčič (Edi Simčič) in znamka Santomas Ludvika N. Glavine.

Igor Đukić finance@finance.si

I

n vino veritas ali kako zares dobra so slovenska vina Aleks Simčič in Martina Alma

S

lovenijo so kljub njeni majhnosti domači izkušeni vinarji z vrhunskimi vini postavili ob bok vinskih velikank, kot so Francija, ZDA (Kalifornija), Čile ... Zasluge gredo številnim pridnim rokam, ki z ljubeznijo in vztrajnostjo obdelujejo rodovitno slovensko zemljo ter iz plodov v vinogradih, ki po valovitem gričevju dosežejo skoraj vsak kotiček naše dežele, ustvarijo vina, ki jih okušajo številni poznavalci in laiki po svetu.

Edi Simčič: z vini v ameriških restavracijah z Michelinovimi zvezdicami

Zgodba o dveh uspešnih vinarjih, očetu in sinu Ediju in Aleksu Simčiču, je glede na druge zgodbe o vinarjih, ki imajo dolgoletno tradicijo, sveža. Začetki blagovne znamke Edi Simčič segajo v leto 1986, ko se je glava družine Simčič zgodaj upokojil. »Takrat se je to dalo. Oče je začel delati pri 15 letih, zato se je lahko mlad upokojil. A premlad, da bi miroval,« o očetu pove Aleks, vodja kleti in blagovne znamke Edi Simčič. »Ker ni vedel, kam s časom, ki ga je imel na voljo, je začel obnavljati kmetijo. Sprva je šlo le za manjšo pridelavo grozdja, a smo kmalu ugotovili, da bi lahko našo energijo usmerili v proizvodnjo kakovostnega vina.

Tako smo devetdesetega leta napolnili prvih tri tisoč steklenic in od takrat ni bilo več poti nazaj,« prešerno doda Aleks.

Posestvo v kraju Vipolže v Goriških brdih obkroža 60 tisoč trt na 12 hektarjih, ki dajo dobrih 40 tisoč buteljk vina. Lahko bi jih sto tisoč, a se je (pametno) odločil, da preprostih vin ne bo več prideloval. In kaj njegova vina naredi posebna? »Predvsem naravna danost, okolje in podnebje. Potem pa izkušena roka vinogradnika, uravnotežena rast – dober pridelek, dobra letina. Kako pozneje vina hranimo, je že druga zgodba. Nekateri se odločijo za sode iz nerjavečega jekla, nekateri za beton, nekateri hranijo vina v amforah. Sam sem izbral sode iz francoskega hrasta, 225-litrske barike,« razloži Aleks.

Z očetom goji številne sorte grozdja, ki dajo neprekosljiva bela in rdeča vina finih struktur in elegantnih okusov, s katerimi je osvojil domači in tuji trg. Največ je rebule, ki je avtohtona sorta grozdja v Brdih. Kar zadeva domače sorte, omenja še furlanski tokaj, pa tudi malvazijo. Pa mednarodne sorte, kot so sauvignon, chardonnay in sivi pinot. Od rdečih sort, pravi, prevladuje merlot, nekaj je cabernet

sauvignona. Svoja vina Aleks deli na dve liniji: osnovno in donegovano. V osnovno sodijo beli pinot, triton, duet roze in duet, donegovani pa so rebula, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, malvazija, triton lex, kozana, duet lex, kolos, Edijev izbor in bosa rosa.

Poudari, da je mednarodni vinski trg zelo dinamičen in se nenehno spreminja. Trgi se med seboj zelo razlikujejo. Azijski je denimo zelo usmerjen na rdeča vina, ponekod je povpraševanje enakomerno razdeljeno med rdeča in bela vina. Na tujih trgih, pravi, prodajajo vse vrste vin, ki jih imajo. Najpomembnejši je ameriški, kjer so že 15 let, čedalje zanimivejši trg pa postaja Kitajska. Ob tem ponosno pove, da njegovo vino med drugim prodajajo v eni od najbolj ekskluzivnih restavracij na newyorškem Manhattnu, restavraciji s tremi Michelinovimi zvezdicami, Jean Georges, in v restavraciji s prav tako tremi gurmanskimi zvezdicami French Laundry v dolini Napa v Kaliforniji. Na domačem trgu prodajo približno tretjino vseh steklenic.

Press

ON

Marijan Močivnik, www.studio-ajd.si

18

Santomas: pitna vina prijetnega okusa

Slovenska Istra je s svojimi 5.800 hektarji vinogradov na hribovitih predelih slovenske obale sinonim za prvovrstno vino. Eno bolj čislanih lahko odkrijete na tehnološko napredni in do obiskovalcev prijazni kmetiji, ki jo v kraju Šmarje pri Kopru vodi stanovitna roka Ludvika N. Glavine. Veliko posestvo, zgrajeno v skladu s spoštovanjem lastnika do izročil istrske arhitekture, obdaja 24 hektarjev vinogradov in pet hektarjev oljčnikov.

Obrtno-kmetijska zgodovina družine Glavina sega dve stoletji v preteklost. Že takrat so namreč obdelovali trte, oljke in pridelovali druge kmetijske izdelke. Današnja glava družine se je že v mladih letih odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo očeta Nazarija, ki mu je po smrti zapustil kmetijo s tremi hektarji vinogradov in štirimi hektarji drugih kmetijskih površin. Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je odprl nove možnosti za razvoj zasebnega vinogradništva in vinarstva, zato je Ludvik N. Glavina vlagal v nove vinograde, oljčnike in kletarsko tehnologijo, kmetijske površine pa postopoma razširjal. V vinogradih, ki so primarno dodeljeni gojenju avtohtonih istrskih sort, uspeva večina trt sorte refošk in malvazija.

Blagovna znamka Santomas je nastala leta 1997 po zamisli gospoda Glavine. Ime si je izposodil v knjigi Topographie de toutes les vignobles iz leta 1832, v kateri je avtor zapisal, da med najbolj znana vina iz okolice Kopra sodijo vina z imenom Santomas.

19

Cabernet Sauvignon Pavo, Kristančič

kleti zorijo v francoskih hrastovih sodih (barik), kar vinu doda novo razsežnost okusa. Znotraj te oplemenitene linije lahko zahtevnejši vinoljubci posežejo po vinih z imeni refošk antonius, cabernet sauvignon antonius in grande cuvée.

Danes je na kmetiji sodobna vinska klet z degustacijskim prostorom, enološkim labo­ ratorijem, skladiščem vina in vinsko banko.

V vinski kleti letno napolnijo približno 80 tisoč buteljk (0,75 litra) vrhunskega vina.

