Revija ON

(pre)drzne moške

časopis za

Petek, 20. marca 2015

ON je podjeten start-upovec Intervju: novi modni junak Andrea Pompilio Lumberseksualci: fenomen bradatih moških Mladi svetovni šahovski prvak Magnus Carlsen

3 intimnosti slušalk

30

Udarna glasba v

in posluša

ON bere

ljubezen

za druge večna

Za nekatere kripe,

kondicijski test

arhitekturi je

Vsak natečaj v

rekorde

ki dosega nove

Čudežni deček,

vzgaja otroka

Kako naj oče

Tek vs. kolesarjenje

28

31

Prvi podjetniški izziv Tomaža Levaka, soustanovitelja start-upa Prospeh: odstranitev odvečnih zalog menjalnih sličic priljubljenega Životinjskega carstva

S simulatorjem vožnje pobirajo nagrade

Medtem ko Levak išče rešitve, kako ljudi opolnomočiti z orodji za preverjanje hrane, pa se Matej Vengust ukvarja z malce drugačnim, a kljub temu enako pomembnim zagotavljanjem človekove varnosti. Start-up NERVteh pod njegovim vodstvom razvija simulator vožnje, ki omogoča doživljanje realnega okolja. V ta namen so razvili premično platformo, prilagodljivo izobraževalno programsko opremo in možnost personalizacije treningov glede na potrebe uporabnika.

Gre za mlado podjetje, ustanovljeno konec leta 2013, ki pa se že lahko pohvali z zmago v pospeševalniku ITIME. Uvrstili so se tudi med deset najboljših podjetij na Start:up Slovenija in zmagali na tekmovanju PROFIS SEE Innovation, ki je v začetku decembra potekalo v Budimpešti. Simulator vožnje je sicer še na stopnji raziskav in razvoja, a kmalu pričakujejo naročila in pogodbe.

Vengust je podjetniško žilico začel odkrivati kot študentski prodajalec v športni trgovini Obsession, kjer je ugotovil, da mu gre prodaja oziroma pogajanje s strankami in pozneje poslovnimi partnerji precej dobro od rok. »Da želim sam ustanoviti podjetje, sem se odločil v mladem podjetju D.Labs, dokončno pa je kocka padla, ko sem nabral nekaj izkušenj pri ekipi Koofr,« razlaga.

Mesto žensk obstaja še danes, a se je naboj zmanjšal, tudi zato, ker so ženske v zadnjih dveh desetletjih krepko opozorile nase, dosegle emancipacijo, prepričale gospodarstvenike in politike o pravičnejši kvoti žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki. Ženske se niso emancipirale samo na karierni poti, temveč tudi doma, v zasebnem življenju. Še pred 20 leti se je slišalo neverjetno, da bi moški izkoristil vsaj minimalni porodniški dopust, zdaj o tem ne moremo več govoriti kot o tabuju. Moški so se začeli konkretneje ukvarjati z vzgojo otrok, prevzeli so tudi gospodinjska dela, še zlasti tisti, katerih ženske delajo vplivne kariere na gospodarskem in političnem področju. Ženske so jim neskončno hvaležne. V razmeroma kratkem času so se moški spremenili tako, kot so si včasih vsaj tiho želele: da so rahločutnejši, da so pripravljeni na vsaj začasen preobrat v razdelitvi vlog. Seveda se moški, ki sprejmejo »podrejeno« vlogo, ne tolčejo po prsih in tega ne razglašajo na glas. Ni pa videti, da bi zaradi tega trpeli.

Idol: Akrapovič

Imajo pa manjšo težavo s tem – ženske. Ni jih namreč malo, ki pravijo, da sodobni moški niso več to, kar so bili – pravi »dedci«. Vse te lastnosti, ki so jih pri njih tako dolgo pogrešale, da so klene moške pripeljale do pomehkuženosti. Ni jim všeč, da so premalo odločni, da so mevže, da nimajo več dovolj »jajc«. Ampak vse to se je zgodilo tudi zaradi njihove bitke za emancipacijo, lobiranja za večji vpliv v gospodarstvu, politiki, znanosti ... Vedno so bile bolj izobražene kot moški, zdaj pa jih je več tudi na vodstvenih položajih; več je predsednic držav, več je predsednic uprav, več je direktoric – nekoč prva ženska Mesta žensk Uršula Cetinski je zdaj direktorica Cankarjevega doma – in tudi razlike med plačami se manjšajo v korist žensk.

Odgovorni urednik: Aleš Čakš E-pošta: ales.caks@finan­ce.si Telefon: 01 30 91 552

Trže­nje nakla­de: Miha Eržen Naro­či­la: Telefon: 01 30 91 577; telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si Oglasno trže­nje: Aleksandra Horvat Telefon: 01 30 91 590; telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si Vodja projekta: Goran Vučković E-pošta: goran.vuckovic@finance.si Telefon: 01 3091 597 Odgovorna urednica: Simona Toplak Namestnik odgovorne urednice: Stane Petavs Oblikovna zasnova: Maša Marolt in Maja Volk Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana NATISNILI SMO 11.220 IZVO­DOV

KODEKS: Novinarji Čas­ni­ka Finance upošte­va­jo Kodeks Čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­na na splet­ni ­strani: www. finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji čla­nov redak­ci­je Čas­ni­ka Finance so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­vih objav­lja­mo na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je Čas­ni­ka Fi­nan­ce je od po­ne­delj­ka do če­trt­ka od 10. do 19. ure, ob pet­kih od 10. do 16. ure.

Jure Makovec

S

tart-upovca, ki delata prave stvari na pravi način ob pravem času

IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova ul. 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si

Časopis za (pre)drzne moške je priloga časnika Finance, ki izhaja štirikrat na leto.

26

Matej Vengust, šef podjetja NERVteh, je podjetniško žilico začel odkrivati kot študentski prodajalec in ugotovil, da mu gre pogajanje s strankami in pozneje poslovnimi partnerji precej dobro od rok.

Moški se zato celo ukvarjajo z mislijo, da bi imeli svoje Mesto moških. Ta potreba je predrzno smiselna. Je čas za emancipacijo moških?

Styling na naslovnici: parka Drykorn, 339 evrov srajca Drykorn, 89 evrov športne hlače, 139 evrov očala Emporio Armani, last stilista fotografija: Irena Herak

24

Jure Makovec

enske so bile vedno bolj izobražene kot moški, zdaj pa jih je več tudi na vodstvenih položajih; več je predsednic držav, več je predsednic uprav gospodarskih družb in tudi razlike med plačami se manjšajo v korist žensk.

Moški se zato celo ukvarjajo z mislijo, da bi imeli svoje Mesto moških.

14 20 22

ALEŠ ČAKŠ ales.caks@finance.si

Pred 20 leti so družboslovke, feministke, umetnice in kulturnice z Uršulo Cetinski na čelu zasnovale Mesto žensk. S tem projektom so opozarjali – med soustvarjalci so bili namreč tudi moški –, da so ženske v družbi na več področjih zapostavljene, da so v prevladujočem moškem svetu manj vidne in da za opozarjanje nase, na svoje ideje potrebujejo rahlo izzivalen umetniški projekt.

Ž

Športni seksapil

12

monsun

zimo in tropski

10

Parka: za arktično

tisočletja

8

Moški tretjega

o

6

ali prava stvar

Mesto m ških

Parodija moškosti

UVODNIK

poslovnem svetu

je podjeten kariero v

ON

Kako (z)graditi

2

Start-upovski nasveti Tomaža Levaka in Mateja Vengusta: – Čim prej preidite od idej k dejanjem.

– Zberite heterogeno ekipo, ki ji zaupate.

– Ekipo sestavite, preden se lotite česarkoli.

– Preglejte možnosti za pomoč in mentoriranje.

– Obiščite kakšno delavnico o vitki start-up metodologiji.

– Dobro raziščite trg.

– Upoštevajte, da »nikoli ni tako dobro, kot se zdi, in nikoli ni tako slabo, kot se zdi«.

Blažej Kupec blazej.kupec@finance.si

T

omaž Levak in Matej Vengust sta mlada, ambiciozna in podjetna. Vodita uspešna start-upa; Levakov Prospeh razvija sistem za sledenje hrane, Vengustov NERVteh pa simulator vožnje. V poslu ju vodi trdno prepričanje, da lahko njune podjetniške rešitve vsaj malo spremenijo svet na bolje.

Prva karierna ambicija Tomaža Levaka sicer ni bila pretirano podjetniška. »Pravijo, da sem kot otrok želel postati smetar,« pove z nasmeškom. Podjetniški svet ga je kljub temu začel zanimati že zelo kmalu, veliko je o njem spraševal tudi doma. »Na začetku so bile to bolj občasne teme, med obiskovanjem fakultete pa vse

pogostejše,« razlaga. Spominja se, da je bil njegov prvi podjetniški izziv odstranitev odvečnih zalog menjalnih sličic priljubljenega Životinjskega carstva. »Takrat sem cel kup sličic, ki so mi ostale, skrbno zložil po vrstnem redu v knjigo za vizitke in barvno poudaril tiste, ki so bile še posebej iskane pri menjavah. Z vsem skupaj mi je uspelo zaslužiti nekaj tisoč tolarjev, kar se mi je takrat zdelo izredno kul,« opisuje prve poslovne podvige.

Pred letom in pol je takrat 24-letni Tomaž Levak s prijateljem Žigo Drevom ustanovil svoj prvi start-up.

Mlado podjetje Prospeh je razvilo celostno rešitev, ki omogoča sledenje mlečnih in mesnih izdelkov. Del sistema je tudi aplikacija, ki proizvajalcem omogoča, da pokažejo izvor svojih izdelkov in se tako ločijo od drugih ponudnikov, kupci pa lahko preprosto preverijo izvor hrane. Sistem prvi v Sloveniji že uporabljajo v Mlekarnah Celeia, sicer pa Prospeh meri predvsem

na trge zahodne Evrope in ZDA, na katerih je potreba po sledljivosti živil največja. Zaradi bližine sta zanimivi tudi Italija in Avstrija.

Ko o poslu razmišljaš brez premora

Uspehi Levakovega start-upa, kot tudi vseh drugih, so povezani s številnimi neprespanimi nočmi, urami brezplačnega dela in negotovostjo. Levak je motivacijo našel v preprostem zadovoljstvu, da lahko sodeluje pri ustvarjanju nečesa povsem novega. »Možnost sodelovanja z ekipo, ki ste jo sestavili s soustanovitelji, in razvijanje produkta, za katerega verjamete, da lahko naredi premik v svetu, odtehtata tudi neprespane noči,« je prepričan sogovornik, ki o poslu razmišlja tudi doma, miselnega stikala za izklop pa, kot pravi, nima. »Sploh v fazah intenzivnega razvoja je vse skupaj zelo živahno,« dodaja.

Kdo mi lahko v Sloveniji pomaga pri razvoju start-upa: – – – – – – – – –

Iniciativa Start:up Tehnološki park Tovarna podjemov Zavod mladi podjetnik Ljubljanski univerzitetni inkubator StartUP Novo mesto Poligon Silicijevi vrtički Slovenski podjetniški sklad

Pri svojem delu NERVteh sodeluje tudi z nekaj velikimi podjetji. Pa so razlike med start-upi, ki veljajo za bolj prožne in inovativne, ter starejšimi, načeloma bolj okornimi podjetji, očitne? »Ni nujno,« odgovarja Vengust. »Pri Akrapoviču so denimo izredno odzivni, prizadevni in inovativni ter se dobro zavedajo, da kljub velikosti ne smejo postati okorno, tradicionalno podjetje. So pa seveda tudi podjetja, kjer vertikalna hierarhija in poslovanje po starem lahko zelo podaljšata čas, potreben za kakršenkoli dogovor. Tu mislim tudi več mesecev ali celo let,« razmišlja sogovornik.

Po njegovem mnenju ima start-up prednost v hitrosti sprejemanja odločitev, hkrati pa se lahko hitro obrne v smer, ki optimizira poslovanje in konkurenčnost na trgu.

Tvegajte!

Levak in Vengust sta na dobri poti, da spišeta uspešni globalni zgodbi, ki sta nastali na temeljih slovenskega znanja in izkušenj. Ob tem spodbujata druge, naj se opogumijo, tvegajo in se tudi sami spustijo v podjetniške vode. Levak celo meni, da v zgodovini še ni bilo tako primernega trenutka za ustanavljanje lastnega podjetja v Sloveniji, sploh takšnega z globalnim potencialom. Vengust je po drugi strani malce bolj zadržan.

Pravi, da naša država ni »obljubljena dežela za podjetništvo« in da smo v primerjavi z večino sosednjih držav v slabšem začetnem položaju.

Podjetnik se ne ustavi pri vsaki manjši oviri

Sogovornika sta prepričana, da se sistemska pomoč v obliki mentorskih in finančnih instrumentov razvija, številne organizacije pa si že leta prizadevajo za gradnjo podpornega okolja za zagonska podjetja. Vse sicer ni popolno, se strinjata, a Levak pravi, da bi bilo nesmiselno, če bi se podjetnik, ki velja za reševalca težav, ustavil pri vsaki manjši oviri v okolju. »V svetu, kjer je treba delati vse troje – prave stvari, na pravi način, ob pravem času –, je čakanje na sistemske spremembe, ki bi ti olajšale poslovanje, nesmiselno. Seveda se da še veliko stvari izboljšati in popraviti, na pomanjkljivosti je treba opozarjati, vendar pa mi je kljub temu bližje razmišljanje o tem, kako rešiti težavo, kot pa večno opozarjanje na težave, ki jih imamo zaradi drugih,« dodaja Levak.

3 intimnosti slušalk

30

Udarna glasba v

in posluša

ON bere

ljubezen

za druge večna

Za nekatere kripe,

kondicijski test

arhitekturi je

Vsak natečaj v

rekorde

ki dosega nove

Čudežni deček,

vzgaja otroka

Kako naj oče

Tek vs. kolesarjenje

28

31

Prvi podjetniški izziv Tomaža Levaka, soustanovitelja start-upa Prospeh: odstranitev odvečnih zalog menjalnih sličic priljubljenega Životinjskega carstva

S simulatorjem vožnje pobirajo nagrade

Medtem ko Levak išče rešitve, kako ljudi opolnomočiti z orodji za preverjanje hrane, pa se Matej Vengust ukvarja z malce drugačnim, a kljub temu enako pomembnim zagotavljanjem človekove varnosti. Start-up NERVteh pod njegovim vodstvom razvija simulator vožnje, ki omogoča doživljanje realnega okolja. V ta namen so razvili premično platformo, prilagodljivo izobraževalno programsko opremo in možnost personalizacije treningov glede na potrebe uporabnika.

Gre za mlado podjetje, ustanovljeno konec leta 2013, ki pa se že lahko pohvali z zmago v pospeševalniku ITIME. Uvrstili so se tudi med deset najboljših podjetij na Start:up Slovenija in zmagali na tekmovanju PROFIS SEE Innovation, ki je v začetku decembra potekalo v Budimpešti. Simulator vožnje je sicer še na stopnji raziskav in razvoja, a kmalu pričakujejo naročila in pogodbe.

Vengust je podjetniško žilico začel odkrivati kot študentski prodajalec v športni trgovini Obsession, kjer je ugotovil, da mu gre prodaja oziroma pogajanje s strankami in pozneje poslovnimi partnerji precej dobro od rok. »Da želim sam ustanoviti podjetje, sem se odločil v mladem podjetju D.Labs, dokončno pa je kocka padla, ko sem nabral nekaj izkušenj pri ekipi Koofr,« razlaga.

Mesto žensk obstaja še danes, a se je naboj zmanjšal, tudi zato, ker so ženske v zadnjih dveh desetletjih krepko opozorile nase, dosegle emancipacijo, prepričale gospodarstvenike in politike o pravičnejši kvoti žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in politiki. Ženske se niso emancipirale samo na karierni poti, temveč tudi doma, v zasebnem življenju. Še pred 20 leti se je slišalo neverjetno, da bi moški izkoristil vsaj minimalni porodniški dopust, zdaj o tem ne moremo več govoriti kot o tabuju. Moški so se začeli konkretneje ukvarjati z vzgojo otrok, prevzeli so tudi gospodinjska dela, še zlasti tisti, katerih ženske delajo vplivne kariere na gospodarskem in političnem področju. Ženske so jim neskončno hvaležne. V razmeroma kratkem času so se moški spremenili tako, kot so si včasih vsaj tiho želele: da so rahločutnejši, da so pripravljeni na vsaj začasen preobrat v razdelitvi vlog. Seveda se moški, ki sprejmejo »podrejeno« vlogo, ne tolčejo po prsih in tega ne razglašajo na glas. Ni pa videti, da bi zaradi tega trpeli.

Idol: Akrapovič

Imajo pa manjšo težavo s tem – ženske. Ni jih namreč malo, ki pravijo, da sodobni moški niso več to, kar so bili – pravi »dedci«. Vse te lastnosti, ki so jih pri njih tako dolgo pogrešale, da so klene moške pripeljale do pomehkuženosti. Ni jim všeč, da so premalo odločni, da so mevže, da nimajo več dovolj »jajc«. Ampak vse to se je zgodilo tudi zaradi njihove bitke za emancipacijo, lobiranja za večji vpliv v gospodarstvu, politiki, znanosti ... Vedno so bile bolj izobražene kot moški, zdaj pa jih je več tudi na vodstvenih položajih; več je predsednic držav, več je predsednic uprav, več je direktoric – nekoč prva ženska Mesta žensk Uršula Cetinski je zdaj direktorica Cankarjevega doma – in tudi razlike med plačami se manjšajo v korist žensk.

Odgovorni urednik: Aleš Čakš E-pošta: ales.caks@finan­ce.si Telefon: 01 30 91 552

Trže­nje nakla­de: Miha Eržen Naro­či­la: Telefon: 01 30 91 577; telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si Oglasno trže­nje: Aleksandra Horvat Telefon: 01 30 91 590; telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si Vodja projekta: Goran Vučković E-pošta: goran.vuckovic@finance.si Telefon: 01 3091 597 Odgovorna urednica: Simona Toplak Namestnik odgovorne urednice: Stane Petavs Oblikovna zasnova: Maša Marolt in Maja Volk Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana NATISNILI SMO 11.220 IZVO­DOV

KODEKS: Novinarji Čas­ni­ka Finance upošte­va­jo Kodeks Čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­na na splet­ni ­strani: www. finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji čla­nov redak­ci­je Čas­ni­ka Finance so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­vih objav­lja­mo na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­popra­vek Delov­ni čas redak­ci­je Čas­ni­ka Fi­nan­ce je od po­ne­delj­ka do če­trt­ka od 10. do 19. ure, ob pet­kih od 10. do 16. ure.

Jure Makovec

S

tart-upovca, ki delata prave stvari na pravi način ob pravem času

IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova ul. 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si

Časopis za (pre)drzne moške je priloga časnika Finance, ki izhaja štirikrat na leto.

26

Matej Vengust, šef podjetja NERVteh, je podjetniško žilico začel odkrivati kot študentski prodajalec in ugotovil, da mu gre pogajanje s strankami in pozneje poslovnimi partnerji precej dobro od rok.

Moški se zato celo ukvarjajo z mislijo, da bi imeli svoje Mesto moških. Ta potreba je predrzno smiselna. Je čas za emancipacijo moških?

Styling na naslovnici: parka Drykorn, 339 evrov srajca Drykorn, 89 evrov športne hlače, 139 evrov očala Emporio Armani, last stilista fotografija: Irena Herak

24

Jure Makovec

enske so bile vedno bolj izobražene kot moški, zdaj pa jih je več tudi na vodstvenih položajih; več je predsednic držav, več je predsednic uprav gospodarskih družb in tudi razlike med plačami se manjšajo v korist žensk.

Moški se zato celo ukvarjajo z mislijo, da bi imeli svoje Mesto moških.

14 20 22

ALEŠ ČAKŠ ales.caks@finance.si

Pred 20 leti so družboslovke, feministke, umetnice in kulturnice z Uršulo Cetinski na čelu zasnovale Mesto žensk. S tem projektom so opozarjali – med soustvarjalci so bili namreč tudi moški –, da so ženske v družbi na več področjih zapostavljene, da so v prevladujočem moškem svetu manj vidne in da za opozarjanje nase, na svoje ideje potrebujejo rahlo izzivalen umetniški projekt.

Ž

Športni seksapil

12

monsun

zimo in tropski

10

Parka: za arktično

tisočletja

8

Moški tretjega

o

6

ali prava stvar

Mesto m ških

Parodija moškosti

UVODNIK

poslovnem svetu

je podjeten kariero v

ON

Kako (z)graditi

2

Start-upovski nasveti Tomaža Levaka in Mateja Vengusta: – Čim prej preidite od idej k dejanjem.

– Zberite heterogeno ekipo, ki ji zaupate.

– Ekipo sestavite, preden se lotite česarkoli.

– Preglejte možnosti za pomoč in mentoriranje.

– Obiščite kakšno delavnico o vitki start-up metodologiji.

– Dobro raziščite trg.

– Upoštevajte, da »nikoli ni tako dobro, kot se zdi, in nikoli ni tako slabo, kot se zdi«.

Blažej Kupec blazej.kupec@finance.si

T

omaž Levak in Matej Vengust sta mlada, ambiciozna in podjetna. Vodita uspešna start-upa; Levakov Prospeh razvija sistem za sledenje hrane, Vengustov NERVteh pa simulator vožnje. V poslu ju vodi trdno prepričanje, da lahko njune podjetniške rešitve vsaj malo spremenijo svet na bolje.

Prva karierna ambicija Tomaža Levaka sicer ni bila pretirano podjetniška. »Pravijo, da sem kot otrok želel postati smetar,« pove z nasmeškom. Podjetniški svet ga je kljub temu začel zanimati že zelo kmalu, veliko je o njem spraševal tudi doma. »Na začetku so bile to bolj občasne teme, med obiskovanjem fakultete pa vse

pogostejše,« razlaga. Spominja se, da je bil njegov prvi podjetniški izziv odstranitev odvečnih zalog menjalnih sličic priljubljenega Životinjskega carstva. »Takrat sem cel kup sličic, ki so mi ostale, skrbno zložil po vrstnem redu v knjigo za vizitke in barvno poudaril tiste, ki so bile še posebej iskane pri menjavah. Z vsem skupaj mi je uspelo zaslužiti nekaj tisoč tolarjev, kar se mi je takrat zdelo izredno kul,« opisuje prve poslovne podvige.