Ob izjemnih letnikih napolnijo tudi 144 ste­ klenic rehoboam (4,5 litra), v katerih nato zori najboljše vino kleti Santomas – grande cuvée. Prav to je maja letos slavilo na 57. mednarodnem ocenjevanju vin – prireditvi Vino Ljubljana. Štirideset ocenjevalcev iz 11 držav je vinu grande cuvée 2006 dode­ lilo zlato odličje. Lastnik je med drugim ponosen še na en dosežek v uspešni zgodbi, ki jo je zgradil s svojimi vini. Svetovno znan vinski kritik Robert Parker, ki je sicer prip­ ravljen ocenjevati le ozek izbor vin, je seriji rdečih vin iz kleti Santomas od stotih točk dodelil od 91 do 94 točk.

Aleš Kristančič

Mateja Bertoncelj

Hiša Movia: tradicija in prihodnost sobivata v sožitju

Ludvik N. Glavina

Press

Rose Santomas

Santomas sestavljata dve liniji vrhunskih vin. V prvi so vina, ki niso oplemenitena z zorenjem v lesenih sodih ter jih odlikuje mladosten in sortno prepoznaven okus. Med­ nje sodijo refošk, cabernet sauvignon, malvazija in rose casmere. V drugi liniji pa so starana vina, za katera grozdje uspeva na najboljših parcelah, donosi pa so izredno majhni (od dva tisoč do tri tisoč litrov na hektar). Ta vina v

V osrčju 22 hektarjev rodovitnih vinogradov, ki se v Gori­ ških brdih razprostirajo na slovensko in italijansko stran, stoji družinsko posestvo Movia. To je v lasti družine Kri­ stančič že od leta 1820, ko so poleg intenzivnega sadjarstva začeli gojiti vinske trte in postajali čedalje bolj uspešni in prodorni. Tudi po drugi svetovni vojni so vinogradi ostali v družinski lasti. S kakovostjo vin je družina Kristančič leta 1958 pridobila status ekskluzivnega dobavitelja vin za protokolarne potrebe takratne SFRJ. V skladu z dolgoletni­ mi družinskimi prizadevanji se je Aleš Kristančič, prvi mož znamke Movia, dodatno specializiral v Bordoju in Burgun­ diji. Vrnil se je z zamislijo o popolnem preoblikovanju pridelave vin. Na podlagi spoznanj o sodobnih enoloških in tržnih konceptih se je sredi osemdesetih let prejšnjega sto­ letja začel zgodovinski prodor slovenskih vin na tuje trge.

Aleš Kristančič označuje pojem Movia za pristnost, veli­ častnost, nadčasovnost in iskrenost. Posebnost njihove bla­ govne znamke je, da ponuja vse: od lahkotnih klasik, prek linij zrelih vin do »velikanov«, ki jim na svetu ni enakih.

Vodilo vin Movia je spoštovanje narave in zemlje. Zavedajo se, da brez enega in drugega ne bi bilo vinogradov in vin, zato je stik z naravo primaren in eden najpomembnejših korakov v izdelavi vrhunskega vina.

Z vini Movia, ki so ena bolj iskanih doma in po svetu, se lahko vinoljubci seznanijo po več poteh. Mlada in sveža vina so del blagovne znamke Vila Marija (Vila Marija belo, Vila Marija merlot). Vina Movia s prepoznavno črno etiketo (re­ bula, sauvignon, sivi pinot, chardonnay, veliko belo, modri pinot, cabernet sauvignon, merlot, veliko rdeče in ambra sivi pinot grigio) zaradi zorenja v domači kleti prihajajo na trg z nekajletnimi zamiki. Za ljubitelje penečih se vin sta zanimivi penini puro in puro rose, za pripravo katerih so oživili predklasične postopke, ki niso predvideli uporabe sladkorja za vnovično vretje vina v steklenici. Pri posebnem vinu lunar, pridelano je brez dodatnih sulfitov, pa stari po­ stopki in novi pogledi na vino pridejo še bolj v ospredje.

Movia in Vila Marija sta danes med najpomembnejšimi in najpogosteje nagrajevanimi vinskimi znamkami jugo­ vzhodne Evrope. Prestižna ameriška revija Wine & Spirits je hišo Movia tudi letos uvrstila na seznam stotih najboljših vinskih kleti na svetu (na tem seznamu se ime Movia redno pojavlja že od leta 2007). Prav tako so njena vina dosegla izjemne ocene pokuševalcev. Od stotih možnih točk je sauvignon iz leta 2012 prejel 93 točk, puro rose iz leta 2006 točko več, veliko rdeče iz leta 2006 pa prav tako 93 točk.

Petino letnega pridelka prodajo na domačem trgu, preosta­ lo izvozijo na zahodnoevropske trge. Prav tako je njihova vina med drugim mogoče najti v ZDA, Avstraliji, na Japon­ skem, Kitajskem, v Kanadi, Mehiki, Maleziji in Hongkongu.

S

antomas stavi na grande cuvée, Movia na sauvignon in puro rose, znamka Edi Simčič pa je med drugim ponosna na svojo rebulo.

20

ON

potuje

U

Pariz je lahko neumen, če hoče. Zakaj? Ker si upa Gorazd Dominko, besedilo in fotografije finance@finance.si

sodni Pariz

F

rancija je bila v preteklosti že tarča teroristov, novembrski napad, kjer so bile žrtve nedolžni civilisti, pa jo je ustavil samo za hip. Državna himna zdaj odzvanja močneje kot kdaj prej, plapolanje trobojnice pa pravnuke obrtnikov, kmetov, delavcev in meščanov spominja na leto 1789, ko so njihovi pradedje zavzeli Bastiljo in rešili Francijo.

Od tistega novembrskega petka trinajstega revolucionarne vrstice iz marseljeze »Liberte, liberte cherie!« ali »Svoboda, ljubljena svoboda!« na pariških ulicah ali vsaj v pariških srcih ne zmorejo niti ne želijo potihniti. Pariz je popoln, je v Nesrečnikih preprosto povzel Victor Hugo, je strop človeštva. Kdorkoli vidi Pariz, misli, da vidi temelj celotne zgodovine, vmes pa nebo in zvezde.

Pariz ne ustvarja samo zakonov, ustvarja tudi modo.

Pariz je lahko neumen, če hoče. Zakaj? Ker si upa.