Pred letom in pol je takrat 24-letni Tomaž Levak s prijateljem Žigo Drevom ustanovil svoj prvi start-up.

Mlado podjetje Prospeh je razvilo celostno rešitev, ki omogoča sledenje mlečnih in mesnih izdelkov. Del sistema je tudi aplikacija, ki proizvajalcem omogoča, da pokažejo izvor svojih izdelkov in se tako ločijo od drugih ponudnikov, kupci pa lahko preprosto preverijo izvor hrane. Sistem prvi v Sloveniji že uporabljajo v Mlekarnah Celeia, sicer pa Prospeh meri predvsem

na trge zahodne Evrope in ZDA, na katerih je potreba po sledljivosti živil največja. Zaradi bližine sta zanimivi tudi Italija in Avstrija.

Ko o poslu razmišljaš brez premora

Uspehi Levakovega start-upa, kot tudi vseh drugih, so povezani s številnimi neprespanimi nočmi, urami brezplačnega dela in negotovostjo. Levak je motivacijo našel v preprostem zadovoljstvu, da lahko sodeluje pri ustvarjanju nečesa povsem novega. »Možnost sodelovanja z ekipo, ki ste jo sestavili s soustanovitelji, in razvijanje produkta, za katerega verjamete, da lahko naredi premik v svetu, odtehtata tudi neprespane noči,« je prepričan sogovornik, ki o poslu razmišlja tudi doma, miselnega stikala za izklop pa, kot pravi, nima. »Sploh v fazah intenzivnega razvoja je vse skupaj zelo živahno,« dodaja.

Kdo mi lahko v Sloveniji pomaga pri razvoju start-upa: – – – – – – – – –

Iniciativa Start:up Tehnološki park Tovarna podjemov Zavod mladi podjetnik Ljubljanski univerzitetni inkubator StartUP Novo mesto Poligon Silicijevi vrtički Slovenski podjetniški sklad

Pri svojem delu NERVteh sodeluje tudi z nekaj velikimi podjetji. Pa so razlike med start-upi, ki veljajo za bolj prožne in inovativne, ter starejšimi, načeloma bolj okornimi podjetji, očitne? »Ni nujno,« odgovarja Vengust. »Pri Akrapoviču so denimo izredno odzivni, prizadevni in inovativni ter se dobro zavedajo, da kljub velikosti ne smejo postati okorno, tradicionalno podjetje. So pa seveda tudi podjetja, kjer vertikalna hierarhija in poslovanje po starem lahko zelo podaljšata čas, potreben za kakršenkoli dogovor. Tu mislim tudi več mesecev ali celo let,« razmišlja sogovornik.

Po njegovem mnenju ima start-up prednost v hitrosti sprejemanja odločitev, hkrati pa se lahko hitro obrne v smer, ki optimizira poslovanje in konkurenčnost na trgu.

Tvegajte!

Levak in Vengust sta na dobri poti, da spišeta uspešni globalni zgodbi, ki sta nastali na temeljih slovenskega znanja in izkušenj. Ob tem spodbujata druge, naj se opogumijo, tvegajo in se tudi sami spustijo v podjetniške vode. Levak celo meni, da v zgodovini še ni bilo tako primernega trenutka za ustanavljanje lastnega podjetja v Sloveniji, sploh takšnega z globalnim potencialom. Vengust je po drugi strani malce bolj zadržan.

Pravi, da naša država ni »obljubljena dežela za podjetništvo« in da smo v primerjavi z večino sosednjih držav v slabšem začetnem položaju.

Podjetnik se ne ustavi pri vsaki manjši oviri

Sogovornika sta prepričana, da se sistemska pomoč v obliki mentorskih in finančnih instrumentov razvija, številne organizacije pa si že leta prizadevajo za gradnjo podpornega okolja za zagonska podjetja. Vse sicer ni popolno, se strinjata, a Levak pravi, da bi bilo nesmiselno, če bi se podjetnik, ki velja za reševalca težav, ustavil pri vsaki manjši oviri v okolju. »V svetu, kjer je treba delati vse troje – prave stvari, na pravi način, ob pravem času –, je čakanje na sistemske spremembe, ki bi ti olajšale poslovanje, nesmiselno. Seveda se da še veliko stvari izboljšati in popraviti, na pomanjkljivosti je treba opozarjati, vendar pa mi je kljub temu bližje razmišljanje o tem, kako rešiti težavo, kot pa večno opozarjanje na težave, ki jih imamo zaradi drugih,« dodaja Levak.

AFRODITA MEN Z MEN FIT FORMULO AFRODITA MEN je linija izdelkov za nego moške kože in

se popolnoma prilagaja potrebam sodobnega moškega. Vanjo so vgradili inovativno MEN FIT FORMULO*, ki vsebuje visoko aktivni anti-age vitamin B3 ali niacin in spodbuja obnovo celic kože.

MEN FIT FORMULA*: blago razkuži in pomirja iritacije po britju, zavira nastanek mozoljčkov, obnovi zaloge vlage ter gladi gubice.

LAJŠA TEGOBE PO BRITJU Z 0% ALKOHOLA - NOVI MEN Lotion sensitive

Ne vsebuje alkohola in z močjo kamilice opazno zmanjša razdraženost. Ustvarja občutek mehke zadovoljne kože in še več: z vgrajenim niacinom zavira nastanek iritacij in mozoljčkov po britju.

ANTI-AGE & VLAŽENJE KOŽE - MEN 24h AGE Protect krema

Oskrbuje in ohranja vlago v koži ter nadomesti tudi z britjem odstranjene lipide. Na površini kože ustvari zaščitni film, ki zavira prezgodnje staranje in nastajanje gubic. Krema se lepo vpije, ne pušča mastnega sijaja in ne maši por. Po negi je koža občutno bolj gladka, čvrsta, napeta in prožna, občutek negovanosti pa traja ves dan.

MANJ PENE ZA VEČ BRITJA – MEN 3D Sensitive shave gel

Omogoči učinkovito in gladko britje brez pretiranega penjenja in ureznin. Z dodanim oljnim kompleksom kožo lepo zaščiti, jo dolgoročno navlaži ter ji podari ugoden občutek dolgotrajne negovanosti in mehkobe. Primeren je za britje različnih delov telesa, kot so pazduhe, prsi in noge.

ULTRA VLAŽENJE & ZAŠČITA KOŽE - MEN 24H Hydra extreme krema

V Kozmetiki Afrodita pa so pripravili tudi zanesljivo nego po moško od glave do pet, ki jo zagotavljajo zapeljivo dišeči geli za šamLahka, hitro vpojna formula z dodano stoodstotno naravno hia- poniranje in prhanje AFRODITA MEN: 4D, CITY, GENTLE, WAVE luronsko kislino nadomesti tudi z britjem odstranjene lipide ter in WILDE. ponuja takojšnjo »ekstremno« navlažitev vseh vrst kože z dolgoročnimi učinki, ki se kažejo v povečani čvrstosti in napetosti kože. Krema ne maši por in ne pušča mastnega sijaja.

POHLADI, NAVLAŽI IN ZAŠČITI - MEN 3 IN 1 After shave balzam

Koži po britju najbolj prija intenzivna hidratantna nega, ki obnovi zaloge vlage in poživi polt. Vsebuje MEN FIT formulo, ki koži podarja dolgotrajni občutek ugodja in še več: zavira nastanek iritacij in mozoljčkov po britju.

5 ATRAKTIVNIH AFRODITA MEN GELOV ZA TUŠIRANJE

Se popolnoma prilagaja življenjskemu slogu in negi sodobnega moškega, ki želi biti urban, vedno svež, pripravljen na akcijo, avanture in užitke, torej pripravljen na vse.

več na www.kozmetika-afrodita.com hiter in enostaven spletni nakup: webshop.afroditacosmetics.com

OGLAS

Geli imajo do koži prijazno pH-vrednost. Ne vsebujejo parabenov, parafina in silikonov.

AFRODITA MEN Z MEN FIT FORMULO AFRODITA MEN je linija izdelkov za nego moške kože in

se popolnoma prilagaja potrebam sodobnega moškega. Vanjo so vgradili inovativno MEN FIT FORMULO*, ki vsebuje visoko aktivni anti-age vitamin B3 ali niacin in spodbuja obnovo celic kože.

MEN FIT FORMULA*: blago razkuži in pomirja iritacije po britju, zavira nastanek mozoljčkov, obnovi zaloge vlage ter gladi gubice.

LAJŠA TEGOBE PO BRITJU Z 0% ALKOHOLA - NOVI MEN Lotion sensitive

Ne vsebuje alkohola in z močjo kamilice opazno zmanjša razdraženost. Ustvarja občutek mehke zadovoljne kože in še več: z vgrajenim niacinom zavira nastanek iritacij in mozoljčkov po britju.

ANTI-AGE & VLAŽENJE KOŽE - MEN 24h AGE Protect krema

Oskrbuje in ohranja vlago v koži ter nadomesti tudi z britjem odstranjene lipide. Na površini kože ustvari zaščitni film, ki zavira prezgodnje staranje in nastajanje gubic. Krema se lepo vpije, ne pušča mastnega sijaja in ne maši por. Po negi je koža občutno bolj gladka, čvrsta, napeta in prožna, občutek negovanosti pa traja ves dan.

MANJ PENE ZA VEČ BRITJA – MEN 3D Sensitive shave gel

Omogoči učinkovito in gladko britje brez pretiranega penjenja in ureznin. Z dodanim oljnim kompleksom kožo lepo zaščiti, jo dolgoročno navlaži ter ji podari ugoden občutek dolgotrajne negovanosti in mehkobe. Primeren je za britje različnih delov telesa, kot so pazduhe, prsi in noge.

ULTRA VLAŽENJE & ZAŠČITA KOŽE - MEN 24H Hydra extreme krema

V Kozmetiki Afrodita pa so pripravili tudi zanesljivo nego po moško od glave do pet, ki jo zagotavljajo zapeljivo dišeči geli za šamLahka, hitro vpojna formula z dodano stoodstotno naravno hia- poniranje in prhanje AFRODITA MEN: 4D, CITY, GENTLE, WAVE luronsko kislino nadomesti tudi z britjem odstranjene lipide ter in WILDE. ponuja takojšnjo »ekstremno« navlažitev vseh vrst kože z dolgoročnimi učinki, ki se kažejo v povečani čvrstosti in napetosti kože. Krema ne maši por in ne pušča mastnega sijaja.

POHLADI, NAVLAŽI IN ZAŠČITI - MEN 3 IN 1 After shave balzam

Koži po britju najbolj prija intenzivna hidratantna nega, ki obnovi zaloge vlage in poživi polt. Vsebuje MEN FIT formulo, ki koži podarja dolgotrajni občutek ugodja in še več: zavira nastanek iritacij in mozoljčkov po britju.

5 ATRAKTIVNIH AFRODITA MEN GELOV ZA TUŠIRANJE

Se popolnoma prilagaja življenjskemu slogu in negi sodobnega moškega, ki želi biti urban, vedno svež, pripravljen na akcijo, avanture in užitke, torej pripravljen na vse.

več na www.kozmetika-afrodita.com hiter in enostaven spletni nakup: webshop.afroditacosmetics.com

OGLAS

Geli imajo do koži prijazno pH-vrednost. Ne vsebujejo parabenov, parafina in silikonov.

ON

je karierist

Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, Laško

6

K

Shutterstock

ako (z)graditi kariero v poslovnem svetu

Z LJUBEZNIJO GA VARIMO ŽE OD LETA 1825.

ečina diplomantov kmalu po začetku zaposlitve ugotovi, da je svet dela podrejen drugačnim zakonitostim uspeha kot šolski svet. Med šolanjem so pravila uspeha jasna – doseči dobre ocene, pokazati nadpovprečno raven znanja, po možnosti še posebno zanimanje za določena področja. Ko se zaposlimo, pa se znajdemo v kompleksnejšem sistemu. Nemalokrat je zato kdo neprijetno presenečen, da kljub zagnanosti, predanosti in inteligentnosti iz zanj neznanih razlogov prej ali hitreje napredujejo drugi.

Formula za uspeh v poslovnem svetu gotovo ni nekaj povsem jasnega. Je stvar intuicije, osebnosti, sposobnosti, gotovo tudi malo sreče ali naključij. Kljub temu se kažejo nekateri dejavniki, ki pomembno vplivajo na to, ali bo posamezniku v poslovnem svetu uspelo ali ne oziroma kako hitro. Pričakovanja so različna tudi glede na spol: moški imajo nekoliko drugačna pričakovanja kot ženske.

Naučimo se samopromocije

Precej boljše možnosti za uspešno kariero imajo tisti, ki znajo promovirati sebe in svoje dosežke. A to ni prazna hvalisavost, temveč kredibilna samozavest. Sramežljivost ali pretirana skromnost glede tega, v čem smo dobri in kaj smo uspešno naredili, nam škoduje. Moški so že v izhodišču v boljšem položaju, saj raziskave stalno dokazujejo, da so v povprečju bolj samozavestni.

Pot navzgor dokazano pospeši zmožnost najti si mentorja – ali več mentorjev. To je lahko nekdo zunaj ali znotraj organizacije, nekdo s pomembnim znanjem in veščinami, po možnosti nekdo, ki ga občudujemo. Učenje je hitrejše in učinkovitejše. Če najdemo sponzorja (nekoga, ki nas v organizaciji »promovira« in nam pomaga spoznati ključne ljudi, denimo nas povabi na pomemben sestanek vodstva), še boljše. Spet stvar, ki je bolj pisana na kožo moškim, saj je odnos s sponzorjem (ki je praviloma moški) lažji.

Pogosto gre namreč za popoldanska ali večerna druženja ob pijači.

Valerija Čuček Schmalzer, psihologinja in kadrovska strokovnjakinja finance@finance.si

Urban Štebljaj

Mreženje ni le izmenjava vizitk

Tudi mreženje je potrebno, a gre za več kot le izmenjevanje vizitk, hkrati pa niso potrebna trdna prijateljstva. Nekateri imajo veščino mreženja izredno dobro razvito. Zlahka in hitro sklepajo poznanstva; ta so sicer precej površna, a pomembno je zbuditi zaupanje. V poslovnem okolju je to izrednega pomena. V podjetju se to vidi recimo po tem, da ljudje z dobrimi veščinami mreženja dobijo vabila na različna neformalna druženja. Mrežiti je pomembno v podjetju in tudi navzven, s strankami, morebitnimi strankami, dobavitelji – z vsemi. Za začetek se splača vzpostaviti dober

odnos z nadrejenim, ne glede na morebitne osebnostne in druge razlike.

Vlagajmo vase

Brez zavzetosti za stalno učenje danes ne moremo priti daleč. To pomeni, da si moramo vzeti čas (da žrtvujemo tudi kar nekaj svojega prostega časa), a ne gre le za samodisciplino. Praviloma moramo biti tudi pripravljeni vložiti lasten denar – za dodatno usposabljanje, nabiranje izkušenj v tujini ali kaj tretjega. Seveda pogumno predlagajmo naložbo v izbrana dodatna usposabljanja tudi delodajalcu in utemeljimo koristnost, a se na to ne zanašajmo. Če je nekaj pomembno in koristno za naš napredek in tržno vrednost, je to ena najboljših možnosti, kako uporabiti tudi lastne prihranke.

Pomembne so še nekatere prenosljive veščine. Pogajanja so ena izmed njih. Gre za to, da se pogajanj ne bojimo, temveč jih jemljemo kot del vsakdanjika. Posebno je to pomembno v številnih odnosih, ki nam v poslovnem svetu pomagajo, a pri čemer moramo razumeti, da želi druga oseba nekaj zase, če želimo tudi mi nekaj (pri)dobiti. In nasprotno – če smo nekomu naredili uslugo, lahko nesramežljivo ob tem damo vedeti, da bomo morda nekoč potrebovali »vračilo«. Komunikacijske veščine so prav tako pomembne, usmerjenost v konstruktivno reševanje težav (namesto pritoževanja nad njimi) in dobro upravljanje časa pa ne zaostajata veliko. Delovna učinkovitost je pomembna ne glede na to, na katerem področju delamo ali kje se vidimo v prihodnosti.

Pozanimajmo se, kaj o nas mislijo drugi

Poleg sposobnosti sprejemanja je pomembno aktivno iskanje povratnih informacij o sebi. Če se zavedamo, kako drugi vidijo nas in naše kompetence, imamo boljše temelje za to, v katero smer graditi kariero (ali v katero ne). Zato o svojih močnih in šibkejših straneh sprašujmo ljudi okoli sebe. Kot so pokazale raziskave, so moški v poslovnem svetu uspešnejši tudi zato, ker so manj občutljivi za negativno povratno informacijo. Ne bojmo se slišati tudi tega, česa kdaj nismo naredili optimalno ali v čem morda nismo dobri, in naj nas ne potre. Tudi zastoje in neuspehe poskušajmo vzeti kot učne priložnosti. Da zmagovalec ni tisti, ki ni nikoli padel, temveč tisti, ki se mu tudi ob neuspehih uspe pobrati, ni floskula.

Ne nazadnje nekateri trdijo, da ne smemo zanemariti obleke. V omari ne sme manjkati dobra poslovna obleka ali dve, cenene srajce za vsak dan pa mlademu moškemu ne delajo nobene usluge. Na začetku kariere plača navadno ni takšna, da bi si zlahka privoščili imenitno garderobo. A kot še kaj drugega je treba to videti kot naložbo v svojo kariero.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

OGLAS

V

Več možnosti za uspešno kariero imajo tisti, ki znajo promovirati sebe in svoje dosežke. To ni prazna hvalisavost, je kredibilna samozavest. In moški so bolj samozavestni.

ON

je karierist

Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, Laško

6

K

Shutterstock

ako (z)graditi kariero v poslovnem svetu

Z LJUBEZNIJO GA VARIMO ŽE OD LETA 1825.

ečina diplomantov kmalu po začetku zaposlitve ugotovi, da je svet dela podrejen drugačnim zakonitostim uspeha kot šolski svet. Med šolanjem so pravila uspeha jasna – doseči dobre ocene, pokazati nadpovprečno raven znanja, po možnosti še posebno zanimanje za določena področja. Ko se zaposlimo, pa se znajdemo v kompleksnejšem sistemu. Nemalokrat je zato kdo neprijetno presenečen, da kljub zagnanosti, predanosti in inteligentnosti iz zanj neznanih razlogov prej ali hitreje napredujejo drugi.

Formula za uspeh v poslovnem svetu gotovo ni nekaj povsem jasnega. Je stvar intuicije, osebnosti, sposobnosti, gotovo tudi malo sreče ali naključij. Kljub temu se kažejo nekateri dejavniki, ki pomembno vplivajo na to, ali bo posamezniku v poslovnem svetu uspelo ali ne oziroma kako hitro. Pričakovanja so različna tudi glede na spol: moški imajo nekoliko drugačna pričakovanja kot ženske.

Naučimo se samopromocije

Precej boljše možnosti za uspešno kariero imajo tisti, ki znajo promovirati sebe in svoje dosežke. A to ni prazna hvalisavost, temveč kredibilna samozavest. Sramežljivost ali pretirana skromnost glede tega, v čem smo dobri in kaj smo uspešno naredili, nam škoduje. Moški so že v izhodišču v boljšem položaju, saj raziskave stalno dokazujejo, da so v povprečju bolj samozavestni.

Pot navzgor dokazano pospeši zmožnost najti si mentorja – ali več mentorjev. To je lahko nekdo zunaj ali znotraj organizacije, nekdo s pomembnim znanjem in veščinami, po možnosti nekdo, ki ga občudujemo. Učenje je hitrejše in učinkovitejše. Če najdemo sponzorja (nekoga, ki nas v organizaciji »promovira« in nam pomaga spoznati ključne ljudi, denimo nas povabi na pomemben sestanek vodstva), še boljše. Spet stvar, ki je bolj pisana na kožo moškim, saj je odnos s sponzorjem (ki je praviloma moški) lažji.

Pogosto gre namreč za popoldanska ali večerna druženja ob pijači.

Valerija Čuček Schmalzer, psihologinja in kadrovska strokovnjakinja finance@finance.si

Urban Štebljaj

Mreženje ni le izmenjava vizitk

Tudi mreženje je potrebno, a gre za več kot le izmenjevanje vizitk, hkrati pa niso potrebna trdna prijateljstva. Nekateri imajo veščino mreženja izredno dobro razvito. Zlahka in hitro sklepajo poznanstva; ta so sicer precej površna, a pomembno je zbuditi zaupanje. V poslovnem okolju je to izrednega pomena. V podjetju se to vidi recimo po tem, da ljudje z dobrimi veščinami mreženja dobijo vabila na različna neformalna druženja. Mrežiti je pomembno v podjetju in tudi navzven, s strankami, morebitnimi strankami, dobavitelji – z vsemi. Za začetek se splača vzpostaviti dober

odnos z nadrejenim, ne glede na morebitne osebnostne in druge razlike.

Vlagajmo vase

Brez zavzetosti za stalno učenje danes ne moremo priti daleč. To pomeni, da si moramo vzeti čas (da žrtvujemo tudi kar nekaj svojega prostega časa), a ne gre le za samodisciplino. Praviloma moramo biti tudi pripravljeni vložiti lasten denar – za dodatno usposabljanje, nabiranje izkušenj v tujini ali kaj tretjega. Seveda pogumno predlagajmo naložbo v izbrana dodatna usposabljanja tudi delodajalcu in utemeljimo koristnost, a se na to ne zanašajmo. Če je nekaj pomembno in koristno za naš napredek in tržno vrednost, je to ena najboljših možnosti, kako uporabiti tudi lastne prihranke.

Pomembne so še nekatere prenosljive veščine. Pogajanja so ena izmed njih. Gre za to, da se pogajanj ne bojimo, temveč jih jemljemo kot del vsakdanjika. Posebno je to pomembno v številnih odnosih, ki nam v poslovnem svetu pomagajo, a pri čemer moramo razumeti, da želi druga oseba nekaj zase, če želimo tudi mi nekaj (pri)dobiti. In nasprotno – če smo nekomu naredili uslugo, lahko nesramežljivo ob tem damo vedeti, da bomo morda nekoč potrebovali »vračilo«. Komunikacijske veščine so prav tako pomembne, usmerjenost v konstruktivno reševanje težav (namesto pritoževanja nad njimi) in dobro upravljanje časa pa ne zaostajata veliko. Delovna učinkovitost je pomembna ne glede na to, na katerem področju delamo ali kje se vidimo v prihodnosti.

Pozanimajmo se, kaj o nas mislijo drugi

Poleg sposobnosti sprejemanja je pomembno aktivno iskanje povratnih informacij o sebi. Če se zavedamo, kako drugi vidijo nas in naše kompetence, imamo boljše temelje za to, v katero smer graditi kariero (ali v katero ne). Zato o svojih močnih in šibkejših straneh sprašujmo ljudi okoli sebe. Kot so pokazale raziskave, so moški v poslovnem svetu uspešnejši tudi zato, ker so manj občutljivi za negativno povratno informacijo. Ne bojmo se slišati tudi tega, česa kdaj nismo naredili optimalno ali v čem morda nismo dobri, in naj nas ne potre. Tudi zastoje in neuspehe poskušajmo vzeti kot učne priložnosti. Da zmagovalec ni tisti, ki ni nikoli padel, temveč tisti, ki se mu tudi ob neuspehih uspe pobrati, ni floskula.

Ne nazadnje nekateri trdijo, da ne smemo zanemariti obleke. V omari ne sme manjkati dobra poslovna obleka ali dve, cenene srajce za vsak dan pa mlademu moškemu ne delajo nobene usluge. Na začetku kariere plača navadno ni takšna, da bi si zlahka privoščili imenitno garderobo. A kot še kaj drugega je treba to videti kot naložbo v svojo kariero.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

OGLAS

V

Več možnosti za uspešno kariero imajo tisti, ki znajo promovirati sebe in svoje dosežke. To ni prazna hvalisavost, je kredibilna samozavest. In moški so bolj samozavestni.

8

ON

9

je lumberseksualec Lumberseksualec kot urbani gozdar in hipster

današnjem času oziroma kako namenoma z določenimi kulturnimi atributi, vse od pričesk do mode, portretiramo določen tip spola.

Lumberseksualci so v tem pogledu nekaj novega. Zdaj celo heteroseksualni moški kritično gledajo na to, kako je skonstruirana njihova moškost.

Igor Djukić finance@finance.si

Š

e včeraj so se moderni moški oblačili v tesno oprijete hlače in suknjiče, si okoli vratu zavezovali metuljčke ali izbrane kravate ter s sveže obritim obrazom dajali videz urejenosti in prefinjenosti. Bili so označeni kot metroseksualci. Danes so z navidezno neurejenostjo in »moško« poraščenostjo na pohodu lumberseksualci. Kakšni so ti moški?

Kriza moškosti?

Lumberseksualci so z »mainstreamovsko« opravo in dodatki, ki bolj kot na mestne ulice sodijo v naravni habitat gozdov, kot vihar zavzeli modne prestolnice, od Londona, Milana do New Yorka in Los Angelesa. Najsi gre iskati korenine lumberseksualnosti v okoljevarstvu, uporu proti novodobni tiraniji delodajalcev ali preprosto v dejstvu, da so oblačila za v naravo udobnejša in dlje trajajoča od formalnih oprav, je to ta hip nova modna muha. Številni pa se že sprašujejo, ali ta nova kulturna identiteta nakazuje na krizo moškosti v 21. stoletju. Ta nastajajoči moški arhetip, ki svojo podobo črpa iz nekega davnega obdobja, pravzaprav parodira vidike heteroseksualne moškosti do skrajnosti. Namiguje namreč, da se najslavnejše moške značilnosti težko znajdejo v tem stoletju.

Vse do danes so predvsem predstavniki svetovnih zvez gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) ter tisti, ki jih je zanimala teorija spola, razglabljali o »podobi« spola in spolnosti v

Eden od zanimivih vidikov je, da so heteroseksualni moški, zavedajoč se okolice, stopili iz svoje cone udobja in delno začeli posnemati homoseksualce. »Lumberseksualnost je le zapoznel poskus heteroseksualcev, da bi poveličali svojo moškost, kar so geji storili že pred desetletji,« je zapisal Tim Teeman, eden izmed številnih novinarjev, ki so pod drobnogled vzeli ta najnovejši (ne)modni izraz. Mark Simpson, ki je skoval besedo metroseksualnost, pa je šel še korak dlje. »Ker je danes vse, kar je gejevskega, priljubljeno, so heteroseksualci potisnjeni na stranski tir. Zato toliko posnemanj homoseksualnega življenja. Posnemanje je namreč najiskrenejša oblika laskanja,« je dejal in dodal, da bi bil izraz »lumbster«, kombinacija angleških besed lumberjack (gozdar) in hipster, primernejši od izraza lumberseksualec.

P

arodija moškosti ali prava stvar

V obdobju, ko so močni gozdarji delno pomenili uresničitev ameriškega sna.

Vpliv tehnologije na spol

Digitalna doba skoraj onemogoča fizični prikaz moči, moškosti in preživetvenih spretnosti.

Gotovo je to eden od razlogov, zakaj se heteroseksualni moški tako trudijo posvojiti pristna in tradicionalna znamenja moškosti.

Navsezadnje lahko samo »pravim moškim« zraste »prava brada«.

Je pa od vseh seksualnih skovank lumberseksualnost morda prva, s katero se želijo pravi moški upreti zanje negativnemu vplivu tehnologije na spol.

O

d vseh seksualnih skovank je lumberseksualnost morda prva, s katero se želijo pravi moški upreti zanje negativnemu vplivu tehnologije na spol.

NS naslov_kratke ullupid

Vračanje klenega »dedca« ali zgolj modna muha heteroseksualcev?

" TX tekst_kratke_LEVO to dunt lit, aut laborei catque offictur sequaec uptions edicti id entio cus acestet atur re ea corumquosam, cullabo riatiusam qui comnit ea venimaio blaborro od quas ut est exerfere et, underes velitae enis rem. Dundus es alisqui dolupis aut porerum simaionsequi ut velles doloressi ulliate mperum faccuptiam fugit la aut vollupitatur sit quae laborpo rescipit occus as sani dolorepudi num, est, sima conse sapit verovitis doloresed eos ab id quas dolupti usdandae. Et alis suntior sequia inum, volo coremquiam utecus etur millest pa providem cum a eaque perepello dolora quatis ut atureped ut remod estempedi dem quae saniam dolorrumquos volum quos essitatur, vid utentore ne rem ut litaspel ipsa dionseque pa dolorum vendi od que mil maximpo rerate cones debis et as aut aborecaborem et everes dolore sitam del ma doluptatinci aciaspi debitintur sitia quam quuntium eossit ipitae non re voloris simillam que volorae odis eic to mi, sum enis asse officiu scitati cuptatecae modi cum reicatur, commole ndest, siniscilla demporu mquidundunt lam expero dolorro vellatus vent volupta volupta tiatiatiame corestis remquae vel mod quist, nonsendi core, id quos militat ibusdanda doloreh enimaiosto et, illacil id ent volorio il et pro beriori corem. At occum rero omnihil iur sunt. " Gendit is dolorpora consend itiberum dellia volupta non resequis experescia id maioremporum reptatus ut lique inctur? Ut quo conecab ipsuntem as exerro volorum quo ma voluptus audae pla nistrum in et volore, occus volupis as doluptaquam quam as et faciet es nullam cupta voluptatum esequibus unti con et voloris id ut atur molesci lluptae offici te et utem atiis et ut aceperore deratius ab ius res dent estisqui nobit que nus qui ut ex exceatur ratqui vendem rehenes seque pernatur

Modne trgovine, v katerih so naprodaj naši izdelki, so: Modiana, NAMA, Manufaktura v Novi Gorici, Domžalah in Ajdovščini, Modna kravata Gjergjek, DES v Kranju in Škofji Loki, Moderato v Portorožu in Ikona v Ljubljani.

Tudi ameriški filmski zvezdnik Ryan Reynolds si je omislil podobo lumberseksualca

Oprema za novodobnega moškega

OGLAS

Beseda, ki so si jo pred nekaj meseci izmislili pisci blogov, med prvimi pa blogarji s spletne strani Gear Junkie, označuje urbanega gozdarja, hipsterja, čigar obraz krasi košata, neurejena brada in ki z nagnjenji k tetovažam, dragim volnenim oblačilom in hladnim napitkom, najsi gre za kavo ali pivo, pomeni najnovejšo, predvsem ameriško inkarnacijo moškosti.

Leta 2002 so nogometnega zvezdnika Davida Beckhama označili za največjega britanskega metroseksualca, kar je pripomoglo k hitri širitvi uporabe in priljubljenosti tega modnega izraza. V naglici spreminjajočega se časa pa, žal, nobena stvar ne obstane dolgo.

Tako so metroseksualci postali vrsta, ki jo zdaj vse bolj ogrožajo predstavniki nove modne zapovedi – lumberseksualnosti. Torej tisti, ki so se odrekli postopanju pred ogledali in pikolovskemu »lišpanju« ter opustili uporabo precej dragih kozmetičnih izdelkov in dali prednost »naravnemu«, a še vedno dovolj privlačnemu videzu. Tisti, ki obiskujejo trendovske lokale, a bi prav lahko z nekaj zamahi sekire podrli borovec. Tisti, ki po videzu spominjajo na gozdarje, a so pravzaprav visoko izobraženi intelektualci z dobrimi plačami. Tisti, ki v svojih modnih nahrbtnikih skrivajo prenosne Applove računalnike, lahko pa bi sekiro.

Posnemanje gejev?

Lumberseksualci, katerih podoba se je razvila iz podobe romantičnega in pristnega ameriškega ljudskega junaka Paula Bunyana, dejansko kažejo, da se je predvsem ameriška moškost znašla v krizi. Tradicionalna vloga moškega kot glavnega (in ponekod edinega) zaslužkarja v družini zaradi gospodarske krize in zato manjših zaslužkov ter naraščanja enakosti spolov v družinah počasi izgublja vrednost.

Zato ne preseneča, da predvsem mladi, moderni belopolti moški iz srednjega razreda v času krize posnemajo simbol postavnega in pokončnega moškega, ki so ga »izumili« na začetku 20. stoletja.

8

ON

9

je lumberseksualec Lumberseksualec kot urbani gozdar in hipster

današnjem času oziroma kako namenoma z določenimi kulturnimi atributi, vse od pričesk do mode, portretiramo določen tip spola.

Lumberseksualci so v tem pogledu nekaj novega. Zdaj celo heteroseksualni moški kritično gledajo na to, kako je skonstruirana njihova moškost.

Igor Djukić finance@finance.si

Š

e včeraj so se moderni moški oblačili v tesno oprijete hlače in suknjiče, si okoli vratu zavezovali metuljčke ali izbrane kravate ter s sveže obritim obrazom dajali videz urejenosti in prefinjenosti. Bili so označeni kot metroseksualci. Danes so z navidezno neurejenostjo in »moško« poraščenostjo na pohodu lumberseksualci. Kakšni so ti moški?

Kriza moškosti?

Lumberseksualci so z »mainstreamovsko« opravo in dodatki, ki bolj kot na mestne ulice sodijo v naravni habitat gozdov, kot vihar zavzeli modne prestolnice, od Londona, Milana do New Yorka in Los Angelesa. Najsi gre iskati korenine lumberseksualnosti v okoljevarstvu, uporu proti novodobni tiraniji delodajalcev ali preprosto v dejstvu, da so oblačila za v naravo udobnejša in dlje trajajoča od formalnih oprav, je to ta hip nova modna muha. Številni pa se že sprašujejo, ali ta nova kulturna identiteta nakazuje na krizo moškosti v 21. stoletju. Ta nastajajoči moški arhetip, ki svojo podobo črpa iz nekega davnega obdobja, pravzaprav parodira vidike heteroseksualne moškosti do skrajnosti. Namiguje namreč, da se najslavnejše moške značilnosti težko znajdejo v tem stoletju.

Vse do danes so predvsem predstavniki svetovnih zvez gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) ter tisti, ki jih je zanimala teorija spola, razglabljali o »podobi« spola in spolnosti v

Eden od zanimivih vidikov je, da so heteroseksualni moški, zavedajoč se okolice, stopili iz svoje cone udobja in delno začeli posnemati homoseksualce. »Lumberseksualnost je le zapoznel poskus heteroseksualcev, da bi poveličali svojo moškost, kar so geji storili že pred desetletji,« je zapisal Tim Teeman, eden izmed številnih novinarjev, ki so pod drobnogled vzeli ta najnovejši (ne)modni izraz. Mark Simpson, ki je skoval besedo metroseksualnost, pa je šel še korak dlje. »Ker je danes vse, kar je gejevskega, priljubljeno, so heteroseksualci potisnjeni na stranski tir. Zato toliko posnemanj homoseksualnega življenja. Posnemanje je namreč najiskrenejša oblika laskanja,« je dejal in dodal, da bi bil izraz »lumbster«, kombinacija angleških besed lumberjack (gozdar) in hipster, primernejši od izraza lumberseksualec.

P

arodija moškosti ali prava stvar

V obdobju, ko so močni gozdarji delno pomenili uresničitev ameriškega sna.

Vpliv tehnologije na spol

Digitalna doba skoraj onemogoča fizični prikaz moči, moškosti in preživetvenih spretnosti.

Gotovo je to eden od razlogov, zakaj se heteroseksualni moški tako trudijo posvojiti pristna in tradicionalna znamenja moškosti.

Navsezadnje lahko samo »pravim moškim« zraste »prava brada«.

Je pa od vseh seksualnih skovank lumberseksualnost morda prva, s katero se želijo pravi moški upreti zanje negativnemu vplivu tehnologije na spol.

O

d vseh seksualnih skovank je lumberseksualnost morda prva, s katero se želijo pravi moški upreti zanje negativnemu vplivu tehnologije na spol.

NS naslov_kratke ullupid

Vračanje klenega »dedca« ali zgolj modna muha heteroseksualcev?

" TX tekst_kratke_LEVO to dunt lit, aut laborei catque offictur sequaec uptions edicti id entio cus acestet atur re ea corumquosam, cullabo riatiusam qui comnit ea venimaio blaborro od quas ut est exerfere et, underes velitae enis rem. Dundus es alisqui dolupis aut porerum simaionsequi ut velles doloressi ulliate mperum faccuptiam fugit la aut vollupitatur sit quae laborpo rescipit occus as sani dolorepudi num, est, sima conse sapit verovitis doloresed eos ab id quas dolupti usdandae. Et alis suntior sequia inum, volo coremquiam utecus etur millest pa providem cum a eaque perepello dolora quatis ut atureped ut remod estempedi dem quae saniam dolorrumquos volum quos essitatur, vid utentore ne rem ut litaspel ipsa dionseque pa dolorum vendi od que mil maximpo rerate cones debis et as aut aborecaborem et everes dolore sitam del ma doluptatinci aciaspi debitintur sitia quam quuntium eossit ipitae non re voloris simillam que volorae odis eic to mi, sum enis asse officiu scitati cuptatecae modi cum reicatur, commole ndest, siniscilla demporu mquidundunt lam expero dolorro vellatus vent volupta volupta tiatiatiame corestis remquae vel mod quist, nonsendi core, id quos militat ibusdanda doloreh enimaiosto et, illacil id ent volorio il et pro beriori corem. At occum rero omnihil iur sunt. " Gendit is dolorpora consend itiberum dellia volupta non resequis experescia id maioremporum reptatus ut lique inctur? Ut quo conecab ipsuntem as exerro volorum quo ma voluptus audae pla nistrum in et volore, occus volupis as doluptaquam quam as et faciet es nullam cupta voluptatum esequibus unti con et voloris id ut atur molesci lluptae offici te et utem atiis et ut aceperore deratius ab ius res dent estisqui nobit que nus qui ut ex exceatur ratqui vendem rehenes seque pernatur

Modne trgovine, v katerih so naprodaj naši izdelki, so: Modiana, NAMA, Manufaktura v Novi Gorici, Domžalah in Ajdovščini, Modna kravata Gjergjek, DES v Kranju in Škofji Loki, Moderato v Portorožu in Ikona v Ljubljani.

Tudi ameriški filmski zvezdnik Ryan Reynolds si je omislil podobo lumberseksualca

Oprema za novodobnega moškega

OGLAS

Beseda, ki so si jo pred nekaj meseci izmislili pisci blogov, med prvimi pa blogarji s spletne strani Gear Junkie, označuje urbanega gozdarja, hipsterja, čigar obraz krasi košata, neurejena brada in ki z nagnjenji k tetovažam, dragim volnenim oblačilom in hladnim napitkom, najsi gre za kavo ali pivo, pomeni najnovejšo, predvsem ameriško inkarnacijo moškosti.

Leta 2002 so nogometnega zvezdnika Davida Beckhama označili za največjega britanskega metroseksualca, kar je pripomoglo k hitri širitvi uporabe in priljubljenosti tega modnega izraza. V naglici spreminjajočega se časa pa, žal, nobena stvar ne obstane dolgo.

Tako so metroseksualci postali vrsta, ki jo zdaj vse bolj ogrožajo predstavniki nove modne zapovedi – lumberseksualnosti. Torej tisti, ki so se odrekli postopanju pred ogledali in pikolovskemu »lišpanju« ter opustili uporabo precej dragih kozmetičnih izdelkov in dali prednost »naravnemu«, a še vedno dovolj privlačnemu videzu. Tisti, ki obiskujejo trendovske lokale, a bi prav lahko z nekaj zamahi sekire podrli borovec. Tisti, ki po videzu spominjajo na gozdarje, a so pravzaprav visoko izobraženi intelektualci z dobrimi plačami. Tisti, ki v svojih modnih nahrbtnikih skrivajo prenosne Applove računalnike, lahko pa bi sekiro.

Posnemanje gejev?

Lumberseksualci, katerih podoba se je razvila iz podobe romantičnega in pristnega ameriškega ljudskega junaka Paula Bunyana, dejansko kažejo, da se je predvsem ameriška moškost znašla v krizi. Tradicionalna vloga moškega kot glavnega (in ponekod edinega) zaslužkarja v družini zaradi gospodarske krize in zato manjših zaslužkov ter naraščanja enakosti spolov v družinah počasi izgublja vrednost.

Zato ne preseneča, da predvsem mladi, moderni belopolti moški iz srednjega razreda v času krize posnemajo simbol postavnega in pokončnega moškega, ki so ga »izumili« na začetku 20. stoletja.

ON

je modni oblikovalec

M

oški tretjega tisočletja

Arhiv AP

Andrea Pompilio, novi italijanski narekovalec smernic

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

semintridesetletni Andrea Pompilio ni več mladenič, a v Italiji vseeno šteje za nekakšnega čudežnega modnega dečka. Ima svojo znamko AP za mlajše moške, ki jim je bliže bolj trendovska moda z zabrisanimi mejami med strogo moškim in ženskim oblačenjem. Za znamko superg Onitsuka Tiger je lani naredil posebno kolekcijo, za italijanski Canali pa ustvaril zadnji dve kolekciji za moške.

Kakšnega poslovnega moškega ste imeli v mislih, ko ste snovali zadnji dve kolekciji za Canali?

O njegovem modnem DNK, opazni in drugačni modni filozofiji sva se pogovarjala na zadnjem tednu moške mode v Milanu.

Italijani so drzni v modi, medtem ko se Slovenci pri poslovnem oblačenju težko odločijo že za rožnato srajco. Pa ne samo Slovenci, tudi moški iz drugih evropskih držav, ki so manj modno zavedne, nimajo pravega sloga. Kaj jim svetujete?

Pravijo, da ste znamki Canali, ki jo cenijo italijanski, ameriški in azijski poslovneži, spremenili DNK. Kakšna znamka je Canali?

To je blagovna znamka prestižne elegance, vrhunske modne obrti in prefinjenih detajlov na oblačilih. Ponuja najboljše od »made in Italy«, je eden nosilcev uspeha italijanske mode v svetu. Canali je tudi predstavnik modnega luksuza; v izdelovanje oblačil nenehno uvaja nove tehnologije in nove pristope h kupcem. Ker bi se znamka rada približala mlajšim moškim, starim od 30 do 35 let, so se odločili za sodelovanje z mano.

Kolekcija za jesen in zimo 2015/16, ki jo je za (poslovno) znamko Canali ustvaril Andrea Pompilio.

S svojim modnim podpisom ste opazno spremenili podobo Canalija. Moški po vaši modni viziji je bolj senzibilen. Drži?

Moja kolekcija je res namenjena bolj »občutljivim« moškim, a je vseeno sveža in optimistična. To smo naredili s kombinacijo klasike in oblačenja za vsak dan. Eden mojih najljubših kosov iz pomladno-poletne kolekcije je dvoplasten suknjič, izdelan iz najtanjšega bombaža.

Ko ta suknjič moški pokombinira s svileno ali majico iz kašmirja, ohlapno padajočimi hlačami in lahkotnejšo obutvijo, dobimo brezhibno poletno različico modernega moškega.

Prodor Canalija v Aziji Canali je v letu 2013 prodal za več kot 214 milijonov evrov oblačil (za lani še ni podatka). Največ v ZDA (33 odstotkov), sledijo azijski trgi (blizu 25 odstotkov, največ na Kitajskem), v Italiji pa prodajo 13 odstotkov vseh izdelkov. Po vsem svetu ima Canali 236 trgovin, samo na Kitajskem v 35 mestih že več kot 60. Prvo so na Kitajskem odprli leta 2002. V Italiji ima Canali sedem tovarn, po vsem svetu pa podjetje zaposluje več kot 1.700 ljudi.

Moškega tretjega tisočletja. Takega, ki mu je všeč modna klasika, pa tudi sodobne modne zapovedi. Moškega, ki ima rad zanimive detajle na oblačilih, ki ve, kaj pomeni modna obrt, ki si upa z oblačili izstopati in pokazati nevsakdanji osebni slog, ki ga drugi posnemajo. Italijani si to upajo.

Oblačila, ki odsevajo njihove prevladujoče lastnosti. Za začetek jim svetujem nekaj klasičnih kosov, ki pa so večni – belo srajco, volnene suknjiče in hlače, čevlje z angleškim vzorcem. Canali se zdaj ukvarja predvsem s tem, kako staro klasiko spremeniti v novo.

Canali je opazen tudi po izbiri materialov.

Kateri je zdaj v ospredju?

Znamka je v nenehnem iskanju novih materialov; ti so najprimernejši za Canalijeva oblačila, ki so dovolj luksuzna za naše kupce. Tak material je na primer moher – volna angorske koze –, ki s posebnimi obdelavami spominja na krzno astrahan.

Katere so značilnosti vaše zadnje, jesenskozimske kolekcije za prihodnjo sezono?