Pariški ponos za vse čase

Ob Seni, okoli nje, na in v Seni

Reka izvira na Langreški planoti, v bližini Dijona. Na poti do morja v smeri severozahoda teče skozi mesta Troyes, Pariz in Rouen ter se pri Le Havru izliva v Rokavski preliv. Njena nabrežja v središču Pariza, leta 1991 dodana na Unescov seznam svetovne dediščine, in številni mostovi, ki povezujejo levi (Rive Gauche) in

21 Ste vedeli?

Moulin Rouge, nekdaj sinonim razuzdanih buržoaznih zabav ob plesalkah kankana

" Da je Oscar Wilde po aferi z lordom Alfredom Douglasom in zaporni kazni, ki je sledila zaradi homoseksualnosti, smisel življenja poskušal najti v Parizu, kjer je daleč od nekdaj ljubega mu blišča leta 1900 umrl. Pokopan je na znamenitem pariškem pokopališču Père Lachaise. Podobna je zgodba Jima Morrisona, ki se je leta 1971 z ženo Pamelo preselil v Pariz in se nikoli treznejši posvetil pesništvu. Morrison je še istega leta umrl v kopalni kadi v Parizu, star 27 let. Nekateri menijo, da je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, čeprav je bilo na mrliškem listu napisano, da je bil vzrok smrti srčni napad. Edina, ki sta videla njegovo truplo, sta bila Pamela, ki je nekaj let pozneje naredila samomor, in nikoli prepoznani zdravnik, ki je podpisal mrliški list in za katerim se je izgubila vsaka sled. Na pogrebu je bila krsta zaprta, ljubitelji teorij zarote pa se sprašujejo, ali bi krsta lahko bila prazna.

BREZHIBEN VIDEZ TUDI ZA OBČUTLJIVO KOŽO

Skrb za urejen videz se začne, še preden si nadenemo izbrana šik oblačila. Naši sogovorniki najprej opazijo obraz, zato je ena glavnih skrbi pri moških nega brkov in brade. Naj bomo popolnoma obriti ali z lično prirezano brado, obrazna pričeska nazorno izraža naš slog.

Britje je lahko za moške boleč izziv, posebej za tiste z občutljivo kožo. Razdražena koža, rdečica, srbenje ali celo bolečina niso najprimernejši za poslovni svet. Vendar zanje obstajajo rešitve. Prvi korak, da se izognemo razdraženi koži, je izbira ustreznega brivnika. Pri Philipsu so posebej za tiste z občutljivo kožo zasnovali serijo brivnikov 7000.

katedrala Notre Dame de Paris na otoku Ile de la Cité sredi reke pa še vedno ostaja nema priča burnih stoletij ob Seni, okoli nje in na njej. V Nesrečnikih se Victor Hugo dotakne največkrat tragične usode ljudi v času pariške vstaje v prvi polovici 19. stoletja in človeškega gnoja, celotnega sistema kanalizacije, tudi pariškega, ki ga označi za napako in vest mesta. In medtem ko je bilo še leta 1972 zaradi industrijskih odplak in kmetijskih organskih odpadkov opaziti zgolj tri vrste rib, jih je francoski nacionalni inštitut za kmetijske raziskave leta 2011 v Seni naštel kar 32, vključno z divjim lososom, ki je za onesnaženost še posebej občutljiv.

Pod goro mučenikov in na njej

desni del Pariza (Rive Droite), pa so tako v literaturi, filmih, pesmih in resničnem življenju prizorišča, kjer se ljudje ljubijo, postajajo kralji, cesarji, si s ključavnicami obljubljajo večno zvestobo, se razhajajo, jočejo, bojujejo za življenje, svojo dušo izročajo Bogu ali v reko, kot Eifflov stolp, zgolj namakajo noge. Qua­simoda in lepe Esmeralde že davno ni več (če sta sploh kdaj bila),

Zaznamki nočnih užitkov pariške buržoazije, nočna pariška žgečkljivost, pri kateri izzivalne ženske kažejo noge, vpijejo, vriskajo, sopejo in vzdihujejo – če je to zabaven večer, raje ostanem doma ali, še bolje, ob zeleni vili nekje pod Montmartrom, ki po treh kozarcih obljublja konkreten prepir celo z budističnim menihom.

Resnično, kankan je oguljena atrakcija za turiste, kjer Francozinj sploh ni več na spregled, a je del, kjer se pleše, pa tudi tisti nad njim, tako čaroben, tako edinstven in vznemirljiv, da ni težko razumeti zgodnjih koncev velikih talentov. Tisti, ki imajo Pariz v malem prstu, bi dejali, da je bil Montmartre v času buržoaznega razkroja, ko je bila prostitucija neusahljiv vir navdiha, zaradi številnih mlinov na veter bolj podoben Nizozemski kot Franciji, prepreden z zelenjavnimi vrtovi in zanemarjenimi parcelami, a vseeno »place to be«, skratka kraj za spotakljive, neposredne in nazorne akte. Na ulicah boste danes težko odkrili novega Toulou­se-Lautreca in druge boeme z začetka 20. stoletja, a vonj po vinu, francoski čebulni juhi s koščki popečenega kruha in sto-

Klasični brivniki ob stiku s kožo ustvarjajo precejšnje trenje, Philipsovi novi brivniki pa imajo rezila obrobljena z edinstveno prevleko iz mikrodelcev, ki nežno drsijo ob koži. Da zaradi manjšega stika s kožo ne trpi učinkovitost britja, poseben sistem rezil dlake postavi v idealni položaj in poskrbi, da jim ne uide nobena, dinamična glava brivnika pa se hkrati prilagaja linijam obraza tako, da zlahka zajamemo vse kotičke.

In voila, urejen gladek videz tik pred zdajci brez rdečice in bolečin je zagotovljen! www.philips.si/brivniki-za-obraz Nasvet za brezhibne naravne brke Brke si počešite navzdol, prirežite dlake nad zgornjo ustnico, da dobite čisto linijo, in pod nosom prirežite rahlo krivuljo. Konce prirežite navzven od roba ustnic, s prirezovalnikom brez glavnika pa odstranite ostanek brade. Brke ukrotite še z voskom za brke ali pomado in jih redno prirezujte, da bodo urejeni.

22

ON

potuje

pljenim sirom na vrhu, barvah, platnu in razvratu še ni povsem izginil. Preverite v bistroju Mére Catherine, kjer so genialni umetniki v zameno za obrok hrane in bokal vina puščali svoje umetnine.

Sacré Cœur in pregorele rdeče luči

Zdi se, kot bi z gradnjo Sacré Cœur, rimskokatoliške cerkve, ki danes krasi najvišjo točko Pariza, usihala sprevrženost v znamenitih Moulin de la Galette, Moulin Rouge in drugih beznicah, kjer se je naivno iskala ljubezen, a dobilo vse prej kot to. V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja se je izbrana peščica z nostalgijo ozirala v sijajno obdobje belle époque, ki ga je tako kruto končala prva svetovna vojna. Leta 1919, ko je bilo vse pripravljeno na posvetitev Sacré Cœur ali bele golobice, kot jo ljubkovalno naslavljajo Parižani, zgrajene iz travertina, ki stalno izloča kalcit, zaradi katerega vseskozi bledi, je bila Josephine Baker stara 13 let in nihče ni niti slutil, da bo zgolj šest let pozneje barvno slep in nekoliko utrujen Montmartre obnorela in vnovič predramila skoraj gola ameriška obarvana plesalka v krilcu iz banan in nemudoma postala zvezda.