Na prvem mestu so črte. Črta kot estetsko izražanje, ki določa preteklost in sedanjost, staro in novo ter ponazarja gibanje od ene točke do druge. Tudi Canalijevo blago ima komaj opazne črte in to je eden od novih »podpisov« te znamke. Črte so del nove podobe. V zadnji kolekciji so zelo različne, navpične, vodoravne, vtkane v vsa oblačila in dodatke. Nekatere spomnijo celo na zaporniške črte, a v krojih oblačil in dodatkov delujejo dovolj prefinjeno tudi za poslovneža.

Vaša znamka AP pa je povsem druga zgodba.

Se motim, če rečem, da je precej bolj zabavna kot kolekcija za Canali?

Ti dve znamki sta res zelo različni in nagovarjata povsem drugačna moška. Pri znamki AP eksperimentiram, vanjo vključujem različne sloge in mešam vsa tehnična znanja, ki jih imam, medtem ko sem pri Canaliju zadržan pri pretiranem eksperimentiranju in se bolj posvečam prefinjenemu klasičnemu slogu, a s sodobnejšimi kroji, materiali in barvami.

OGLAS

O

arhiv Canali

10

15172067 ON Magazine 262x380 Ljubljana - MR3536.indd 1

04/03/15 15:26

ON

je modni oblikovalec

M

oški tretjega tisočletja

Arhiv AP

Andrea Pompilio, novi italijanski narekovalec smernic

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

semintridesetletni Andrea Pompilio ni več mladenič, a v Italiji vseeno šteje za nekakšnega čudežnega modnega dečka. Ima svojo znamko AP za mlajše moške, ki jim je bliže bolj trendovska moda z zabrisanimi mejami med strogo moškim in ženskim oblačenjem. Za znamko superg Onitsuka Tiger je lani naredil posebno kolekcijo, za italijanski Canali pa ustvaril zadnji dve kolekciji za moške.

Kakšnega poslovnega moškega ste imeli v mislih, ko ste snovali zadnji dve kolekciji za Canali?

O njegovem modnem DNK, opazni in drugačni modni filozofiji sva se pogovarjala na zadnjem tednu moške mode v Milanu.

Italijani so drzni v modi, medtem ko se Slovenci pri poslovnem oblačenju težko odločijo že za rožnato srajco. Pa ne samo Slovenci, tudi moški iz drugih evropskih držav, ki so manj modno zavedne, nimajo pravega sloga. Kaj jim svetujete?

Pravijo, da ste znamki Canali, ki jo cenijo italijanski, ameriški in azijski poslovneži, spremenili DNK. Kakšna znamka je Canali?

To je blagovna znamka prestižne elegance, vrhunske modne obrti in prefinjenih detajlov na oblačilih. Ponuja najboljše od »made in Italy«, je eden nosilcev uspeha italijanske mode v svetu. Canali je tudi predstavnik modnega luksuza; v izdelovanje oblačil nenehno uvaja nove tehnologije in nove pristope h kupcem. Ker bi se znamka rada približala mlajšim moškim, starim od 30 do 35 let, so se odločili za sodelovanje z mano.

Kolekcija za jesen in zimo 2015/16, ki jo je za (poslovno) znamko Canali ustvaril Andrea Pompilio.

S svojim modnim podpisom ste opazno spremenili podobo Canalija. Moški po vaši modni viziji je bolj senzibilen. Drži?

Moja kolekcija je res namenjena bolj »občutljivim« moškim, a je vseeno sveža in optimistična. To smo naredili s kombinacijo klasike in oblačenja za vsak dan. Eden mojih najljubših kosov iz pomladno-poletne kolekcije je dvoplasten suknjič, izdelan iz najtanjšega bombaža.

Ko ta suknjič moški pokombinira s svileno ali majico iz kašmirja, ohlapno padajočimi hlačami in lahkotnejšo obutvijo, dobimo brezhibno poletno različico modernega moškega.

Prodor Canalija v Aziji Canali je v letu 2013 prodal za več kot 214 milijonov evrov oblačil (za lani še ni podatka). Največ v ZDA (33 odstotkov), sledijo azijski trgi (blizu 25 odstotkov, največ na Kitajskem), v Italiji pa prodajo 13 odstotkov vseh izdelkov. Po vsem svetu ima Canali 236 trgovin, samo na Kitajskem v 35 mestih že več kot 60. Prvo so na Kitajskem odprli leta 2002. V Italiji ima Canali sedem tovarn, po vsem svetu pa podjetje zaposluje več kot 1.700 ljudi.

Moškega tretjega tisočletja. Takega, ki mu je všeč modna klasika, pa tudi sodobne modne zapovedi. Moškega, ki ima rad zanimive detajle na oblačilih, ki ve, kaj pomeni modna obrt, ki si upa z oblačili izstopati in pokazati nevsakdanji osebni slog, ki ga drugi posnemajo. Italijani si to upajo.

Oblačila, ki odsevajo njihove prevladujoče lastnosti. Za začetek jim svetujem nekaj klasičnih kosov, ki pa so večni – belo srajco, volnene suknjiče in hlače, čevlje z angleškim vzorcem. Canali se zdaj ukvarja predvsem s tem, kako staro klasiko spremeniti v novo.

Canali je opazen tudi po izbiri materialov.

Kateri je zdaj v ospredju?

Znamka je v nenehnem iskanju novih materialov; ti so najprimernejši za Canalijeva oblačila, ki so dovolj luksuzna za naše kupce. Tak material je na primer moher – volna angorske koze –, ki s posebnimi obdelavami spominja na krzno astrahan.

Katere so značilnosti vaše zadnje, jesenskozimske kolekcije za prihodnjo sezono?

Na prvem mestu so črte. Črta kot estetsko izražanje, ki določa preteklost in sedanjost, staro in novo ter ponazarja gibanje od ene točke do druge. Tudi Canalijevo blago ima komaj opazne črte in to je eden od novih »podpisov« te znamke. Črte so del nove podobe. V zadnji kolekciji so zelo različne, navpične, vodoravne, vtkane v vsa oblačila in dodatke. Nekatere spomnijo celo na zaporniške črte, a v krojih oblačil in dodatkov delujejo dovolj prefinjeno tudi za poslovneža.

Vaša znamka AP pa je povsem druga zgodba.

Se motim, če rečem, da je precej bolj zabavna kot kolekcija za Canali?

Ti dve znamki sta res zelo različni in nagovarjata povsem drugačna moška. Pri znamki AP eksperimentiram, vanjo vključujem različne sloge in mešam vsa tehnična znanja, ki jih imam, medtem ko sem pri Canaliju zadržan pri pretiranem eksperimentiranju in se bolj posvečam prefinjenemu klasičnemu slogu, a s sodobnejšimi kroji, materiali in barvami.

OGLAS

O

arhiv Canali

10

15172067 ON Magazine 262x380 Ljubljana - MR3536.indd 1

04/03/15 15:26

12

ON

13

je moden

Aleš Čakš, Kaja Cencelj finance@finance.si

P

Z

a arktično zimo in tropski monsun Parka in druge moške modne zapovedi

arka je ena najudobnejših prehodnih jaken za vse vremenske razmere.

Vrhnji del, ki je lahko podložen s fino alpako, mehkim naravnim ali umetnim krznom, v zadnjem času tudi z lahkimi, a toplimi umetnimi materiali, se, če je podloga snemljiva, hitro spremeni v elegantno jakno za vetrovne poletne večere.

2

Parko naj bi prvi nosili Inuiti na skrajnem severu Kanade in se tako zaščitili pred mrazom pri kitolovu ali ribolovu na ledeni Arktiki. Topla jakna iz kože severnih jelenov ali tjulnjev je bila premazana z ribjim oljem za večjo neprepustnost. Nosile so jo tudi ženske, ki so pod njo grele svoje dojenčke, piše Josh Sims, avtor knjige o ikonah moškega sloga Icons of Men's Style. Med drugo svetovno vojno se je na jakno spomnila ameriška vojska in za pilote, na višini izpostavljene skrajno nizkim temperaturam, tudi do minus 50 stopinj Celzija, oblikovala model OD-7, ki je bil do leta 1947 polnjen s puhom, nato s steklenimi vlakni. Da bi bila jakna še udobnejša, so jo izboljšali z modelom M-48, ki je bil elegantneje ukrojen in imel žep za orožje.

1

Žiga Mihelčič

7

Za atletske moške

arhiv Canali

3

5

6

arhiv Dirk Bikkembergs

4

1 Parka, Tom Ford 2 Slovenski Sens za moške; od trendovskih oblačil za mlajše moške do svečanih oblek za posebne priložnosti in poroke 3 Andrea Pompilio za Canali, pomlad in poletje 2015 4 Parka, Dior, jesen in zima 2014/15 5 Canali za jesen in zimo 2015/16 6 Športna moda Dirk Bikkembergs za jesen in zimo 2015/16 7 Ports 1961, prva kolekcija novega kreativnega direktorja za moške Milana Vukmirovica

arhiv Canali

Priljubljeno M-51 je izpodrinila šele parka M-1965 oziroma ECW (Extreme Cold Weather – ekstremno hladno vreme), izdelana iz mešanice bombaža in najlona za še večjo neprepustnost za vodo, z odstranljivo kapuco in podlogo iz lahkotnih sintetičnih tkanin.

Priljubljen je postal tudi toplejši model N-3B (snorkel) v žajbljevo zeleni barvi z nesnemljivo kapuco, ki se je lahko zapela skoraj do vrha, ostal je le prostor za oči (podobno kot dihalka pri potapljaški maski). Bila je najboljše vrhnje oblačilo za hladne vetrovne razmere

Yannis Vlamos

Veliki pohod po stari celini

arhiv Tom Ford

Za ameriške vojake v korejski vojni

A treba je bilo počakati na M-51 oziroma M-1951, sprva namenjen le ameriškim vojakom v korejski vojni (1950–1953), da je parka postala priljubljena po vsem svetu. Olivno zelena M-51 je imela podaljšan zadnji del (ribji rep), ni imela več žepa, kapuca pa se je lahko zvila in z gumbi spela v ovratnik. Narejena je bila iz lahkega in hitro sušečega se materiala s podlogo iz volne, ki je grela, ko so se stopinje spustile pod ničlo, in se lahko odstranila v času soparnega korejskega monsunskega poletja. Radi so jo nosili vsi Američani in Kanadčani, v šestdesetih letih minulega stoletja je postala priljubljena še v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji, saj je bila odlična za na kolo ali vespo v soncu, dežju, vetru ali snegu.

primerni za posebne priložnosti.

Tudi kolekcijo za jesen in zimo 2015/16 je za Canali ustvaril modni »posebnež« Andrea Pompilio, ki je z novim »DNK« nagovoril mlajše, manj modno konservativne moške. Canali kot vedno stavi na najboljše materiale (alpaka, usnje, kašmir), zelo kratke suknjiče z dvorednim zapenjanjem, volnene puloverje in pulije ter hlače, geometrijske vzorce, med barvami pa prevladujejo siva, rumena, bela in petrolejsko modra.

Za prihodnjo sezono ta italijanska znamka zapoveduje plašč v slogu marsovca in čevlje, ki spominjajo na gojzarje, a v bolj prefinjeni različici. Novi Canali je preplet klasike petdesetih let minulega stoletja in sodobnih modnih smernic.

in ameriško vojno letalstvo jo je uporabljalo do leta 1987.

Kulten kos garderobe pa je nosljiva, udobna in dostopna parka postala leta 1973, ko so se v njo oblekli člani britanske rockovske skupine The Who za naslovnico albuma Quadrophenia. V Evropi je sicer že deset let pozneje njena priljubljenost zbledela, ker so jo Britanci preimenovali v anorak, kar je bil vzdevek za piflarja ali nekoga s čudaškimi navadami, ki recimo dneve in noči fotografira vlake. Jakna je v novem tisočletju doživela veliko vrnitev – ni bila več anorak, ampak moden kos, v katerem se je grel Kenny McCormick iz South Parka ali pa modna legenda David Beckham.

Zdaj jo imajo v kolekcijah največje modne hiše in oblikovalci: Dior, Marc by Marc Jacobs, Saint Laurent, Fendi, McQ, Burberry, Ports 1961, pa dostopnejše znamke Topshop, Banana Republic in Asos.

Belgijec Dirk Bikkembergs, ki oblikuje športno visoko modo, je znan po vročih in seksi modnih revijah z razgaljenimi torzi manekenov. Navdih za zadnjo kolekcijo je našel v prostem plezanju in novodobnega moškega oblekel za drzne športne podvige. V športnih oblačilih z veliko elastana (hlače kot športne pajkice) in tehnološko razvitih materialih je veliko črne, električno modre in rumene barve. Črna je tudi osnovna barva za bolj formalna oblačila s podpisom Dirk Bikkembergs. To je moda za atletske moške, ki so radi ekstravagantni.

Udarno in nosljivo

Novi kreativni direktor kanadske znamke Ports 1961 za moške

Geometrija v srajcah in kravatah

Slovenska blagovna znamka moških oblačil Sens obstaja 21 let. Sens je klasična moška moda s poudarki na detajlih, zlasti pri srajcah in suknjičih.

Ker se poslovna moda spreminja, se rahljajo tudi stroga pravila moškega oblačenja, zato Sens stavi na posebne detajle (dvojni ovratnik na srajci v svili, materiali s sijajem za moško obleko …). Spomladanska kolekcija je narejena za moškega, od katerega poslovni svet pričakuje veliko formalnosti, torej nevpadljiva oblačila v sivi, črni, modri in rjavi barvi.

Predvsem srajce in kravate z manjšimi ali večjimi pikami pa so dodatki, ki omilijo resnost Sensovih oblačil.

K

Napovedi za pomlad in poletje ter jesen in zimo 2015/16

Andrea Pompilio je za Canali za pomlad in poletje zasnoval oblačila ravnih linij, krajše hlače do gležnjev, omislil si je karo vzorec na hlačah, oblekah in plaščih, pa parke in daljše suknjiče, ki se nosijo tudi čez nabrane hlače chino, nekaj je rustikalnih in prevelikih puloverjev, pa živahne barve – rumeno, oranžno in živo rdečo.

Oblikovalec bi moškega obul v usnjene čevlje in bele superge, iz katerih vidno izstopajo visoko potegnjene bele nogavice, tudi v kombinacijah s karirastimi bermuda hlačami in poletnimi pleteninami. Uporabljal je naravne materiale, od nubuka, lana, svile in džersija do kašmirja. V kolekciji se Canalijeva klasika srečuje s športnimi oblačili, kar pomeni, da so tudi povsem preprosti kosi

Milan Vukmirovic je v Milanu pokazal svojo prvo kolekcijo za moške. Vsa oblačila – za zdaj se v Evropi prodajajo le v Parizu, še letos pa naj bi se odprla prva trgovina Ports 1961 v Milanu – so nosljiva, namenjena trendovskemu moškemu, ki pa ni pozabil na klasiko. Oblačila so barvita – barvna lestvica se razteza od živo modre, rumene, rdeče do zelene. Opazen je navdih arhitekturnega gibanja Bauhaus, več oblačil je v afriškem in safari slogu, opazne so krznene torbe na pregib, skoraj edini kos kolekcije, ki ni najbolj »moški«. So pa te torbe med moškimi, ki sledijo modi, ta hip velik hit, čeprav stanejo od 600 evrov.

ulten kos garderobe je nosljiva, udobna in dostopna parka postala leta 1973, ko so se v njo oblekli člani britanske rockovske skupine The Who za naslovnico albuma Quadrophenia.

Modna statistika Italijanska modna industrija doživlja finančni preporod. Po pisanju italijanske revije Fashion je prodaja italijanskih znamk v devetih mesecih lani v primerjavi z letom 2013 v tujini zrasla za pet odstotkov, na 4,5 milijarde evrov. Najbolj se je okrepila v Južni Koreji (za skoraj 26 odstotkov ali 22 milijonov evrov) in na Danskem (za skoraj 12 odstotkov), najbolj pa se je zmanjšala v Rusiji (za skoraj 14 odstotkov) in na Japonskem. Edina slovenska znamka za moške je Sens; lani je ustvarila za skoraj pol milijona evrov prihodkov in osem tisoč evrov dobička.

12

ON

13

je moden

Aleš Čakš, Kaja Cencelj finance@finance.si

P

Z

a arktično zimo in tropski monsun Parka in druge moške modne zapovedi

arka je ena najudobnejših prehodnih jaken za vse vremenske razmere.

Vrhnji del, ki je lahko podložen s fino alpako, mehkim naravnim ali umetnim krznom, v zadnjem času tudi z lahkimi, a toplimi umetnimi materiali, se, če je podloga snemljiva, hitro spremeni v elegantno jakno za vetrovne poletne večere.

2

Parko naj bi prvi nosili Inuiti na skrajnem severu Kanade in se tako zaščitili pred mrazom pri kitolovu ali ribolovu na ledeni Arktiki. Topla jakna iz kože severnih jelenov ali tjulnjev je bila premazana z ribjim oljem za večjo neprepustnost. Nosile so jo tudi ženske, ki so pod njo grele svoje dojenčke, piše Josh Sims, avtor knjige o ikonah moškega sloga Icons of Men's Style. Med drugo svetovno vojno se je na jakno spomnila ameriška vojska in za pilote, na višini izpostavljene skrajno nizkim temperaturam, tudi do minus 50 stopinj Celzija, oblikovala model OD-7, ki je bil do leta 1947 polnjen s puhom, nato s steklenimi vlakni. Da bi bila jakna še udobnejša, so jo izboljšali z modelom M-48, ki je bil elegantneje ukrojen in imel žep za orožje.

1

Žiga Mihelčič

7

Za atletske moške

arhiv Canali

3

5

6

arhiv Dirk Bikkembergs

4

1 Parka, Tom Ford 2 Slovenski Sens za moške; od trendovskih oblačil za mlajše moške do svečanih oblek za posebne priložnosti in poroke 3 Andrea Pompilio za Canali, pomlad in poletje 2015 4 Parka, Dior, jesen in zima 2014/15 5 Canali za jesen in zimo 2015/16 6 Športna moda Dirk Bikkembergs za jesen in zimo 2015/16 7 Ports 1961, prva kolekcija novega kreativnega direktorja za moške Milana Vukmirovica

arhiv Canali

Priljubljeno M-51 je izpodrinila šele parka M-1965 oziroma ECW (Extreme Cold Weather – ekstremno hladno vreme), izdelana iz mešanice bombaža in najlona za še večjo neprepustnost za vodo, z odstranljivo kapuco in podlogo iz lahkotnih sintetičnih tkanin.

Priljubljen je postal tudi toplejši model N-3B (snorkel) v žajbljevo zeleni barvi z nesnemljivo kapuco, ki se je lahko zapela skoraj do vrha, ostal je le prostor za oči (podobno kot dihalka pri potapljaški maski). Bila je najboljše vrhnje oblačilo za hladne vetrovne razmere

Yannis Vlamos

Veliki pohod po stari celini

arhiv Tom Ford

Za ameriške vojake v korejski vojni

A treba je bilo počakati na M-51 oziroma M-1951, sprva namenjen le ameriškim vojakom v korejski vojni (1950–1953), da je parka postala priljubljena po vsem svetu. Olivno zelena M-51 je imela podaljšan zadnji del (ribji rep), ni imela več žepa, kapuca pa se je lahko zvila in z gumbi spela v ovratnik. Narejena je bila iz lahkega in hitro sušečega se materiala s podlogo iz volne, ki je grela, ko so se stopinje spustile pod ničlo, in se lahko odstranila v času soparnega korejskega monsunskega poletja. Radi so jo nosili vsi Američani in Kanadčani, v šestdesetih letih minulega stoletja je postala priljubljena še v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji, saj je bila odlična za na kolo ali vespo v soncu, dežju, vetru ali snegu.

primerni za posebne priložnosti.

Tudi kolekcijo za jesen in zimo 2015/16 je za Canali ustvaril modni »posebnež« Andrea Pompilio, ki je z novim »DNK« nagovoril mlajše, manj modno konservativne moške. Canali kot vedno stavi na najboljše materiale (alpaka, usnje, kašmir), zelo kratke suknjiče z dvorednim zapenjanjem, volnene puloverje in pulije ter hlače, geometrijske vzorce, med barvami pa prevladujejo siva, rumena, bela in petrolejsko modra.

Za prihodnjo sezono ta italijanska znamka zapoveduje plašč v slogu marsovca in čevlje, ki spominjajo na gojzarje, a v bolj prefinjeni različici. Novi Canali je preplet klasike petdesetih let minulega stoletja in sodobnih modnih smernic.

in ameriško vojno letalstvo jo je uporabljalo do leta 1987.

Kulten kos garderobe pa je nosljiva, udobna in dostopna parka postala leta 1973, ko so se v njo oblekli člani britanske rockovske skupine The Who za naslovnico albuma Quadrophenia. V Evropi je sicer že deset let pozneje njena priljubljenost zbledela, ker so jo Britanci preimenovali v anorak, kar je bil vzdevek za piflarja ali nekoga s čudaškimi navadami, ki recimo dneve in noči fotografira vlake. Jakna je v novem tisočletju doživela veliko vrnitev – ni bila več anorak, ampak moden kos, v katerem se je grel Kenny McCormick iz South Parka ali pa modna legenda David Beckham.

Zdaj jo imajo v kolekcijah največje modne hiše in oblikovalci: Dior, Marc by Marc Jacobs, Saint Laurent, Fendi, McQ, Burberry, Ports 1961, pa dostopnejše znamke Topshop, Banana Republic in Asos.

Belgijec Dirk Bikkembergs, ki oblikuje športno visoko modo, je znan po vročih in seksi modnih revijah z razgaljenimi torzi manekenov. Navdih za zadnjo kolekcijo je našel v prostem plezanju in novodobnega moškega oblekel za drzne športne podvige. V športnih oblačilih z veliko elastana (hlače kot športne pajkice) in tehnološko razvitih materialih je veliko črne, električno modre in rumene barve. Črna je tudi osnovna barva za bolj formalna oblačila s podpisom Dirk Bikkembergs. To je moda za atletske moške, ki so radi ekstravagantni.

Udarno in nosljivo

Novi kreativni direktor kanadske znamke Ports 1961 za moške

Geometrija v srajcah in kravatah

Slovenska blagovna znamka moških oblačil Sens obstaja 21 let. Sens je klasična moška moda s poudarki na detajlih, zlasti pri srajcah in suknjičih.

Ker se poslovna moda spreminja, se rahljajo tudi stroga pravila moškega oblačenja, zato Sens stavi na posebne detajle (dvojni ovratnik na srajci v svili, materiali s sijajem za moško obleko …). Spomladanska kolekcija je narejena za moškega, od katerega poslovni svet pričakuje veliko formalnosti, torej nevpadljiva oblačila v sivi, črni, modri in rjavi barvi.

Predvsem srajce in kravate z manjšimi ali večjimi pikami pa so dodatki, ki omilijo resnost Sensovih oblačil.

K

Napovedi za pomlad in poletje ter jesen in zimo 2015/16

Andrea Pompilio je za Canali za pomlad in poletje zasnoval oblačila ravnih linij, krajše hlače do gležnjev, omislil si je karo vzorec na hlačah, oblekah in plaščih, pa parke in daljše suknjiče, ki se nosijo tudi čez nabrane hlače chino, nekaj je rustikalnih in prevelikih puloverjev, pa živahne barve – rumeno, oranžno in živo rdečo.

Oblikovalec bi moškega obul v usnjene čevlje in bele superge, iz katerih vidno izstopajo visoko potegnjene bele nogavice, tudi v kombinacijah s karirastimi bermuda hlačami in poletnimi pleteninami. Uporabljal je naravne materiale, od nubuka, lana, svile in džersija do kašmirja. V kolekciji se Canalijeva klasika srečuje s športnimi oblačili, kar pomeni, da so tudi povsem preprosti kosi

Milan Vukmirovic je v Milanu pokazal svojo prvo kolekcijo za moške. Vsa oblačila – za zdaj se v Evropi prodajajo le v Parizu, še letos pa naj bi se odprla prva trgovina Ports 1961 v Milanu – so nosljiva, namenjena trendovskemu moškemu, ki pa ni pozabil na klasiko. Oblačila so barvita – barvna lestvica se razteza od živo modre, rumene, rdeče do zelene. Opazen je navdih arhitekturnega gibanja Bauhaus, več oblačil je v afriškem in safari slogu, opazne so krznene torbe na pregib, skoraj edini kos kolekcije, ki ni najbolj »moški«. So pa te torbe med moškimi, ki sledijo modi, ta hip velik hit, čeprav stanejo od 600 evrov.

ulten kos garderobe je nosljiva, udobna in dostopna parka postala leta 1973, ko so se v njo oblekli člani britanske rockovske skupine The Who za naslovnico albuma Quadrophenia.

Modna statistika Italijanska modna industrija doživlja finančni preporod. Po pisanju italijanske revije Fashion je prodaja italijanskih znamk v devetih mesecih lani v primerjavi z letom 2013 v tujini zrasla za pet odstotkov, na 4,5 milijarde evrov. Najbolj se je okrepila v Južni Koreji (za skoraj 26 odstotkov ali 22 milijonov evrov) in na Danskem (za skoraj 12 odstotkov), najbolj pa se je zmanjšala v Rusiji (za skoraj 14 odstotkov) in na Japonskem. Edina slovenska znamka za moške je Sens; lani je ustvarila za skoraj pol milijona evrov prihodkov in osem tisoč evrov dobička.

14

ON

je maneken

Sportni seksapil

parka Drykorn, 339 evrov (Galerija Emporium) srajca Drykorn, 89 evrov športne hlače, 139 evrov športni čevlji 4US Cesare Paciotti, 209 evrov očala Emporio Armani, last stilista

15

Kreativni vodja in stilist: Aleš Čakš Fotografinja: Irena Herak Asistent fotografinje: Aleš Beno Frizura: David Ule (David Hair Design) Make-up: Romina Regvat Model: David Urankar

mini plašč G-Star, 179,95 evra (Nama) jopa s kapuco, 99,95 evra džins hlače Gap, last stilista

14

ON

je maneken

Sportni seksapil

parka Drykorn, 339 evrov (Galerija Emporium) srajca Drykorn, 89 evrov športne hlače, 139 evrov športni čevlji 4US Cesare Paciotti, 209 evrov očala Emporio Armani, last stilista

15

Kreativni vodja in stilist: Aleš Čakš Fotografinja: Irena Herak Asistent fotografinje: Aleš Beno Frizura: David Ule (David Hair Design) Make-up: Romina Regvat Model: David Urankar

mini plašč G-Star, 179,95 evra (Nama) jopa s kapuco, 99,95 evra džins hlače Gap, last stilista

16

ON

je maneken

jakna s kapuco Bench, 89,95 evra srajca Garcia, 49,99 evra hlače iz džinsa Gap, last stilista

parka Tommy Hilfiger Denim, 189 evrov srajca Tommy Hilfiger Denim, 79,90 evra hlače iz džinsa Tommy Hilfiger Denim, 119,90 evra očala Giorgio Valmassoi, last stilista

16

ON

je maneken

jakna s kapuco Bench, 89,95 evra srajca Garcia, 49,99 evra hlače iz džinsa Gap, last stilista

parka Tommy Hilfiger Denim, 189 evrov srajca Tommy Hilfiger Denim, 79,90 evra hlače iz džinsa Tommy Hilfiger Denim, 119,90 evra očala Giorgio Valmassoi, last stilista

18

ON

je maneken jakna s kapuco Diesel, 270 evrov srajca iz džinsa Diesel, 126 evrov

majica Etro, 199 evrov športne hlače Michael Kors, 129 evrov superge New Balance 574, 78,50 evra torba Bench, 39,95 evra (Nama)

polo majica Polo Ralph Lauren, 129 evrov športne hlače Michael Kors, 129 evrov superge New Balance 574, 78,50 evra (Ikona)

E N B O D O S ZA

E K Š MO

3

1

9

8

69,00 € ERIAL, P M I r e v 1. Pulo 0€ AL, 88,0 MPERI I e č la € 2. H , 49,00 PERIAL M I r e v 3. Pulo 0€ AL, 95,0 MPERI I e č la 4. H 89,00 € ERIAL, P M I btnik 90,00 € 5. Nahr ANCE, L A B W rge NE € 6. Supe 145,00 ASSN, O L O 69,00 € P i US , 50ml 2 n o c 7. Čevlj r Ga 0€ me des D, 19,5 m Com u f r a ALLAN P G E 8.

M M nje HO a tušira 9. Gel z

4

2

7 5

6

OGLAS

6

20

ON

Kaja Cencelj finance@finance.si

21

se rekreira

T

ek vs. kolesarjenje

®

Z

Wikipedia

a prave športnike ni mrtve sezone, splošno fizično pripravljenost vzdržujejo v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Za vse druge ljubitelje rekreacije pa je konec zime in začetek pomladi čas za začetek aktivnosti v naravi, najpogosteje sta to tek in kolesarjenje. Če ste v letošnji zimi manj aktivni, se v prve kilometre teka ali kolesarjenja ne zaženite na polno, temveč previdno in počasi, da se ne bi poškodovali ali izgubili motivacije.

Olimpijski maraton leta 1896

Številne knjižice in priročniki, pa tudi naše ministrstvo za zdravje, nas spodbujajo k rednemu, vsakodnevnemu gibanju, saj bi nas lahko že pol ure vadbe na dan varovalo pred kroničnimi boleznimi, krepilo kosti in mišice, vzdrževalo psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomoglo k obvladovanju stresa in večji samozavesti ter izboljšalo kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih.

Najpreprostejša in tudi najcenejša rekreacija je tek, ker to zmoremo vsi brez telesnih okvar, potrebujemo le par športnih copat. Morda se vam danes pol ure teka še zdi povsem nemogoč cilj, vendar ste z nekaj vztrajnosti in pravo vadbo lahko zelo kmalu tudi vi tekač.

Tekač Antonio Madrinan na pripravah

umirjeno in enakomerno, da se lahko pogovarjate in uživate v aktivnosti.

Kolesarjenje je prijaznejše do telesa

Če je tek za vas prenaporen, izberite kolesarjenje. Pri teku sodeluje večina naših mišic, pri kolesarjenju pa glavnino teže prevzame kolesarski sedež, obremenjene so le zadnjične in stegenske mišice.

Prava izbira opreme je pomembna, da se ne bi zaradi nepravilne izbire in nastavitve kolesa pojavile bolečine. V kolesarskih trgovinah vam bodo najbolje svetovali o vrsti in velikosti kolesa ter nastavili pravilno razdaljo med sedežem in pedali. Tako bo kolesarjenje postala odlična sprostitev, ki daje številne možnosti spoznavanja okolice, hkrati pa je kondicijska vadba za krepitev srčno-žilnega sistema in večjo zmogljivost pljuč.

Prav tako se bodo učvrstile vse mišice, ki povezujejo zgornji in spodnji del telesa: trebuh, spodnji del hrbta, zadnjica in zgornji del nog.

Najprej polurna hoja trikrat na teden

nekaj dinamičnih vaj in še vaj za raztezanje, da bo manj poškodb.

Pri dalj časa trajajočem kolesarjenju je primerno še desetminutno sproščanje po aktivnosti, da se mišice počasi ohladijo in umiri srčni utrip.

Za začetnike: s kolesom 30 minut trikrat na teden

Tako kot pri teku se začetnikom kolesarjem priporoča zmerno intenzivna vadba, vsaj trikrat na teden po 30 minut. V ameriški reviji Bicycling na primer priporočajo, da izkušeni kolesarji lahko kolesarijo bolj intenzivno (da se utrudijo in zadihajo, a se še vedno lahko pogovarjajo) vsak ali vsak drugi dan. Vsi, ki iščejo večje izzive, pa bodo s polnovzmetenimi gorskimi kolesi premagovali bolj ali manj zahtevne vzpone, da se bodo za nagrado spustili po gozdnih in planinskih poteh ali drugih gorskih brezpotjih. Vsak kolesar se mora pred začetkom vsaj deset minut ogrevati, narediti

Najprej hoja, potem tek – Najučinkovitejše za uvajanje začetnika v tekaške treninge je izmenjavanje teka in hoje, vedno v časovnem razponu 30 minut, navajajo v reviji Runner's World.

– Za začetek tečete le pet minut in nato hodite 10 minut, teden pozneje lahko že podaljšate tek in podvojite minute hoje ali se celo odločite za enakovredno razmerje, na primer pet minut teka in pet minut hoje.

– Ko vam tak delež teka ni več ovira, ga postopno povečujte in zmanjšujte delež hoje. Če denimo začnete s 15 minutami teka, ki mu sledi 10 minut hoje, bo v dveh tednih hoje le še za nekaj minut.

– Najpozneje v treh mesecih boste dosegli svoj cilj in odtekli prvih 30 minut v enem kosu. Takrat lahko začnete tekaške treninge.

www.lek.si | Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija | SI1502296401 | Informacija pripravljena: februar 2015

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

OGLAS

Najprej počasna, potem hitra hoja, nato tek, potem pa še kolo, če je tek prenaporen.

Shutterstock

Začnite s polurno hojo vsaj trikrat na teden, ki jo kmalu vpeljite v urnik vseh sedmih dni, svetujejo raziskovalci ameriške neprofitne medicinske ustanove Mayo Clinic.

Hojo lahko teden ali dva pozneje (občasno) nadomestite s hitro hojo, če zmorete, pa dopolnite še s hojo v klanec in se za konec tedna odpravite na dve- ali triurni nedeljski izlet na bližnji hrib. S takšno vadbo se bo izboljšala vaša mišična prožnost, okrepila se bosta srčno-žilni in dihalni sistem, da boste pripravljeni za naslednji korak – tek.

Poiščite svoje idealno okolje; za navajanje mišic in sklepov nog na tek je najprimernejša ravna in razmeroma mehka podlaga (ravne gozdne poti, poti v parkih ali po travnikih). Začetniki naj se izogibajo trdi podlagi (beton, asfalt), kjer sta pritisk na sklepe in obremenjenost mišic večja, enako velja za tek v strm klanec in po njem navzdol. Pomembno je še, da se pred vsakim treningom približno pet minut ogrevate in naredite nekaj razteznih vaj.

Poskušajte teči trikrat na teden (manj bo premalo za vaš napredek, več pa prevelika obremenitev telesa in premalo časa za njegovo regeneracijo) v sproščenemu tempu, ko je dihanje dovolj

Wikipedia

S hojo do tekaškega treninga

20

ON

Kaja Cencelj finance@finance.si

21

se rekreira

T

ek vs. kolesarjenje

®

Z

Wikipedia

a prave športnike ni mrtve sezone, splošno fizično pripravljenost vzdržujejo v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Za vse druge ljubitelje rekreacije pa je konec zime in začetek pomladi čas za začetek aktivnosti v naravi, najpogosteje sta to tek in kolesarjenje. Če ste v letošnji zimi manj aktivni, se v prve kilometre teka ali kolesarjenja ne zaženite na polno, temveč previdno in počasi, da se ne bi poškodovali ali izgubili motivacije.

Olimpijski maraton leta 1896

Številne knjižice in priročniki, pa tudi naše ministrstvo za zdravje, nas spodbujajo k rednemu, vsakodnevnemu gibanju, saj bi nas lahko že pol ure vadbe na dan varovalo pred kroničnimi boleznimi, krepilo kosti in mišice, vzdrževalo psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomoglo k obvladovanju stresa in večji samozavesti ter izboljšalo kakovost življenja v vseh življenjskih obdobjih.

Najpreprostejša in tudi najcenejša rekreacija je tek, ker to zmoremo vsi brez telesnih okvar, potrebujemo le par športnih copat. Morda se vam danes pol ure teka še zdi povsem nemogoč cilj, vendar ste z nekaj vztrajnosti in pravo vadbo lahko zelo kmalu tudi vi tekač.

Tekač Antonio Madrinan na pripravah

umirjeno in enakomerno, da se lahko pogovarjate in uživate v aktivnosti.

Kolesarjenje je prijaznejše do telesa

Če je tek za vas prenaporen, izberite kolesarjenje. Pri teku sodeluje večina naših mišic, pri kolesarjenju pa glavnino teže prevzame kolesarski sedež, obremenjene so le zadnjične in stegenske mišice.

Prava izbira opreme je pomembna, da se ne bi zaradi nepravilne izbire in nastavitve kolesa pojavile bolečine. V kolesarskih trgovinah vam bodo najbolje svetovali o vrsti in velikosti kolesa ter nastavili pravilno razdaljo med sedežem in pedali. Tako bo kolesarjenje postala odlična sprostitev, ki daje številne možnosti spoznavanja okolice, hkrati pa je kondicijska vadba za krepitev srčno-žilnega sistema in večjo zmogljivost pljuč.

Prav tako se bodo učvrstile vse mišice, ki povezujejo zgornji in spodnji del telesa: trebuh, spodnji del hrbta, zadnjica in zgornji del nog.

Najprej polurna hoja trikrat na teden

nekaj dinamičnih vaj in še vaj za raztezanje, da bo manj poškodb.

Pri dalj časa trajajočem kolesarjenju je primerno še desetminutno sproščanje po aktivnosti, da se mišice počasi ohladijo in umiri srčni utrip.

Za začetnike: s kolesom 30 minut trikrat na teden

Tako kot pri teku se začetnikom kolesarjem priporoča zmerno intenzivna vadba, vsaj trikrat na teden po 30 minut. V ameriški reviji Bicycling na primer priporočajo, da izkušeni kolesarji lahko kolesarijo bolj intenzivno (da se utrudijo in zadihajo, a se še vedno lahko pogovarjajo) vsak ali vsak drugi dan. Vsi, ki iščejo večje izzive, pa bodo s polnovzmetenimi gorskimi kolesi premagovali bolj ali manj zahtevne vzpone, da se bodo za nagrado spustili po gozdnih in planinskih poteh ali drugih gorskih brezpotjih. Vsak kolesar se mora pred začetkom vsaj deset minut ogrevati, narediti

Najprej hoja, potem tek – Najučinkovitejše za uvajanje začetnika v tekaške treninge je izmenjavanje teka in hoje, vedno v časovnem razponu 30 minut, navajajo v reviji Runner's World.

– Za začetek tečete le pet minut in nato hodite 10 minut, teden pozneje lahko že podaljšate tek in podvojite minute hoje ali se celo odločite za enakovredno razmerje, na primer pet minut teka in pet minut hoje.

– Ko vam tak delež teka ni več ovira, ga postopno povečujte in zmanjšujte delež hoje. Če denimo začnete s 15 minutami teka, ki mu sledi 10 minut hoje, bo v dveh tednih hoje le še za nekaj minut.

– Najpozneje v treh mesecih boste dosegli svoj cilj in odtekli prvih 30 minut v enem kosu. Takrat lahko začnete tekaške treninge.

www.lek.si | Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija | SI1502296401 | Informacija pripravljena: februar 2015

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

OGLAS

Najprej počasna, potem hitra hoja, nato tek, potem pa še kolo, če je tek prenaporen.

Shutterstock

Začnite s polurno hojo vsaj trikrat na teden, ki jo kmalu vpeljite v urnik vseh sedmih dni, svetujejo raziskovalci ameriške neprofitne medicinske ustanove Mayo Clinic.

Hojo lahko teden ali dva pozneje (občasno) nadomestite s hitro hojo, če zmorete, pa dopolnite še s hojo v klanec in se za konec tedna odpravite na dve- ali triurni nedeljski izlet na bližnji hrib. S takšno vadbo se bo izboljšala vaša mišična prožnost, okrepila se bosta srčno-žilni in dihalni sistem, da boste pripravljeni za naslednji korak – tek.

Poiščite svoje idealno okolje; za navajanje mišic in sklepov nog na tek je najprimernejša ravna in razmeroma mehka podlaga (ravne gozdne poti, poti v parkih ali po travnikih). Začetniki naj se izogibajo trdi podlagi (beton, asfalt), kjer sta pritisk na sklepe in obremenjenost mišic večja, enako velja za tek v strm klanec in po njem navzdol. Pomembno je še, da se pred vsakim treningom približno pet minut ogrevate in naredite nekaj razteznih vaj.

Poskušajte teči trikrat na teden (manj bo premalo za vaš napredek, več pa prevelika obremenitev telesa in premalo časa za njegovo regeneracijo) v sproščenemu tempu, ko je dihanje dovolj

Wikipedia

S hojo do tekaškega treninga

je starš

K

ako naj oče vzgaja otroka

U

bijalski naslov! Očitno sem morala uredniku nekoč narediti kaj še posebej grdega, da se mi zdaj tako podlo maščuje. Kako naj jaz, ženska, svetujem moškim? In kaj sploh lahko ženska nauči moškega o tem, kako biti dober oče?

Po mojem pač nič. O tem, kako biti dober oče – ali sploh kakršenkoli oče –, ženska ne more moškega naučiti nič. Iz preprostega razloga, ker ženske pač ne vemo nič o tem, kako je biti moški, iz česar logično sledi, da prav tako ne moremo vedeti nič o tem, kako biti dober oče. Morda vemo, kaj nam je bilo kot hčerkam všeč pri svojih očetih; morda se zavedamo, kaj se je našim očetom v odnosu z otroki obneslo in kaj ne; morda celo premoremo razumevanje, zakaj je bilo, kot je bilo. Toda nič, prav nič pa ne moremo vedeti o tem, kako je biti oče.

Seveda imamo svoje predstave, svoje zamisli, želje in fantazije. Vse to imamo, tega nam ne manjka, in ponavadi jih niti ne zadržujemo sramežljivo zase, ampak smo očete svojih otrok brez večjih zadržkov požrtvovalno pripravljene popravljati, poučevati, kritizirati in nadzorovati. To znamo, tega smo vajene in to nam gre dobro od rok. Težava je v tem, da so posledice naših prizadevanj praviloma nasprotne od tistega, kar si želimo, po čemer hrepenimo, kar pričakujemo. Ob takšni ženski podpori še noben moški nikoli ni postal boljši oče. Iz preprostega razloga, ker na tem svetu še nihče nikoli ni postal boljši človek zato, ker je bil deležen – kritike. Ljudje se spreminjamo, zorimo in rastemo takrat, kadar smo deležni sprejetja, priznanja in empatije.

osebni arhiv

Ampak za to sem bila pred leti še slepa. Verjela sem, da smo ženske, kar zadeva umetnost starševanja, pač v prednosti in da imamo zato prejkone dolžnost pomagati moškim, da se vpeljejo v očetovsko vlogo. Pa tega prepričanja ni poganjala kakšna hudobna predpostavka o nerazvitih ali nesposobnih moških, ampak sami dobri nameni. Dobri nameni, za katere vemo, kam vodijo.

Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija finance@finance.si

Saj se sliši tako lepo in plemenito: ker imamo pred očeti devet mesecev prednosti in ker premoremo dragocenost, imenovano materinski instinkt, smo po nevrobiološki plati superiorne roditeljice in je torej edino prav, da moškim pomagamo; jih usmerjamo, vodimo, dajemo navodila. Kako bi sploh lahko bilo drugače, ko pa nam je toliko prej in toliko bolj jasno, kaj otrok hoče ali potrebuje – in kako temu streči.

No, to je včasih sicer celo čisto res. Ni pa nujno. Pa tudi če je res, ni nujno dobro.

Moški oziroma očetje si boste zato naredili veliko uslugo, če se boste ženam oziroma materam zahvalili za nesebično pomoč, a jo tudi prijazno zavrnili. Že že, naj ti pokaže, kako previja dete – ampak potem si vzemi pravico, da razviješ lasten slog. Naj ti pove, kaj se ji obnese, ko uspava dojenčka – ampak potem bodi pogumen in odkrij, kaj ustreza vama. Naj ti zaupa, ob kakšnih igrah se ji zdi, da malček uživa – ampak potem pojdi naprej in z otrokom sama odkrivajta, kaj vse še obstaja na svetu. Mama je, kot se rada priduša ljudska modrost, ena sama. Naj torej tudi ostane tako – vsaj v heteroseksualnih družinah.

M

oški, očetje, ne zanašajte se na žensko, da vas bo naučila očetovanja. Ne čakajte na obrobju na navodila za uporabo. Nadaljujte, kar ste začeli. Stopite še korak naprej v emocionalno središče družinskega sistema in si vzemite pravico, da zaživite kot njegov enakovredni član!