In medtem ko je bilo območje pod goro mučenikov nekoč kot naročeno za prodajanje ljubezni, kajenje opija in prve lezbične klube v Evropi, danes Pigalle ni več epicenter pariške prostitucije, rdeče luči so že zdavnaj pregorele. Leta 1946 je prišla prepoved maisons closes (zaprtih hiš); prostitutke so ostale, a le še v hotels de passe, kakor Francozi pravijo hotelom, ki oddajajo sobe na uro. V Franciji naj bi bilo danes dejavnih celo do 40 tisoč prostitutk, večina, okoli 90 odstotkov, je tujih držav­ljank, pariška prostitucija cveti predvsem v Bolonjskem gozdu, elitna pa ob modnih brveh.

Novoletni trenutki v največji in najdražji pariški veleblagovnici Galeries Lafayette

Maslo, maslo in še enkrat maslo, vselej tudi v francoskih steakih, ki so skoraj tako slavni kot francoska gosja jetra.

Bon appétit!

Pariški zajtrk po noči s Parižanko, ki vas je ob omamnem burgundcu in zvokih harmonike (najverjetneje v sanjah) očarala v enem od številnih caféjev v Latinski četrti, delu Pariza, kjer je mogoče začutiti Pariz pred epidemijo mo­numentalnih zgradb v 19. stoletju. Rogljič, kava in sveže stisnjen pomarančni sok so obliž za realnost.

Poslastice francoske kuhinje so žabji kraki, polži (escargots), ostrige (béllons de Béllon), gosja jetra (foie gras), piščanec s slanino, gobami in česnom, kuhan z vinom (coq au vin) ter slana pita s korenjem, koščki slanine ter kremo iz jajc in mleka (quiche lorraine). Zajtrk pomeni lažji obrok dneva; rogljič (croissant) s skodelico kave ali čaja. Pomembnejši obrok od kosila je večerja, sestavljena iz štirih hodov: predjedi, glavne jedi, sira in sladice. Benediktinec ni le menih tega reda, ampak tudi znani zeleno rumen zeliščni liker, camembert pa slastni normandijski sir in blažja različica smrdljivega pont-l´évêqua. In tu je še vino pokrajine Šampanje; postopek, kako šampanjec pridobi svojo iskrivost, je v 17. stoletju skoraj po naključju odkril menih Dom Pérignon.

je filmski junak 23

B

Časomeri tajnega agenta 007 v kultni filmski klasiki

ond, James Bond

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Ta časomer je bil za agenta 007 narejen ob 50-letnici filmskega kulta, za film Skyfall.

To je ura tajnega agenta 007 iz filma Kvantum sočutja.

Daniel Craig je to uro nosil v filmu Casino Royale.

T. Vidergar

Ura Jamesa Bonda iz filma Spectre

To različico je Pierce Brosnan leta 2002 nosil v filmu Umri kdaj drugič (Die Another Day). Ura je bila v omejeni seriji narejena ob Daniel Craig je posebne Bondove ure nosil v štirih filmih o tajnem 40-letnici filma o agentu 007: Casino Royale, Kvantum sočutja, Skyfall in novem filmu Jamesu Bondu.

Spectre.

V T.

i

ar rg e d

24

ON

je starš

O

d avtoritarne do permisivne vzgoje. In zdaj spet nazaj?

Č

e danes ducat staršev prosiš, naj se opredelijo do kakšne od vzgojnih dilem, dobiš ducat različnih odgovorov. Če bi jih zaklenil v sobo in jim obljubil, da jih izpustiš, ko se zedinijo glede česarkoli, kar je povezano z njihovimi otroki, bodo prej pomrli od lakote, če ne kar drug drugega pobili. Edino glede nečesa so si vedno vsi edini. Vsi si želijo, da bi otroci zrasli v srečne in zadovoljne, odgovorne, samozavestne, avtonomne, poštene in sočutne ljudi z integriteto – take, ki se znajo postaviti zase in za tisto, kar verjamejo, da je dobro in prav. In strinjajo se, da se to doseže s »pravo« vzgojo.

Tudi strokovnjaki in mediji soglašajo, da naša država in družba potrebujeta zadovoljne, odgovorne, samozavestne, avtonomne, poštene in sočutne ljudi z integriteto ter da se to doseže s »pravo« vzgojo, razen tega pa se ne morejo zmeniti o ničemer. En dan raziskava v prid zgodnjemu učenju, drug dan raziskava, da jih v šolo pošiljamo prezgodaj. Danes – hop – na urnik prvošolčkom še angleščino, jutri – šok – ker da so »motorični debili«.

Medtem ko stomatologi priporočajo, naj starši, če smo odgovorni, otrokom umivamo zobe do 12. leta, se psihologi in pedagogi jezijo, ker jih še pri treh obuvamo. Znajdi se, kdor se more. Edino glede treh reči vlada precejšen konsenz: prvič, da je današnja mladina popolnoma nesamostojna, skrb zbujajoče apatična, globoko narcisistično motena in nasploh neprimerno slabša od tiste v »naših« časih (katerihkoli že); drugič, da so za to krivi sodobni, preveč permisivni starši, ki otrokom bodisi iz lenobe bodisi iz prepričanja ne postavljajo mej; in tretjič, da je rešitev – logično – več mej, pravil, reda in discipline.

Irena Herak

Kaj je sploh prava vzgoja?

Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija finance@finance.si

Permisivnih staršev ni

Po eni strani je hrepenenje po dobrih starih časih, ko je vsak razumel, kje mu je mesto, in se je vedelo, kaj je prav in kaj narobe, razumljivo. Ta fantazija je brezčasna, tudi jaz se ji vdam. Po drugi strani staršev, ki bi bili proti redu in disciplini, kolikor vidim, ni. Ne obstajajo. So takšni, ki ne marajo te besedne zveze, zato temu rečejo, recimo, »sodelovanje« in »posledice«, ampak nazadnje, še sploh pa sredi pobezljanega konflikta, si vsi še vedno, pa čeprav čisto na tihem, želijo, da bi otroci preprosto – ubogali. Bralca lahko pri polni vesti potolažim, da med stotinami slovenskih staršev, ki jih službeno srečujem, še nisem spoznala takšnega, ki bi bil dosledno permisiven in bi iskreno verjel, da otrokom ni treba postavljati mej ali jih privajati na takšen ali drugačen red ali pravila. Nekoč pred leti se mi je že zdelo, da sem končno le srečala enega, ki je neomajno vztrajal, da je treba otroku, kadar »raziskuje svet«, kot se je izrazil, brez vsakršnih omejitev dovoliti vse, pa tudi če to, recimo, vključuje kladivo in sveže lakirano stopnišče iz žlahtne hrastovine. A takrat je bil njegov otrok še dojenček, tako da si je že naslednje leto premislil in sem ga morala črtati s seznama.