Prav tako ni nobenega razloga, da bi morala starša ravnati – ali misliti – v vsem enako. Vsaj ne utemeljenega. Sploh danes, ko vzgoja, hvala bogu, ni več ena sama bitka za premoč, pri čemer je pomembno, da so frontne linije čim bolj strnjene. Danes, ko se vendarle vse bolj zavedamo, da sta bistvo in temelj vzgoje sam odnos in zgled, je zahteva po starševski uniformnosti v tem pogledu povsem odveč. Torej brez strahu pred različnostjo in raznolikostjo! Imeti drugačno mnenje ali prepričanje od mame je dovoljeno. Kar ni dovoljeno, je obsojati drugega, ker meni, kar pač meni. Še se spominjam, kdaj in kje me je prvič spreletelo, da so moški oziroma očetje eksistencialno čisto na istem kot ženske, če ne celo na slabšem! Bilo je spomladi 2008 in prišla sem v Poreč, da bi naredila intervju z Jesperjem Juulom, znamenitim danskim družinskim terapevtom. Sedela sva v hotelskem lobiju in bilo je že proti koncu intervjuja, ko je po nemarnem omenil očete, jaz pa sem brž skočila in vsa visokostna vprašala: »Omenjate očete.

Zdi se, kakor da so nekam izgubljeni, zdaj ko so morali sestopiti iz tradicionalne vloge, izoblikovanje nove pa se jim še izmika. Kaj lahko naredijo? Jim lahko ženske kako pomagamo?« Nepričakovan odgovor se mi je zapičil v srce in možgane. Takole je govoril stari Juul: »Ženske jim po mojem ne morete pomagati, mogoče posredno. Predvsem lahko moški začnejo preživljati čas s svojimi otroki. Ne zato, ker je dobro za otroke ali ker s tem pomagajo mami, temveč zato, ker je dobro zanje. Težava, ki jo imajo moški – in je drugačna od težave, ki jo imajo otroci, mladi in ženske –, je, da moški dejansko nimajo sovražnika.

No, imamo sami sebe, ampak nimamo nikogar, komur bi se upirali, ničesar ni, kar bi res poganjalo razvoj, nobene nepravičnosti, zoper katero bi

Kaj naj naredi moški, ko dobi otroka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Vprašaj se, kakšen oče hočeš biti.

Odgovori si, kakšen oče hočeš biti.

Če se še nisi, se »loči« od matere. Če si ljubosumen na otroka, si poišči pomoč.

Razvijaj osebno odgovornost – odgovornost zase, za svoje potrebe, želje, misli, vedenje, počutje, fantazije, hrepenenja, bolečino.

Prevzemi odgovornost za otroka in svoj odnos z njim – tudi če ti žena te odgovornosti zlepa ne prepusti.

Ne zlorabljaj svoje (pre)moči.

Seznani se s svojo agresivnostjo, in če ni zdravo integrirana, se loti dela.

Bodi avtentičen – ugotovi, kdo si, in se ne boj pokazati.

Postani minister za ljubezen – prevzemi pobudo za vajino ljubezensko življenje.

se morali bojevati. Zato smo prepuščeni sami sebi in moramo sami odkriti možnosti, ki jih imamo. V Nemčiji lahko porodniški dopust zdaj izkoriščajo tudi moški in seveda obstaja ženska hunta, ki si za to zelo prizadeva – in me že 15 let me prosijo za intervju o tem, kako zelo je to dobro za otroke. A jim rečem: 'O tem ne bom govoril. Če hočete resen intervju, potem se pogovarjajmo o tem, kako dobro je za očete.' Tega pa nočejo, nikoli.« Zato moški, očetje, ne zanašajte se na žensko, da vas bo naučila očetovanja. Ne čakajte na obrobju na navodila za uporabo. Nadaljujte, kar ste začeli. Stopite še korak naprej v emocionalno središče družinskega sistema in si vzemite pravico, da zaživite kot njegov enakovredni član! Kako biti oče, se lahko naučite samo drug od drugega – ali od otrok. In ker zgledov naokrog ni prav dosti, vsaj ne dobrih, se je še najobetavneje obrniti po pomoč k najmlajšim.

Biti z otrokom je pač nekaj najbolj terapevtskega, kar si človek lahko privošči, če se je le pripravljen uzreti v otrokovih očeh. To te konfrontira! To izziva! Spoznati moraš sebe, svoje meje, svojo moč. Naučiti se moraš voditi, ne da bi poniževal. Naučiti se moraš pogovarjati, ne da bi poučeval. Naučiti se moraš ljubiti, tako da drugi to tudi občuti kot ljubezen. In medtem ko se uriš in eksperimentiraš v očetovanju, se naučiš vse mogoče o sebi – če le hočeš.

Torej si moraš sam postaviti vprašanje, kakšen oče hočem biti, in se sam odločiti. Te dileme ne more razrešiti namesto tebe nobena ženska, nobena mama. Odločitev je samo tvoja in odvisna samo od tebe.

foto

ON

Shutterstock

22

je starš

K

ako naj oče vzgaja otroka

U

bijalski naslov! Očitno sem morala uredniku nekoč narediti kaj še posebej grdega, da se mi zdaj tako podlo maščuje. Kako naj jaz, ženska, svetujem moškim? In kaj sploh lahko ženska nauči moškega o tem, kako biti dober oče?

Po mojem pač nič. O tem, kako biti dober oče – ali sploh kakršenkoli oče –, ženska ne more moškega naučiti nič. Iz preprostega razloga, ker ženske pač ne vemo nič o tem, kako je biti moški, iz česar logično sledi, da prav tako ne moremo vedeti nič o tem, kako biti dober oče. Morda vemo, kaj nam je bilo kot hčerkam všeč pri svojih očetih; morda se zavedamo, kaj se je našim očetom v odnosu z otroki obneslo in kaj ne; morda celo premoremo razumevanje, zakaj je bilo, kot je bilo. Toda nič, prav nič pa ne moremo vedeti o tem, kako je biti oče.

Seveda imamo svoje predstave, svoje zamisli, želje in fantazije. Vse to imamo, tega nam ne manjka, in ponavadi jih niti ne zadržujemo sramežljivo zase, ampak smo očete svojih otrok brez večjih zadržkov požrtvovalno pripravljene popravljati, poučevati, kritizirati in nadzorovati. To znamo, tega smo vajene in to nam gre dobro od rok. Težava je v tem, da so posledice naših prizadevanj praviloma nasprotne od tistega, kar si želimo, po čemer hrepenimo, kar pričakujemo. Ob takšni ženski podpori še noben moški nikoli ni postal boljši oče. Iz preprostega razloga, ker na tem svetu še nihče nikoli ni postal boljši človek zato, ker je bil deležen – kritike. Ljudje se spreminjamo, zorimo in rastemo takrat, kadar smo deležni sprejetja, priznanja in empatije.

osebni arhiv

Ampak za to sem bila pred leti še slepa. Verjela sem, da smo ženske, kar zadeva umetnost starševanja, pač v prednosti in da imamo zato prejkone dolžnost pomagati moškim, da se vpeljejo v očetovsko vlogo. Pa tega prepričanja ni poganjala kakšna hudobna predpostavka o nerazvitih ali nesposobnih moških, ampak sami dobri nameni. Dobri nameni, za katere vemo, kam vodijo.

Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija finance@finance.si

Saj se sliši tako lepo in plemenito: ker imamo pred očeti devet mesecev prednosti in ker premoremo dragocenost, imenovano materinski instinkt, smo po nevrobiološki plati superiorne roditeljice in je torej edino prav, da moškim pomagamo; jih usmerjamo, vodimo, dajemo navodila. Kako bi sploh lahko bilo drugače, ko pa nam je toliko prej in toliko bolj jasno, kaj otrok hoče ali potrebuje – in kako temu streči.

No, to je včasih sicer celo čisto res. Ni pa nujno. Pa tudi če je res, ni nujno dobro.

Moški oziroma očetje si boste zato naredili veliko uslugo, če se boste ženam oziroma materam zahvalili za nesebično pomoč, a jo tudi prijazno zavrnili. Že že, naj ti pokaže, kako previja dete – ampak potem si vzemi pravico, da razviješ lasten slog. Naj ti pove, kaj se ji obnese, ko uspava dojenčka – ampak potem bodi pogumen in odkrij, kaj ustreza vama. Naj ti zaupa, ob kakšnih igrah se ji zdi, da malček uživa – ampak potem pojdi naprej in z otrokom sama odkrivajta, kaj vse še obstaja na svetu. Mama je, kot se rada priduša ljudska modrost, ena sama. Naj torej tudi ostane tako – vsaj v heteroseksualnih družinah.

M

oški, očetje, ne zanašajte se na žensko, da vas bo naučila očetovanja. Ne čakajte na obrobju na navodila za uporabo. Nadaljujte, kar ste začeli. Stopite še korak naprej v emocionalno središče družinskega sistema in si vzemite pravico, da zaživite kot njegov enakovredni član!

Prav tako ni nobenega razloga, da bi morala starša ravnati – ali misliti – v vsem enako. Vsaj ne utemeljenega. Sploh danes, ko vzgoja, hvala bogu, ni več ena sama bitka za premoč, pri čemer je pomembno, da so frontne linije čim bolj strnjene. Danes, ko se vendarle vse bolj zavedamo, da sta bistvo in temelj vzgoje sam odnos in zgled, je zahteva po starševski uniformnosti v tem pogledu povsem odveč. Torej brez strahu pred različnostjo in raznolikostjo! Imeti drugačno mnenje ali prepričanje od mame je dovoljeno. Kar ni dovoljeno, je obsojati drugega, ker meni, kar pač meni. Še se spominjam, kdaj in kje me je prvič spreletelo, da so moški oziroma očetje eksistencialno čisto na istem kot ženske, če ne celo na slabšem! Bilo je spomladi 2008 in prišla sem v Poreč, da bi naredila intervju z Jesperjem Juulom, znamenitim danskim družinskim terapevtom. Sedela sva v hotelskem lobiju in bilo je že proti koncu intervjuja, ko je po nemarnem omenil očete, jaz pa sem brž skočila in vsa visokostna vprašala: »Omenjate očete.

Zdi se, kakor da so nekam izgubljeni, zdaj ko so morali sestopiti iz tradicionalne vloge, izoblikovanje nove pa se jim še izmika. Kaj lahko naredijo? Jim lahko ženske kako pomagamo?« Nepričakovan odgovor se mi je zapičil v srce in možgane. Takole je govoril stari Juul: »Ženske jim po mojem ne morete pomagati, mogoče posredno. Predvsem lahko moški začnejo preživljati čas s svojimi otroki. Ne zato, ker je dobro za otroke ali ker s tem pomagajo mami, temveč zato, ker je dobro zanje. Težava, ki jo imajo moški – in je drugačna od težave, ki jo imajo otroci, mladi in ženske –, je, da moški dejansko nimajo sovražnika.

No, imamo sami sebe, ampak nimamo nikogar, komur bi se upirali, ničesar ni, kar bi res poganjalo razvoj, nobene nepravičnosti, zoper katero bi

Kaj naj naredi moški, ko dobi otroka

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Vprašaj se, kakšen oče hočeš biti.

Odgovori si, kakšen oče hočeš biti.

Če se še nisi, se »loči« od matere. Če si ljubosumen na otroka, si poišči pomoč.

Razvijaj osebno odgovornost – odgovornost zase, za svoje potrebe, želje, misli, vedenje, počutje, fantazije, hrepenenja, bolečino.

Prevzemi odgovornost za otroka in svoj odnos z njim – tudi če ti žena te odgovornosti zlepa ne prepusti.

Ne zlorabljaj svoje (pre)moči.

Seznani se s svojo agresivnostjo, in če ni zdravo integrirana, se loti dela.

Bodi avtentičen – ugotovi, kdo si, in se ne boj pokazati.

Postani minister za ljubezen – prevzemi pobudo za vajino ljubezensko življenje.

se morali bojevati. Zato smo prepuščeni sami sebi in moramo sami odkriti možnosti, ki jih imamo. V Nemčiji lahko porodniški dopust zdaj izkoriščajo tudi moški in seveda obstaja ženska hunta, ki si za to zelo prizadeva – in me že 15 let me prosijo za intervju o tem, kako zelo je to dobro za otroke. A jim rečem: 'O tem ne bom govoril. Če hočete resen intervju, potem se pogovarjajmo o tem, kako dobro je za očete.' Tega pa nočejo, nikoli.« Zato moški, očetje, ne zanašajte se na žensko, da vas bo naučila očetovanja. Ne čakajte na obrobju na navodila za uporabo. Nadaljujte, kar ste začeli. Stopite še korak naprej v emocionalno središče družinskega sistema in si vzemite pravico, da zaživite kot njegov enakovredni član! Kako biti oče, se lahko naučite samo drug od drugega – ali od otrok. In ker zgledov naokrog ni prav dosti, vsaj ne dobrih, se je še najobetavneje obrniti po pomoč k najmlajšim.

Biti z otrokom je pač nekaj najbolj terapevtskega, kar si človek lahko privošči, če se je le pripravljen uzreti v otrokovih očeh. To te konfrontira! To izziva! Spoznati moraš sebe, svoje meje, svojo moč. Naučiti se moraš voditi, ne da bi poniževal. Naučiti se moraš pogovarjati, ne da bi poučeval. Naučiti se moraš ljubiti, tako da drugi to tudi občuti kot ljubezen. In medtem ko se uriš in eksperimentiraš v očetovanju, se naučiš vse mogoče o sebi – če le hočeš.

Torej si moraš sam postaviti vprašanje, kakšen oče hočem biti, in se sam odločiti. Te dileme ne more razrešiti namesto tebe nobena ženska, nobena mama. Odločitev je samo tvoja in odvisna samo od tebe.

OGLAS

ON

Shutterstock

22

24

ON

je šahist

Č

udežni deček, ki dosega nove rekorde

transformatorske postaje , minsk Za izvedbo na ključ smo vključili Kolektor Etro, Sipro inženiring, ABB, Siemens …

hiša p . a . t . h . by starck with riko Vrhunski dizajn so z nami nadvrhunsko uresničili Real Engineering, Elea iC, Domal, Elektroprom, Senčila Bled …

štirih se je igral z lego kockami in po navodilih, primernih za otroke, stare od 10 do 14 let, sestavil številne predmete.

S šahom je prišel v stik pri petih letih, ko ga je igre naučil oče Henrik. A takrat večjega zanimanja za igro ni pokazal.

Navdušenje je prišlo, ko je prebral prvo knjigo o šahu – Poišči načrt avtorja Benta Larsena. Svoje zgodnje šahovske spretnosti je razvijal tako, da je ure in ure preživljal pred šahovnico, prestavljal figure po poljih, iskal kombinacije ter preigraval igre in položaje, ki mu jih je pokazal oče.

Pri tem ne gre izpustiti pomembnega podatka: njegovega izjemnega spomina. Leta 1999, pri osmih letih, se je že udeležil prvega šahovskega turnirja in ostalo je, bi lahko rekli, zgodovina.

Magnet za nagrade

Carlsen je doslej osvojil štiri šahovske oskarje (leta 2009, 2010, 2011 in 2012), nagrade, ki jih najboljšim šahovskim igralcem po mnenju kritikov, pisateljev in novinarjev podeljuje priznana ruska šahovska revija 64. Norveški tabloid Verdens Gang mu je dvakrat (leta 2009 in 2013) podelil naziv ime leta, leta 2009 pa še naziv športnik leta. Prav tako je dobitnik najvišjega norveškega priznanja, nagrade Peera Gynta. To vsako leto podelijo osebi ali ustanovi, ki je v norveški družbi dosegla nekaj, kar jo loči od drugih. Leta 2013 je prejel morda eno največjih priznanj v svoji karieri; priznana svetovna revija Time ga je namreč uvrstila na lestvico stotih najvplivnejših ljudi na svetu.

Igor Djukić finance@finance.si

Š

ah morda ni tako vznemirljiv kot košarka ali nogomet, a ima poseben čar, ki se mu vda marsikdo.

Eden takšnih je 24-letni Sven Magnus Øen Carlsen, norveški velemojster, prvi igralec šaha na svetu ter svetovni šampion v klasičnem in hitropoteznem šahu. Čudežni otrok Magnus Carlsen je leta 2004, pri samo 13 letih, postal velemojster in takrat drugi najmlajši velemojster v zgodovini šaha. Šest let pozneje, 1. januarja 2010, je pri 19 letih postal najmlajši prvi igralec šaha na svetu v zgodovini, novembra 2013 pa na svetovnem prvenstvu v indijskem Čenaju premagal dotedanjega prvaka, indijskega velemojstra Višvanatana Ananda, in postal svetovni prvak. Maja 2014 se je na lestvici svetovne šahovske federacije (FIDE) z 2.882 točkami (najboljši rezultat v zgodovini) – te se zbirajo po posebnem ocenjevalnem sistemu ELO za preračunavanje relativnih stopenj spretnosti posameznega igralca – zavihtel na prvo mesto. Lani novembra je na svetovnem prvenstvu v ruskem Sočiju spet premagal izzivalca Ananda in obranil naziv svetovnega prvaka.

he sveta petka , skopje Kompleksna elektrarna nas je povezala z Litostrojem, Korono, Irmo, Iskra Impulsom …

hotel kempinski , minsk Ponos metropole so z nami perfekcionirali Marmor Hotavlje, Stilles, Klima Petek in drugi.

globalni inženiring za slovenski izvoz

»Sem nekakšen umetnik«

V najstniških letih so Carlsena poznali kot napadalnega igralca, ki pa se je z leti izkušenj razvil v bolj univerzalnega tekmovalca. Ena njegovih največjih sposobnosti je, da se ne osredotoča na določene, enake otvoritvene poteze igre (kot to počnejo številni drugi znani šahisti), ampak igra z različnimi potezami, kar pomeni precejšnjo težavo za njegove nasprotnike, saj se nanj teže pripravijo. Prav tako je najmočnejši med potekom igre, ko mu z briljantnimi potezami uspe obvladati nasprotnike. Anand je o njem dejal: »Večina zamisli se mu utrne povsem spontano. Je zelo prilagodljiv, pozna vse šahovske strukture in zna se spopasti s skoraj vsako potezo. Magnus lahko naredi skoraj vse.« Carlsen ne zna opisati, zakaj je pravzaprav tako dober. »Res je, da je šah igra inteligence, a tudi umetnosti. Morda sem zaradi tega v prednosti pred izzivalci. Sem nekakšen umetnik,« je dejal v enem od intervjujev. Njegovo genialnost, mojstrstvo in ne nazadnje pogum, ki ga kaže z neverjetnimi sklepnimi potezami, primerjajo s podobnimi lastnostmi nekdanjih svetovnih šahovskih prvakov Joseja Raula Capablance, Vasilija Smislova in Anatolija Karpova. Že v otroških letih je kazal velik intelektualni potencial.

Ko je bil star dve leti, je zložil sestavljanko iz 50 kosov. Pri

RIKO POVEZUJE SLOVENSKA PODJETJA ZA PRODOREN VSTOP V NAJZAHTEVNEJŠA OKOLJA.

Najboljša podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte skozi prestižne projekte povežemo v nove dosežke skupne odličnosti. Uspeh je vedno celovit – tudi zato, ker podpiramo umetnost in kulturo in druge vrednote, ki plemenitijo življenje v Rikovih okoljih.

arhiv SloWatch

Magnus Carlsen je pri zgolj 13 letih postal šahovski velemojster

Kot maneken za G-Star Raw

Ko mladi Norvežan ne briljira v šahu, ga je mogoče zaslediti tudi v modnih kampanjah. Leta 2010 je skupaj z ameriško igralko Liv Tyler nastopil v oglaševalski kampanji za modno znamko G-Star Raw. Fotografije je takrat posnel priznani nizozemski režiser in fotograf Anton Corbijn.

Svoj nastop za G-Star Raw je ponovil februarja 2014, ko je skupaj z britansko manekenko Lily Cole posnel fotografije za pomladno-poletno kolekcijo. In še ena zanimivost: ameriški režiser Jeffrey Jacob Abrams je Carlsenu ponudil vlogo šahista iz prihodnosti v filmu Zvezdne steze: V temo (Star Trek: Into Darkness). Ponudbo je moral, žal, zavrniti, saj mu ameriške oblasti za čas snemanja filma niso odobrile delovnega vizuma.

Od leta 2012 je Carlsen tudi edini profesionalni šahist z lastnim agentom. Espen Agdestein, brat nekdanjega Carlsenovega šahovskega trenerja Simena, mojster FIDE in dvakratni član norveške reprezentance na šahovski olimpijadi, je kot Carlsenov agent začel delati leta 2008. Za mladega šahista je na začetku iskal pokrovitelje in se pogajal za medijske pogodbe, leta 2011 pa prevzel še vse posle, za katere je do takrat skrbel Carlsenov oče Henrik. Leta 2012 naj bi Carlsen, predvsem zaradi sponzorskih pogodb, zaslužil skoraj 1,5 milijona dolarjev.

Magnus Carlsen je tudi ambasador znamke ur Omega.

OGLAS

G-Star Raw

Šah in šele potem vse drugo

24

ON

je šahist

Č

udežni deček, ki dosega nove rekorde

transformatorske postaje , minsk Za izvedbo na ključ smo vključili Kolektor Etro, Sipro inženiring, ABB, Siemens …

hiša p . a . t . h . by starck with riko Vrhunski dizajn so z nami nadvrhunsko uresničili Real Engineering, Elea iC, Domal, Elektroprom, Senčila Bled …

štirih se je igral z lego kockami in po navodilih, primernih za otroke, stare od 10 do 14 let, sestavil številne predmete.

S šahom je prišel v stik pri petih letih, ko ga je igre naučil oče Henrik. A takrat večjega zanimanja za igro ni pokazal.

Navdušenje je prišlo, ko je prebral prvo knjigo o šahu – Poišči načrt avtorja Benta Larsena. Svoje zgodnje šahovske spretnosti je razvijal tako, da je ure in ure preživljal pred šahovnico, prestavljal figure po poljih, iskal kombinacije ter preigraval igre in položaje, ki mu jih je pokazal oče.

Pri tem ne gre izpustiti pomembnega podatka: njegovega izjemnega spomina. Leta 1999, pri osmih letih, se je že udeležil prvega šahovskega turnirja in ostalo je, bi lahko rekli, zgodovina.

Magnet za nagrade

Carlsen je doslej osvojil štiri šahovske oskarje (leta 2009, 2010, 2011 in 2012), nagrade, ki jih najboljšim šahovskim igralcem po mnenju kritikov, pisateljev in novinarjev podeljuje priznana ruska šahovska revija 64. Norveški tabloid Verdens Gang mu je dvakrat (leta 2009 in 2013) podelil naziv ime leta, leta 2009 pa še naziv športnik leta. Prav tako je dobitnik najvišjega norveškega priznanja, nagrade Peera Gynta. To vsako leto podelijo osebi ali ustanovi, ki je v norveški družbi dosegla nekaj, kar jo loči od drugih. Leta 2013 je prejel morda eno največjih priznanj v svoji karieri; priznana svetovna revija Time ga je namreč uvrstila na lestvico stotih najvplivnejših ljudi na svetu.