Sodobni starši – starši zadnjih dveh desetletij – si sploh ne prizadevajo za odsotnost mej, reda in pravil, v to niti ne verjamejo. V tem smislu permisivnih staršev ni. V resnici smo se vdali neki drugi utopični ideji – ideji, da je mogoče meje postavljati brez konflikta. Še več, da je mogoče odraščati brez frustracije in bolečine. In verjamemo, da bodo otroci, če jih bomo le vzgajali »pravilno« – srečni. Po možnosti ves čas. Z drugimi besedami: še vedno si želimo, da bi otroci ubogali, samo da po novem samo še zlepa. Še kar igramo isto igro, le da barantamo z drugo valuto. Nočemo več, da bi otroci ubogali, ker bi se nas bali – hočemo, da ubogajo, ker jih imamo tako zelo radi. Radi bi, da nam vračajo s tem, da so – srečni.

Ubogljivo srečni.

25 V

resnici smo se vdali neki drugi utopični ideji – ideji, da je mogoče meje pri vzgoji postavljati brez konflikta.

Avtoritarno vs. permisivno

Dilema avtoritarna vs. permisivna vzgoja je po mojem torej lažna, če pa že ni to, pa je gotovo preživeta. Obe sta nezadostni. Da se prva ne obnese preveč, nazorno priča najmanj bogastvo svetovne književnosti in filmske umetnosti (za kar sicer hvala bogu), vse, kar vemo o ljudeh po zaslugi psihoterapije, neštete raziskave, morje empiričnih dokazov in, ne nazadnje, vsa zgodovina človeške destruktivnosti in vojn. Vemo, kaj sledi, če otroke učimo, da je avtoriteta nezmotljiva. Permisivni vzgoji – karkoli že mislimo, da to je – pa tudi ne gre nič bolje. O tem lahko na enem koncu sklepamo po razjarjenih pismih naveličanih vzgojiteljic in učiteljic, ki krožijo po forumih in tisku, na drugem po prepolnih pedopsihiatričnih oddelkih, kjer po novem pomoč množično iščejo mladi, prijetni, inteligentni in po dosežkih uspešni najstniki, katerih glavna težava je, da so nesrečni, tesnobni in eksistencialno prazni – medtem ko se vsem drugim naokrog zdi, da jim življenje vendar streže z zlato žlico. Enačba se očitno ne izide. Vidimo, kaj sledi, če otroke učimo, da je ljubezen strežba in odsotnost konflikta. Če mislimo resno, ko pravimo, da bi radi otroke vzgojili v psihofizično čim bolj zdrave, socialno zrele, zadovoljne, odgovorne, avtonomne ljudi z lepo razvitim notranjim moralnim kompasom – in če se strinjamo, da očitno nič na daljici od avtoritarnosti do permisivnosti ne vodi k temu –, potem se morda lahko končno odrečemo tej črnobeli perspektivi. Kar odloča, itak niso količina, »kakovost« ali »pravilnost« mej in pravil, temveč to, kako jih postavljamo, in razlog, zakaj. Po mojem se moramo dobro, zares dobro vprašati nekaj drugega: si res želimo, kar pravimo?

Si želimo odgovorne ali ubogljive otroke? Hočemo poslušne ali avtonomne državljane? Splača si vzeti čas in dobro premisliti, kajti oboje hkrati ni mogoče.

CEDRAT ČISTA MOČ SVEŽINE

NOVA DIŠAVNA IN NEGOVALNA KOLEKCIJA ZA MOŠKE

Shutterstock

L’OCCITANE je posebej za moške ustvaril novo kolekcijo Cedrat s prefinjeno svežo citrusno toaletno vodico in izdelki za nego kože, ki izpolnjujejo specifične zahteve moških. Navdih za novo kolekcijo je cedrat – sadež citronovca, ki mu v veliki družini agrumov pripada posebno mesto, saj je bil prvi agrum, ki so ga že v 1. stoletju n. št. prinesli v Evropo, nato pa tudi na Korziko. Čeprav pri otočanih zaradi svojega precej nenavadnega videza sprva ni bil priljubljen, so ga ti v 19. stoletju vzljubili zahvaljujoč njegovi poživljajoči in osvežilni dišavi.

L’OCCITANE se je nad cedratom tako zelo navdušil, da je želel vsem predstaviti njegovo odlično in čudovito esenco, ki se rodi ob destilaciji. Obenem pa je želel moškim ponuditi tudi druge dobrobiti tega sadeža, ki so mu že v davnih časih pripisovali zdravilne lastnosti. S tem v mislih je L’OCCITANE poleg dišave zasnoval negovalne formule, ki v svojem srcu nosijo cedrat in poskrbijo, da tudi moški uživajo v negi. Izvleček iz ekološkega cedrata namreč deluje kot silen stimulans, ki kožnim celicam podari novo energijo. To poživljajoče delovanje je še intenzivnejše zahvaljujoč aktivni sestavini z visoko vsebnostjo mineralov in izjemnimi osvežilnimi lastnostmi. L’OCCITANE je to poživljajočo kombinacijo obogatil z aktivnimi sestavinami, ki imajo odlične vlažilne lastnosti in sposobnost nevtraliziranja sebuma. Rezultat je kolekcija Cedrat za nego obraza s celovitim delovanjem – popolna izbira za vsakodnevno nego zahtevne moške kože. Koža je vsako jutro v izvrstnem stanju: poživljena in osvežena. Njena tekstura je izboljšana, videti je čista in brez mastnega leska.

26

ON

je zdrav

Športna hrana pomeni raznovrstno dieto, pri kateri prehranski dodatki niso potrebni, saj potrebno količino makrohranil, zlasti ogljikovih hidratov in beljakovin, dobimo tudi brez posebnih športnih pripravkov.

Tina Bernik finance@finance.si

Š

portna prehrana: PRAVA KOMBINACIJA ogljikoviH beljakovin IN ZELENJAVE

Š

portna prehrana niso (le) športni prehranski dodatki, med katerimi zagrizeni rekreativci prisegajo zlasti na proteinske pripravke, ampak predvsem zdrava hrana in primerna kombinacija živil, ki zadovolji potrebe telesa po ogljikovih hidratih in beljakovinah oziroma proteinih pa tudi vitaminih in drugih hranilnih snoveh.

Ogljikovi hidrati so pomembni, ker telesu dajejo energijo, beljakovine pa skrbijo za njegovo regeneracijo, kar pomeni, da premajhna količina prvih onemogoča treniranje na visoki intenzivnosti, premajhen vnos drugih pa optimalno regeneracijo po treningu. »Športna prehrana je raznovrstna dieta, ki zadovolji vse potrebe po energiji in temelji predvsem na bogatih virih hranilnih snovi, zelenjavi, sadju, stročnicah, žitu, pustem mesu, ribah in mlečnih izdelkih, s čimer zagotovi vnos vseh potrebnih osnovnih vitaminov in mineralov.

Poleg prehrane pa je za ohranjanje telesnih zmogljivosti pomembna tudi hidracija, torej vnos tekočine pred treningom, med njim in po njem,« pojasnjuje specialist medicine dela, prometa in športa Sašo Đurić. V vsakodnevni prehrani športnikov, kar zadeva vnos ogljikovih hidratov, bi moralo biti čim več sadja in zelenjave, pa meni tudi športni trener Gregor Sobočan in dodaja, da nista slaba izbira niti krompir in riž, medtem ko na drugi strani zelo odsvetuje procesirano hrano oziroma transmaščobe in skrite sladkorje, kot jih denimo najdemo v gazirani pijači ali vodi z okusom.

Aminokisline iz beljakovin so, kot razlaga Đurić, surovine za gradnjo novega tkiva, tudi mišičnega, in za popravilo starega tkiva, pa tudi sestavni deli za hormone in encime, ki uravnavajo metabolizem, imunski sistem in druge funkcije telesa. Beljakovine oziroma proteine, ki so tudi manjši

vir goriva za aktivne mišice, pa najdemo v pustem mesu, perutnini, ribah, jajcih, mleku, jogurtu, siru, žitih, stročnicah, soji, oreških, veliko pa jih je tudi v rastlinski hrani.

Intenzivnejši je šport, več ogljikovih hidratov potrebujemo

»Splošno pravilo naj bi bilo, da ob treningu jemo približno 75 odstotkov ogljikovih hidratov in 25 odstotkov beljakovin, maščobam pa naj bi se v tem času izogibali. Bolj ko je šport visoko intenziven, večji vnos ogljikovih hidratov potrebujemo, nižja ko je intenzivnost športa, manjši je potreben vnos ogljikovih hidratov. Na oko velja, da naj bi športnik pojedel od 1,5 do dva grama beljakovin na kilogram telesne teže, vendar je to groba ocena, saj za nekatere športnike to ni dovolj, za druge pa absolutno preveč. Če smo na treningu denimo porabili 600 kalorij, jih moramo prav toliko tudi vnesti nazaj v telo. Ukvarjanje s športom oziroma rekreiranjem pospeši metabolizem, tako da dnevno pokurimo več kalorij tudi v mirovanju. Od cilja pa je odvisno, ali želimo izgubiti kilograme ali jih pridobiti,« pojasnjuje Gregor Sobočan in opozarja, da je prehrana odvisna tudi od športa in intenzivnosti treninga: »Nekako dve uri pred treningom naj bi imeli zadnji večji obrok, makrohranila pa so odvisna od tega, kaj nas na treningu čaka. Takoj po treningu je treba v telo vnesti izgubljena hranila in vodo. Času po treningu (približno 90 minut) pravimo odprto okno, takrat moramo pojesti čim več kakovostnih beljakovin in ogljikovih hidratov. Maščobam naj bi se v tem času izogibali.«

Dodatki niso potrebni

Zadosten vnos beljakovin je najpomembnejši za rast in regeneracijo mišic, lahko ga preprosto dosežemo z vsako-

27

A viH hidratOV, E na kilogram telesne teže v primerjavi s priporočenim vnosom 0,8 grama na kilogram telesne teže za neaktivne osebe.

Nekateri športniki, ki poskušajo doseči izjemno mišično maso (bodibilding), uživajo več kot dva do tri grame beljakovin na kilogram telesne teže, toda ta hip ni nikakršnih dokazov, da bi tako visoki dnevni vnosi beljakovin izboljšali odziv za trening ter povečali prirastke moči in mišične mase, ampak, nasprotno, vodijo k temu, da se presežek vnesenih proteinov porabi za energetsko presnovo oziroma se pretvori v maščobe in skladišči v telesu. Stranski učinki povečanega vnosa proteinov pa vodijo predvsem v poslabšanje ledvičnih in jetrnih funkcij.«

O

Nekateri izdelki so tudi škodljivi

osebni arhiv

Le redki izdelki, ki so na voljo na trgu, so podprti z zadostnim številom raziskav, nekateri pa so lahko celo škodljivi, meni Đurić, zato bi pred jemanjem dodatkov vsi športniki morali natančno pretehtati njihove prednosti in slabosti ter izbrati takšne, ki imajo certifikate o sestavi in varni uporabi. »Po nekaterih raziskavah kar vsak četrti dodatek vsebuje snovi, ki povzročajo pozitivne rezultate na dopinških testih. Prepovedane snovi niso označene na embalaži, zato športniki ali celo medicinsko in drugo strokovno osebje ne more vedeti, ali so v izdelku ali ne.

Trenutno ni nobenih zanesljivih zagotovil o vsebini športnih dodatkov,« dodaja Đurić in opozarja, da se športniki morajo zavedati strogega načela odgovornosti, po katerem so odgovorni za vse, kar pojedo in popijejo: »Nevednost ni opravičilo za pozitiven rezultat na testu dopinga. Vse dodatke preverite pri zdravniku. Če obstaja kakršenkoli dvom, dodatka ne jemljite.«

b prehrani je za ohranjanje telesnih zmogljivosti pomembna tudi hidracija, torej vnos tekočine pred treningom, med in po njem, poudarja Sašo Đurič, specialist medicine dela, prometa in športa.

Jure Makovec

D

odatke k športni prehrani začnemo uživati, ko z navadno prehrano ne moremo več nadomestiti porabe kalorij, pravi športni trener Gregor Sobočan.

Nedovoljena sredstva

Shutterstock

dnevno prehrano. Večina športnikov glede na raziskave že uživa hrano, ki zagotavlja vnos beljakovin nad najvišjo priporočeno mejo, in to tudi brez uporabe beljakovinskih dodatkov. Dodatki z beljakovinami in ogljikovimi hidrati so po Đurićevih besedah lahko uporabni kot sredstvo za regeneracijo po vadbi, toda cele beljakovinske molekule, ki so v hrani, so boljše kot posamezne aminokisline. Kljub temu se marsikdo odloča za športne prehranske dodatke, kot so regeneracijski napitki, ploščice z visoko vsebnostjo beljakovin, aminokislinski preparati ter mešanice ogljikovih hidratov in proteinov, ki vsebujejo enaka makrohranila kot navadna hrana, le v večjih koncentracijah oziroma brez drugih makrohranil. »Obstaja veliko sestavin, ki pripomorejo k izboljšanju rezultata oziroma hitrejši regeneraciji med dvema treningoma, a je tega na trgu toliko, da bi bila to povsem nova zgodba. Največkrat, kadar se pogovarjamo o športni prehrani, govorimo o sirotkinih proteinih, ki jih športniki uživajo večinoma po treningu in pred spanjem,« pravi športni trener Gregor Sobočan, ki rekreativcem takšne prehrane ne priporoča, saj se lahko zadostna količina makro­hranil vnese z navadno prehrano. »Dodatke k športni prehrani začnemo uživati takrat, ko z navadno prehrano ne moremo več nadomestiti porabe kalorij, kar pa za večino ljudi, sploh rekreativcev, ni potrebno.