Igor Djukić finance@finance.si

Š

ah morda ni tako vznemirljiv kot košarka ali nogomet, a ima poseben čar, ki se mu vda marsikdo.

Eden takšnih je 24-letni Sven Magnus Øen Carlsen, norveški velemojster, prvi igralec šaha na svetu ter svetovni šampion v klasičnem in hitropoteznem šahu. Čudežni otrok Magnus Carlsen je leta 2004, pri samo 13 letih, postal velemojster in takrat drugi najmlajši velemojster v zgodovini šaha. Šest let pozneje, 1. januarja 2010, je pri 19 letih postal najmlajši prvi igralec šaha na svetu v zgodovini, novembra 2013 pa na svetovnem prvenstvu v indijskem Čenaju premagal dotedanjega prvaka, indijskega velemojstra Višvanatana Ananda, in postal svetovni prvak. Maja 2014 se je na lestvici svetovne šahovske federacije (FIDE) z 2.882 točkami (najboljši rezultat v zgodovini) – te se zbirajo po posebnem ocenjevalnem sistemu ELO za preračunavanje relativnih stopenj spretnosti posameznega igralca – zavihtel na prvo mesto. Lani novembra je na svetovnem prvenstvu v ruskem Sočiju spet premagal izzivalca Ananda in obranil naziv svetovnega prvaka.

he sveta petka , skopje Kompleksna elektrarna nas je povezala z Litostrojem, Korono, Irmo, Iskra Impulsom …

hotel kempinski , minsk Ponos metropole so z nami perfekcionirali Marmor Hotavlje, Stilles, Klima Petek in drugi.

globalni inženiring za slovenski izvoz

»Sem nekakšen umetnik«

V najstniških letih so Carlsena poznali kot napadalnega igralca, ki pa se je z leti izkušenj razvil v bolj univerzalnega tekmovalca. Ena njegovih največjih sposobnosti je, da se ne osredotoča na določene, enake otvoritvene poteze igre (kot to počnejo številni drugi znani šahisti), ampak igra z različnimi potezami, kar pomeni precejšnjo težavo za njegove nasprotnike, saj se nanj teže pripravijo. Prav tako je najmočnejši med potekom igre, ko mu z briljantnimi potezami uspe obvladati nasprotnike. Anand je o njem dejal: »Večina zamisli se mu utrne povsem spontano. Je zelo prilagodljiv, pozna vse šahovske strukture in zna se spopasti s skoraj vsako potezo. Magnus lahko naredi skoraj vse.« Carlsen ne zna opisati, zakaj je pravzaprav tako dober. »Res je, da je šah igra inteligence, a tudi umetnosti. Morda sem zaradi tega v prednosti pred izzivalci. Sem nekakšen umetnik,« je dejal v enem od intervjujev. Njegovo genialnost, mojstrstvo in ne nazadnje pogum, ki ga kaže z neverjetnimi sklepnimi potezami, primerjajo s podobnimi lastnostmi nekdanjih svetovnih šahovskih prvakov Joseja Raula Capablance, Vasilija Smislova in Anatolija Karpova. Že v otroških letih je kazal velik intelektualni potencial.

Ko je bil star dve leti, je zložil sestavljanko iz 50 kosov. Pri

RIKO POVEZUJE SLOVENSKA PODJETJA ZA PRODOREN VSTOP V NAJZAHTEVNEJŠA OKOLJA.

Najboljša podjetja, njihova tehnološka znanja, rešitve in produkte skozi prestižne projekte povežemo v nove dosežke skupne odličnosti. Uspeh je vedno celovit – tudi zato, ker podpiramo umetnost in kulturo in druge vrednote, ki plemenitijo življenje v Rikovih okoljih.

arhiv SloWatch

Magnus Carlsen je pri zgolj 13 letih postal šahovski velemojster

Kot maneken za G-Star Raw

Ko mladi Norvežan ne briljira v šahu, ga je mogoče zaslediti tudi v modnih kampanjah. Leta 2010 je skupaj z ameriško igralko Liv Tyler nastopil v oglaševalski kampanji za modno znamko G-Star Raw. Fotografije je takrat posnel priznani nizozemski režiser in fotograf Anton Corbijn.

Svoj nastop za G-Star Raw je ponovil februarja 2014, ko je skupaj z britansko manekenko Lily Cole posnel fotografije za pomladno-poletno kolekcijo. In še ena zanimivost: ameriški režiser Jeffrey Jacob Abrams je Carlsenu ponudil vlogo šahista iz prihodnosti v filmu Zvezdne steze: V temo (Star Trek: Into Darkness). Ponudbo je moral, žal, zavrniti, saj mu ameriške oblasti za čas snemanja filma niso odobrile delovnega vizuma.

Od leta 2012 je Carlsen tudi edini profesionalni šahist z lastnim agentom. Espen Agdestein, brat nekdanjega Carlsenovega šahovskega trenerja Simena, mojster FIDE in dvakratni član norveške reprezentance na šahovski olimpijadi, je kot Carlsenov agent začel delati leta 2008. Za mladega šahista je na začetku iskal pokrovitelje in se pogajal za medijske pogodbe, leta 2011 pa prevzel še vse posle, za katere je do takrat skrbel Carlsenov oče Henrik. Leta 2012 naj bi Carlsen, predvsem zaradi sponzorskih pogodb, zaslužil skoraj 1,5 milijona dolarjev.

Magnus Carlsen je tudi ambasador znamke ur Omega.

OGLAS

G-Star Raw

Šah in šele potem vse drugo

27

je arhitekt

D

anes moraš biti pri pridobivanju projektov zelo samoiniciativen,« poudarja Rok Oman, arhitekt in soustanovitelj biroja Ofis arhitekti. V Sloveniji so veliki gradbeni projekti zastali – zaradi propada gradbeništva je celo že težko dobiti izvajalca zanje. »Prisiljeni smo se bili reorganizirati, začeti iskati delo drugače, česar smo se naučili predvsem v ZDA, kjer ni nobenih javnih razpisov države, vse se dela na zasebni ravni,« pojasni Oman.

Tujino »napadli« v Parizu

Prelomnica za biro je bila zmaga na natečaju za kampus v Parizu leta 2008. »Dobili smo poziv, naj pošljemo svoje reference, in čez nekaj tednov je prispelo vabilo za sodelovanje na natečaju, na katerega se je uvrstilo šest arhitekturnih birojev, trije pariški in trije tuji. Zmagala je naša rešitev,« pove Oman.

Obstaja namreč več vrst natečajev; nekateri so povsem odprti in javni, na njih lahko sodeluje vsak, vendar lahko število prijavljenih krepko preseže tisoč, kot se je zgodilo na natečaju na Finskem za Guggenheimov muzej, večmesečno delo pa biro izvaja izključno na svoje stroške. Druga možnost so vabljeni natečaji, k sodelovanju so biroji vabljeni bodisi neposredno bodisi jih investitor povabi v predizbor. »Naš biro se prijavlja predvsem na te, zadnje; pošlješ jim reference in zahtevano dokumentacijo, šele nato si morda povabljen na natečaj. A dobiš, če si vabljen, vsaj delno povrnjene stroške, in ker je število udeleženih birojev omejeno, imaš več možnosti za uspeh,« razlaga arhitekt.

Po uspehu v Parizu, ko so pridobili referenco, so se začeli pogosto odzivati na razpise v Franciji in kmalu dobili še dve vabili. »A tudi Francija ima gospodarske težave, poleg tega so postali bolj zaščitniški do svojih arhitektov. Po naši analizi so za natečaj na določenem območju vedno izbrani izvajalci v oddaljenosti do 50 kilometrov, kar tudi drugim francoskim birojem oteži sodelovanje,« pravi Oman.

Gosto sito mednarodnih natečajev

Še slabše je v Nemčiji – njegovo subjektivno mnenje je, da je izbor na tamkajšnjih razpisih glede kakovosti, z nekaj izjemami, na veliko nižji ravni kot drugje –, biroje pogosto vabijo na podlagi določenih kvot, hkrati pa vabljenim sodelujočim na natečaju ne povrnejo niti centa.

Med drugim je bil Ofis skupaj s še 11 biroji vabljen na natečaj v Estoniji. »Zmagali sicer nismo, a smo dobili posebno nagrado. Bili smo je veseli, saj je vsak natečaj tudi preizkus, v kakšni kondiciji si,« pravi Oman.

Sicer pa o razmerah v tem poslu zgovorno priča tudi podatek, da se v Ofisu, ki je prejemnik številnih mednarodnih nagrad, vsako leto po-

tegujejo za približno 200 projektov, vabil pa prejmejo le peščico, čeprav sodelujejo na razpisih tako po Evropi kot zunaj nje.

Volitve pogosto ustavijo obetavne projekte

Med njihovimi projekti v tujini je tudi lani končani nogometni stadion v beloruskem Borisovu. Investitorji so z Ofisom navezali stik kmalu potem, ko so beloruski nogometaši igrali na stadionu v Mariboru, ki je delo Ofisovih arhitektov. »Želeli so repliko mariborskega objekta, no, k sreči smo jih prepričali, da si pač zaslužijo nekaj posebnega,« se muza Oman. Ne glede na stereotipe o birokratskih zapletih v teh koncih Evrope je vse teklo presenetljivo gladko, izvedbo so nekoliko zavrle le volitve in devalvacija beloruskega rublja.

Podobno je v Omanu, kjer v sodelovanju z lokalnim birojem načrtujejo velik in razkošen poslovno-stanovanjski kompleks, v katerem bodo svoj lonček pristavili tudi hotelir Hilton in številne prestižne trgovine. »Naše izkušnje z Omanom so več kot pozitivne, po urejenosti je prava oaza. So pa še mnogo počasnejši kot drugje v arabskem svetu,« pravi sogovornik.

Tudi izvedbo zmagovalnega projekta v Gruziji – šlo je za nekakšno obliko upravnega in kulturnega središča – je preprečil izid volitev, saj so bili ustavljeni vsi načrti prejšnje vlade.

Rok Oman, Ofis arhitekti

Gorsko zatočišče še letos poleti

Ofis je v okviru harvardske podiplomske šole za dizajn (Harvard GDS), kjer Oman in soustanoviteljica biroja Špela Videčnik tudi predavata, tesno povezan s projektom, ki obravnava bivanje v ekstremnih podnebnih razmerah.

Gre za delavnice v okviru študija, kjer so s študenti naredili pilotni projekt gorskega bivaka, ki bo letos v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije zaživel v naravi – eden pod Skuto, drugi v okolici Triglavskih jezer. Prvi bivak bi morali postaviti že lani poleti, a jim je pot prekrižalo slabo vreme.

V

sak natečaj je kondicijski test

Ko so se vremena arhitektom v Sloveniji pooblačila, so se v biroju Ofis arhitekti usmerili v tujino.

Enako je tudi pri novejših gradnjah; vsak misli, da lahko posega v delo arhitekta, »popravlja« objekte po svoje ali pa vsaj kričeče pobarva svojo fasado. »Občina Domžale je bila prva, ki je z odlokom zapovedala dovoljene barve na fasadah. Inšpekcija se s tem ne želi ukvarjati in arhitekt lahko svoje avtorsko delo zaščiti le prek sodišča. Vsi pa vemo, kako je s tem pri nas,« je jezen Oman.

Včasih timsko, včasih intimno delo

Vendar pa arhitektura ni le boj z birokratskimi mlini, je tudi ustvarjalno delo, med katerim nastajajo čudovite stvaritve. Od kod dobiva Oman ideje? »To je najlepša ali pa najhujša stran ustvarjanja.

Vsak nov projekt je zgodba zase, nov otrok. Ni nobenega pravila.

Včasih se zbudiš z idejo v glavi, včasih te prešine ob kavi, včasih se nekaj rodi po dveh tednih tuhtanja vseh zaposlenih v biroju, včasih kaj tudi recikliraš – zgodi se

spontano. Če bo kdo rekel, da ima vedno enak ustvarjalni proces, lahko vnaprej napovem, kakšna je njegova arhitektura – recimo kot povprečna nemška, kjer je morda vse narejeno korektno, nima pa duha,« opisuje svoj ustvarjalni proces Oman.

Arhitekturna pravila danes po eni strani niso več tako toga kot nekoč, ko so ustvarjalci sledili aktualnemu slogu in so se stilske spremembe zgodile bolj po naključju, po drugi strani pa so ustvarjalci omejeni z urbanističnimi in drugimi zahtevami.

Te so pogosto že do podrobnosti določene, zlasti pri velikih stanovanjskih kompleksih (housing), ko gre predvsem za oblikovno rešitev in kako vanjo stlačiti čim več kvadrature. »Ali kot je nekoč dejal moj kolega: 'Housing – it's about balconies!' Dobra stran tega pa je, da si, ko moraš kar največ potegniti skozi omejitve, prisiljen v uporabo domišljije,« konča Rok Oman.

B

eloruski investitorji so želeli repliko mariborskega stadiona, a so jih v Ofisu prepričali o gradnji nečesa povsem drugačnega.

Stavbna dediščina je svetinja!

Ne glede na to, da so med Ofisovimi stvaritvami številni veliki in veličastni objekti, je Omanu posebno pri srcu ohranjanje objektov tradicionalnega stavbarstva. »Boli me, ko gledam, kako se prelepi objekti slovenske stavbne dediščine sesedajo sami vase. Po eni strani so konservatorji prestrogi, v smislu, če se neki objekt ne uporablja za svoj namen, je bolje, da ga ni, po drugi strani pa se nihče ne ukvarja s tem, kako te objekte revitalizirati, seveda v skladu s predpisi. Trenutno na Gorenjskem delamo pri takšnem projektu – zunanjost bo ostala enaka, notranjost stavbe pa bo povsem prenovljena –, saj želimo pokazati, da se stvari da narediti brez škode za tradicionalno stavbarstvo. Ljudi je treba ozavestiti o tem, ne pa da porušene stavbarske bisere nadomeščajo katastrofalne novogradnje,« poudarja Oman.

Tomaž Gregorič

Tradicionalna brezimna vaška arhitektura se mi zdi bolj sveta kot Plečnikova – to bodo že znali zaščititi, menda prehaja pod pristojnost Unesca. Bolj me skrbi za umirajočo stavbno dediščino, ki se zaradi neozaveščenosti seseda sama vase.

Stela Mihajlović stela.mihajlovic@finance.si

Tomaž Gregorič

ON

Tomaž Gregorič

26

27

je arhitekt

D

anes moraš biti pri pridobivanju projektov zelo samoiniciativen,« poudarja Rok Oman, arhitekt in soustanovitelj biroja Ofis arhitekti. V Sloveniji so veliki gradbeni projekti zastali – zaradi propada gradbeništva je celo že težko dobiti izvajalca zanje. »Prisiljeni smo se bili reorganizirati, začeti iskati delo drugače, česar smo se naučili predvsem v ZDA, kjer ni nobenih javnih razpisov države, vse se dela na zasebni ravni,« pojasni Oman.

Tujino »napadli« v Parizu

Prelomnica za biro je bila zmaga na natečaju za kampus v Parizu leta 2008. »Dobili smo poziv, naj pošljemo svoje reference, in čez nekaj tednov je prispelo vabilo za sodelovanje na natečaju, na katerega se je uvrstilo šest arhitekturnih birojev, trije pariški in trije tuji. Zmagala je naša rešitev,« pove Oman.

Obstaja namreč več vrst natečajev; nekateri so povsem odprti in javni, na njih lahko sodeluje vsak, vendar lahko število prijavljenih krepko preseže tisoč, kot se je zgodilo na natečaju na Finskem za Guggenheimov muzej, večmesečno delo pa biro izvaja izključno na svoje stroške. Druga možnost so vabljeni natečaji, k sodelovanju so biroji vabljeni bodisi neposredno bodisi jih investitor povabi v predizbor. »Naš biro se prijavlja predvsem na te, zadnje; pošlješ jim reference in zahtevano dokumentacijo, šele nato si morda povabljen na natečaj. A dobiš, če si vabljen, vsaj delno povrnjene stroške, in ker je število udeleženih birojev omejeno, imaš več možnosti za uspeh,« razlaga arhitekt.

Po uspehu v Parizu, ko so pridobili referenco, so se začeli pogosto odzivati na razpise v Franciji in kmalu dobili še dve vabili. »A tudi Francija ima gospodarske težave, poleg tega so postali bolj zaščitniški do svojih arhitektov. Po naši analizi so za natečaj na določenem območju vedno izbrani izvajalci v oddaljenosti do 50 kilometrov, kar tudi drugim francoskim birojem oteži sodelovanje,« pravi Oman.

Gosto sito mednarodnih natečajev

Še slabše je v Nemčiji – njegovo subjektivno mnenje je, da je izbor na tamkajšnjih razpisih glede kakovosti, z nekaj izjemami, na veliko nižji ravni kot drugje –, biroje pogosto vabijo na podlagi določenih kvot, hkrati pa vabljenim sodelujočim na natečaju ne povrnejo niti centa.

Med drugim je bil Ofis skupaj s še 11 biroji vabljen na natečaj v Estoniji. »Zmagali sicer nismo, a smo dobili posebno nagrado. Bili smo je veseli, saj je vsak natečaj tudi preizkus, v kakšni kondiciji si,« pravi Oman.

Sicer pa o razmerah v tem poslu zgovorno priča tudi podatek, da se v Ofisu, ki je prejemnik številnih mednarodnih nagrad, vsako leto po-

tegujejo za približno 200 projektov, vabil pa prejmejo le peščico, čeprav sodelujejo na razpisih tako po Evropi kot zunaj nje.

Volitve pogosto ustavijo obetavne projekte

Med njihovimi projekti v tujini je tudi lani končani nogometni stadion v beloruskem Borisovu. Investitorji so z Ofisom navezali stik kmalu potem, ko so beloruski nogometaši igrali na stadionu v Mariboru, ki je delo Ofisovih arhitektov. »Želeli so repliko mariborskega objekta, no, k sreči smo jih prepričali, da si pač zaslužijo nekaj posebnega,« se muza Oman. Ne glede na stereotipe o birokratskih zapletih v teh koncih Evrope je vse teklo presenetljivo gladko, izvedbo so nekoliko zavrle le volitve in devalvacija beloruskega rublja.

Podobno je v Omanu, kjer v sodelovanju z lokalnim birojem načrtujejo velik in razkošen poslovno-stanovanjski kompleks, v katerem bodo svoj lonček pristavili tudi hotelir Hilton in številne prestižne trgovine. »Naše izkušnje z Omanom so več kot pozitivne, po urejenosti je prava oaza. So pa še mnogo počasnejši kot drugje v arabskem svetu,« pravi sogovornik.

Tudi izvedbo zmagovalnega projekta v Gruziji – šlo je za nekakšno obliko upravnega in kulturnega središča – je preprečil izid volitev, saj so bili ustavljeni vsi načrti prejšnje vlade.

Rok Oman, Ofis arhitekti

Gorsko zatočišče še letos poleti

Ofis je v okviru harvardske podiplomske šole za dizajn (Harvard GDS), kjer Oman in soustanoviteljica biroja Špela Videčnik tudi predavata, tesno povezan s projektom, ki obravnava bivanje v ekstremnih podnebnih razmerah.

Gre za delavnice v okviru študija, kjer so s študenti naredili pilotni projekt gorskega bivaka, ki bo letos v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije zaživel v naravi – eden pod Skuto, drugi v okolici Triglavskih jezer. Prvi bivak bi morali postaviti že lani poleti, a jim je pot prekrižalo slabo vreme.

V

sak natečaj je kondicijski test

Ko so se vremena arhitektom v Sloveniji pooblačila, so se v biroju Ofis arhitekti usmerili v tujino.

Enako je tudi pri novejših gradnjah; vsak misli, da lahko posega v delo arhitekta, »popravlja« objekte po svoje ali pa vsaj kričeče pobarva svojo fasado. »Občina Domžale je bila prva, ki je z odlokom zapovedala dovoljene barve na fasadah. Inšpekcija se s tem ne želi ukvarjati in arhitekt lahko svoje avtorsko delo zaščiti le prek sodišča. Vsi pa vemo, kako je s tem pri nas,« je jezen Oman.

Včasih timsko, včasih intimno delo

Vendar pa arhitektura ni le boj z birokratskimi mlini, je tudi ustvarjalno delo, med katerim nastajajo čudovite stvaritve. Od kod dobiva Oman ideje? »To je najlepša ali pa najhujša stran ustvarjanja.

Vsak nov projekt je zgodba zase, nov otrok. Ni nobenega pravila.

Včasih se zbudiš z idejo v glavi, včasih te prešine ob kavi, včasih se nekaj rodi po dveh tednih tuhtanja vseh zaposlenih v biroju, včasih kaj tudi recikliraš – zgodi se

spontano. Če bo kdo rekel, da ima vedno enak ustvarjalni proces, lahko vnaprej napovem, kakšna je njegova arhitektura – recimo kot povprečna nemška, kjer je morda vse narejeno korektno, nima pa duha,« opisuje svoj ustvarjalni proces Oman.

Arhitekturna pravila danes po eni strani niso več tako toga kot nekoč, ko so ustvarjalci sledili aktualnemu slogu in so se stilske spremembe zgodile bolj po naključju, po drugi strani pa so ustvarjalci omejeni z urbanističnimi in drugimi zahtevami.

Te so pogosto že do podrobnosti določene, zlasti pri velikih stanovanjskih kompleksih (housing), ko gre predvsem za oblikovno rešitev in kako vanjo stlačiti čim več kvadrature. »Ali kot je nekoč dejal moj kolega: 'Housing – it's about balconies!' Dobra stran tega pa je, da si, ko moraš kar največ potegniti skozi omejitve, prisiljen v uporabo domišljije,« konča Rok Oman.

B

eloruski investitorji so želeli repliko mariborskega stadiona, a so jih v Ofisu prepričali o gradnji nečesa povsem drugačnega.

Stavbna dediščina je svetinja!