Med rekreativci je športna prehrana zelo priljubljena, a večina rekreativcev, ki uživajo dodatke, nima urejene prehrane in zato so dodatki, ki jih zaužijejo, denar, vržen skozi okno,« meni Sobočan. Sašo Đurić pa ob tem opozarja tudi na pretiravanje s proteini: »Raziskave kažejo, da se potrebe po beljakovinah pri intenzivno treniranih športnikih lahko povečajo od 1,2 do 1,8 grama

" Nekateri športniki posegajo tudi po nedovoljenih farmacevtskih sredstvih – androgenih anaboličnih steroidih –, in stranski učinki, kot poudarja specialist medicine dela, prometa in športa Sašo Đurić, so zelo resni: »Učinke delimo v splošne, specifične za moške in specifične za ženske. Splošni učinki so sivina kože in aknavost, okvare reprodukcijskega sistema, visok krvni pritisk, motnje v delovanju ledvic in jeter, agresivnost, lahko pa povzročijo tudi rast tumorjev.

Specifični učinki pri moških so povečane prsi, atrofija oziroma zmanjšanje testisov, zmanjšana produkcija spermijev ali sterilnost, zmanjšan libido oziroma impotenca in plešavost, specifični učinki pri ženskah pa so poraščenost na predelih, kjer so ponavadi poraščeni moški, motnje menstrualnega cikla, zmanjšanje prsi in globok glas.«

VSTOPITE V SVET NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV! Lestvica 100 najbogatejših letos znova dosega rekorde!

Preverite, kdo vse je na lestvici, kdo so novinci, kako in s čim so obogateli ter kje so danes nekoč najbogatejši.

Za isto ceno vam letos podarimo še 50 milijonarjev!

Revijo 100 najbogatejših Slovencev si lahko zagotovite s 45 % popusta, po promocijski ceni 6 EUR! Informacije in naročila: 080 15 80 in http://narocilnice.finance.si/najbogatejsi

bere in posluša 29 Prikriti

junak

Mario Vargas Llosa

Vzporedni zgodbi dveh moških, ki na življenjski preizkušnji odkrijeta pravi pomen poguma in zvestobe. Urejeni in prisrčni uradnik Felícito Yanaqué, nad katerim se znašajo izsiljevalci, in Ismael Carrera, uspešen poslovnež, ki se maščuje sinovoma, ki mu želita le smrt, sta oba, vsak po svoje, prikrita upornika, ki želita postati gospodarja lastne usode.

Ismael na celi črti pomete z družbenimi standardi, Felícito pa se na vse kriplje trudi upreti izsiljevalcu.

Roman enega najboljših pisateljev iz Latinske Amerike, v katerem ne manjka humorja in čustev, je tudi eden najbolj prodajanih romanov v Južni Ameriki, v Mehiki je prehitel celo Petdeset odtenkov sive. Perujčan Mario Vargas Llosa (1936), Nobelov nagrajenec leta 2010, v svojih romanih in esejih obravnava žgoče teme Južne Amerike in sveta, kot so avtoritarna družba, zgodovina nasilnih režimov, erotika in upor posameznika. The Washington Post je o delu zapisal, da Prikriti junak dokazuje, da je perujski mojster še vedno najboljši igralec, kar zadeva pripovedno igro. Gre za okusno melodramo, ki prepleta seks in prevare, ljubezen in maščevanje.

Adele

25

Dosedanje prodajne številke tretje plošče Adele so presegle tudi najdrznejša pričakovanja glasbenih poznavalcev in analitikov. Že prvi singel Hello je z 1,1 milijona prodanih izvodov v prvem tednu v ZDA in 333 tisoč v Veliki Britaniji dal slutiti, da bo 25 še ena zgodba o globalnem uspehu, a šest milijonov prodanih plošč v prvem tednu, absolutni rekord, odkar statistično podrobno spremljajo prodajo, si nihče ni upal napovedati. Globlje smo v praznični sezoni, višje se vzpenja števec prodanih fizičnih in digitalnih izvodov, poleg tega so kot za šalo medtem v zgolj nekaj urah razprodali še za spomlad napovedano turnejo.

In kakšna je tretja plošča britanske pevke, ki megalomanski uspeh predhodne plošče 21 dolguje razpadli ljubezenski zvezi, zdaj pa je srečna v zvezi in mati triletnemu sinu? Lirično je, pričakovano glede na spremenjene življenjske okoliščine, precej manj žilorezna, namesto s strtim srcem se ukvarja z vprašanji dozorevanja, sprejemanja sveta in iskanja smisla obstoja, celo sramežljivo koketira s seksom. Da je navdih spet iskala tudi v zapuščini retro div sedemdesetih, je očitno, čeprav je album bliže popu kor r'n'b. Predvsem je plošča bolj spolirana, bolj konservativna, bolj »ziheraška«. To je po eni strani posledica sodelovanja številnih preverjenih producentskih hitmejkerjev v dolgotrajnem procesu ustvarjanja plošče (Ryan Tedder, Rick Rubin, Bruno Mars, Max Martin, Damon Albarn), po drugi pa založniki verjetno niso hoteli ničesar prepustiti naključju, pa čeprav kreativnemu. Adele je pač le ena sama in na njej večinoma sloni uspeh celotne glasbene industrije.

Max

Sarah Cohen-Scali Max je knjiga Sarah Cohen-Scali. Max se bo rodil 20. aprila 1936, na rojstni dan Adolfa Hitlerja. O tem je prepričan že kot zarodek. Dojenček je rezultat programa Lebensborn (zamislil si ga je Hein­rich Himmler decembra 1935), enega najbolj zastrašujočih nacističnih projektov za oblikovanje čistokrvne arijske rase. Max odrašča pod strogim očesom profesorja Ebnerja. Ves čas ga merijo, testirajo, nadzirajo. Že pri štirih letih mu zaupajo posebno nalogo. Na Poljskem mora pomagati pri ugrabitvah svetlolasih, modrookih otrok, vse dokler ne spozna Lukasa, uporniškega fanta, ki mu razkrije kruto resnico. Pretresljiv roman, predvsem zaradi nazorne in hladnokrvne pripovedi, ki prihaja iz otroških ust.

Knjiga je zelo pomembna za mlade in odrasle, saj odpira široke možnosti za pogovor, sploh v času naraščajoče nestrpnosti (Cankarjeva založba).

Rod

Stewart

Another Country Mnogi so ga odpisali, kot se to pač rado zgodi, ko nekdo dobi stalno rezidenco v Las Vegasu, a Rod Stewart se ne da. Dve desetletji je stavil na prirejanje ameriških zimzelenih standardov, vabil poslušalce z znanimi melodijami in raskavim glasom, polnil dvorane in snemal predelave. Nihče mu ni zares zameril, da ne ponuja nič novega. A je pred dvema letoma presenetil z oživitvijo avtorske žilice za ploščo Time, novi Another Country je korak v isto smer. Prepeva o družini, ljubezni in državi, nostalgično, a ne patetično, z dudami spomni na svoje škotske korenine, predvsem pa nam da vedeti, da se v vlogi ostarelega zvezdnika počuti odlično.

Hollywood V a mp i r e s The

Wirgin

Way

Richard Branson

The Wirgin Way je knjiga o vodenju. Richard Branson je priznal, da nikoli v življenju ni prebral knjige, kako voditi podjetje. Branson, dislektik, ki je šolo zapustil pri šestnajstih, ustanovitelj Virgin Group, izumitelj, pravi, da obstaja razlika med vodjem oziroma voditeljem in šefom podjetja. Njegove knjige Screw It, Let's Do It, Like a Virgin so uspešnice.

V poslu je že več kot 40 let. V novi knjigi razkriva svoj drugačni slog vodenja. Med drugim piše, da so v poslu humor, podpora družine, strast in poslušanje pametnih glavni dejavniki za uspešno podjetje, s čimer se strinjajo tudi zaposleni v njegovih podjetjih. Razloži tudi, kako pomaga, da v biznisu ustvariš svoj slog razmišljanja, mimo vseh ustaljenih vzorcev, po njegovo (Amazon.com).

Hollywood Vampires

Kadar se v studiu zbere kup zvezdnikov, je to lahko recept za katastrofo. A ne, če vsi sodelujoči projekt vzamejo kot zabavo. Superskupina Holly­wood Vampires združuje Alicea Cooperja, Johnnyja Dep­ pa in Joeja Perryja, za ime so si izbrali vzdevek Coo­ perjeve nekdanje žurerske družbe, medse pa sprejeli še številne goste, kot so Paul McCartney, Dave Grohl in Christopher Lee. Klasično rockerska avtorska dela so zmešali v razposajen koktajl s priredbami standardov, kot so Break on Through, My Generation in Manic Depression. Mogoče ne žurajo več tako zavzeto kot pred desetletji, se pa gotovo vsaj tako dobro zabavajo. In se tega spomnijo.

Dunja Turk, Aleš Čakš, Igor Đukić finance@finance.si

30

ON

je fit

Sonožni prednos " Vajo začnite sede na tleh, z nogami skupaj, dlani pa postavite ob kolke. Nato lopatice stisnite skupaj in se poskušajte toliko dvigniti iz ramen, da zadnjico in pete dvignete od podlage. Z vajo krepimo mišice celega telesa, predvsem delajo ramena, roke, trebušne in tudi stegenske mišice. Če nog ne morete dvigniti od tal, lahko vajo začnete z eno dvignjeno nogo, drugo pa pustite na tleh za oporo.

V

aje za moč in stabilnost Vaje za stabilizacijo in krepitev telesnega jedra so pomembne za zavedanje lastnega telesa, posamičnih mišic in nadzora nad njimi.

M

očno jedro nam omogoči, da pravilno izvajamo tudi druge vaje, ne glede na šport, s katerim se ukvarjamo, pravi Žiga Britovšek, fizioterapevt in nekdanji vrhunski orodni gimnastičar. Žiga

sodeluje z Gimnastično zvezo Slovenije in drugimi društvi, še vedno pa redno trenira tudi sam.

Predstavlja nekaj zahtevnejših vaj za krepitev celega telesa in izboljšanje splošne psihofizične pripravljenosti.

Stranski plank na žogi

Plank ob zidu

" Pete, boki in rame naj bodo v isti liniji, glava pa v nevtralnem položaju, pogled naj bo usmerjen naprej. Roko dvignite proti stropu, lopatici stisnite skupaj. Delajo trebušne mišice, mišice rok, predvsem pa krepimo stabilizacijske mišice. Za lažjo izvedbo lahko vajo naredite tudi brez žogic.

" Vajo začnite na skrčenih kolenih, nato položite stopala na steno in počasi stopajte po njej navzgor. Pazite na pravi kot v ramenih in nevtralni položaj ledvenega dela hrbtenice.

»Žogica« na rokah " Za začetek vaje počepnite z nogama skupaj, dlani pa položite na tla rahlo pred nogami. Naslonite se na obe roki, dvignite zadnjico, kolena počasi privzdignite k prsnemu košu, stopala dvignite od podlage in poskušajte ujeti ravnotežje. Delajo mišice celega telesa, poudarek je na ramenskem obroču.

Manja KovaČiČ, fotografije: Jure makovec finance@finance.si

Plank na žogicah " Vajo začnite na skrčenih kolenih in s komolci, naslonjenimi na žogicah. Pozorni bodite, da je hrbet poravnan v nevtralnem položaju in da se lopatice ne sesedejo. Nato stegnite noge in držite v planku 30 sekund. Čas izvedbe vaje lahko postopoma podaljšujete, pazite le, da se medtem ne poruši nevtralni položaj telesa. Vaja krepi stabilizacijske mišice in izboljšuje koordinacijo.

Delajo ramenske mišice, trebušne, zadnjica. Za lažjo izvedbo lahko vajo naredite tudi brez žogic.

Izšl

i sm o!

Možgani: Skrivnostna zapletenost v naših glavah Intervju: Vesna Milek Kolumna: Jezni na jezo Prehrana: Zmeda zaradi mesa Osebna zgodba: Maligni melanom 080 15 80 I narocnine@finance.si medicina.finance.si

www.volkswagen.si

Suveren na vsakem terenu.

Novi Passat Alltrack.

pu: u k a n b o o Daril . n a l E i č u m unikatne s

Novi Passat Alltrack se suvereno kosa z vsakim terenom. Odlikujejo ga številne posebej zanj zasnovane rešitve, kot so serijski štirikolesni pogon 4MOTION, višje podvozje in atraktivni robustni videz, zato izstopa že od daleč. Da boste imeli na svojih avanturah popoln nadzor nad vožnjo, bo poskrbel opcijski digitalni zaslon Active Info, za varnost pa skrbijo številni najsodobnejši asistenčni sistemi.

Kupcem vozil Volkswagen s štirikolesnim pogonom 4MOTION bomo podarili unikatne smuči Elan Amphibio 10.

Emisije CO2: 158−129 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,9−4,9 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOx: 0,0498−0,0362 g/km. Število delcev: 3,66−0,0064 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Zaradi preventivnih ukrepov so navedeni podatki o emisijah CO2 in porabi goriva trenutno v postopku preverjanja.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Akcija traja do 31. 1. 2016 oz. do porabe zaloge smuči.

VWoglasPassatAlltrack_2015_262x380_FinanceON.indd 1

2. 12. 15 14:42