Ne glede na to, da so med Ofisovimi stvaritvami številni veliki in veličastni objekti, je Omanu posebno pri srcu ohranjanje objektov tradicionalnega stavbarstva. »Boli me, ko gledam, kako se prelepi objekti slovenske stavbne dediščine sesedajo sami vase. Po eni strani so konservatorji prestrogi, v smislu, če se neki objekt ne uporablja za svoj namen, je bolje, da ga ni, po drugi strani pa se nihče ne ukvarja s tem, kako te objekte revitalizirati, seveda v skladu s predpisi. Trenutno na Gorenjskem delamo pri takšnem projektu – zunanjost bo ostala enaka, notranjost stavbe pa bo povsem prenovljena –, saj želimo pokazati, da se stvari da narediti brez škode za tradicionalno stavbarstvo. Ljudi je treba ozavestiti o tem, ne pa da porušene stavbarske bisere nadomeščajo katastrofalne novogradnje,« poudarja Oman.

Tomaž Gregorič

Tradicionalna brezimna vaška arhitektura se mi zdi bolj sveta kot Plečnikova – to bodo že znali zaščititi, menda prehaja pod pristojnost Unesca. Bolj me skrbi za umirajočo stavbno dediščino, ki se zaradi neozaveščenosti seseda sama vase.

Stela Mihajlović stela.mihajlovic@finance.si

Tomaž Gregorič

ON

Tomaž Gregorič

26

28

ON

vozi

Z

29

a nekatere zgolj kripe, za druge večna ljubezen Mercedes-benz W 196R

Ferrari testa rossa prototype, letnik 1963

Ferrari 275 GTB 4 NART 26, letnik 1967

Bugatti type 57SC atlantic, letnik 1936

Ferrari 250 GTO, letnik 1963

Č

Mercedes-benz 540k von krieger 1, letnik 1936

Povsem na vrhu je ferrari 250 GTO

Rdeči ferrari 250 GTO, letnik 1963, je predlanskim dosegel rekordno vrednost 37,6 milijona evrov, ob njegovem rojstvu leta 1963 je bila njegova cena le

Na drugem mestu po doseženi vrednosti je avto italijanske delavnice – bugatti type 57SC atlantic, letnik 1963, je leta 2010 dosegel vrednost 31,6 milijona evrov. Italijanska tovarna je izdelala le tri razkošne kupeje z dvema sedežema, štirikolesnim pogonom in močjo 200 konjev, dva se še zdaj vozita po svetu.

Srebrna puščica za 26 milijonov

Vrednost 25,86 milijona evrov je leta 2013 v britanski dražbeni hiši Bonhams dosegel MercedesBenzov dirkalnik W196R, ki je zaslovel po devetih zmagah na dirkah Formule 1, prav ta avto pa je vozil sloviti dirkač Manuel Fangio. Dirkalnika se je oprijelo ime srebrna puščica, Mercedes-Benz pa je izdelal le 14 primerkov, od teh jih je šest na sedežu nemškega proizvajalca.

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Anaconda znamke Police cilja na možate moške, ki so radi opazni. Cena: 189 evrov

Romantična zgodba klasičnega mercedes-benza

Še bolj zanimiva kot zapisane se zdi zgodba mercedes-benza 540 K von krieger special roadsterja, ki je sredi predlanskega avgusta dosegel vrednost 8,7 milijona evrov. Elegantni roadster iz leta 1936 ima takšno ceno tudi zaradi svoje zgodbe. Skupaj je bilo izdelanih 26 modelov 540 K, najdražji primerek pa je bil leta 1936 narejen za prusko aristokratsko družino von Krieger; uporabljala ga je baronesa Gisela von Krieger, tiste dni ena izmed najelegantnejših dam v visokih krogih. Baronesa je bila razvpita ženska, cenila je modo in za sabo puščala strta moška srca, eden izmed neuslišanih snubcev je od žalosti iz letala skočil v smrt. Njeno srce je pripadalo mercedes-benzu 540 K, z njim je prepotovala vso Evropo v iskanju zatočišča pred plameni vojne. Po drugi svetovni vojni se je skupaj s svojim mercedes-benzom preselila v Severno Ameriko. Avto je skoraj 40 let počival v garaži, po baronesini smrti leta 1989 pa ga je novi lastnik temeljito restavriral in ga na avgustovski dražbi Gooding & Company prodal za 8,7 milijona evrov.

Carrera Calibre je ura z znamenitimi kronografi Tag Heuerja, ki jo nosi ambasador te znamke in najboljši nogometaš na svetu Cristiano Ronaldo. Cena: 4.660 evrov

pelt

Bugatti atlantic vreden prek 30 milijonov

Ferrarijev 275 GTB-4 NART, letnik 1967, je predlanskim dosegel vrednost 24,1 milijona evrov. Gre za enega izmed desetih primerkov, do predlanske prodaje pa je bil v lasti prvega lastnika Eddieja Smitha.

Novi lastnik Lawrence Stroll je eden od ustanoviteljev modne znamke oblačil Tommy Hilfiger.

Na petem mestu je spet ferrari – model testarossa prototype, letnik 1957, ki ima zanimivo zgodovino. Že leta 1958 je bil ta avto popolnoma uničen na dirki v Le Mansu, pozneje so ga temeljito obnovili z originalnimi deli, leta 2011 pa je dosegel takrat najvišjo vrednost na dražbi Goodings & Company: 14,37 milijona evrov.

Vsaka minuta šteje in moški, ki da nekaj nase, se ne bo zadovoljil s pogledovanjem na (pametni) mobilnik, temveč želi imeti uro, ki jo bodo (poslovni) tekmeci na skrivaj občudovali

istian Ep

Gre za redke, zelo ekskluzivne serije avtomobilov, ponavadi italijanske ali nemške znamke, ki dosežejo nesmrtnost. Od drugih pločevinastih štirikolesnikov se ločijo predvsem po tem, da jim v določeni starosti začne vrednost rasti, in to skokovito, medtem ko vrednost vseh drugih le upada. Kateri avtomobili so zapisani večnosti, je marsikdaj znano že ob njihovem rojstvu. Doletela bo najbrž večino ferrarijev, bugattijev, rolls-royceov, lamborghinijev, porschejev 911, tudi mercedes-benze SLS AMG GT in SL, manjšega SLK najbrž ne. Kako visoka bo njihova vrednost v prihodnosti, pa bo odvisno od več dejavnikov, predvsem od ekskluzivnosti, števila izdelanih avtov, ohranjenosti in zgodb, ki bodo nastajale o njih. Če pogledamo peterico najdražjih avtomobilov na svetu, ki so v zadnjih nekaj letih zamenjali lastnike na dražbah, imajo ti vse zapisano. In kateri so?

Sledita spet ferrarija

as je denar

Športni model Hugo Boss za več (barvne) energije.

Cena: 175 evrov

e r: C h r

Med najdražjimi predvsem nemci in italijani

sedem tisoč evrov. Zeleni 250 GTO je nekdanji dirkač Formule 1 Stirling Moss prodal za 23,4 milijona evrov, nepremičninski agent Jon Hunt pa je za rdečega 250 GTO lani iztržil 24 milijonov evrov. In kaj je tako posebnega na tem modelu? Poleg tega, da gre za ferrari, je drugi razlog njegova redkost – med letoma 1962 in 1964 je bil GTO izdelan le v 36 primerkih. Vsakega od njih je kupcu osebno izročil ustanovitelj in takratni prvi človek Ferrarija Enzo Ferrari. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je zmagoval na dirkah, za tiste čase je dosegal vrtoglave zmogljivosti – 300 konjev iz trilitrskega motorja V12 je dvosedežni kupe gnalo do 280 kilometrov na uro in do stotice v 6,1 sekunde.

Njegovo vrednost so dvigovali tudi zvezdniški lastniki, denimo Nick Mason iz skupine Pink Floyd in didžej Chris Evans.

trendovski

Ure Emporio Armani zadovoljujejo moške apetite po športni in elegantni različici časomera. Cena: 359 evrov

Najnovejša ura za oba spola Karla Lagerfelda, predvsem za sledilce modnih smernic. Cena: 249 evrov

g r a ph

R

estavriranje in zbiranje starodobnih avtomobilov sta prav poseben hobi, ki je razširjen povsod po svetu, razlika je le v količini denarja in strokovnosti. Gre za razmeroma majhen krog poznavalcev, ljubiteljev ali pa zgolj petičnežev, ki se dobro počutijo v okolici dragih predmetov. Ena od pozitivnih lastnosti gibanja, povezanega s starodobniki, je poleg stalno vrtečega se denarja tudi varovanje dediščine slovitih avtomobilskih znamk, saj nekateri izdelki dosegajo vrtoglave vrednosti, zato lastniki nanje pazijo bolj kot na svoje partnerje.

je

Photo

MILOŠ MILAČ milos.milac@finance.si

ON

28

ON

vozi

Z

29

a nekatere zgolj kripe, za druge večna ljubezen Mercedes-benz W 196R

Ferrari testa rossa prototype, letnik 1963

Ferrari 275 GTB 4 NART 26, letnik 1967

Bugatti type 57SC atlantic, letnik 1936

Ferrari 250 GTO, letnik 1963

Č

Mercedes-benz 540k von krieger 1, letnik 1936

Povsem na vrhu je ferrari 250 GTO

Rdeči ferrari 250 GTO, letnik 1963, je predlanskim dosegel rekordno vrednost 37,6 milijona evrov, ob njegovem rojstvu leta 1963 je bila njegova cena le

Na drugem mestu po doseženi vrednosti je avto italijanske delavnice – bugatti type 57SC atlantic, letnik 1963, je leta 2010 dosegel vrednost 31,6 milijona evrov. Italijanska tovarna je izdelala le tri razkošne kupeje z dvema sedežema, štirikolesnim pogonom in močjo 200 konjev, dva se še zdaj vozita po svetu.

Srebrna puščica za 26 milijonov

Vrednost 25,86 milijona evrov je leta 2013 v britanski dražbeni hiši Bonhams dosegel MercedesBenzov dirkalnik W196R, ki je zaslovel po devetih zmagah na dirkah Formule 1, prav ta avto pa je vozil sloviti dirkač Manuel Fangio. Dirkalnika se je oprijelo ime srebrna puščica, Mercedes-Benz pa je izdelal le 14 primerkov, od teh jih je šest na sedežu nemškega proizvajalca.

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

Anaconda znamke Police cilja na možate moške, ki so radi opazni. Cena: 189 evrov

Romantična zgodba klasičnega mercedes-benza

Še bolj zanimiva kot zapisane se zdi zgodba mercedes-benza 540 K von krieger special roadsterja, ki je sredi predlanskega avgusta dosegel vrednost 8,7 milijona evrov. Elegantni roadster iz leta 1936 ima takšno ceno tudi zaradi svoje zgodbe. Skupaj je bilo izdelanih 26 modelov 540 K, najdražji primerek pa je bil leta 1936 narejen za prusko aristokratsko družino von Krieger; uporabljala ga je baronesa Gisela von Krieger, tiste dni ena izmed najelegantnejših dam v visokih krogih. Baronesa je bila razvpita ženska, cenila je modo in za sabo puščala strta moška srca, eden izmed neuslišanih snubcev je od žalosti iz letala skočil v smrt. Njeno srce je pripadalo mercedes-benzu 540 K, z njim je prepotovala vso Evropo v iskanju zatočišča pred plameni vojne. Po drugi svetovni vojni se je skupaj s svojim mercedes-benzom preselila v Severno Ameriko. Avto je skoraj 40 let počival v garaži, po baronesini smrti leta 1989 pa ga je novi lastnik temeljito restavriral in ga na avgustovski dražbi Gooding & Company prodal za 8,7 milijona evrov.

Carrera Calibre je ura z znamenitimi kronografi Tag Heuerja, ki jo nosi ambasador te znamke in najboljši nogometaš na svetu Cristiano Ronaldo. Cena: 4.660 evrov

pelt

Bugatti atlantic vreden prek 30 milijonov

Ferrarijev 275 GTB-4 NART, letnik 1967, je predlanskim dosegel vrednost 24,1 milijona evrov. Gre za enega izmed desetih primerkov, do predlanske prodaje pa je bil v lasti prvega lastnika Eddieja Smitha.

Novi lastnik Lawrence Stroll je eden od ustanoviteljev modne znamke oblačil Tommy Hilfiger.

Na petem mestu je spet ferrari – model testarossa prototype, letnik 1957, ki ima zanimivo zgodovino. Že leta 1958 je bil ta avto popolnoma uničen na dirki v Le Mansu, pozneje so ga temeljito obnovili z originalnimi deli, leta 2011 pa je dosegel takrat najvišjo vrednost na dražbi Goodings & Company: 14,37 milijona evrov.

Vsaka minuta šteje in moški, ki da nekaj nase, se ne bo zadovoljil s pogledovanjem na (pametni) mobilnik, temveč želi imeti uro, ki jo bodo (poslovni) tekmeci na skrivaj občudovali

istian Ep

Gre za redke, zelo ekskluzivne serije avtomobilov, ponavadi italijanske ali nemške znamke, ki dosežejo nesmrtnost. Od drugih pločevinastih štirikolesnikov se ločijo predvsem po tem, da jim v določeni starosti začne vrednost rasti, in to skokovito, medtem ko vrednost vseh drugih le upada. Kateri avtomobili so zapisani večnosti, je marsikdaj znano že ob njihovem rojstvu. Doletela bo najbrž večino ferrarijev, bugattijev, rolls-royceov, lamborghinijev, porschejev 911, tudi mercedes-benze SLS AMG GT in SL, manjšega SLK najbrž ne. Kako visoka bo njihova vrednost v prihodnosti, pa bo odvisno od več dejavnikov, predvsem od ekskluzivnosti, števila izdelanih avtov, ohranjenosti in zgodb, ki bodo nastajale o njih. Če pogledamo peterico najdražjih avtomobilov na svetu, ki so v zadnjih nekaj letih zamenjali lastnike na dražbah, imajo ti vse zapisano. In kateri so?

Sledita spet ferrarija

as je denar

Športni model Hugo Boss za več (barvne) energije.

Cena: 175 evrov

e r: C h r

Med najdražjimi predvsem nemci in italijani

sedem tisoč evrov. Zeleni 250 GTO je nekdanji dirkač Formule 1 Stirling Moss prodal za 23,4 milijona evrov, nepremičninski agent Jon Hunt pa je za rdečega 250 GTO lani iztržil 24 milijonov evrov. In kaj je tako posebnega na tem modelu? Poleg tega, da gre za ferrari, je drugi razlog njegova redkost – med letoma 1962 in 1964 je bil GTO izdelan le v 36 primerkih. Vsakega od njih je kupcu osebno izročil ustanovitelj in takratni prvi človek Ferrarija Enzo Ferrari. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je zmagoval na dirkah, za tiste čase je dosegal vrtoglave zmogljivosti – 300 konjev iz trilitrskega motorja V12 je dvosedežni kupe gnalo do 280 kilometrov na uro in do stotice v 6,1 sekunde.

Njegovo vrednost so dvigovali tudi zvezdniški lastniki, denimo Nick Mason iz skupine Pink Floyd in didžej Chris Evans.

trendovski

Ure Emporio Armani zadovoljujejo moške apetite po športni in elegantni različici časomera. Cena: 359 evrov

Najnovejša ura za oba spola Karla Lagerfelda, predvsem za sledilce modnih smernic. Cena: 249 evrov

g r a ph

R

estavriranje in zbiranje starodobnih avtomobilov sta prav poseben hobi, ki je razširjen povsod po svetu, razlika je le v količini denarja in strokovnosti. Gre za razmeroma majhen krog poznavalcev, ljubiteljev ali pa zgolj petičnežev, ki se dobro počutijo v okolici dragih predmetov. Ena od pozitivnih lastnosti gibanja, povezanega s starodobniki, je poleg stalno vrtečega se denarja tudi varovanje dediščine slovitih avtomobilskih znamk, saj nekateri izdelki dosegajo vrtoglave vrednosti, zato lastniki nanje pazijo bolj kot na svoje partnerje.

je

Photo

MILOŠ MILAČ milos.milac@finance.si

ON

30

ON

bere in posluša Royal

Blood

Royal Blood

Royal Blood, dvojec iz Brightona, so največja imena glasbene scene opisala s presežki – kot prihodnost rockovske glasbe, rešitelja žanra, vizionarska inovatorja. Čeprav skupino sestavljata le bobnar in basist oziroma vokalist, tako v živo kot na plošči zvenita kot polnokrvni bend. Če še niste pretočili plošče, ki se je lani znašla na letnih lestvicah tako rekoč vseh pomembnih medijev in na Otoku postala najhitreje prodajani debitantski album zadnjih treh let, je zdaj skrajni čas. Že ob prvem poslušanju vam bo jasno, kaj sta Ben Thatcher in Mike Kerr poslušala med ustvarjalnim procesom: Jacka Whita in vse njegove bende, Queens of the Stone Age, The Black Keys, Muse, Led Zeppelin in še koga iz rockerske zakladnice. Zvenita znano, ampak hkrati zelo sveže, obsežna in nenavadna uporaba učinkov za bas na trenutke deluje kot napad krvoločne zveri, na trenutke pa kot subtilna melodija. Za tiste, ki niste privrženci poslušanja celotne plošče, med obvezno gradivo sodijo vsaj skladbe Figure It Out, Little Monster in Come On Over. Če ju imate možnost kje videti v živo (trenutno sta na evropski turneji), je zdaj pravi čas, saj v živo izžarevata mladostniško energijo, prepleteno z neprekosljivo samozavestjo, kakršno glasbeniki pozneje v karieri težko obdržijo.

Kapital

v

21.

stoletju

Thomas Piketty Kapital v 21. stoletju je svetovna prodajna uspešnica francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja, ki je spremenila ekonomski diskurz ter sprožila razpravo o socialni, ekonomski in politični nestabilnosti kapitalizma. Piketty, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Parizu (École d'économie de Paris), je z analizo dohodkovne in premoženjske neenakosti v tržnem gospodarstvu novega tisočletja prišel do podobnih spoznanj kot Karl Marx dobrih 170 let pred njim.

Njuno rast poganja kapitalizem sam, glavni argument knjige pa je, da se vračamo v 19. stoletje – in kapitalizem nas bo pripeljal do vladajoče ekonomije družinskih podjetij oziroma »dednega kapitalizma«. Avtor ne zahteva socialistične revolucije v imenu nove demokracije, temveč predlaga številne ekonomsko-politične spremembe za odpravo ekstremne neenakosti.

Kapital v 21. stoletju, cena je 27 evrov, je izdala založba Mladinska knjiga.

Pr e h r a n a 2 1 . stoletja za moške

Lejla Kažinić Kreho

2Cellos

Celloverse Tretja plošča slovensko-hrvaškega dua, ki je izšla letos, spet prinaša nabor priredb vsem znanih uspešnic, med drugim Thunderstruck (AC/DC), Live and Let Die (Paul McCartney), I Will Wait (Mumford & Sons), Wake Me Up (Aviici), The Trooper (Iron Maiden), They Don't Care About Us (Michael Jackson), na plošči pa gostuje tudi kitajski pianist Lang Lang. Album je poseben tudi, ker sta se Stjepan Hauser in Luka Šulić tokrat prvič predstavila z avtorskim materialom.

Med najbolj priljubljenimi knjigami založbe Modrijan je Prehrana 21. stoletja za moške, priročnik hrvaške prehranske strokovnjakinje Lejle Kažinić Kreho, ki jo je v slovenščino prevedla Stanka Rendla. Knjiga je nadaljevanje avtoričine uspešnice Prehrana 21. stoletja za ženske, ki ima več oboževalk tudi v Sloveniji. Nutricionistko je zanimalo, kako bi se moral prehranjevati moški, zato ga v knjigi popelje skozi njegova življenjska obdobja – od najstniških pa vse do zlatih zrelih let, se posveti prehrani aktivnega športnika ali rekreativca, svetuje, kakšna naj bo prehrana pri preventivi ali zdravljenju najpogostejših bolezni, ki pestijo sodobne moške, s poglavjem o afrodiziakih za vsak dan pa da še nekaj nasvetov za ohranjanje vitalnosti ter okrepitev spolne sle in plodnosti. V knjigi so zbrani tudi recepti, dovolj preprosti, da jim bodo kos tudi manj vešči moški, a hkrati domišljeni, da bodo izziv tudi kuhinjskim mojstrom. Cena: 35 evrov.

Korán

Mohsen Alhady, Margit P. Alhad Muff

Muff

Dunja Turk dunja.turk@finance.si

Čeprav ste si ob poslušanju radia verjetno že prej prepevali kakšen njihov hit, je širša javnost šele na lanski Emi povezala globok glas pevke Senidah z njenim obrazom in preostalimi člani skupine. V superfinalu jih je sicer premagala Tinkara Kovač, a so kljub temu z Emo in skladbo Let Me Be Myself pridobili veliko pozornosti, sledil je še nastop na viktorjih z balado Uspavanka, konec leta pa še prvenec, ki ga odlikujejo nalezljive uspešnice in kakovostna pop produkcija, kakršne manjka na slovenski glasbeni sceni.

Slovenski prevod Korána je nastal po izvirniku, ki sta se ga lotila Mohsen Alhady in Margit P. Alhad, da bi bralcem predstavila ortodoksno islamsko tradicijo, kakršno razumejo in priznavajo muslimani po vsem svetu. Po njunem mnenju islamski skrajneži, ki izhodišče za svoje delovanje iščejo v Koránu, zlorabljajo knjigo in izkrivljajo podobo islama. Korán (al-Qur'an, recitiranje, branje) je temelj najmlajše svetovne vere, ki zaobjema 114 tematsko raznolikih poglavij o bogu, človeku, svetu, življenju in smrti, o dobrem in zlem, stvarjenju in končnosti stvari. Neposreden prevod je v založbi Beletrina nastajal več kot deset let, saj gre za zahtevno delo, ki je sprožilo tudi marsikatero polemiko. Prevajalca sta arabske besede, besedne zveze in raznovrstne pomene v Koránu sproti preverjala z Mohámedovimi hadisi in z različnimi tafsirji priznanih islamskih verskih učenjakov. Tako sta denimo namesto ustaljene različice lastnega imena Alah zapisala Allah, da bi se pomensko, glasovno in pisno približala arabskemu izvirniku. (Beletrina, 68 evrov)

Kaja Cencelj KOMAR finance@finance.si

ON

31

je poznavalec

U

darna glasba v intimnosti slušalk

G

lasba je lani pridobila medijsko pozornost z Applovim prevzemom podjetja Beats Electronics. Ustanoviteljema Jimmyju Lovinu in Dr. Dreju je uspelo podjetje prodati za 2,6 milijarde evrov in eden od razlogov za takšno prevzemno ponudbo so bile tudi – slušalke. V kombinaciji s kakovostjo in prepoznavnostjo blagovne znamke je mogoče postati vodilni na trgu. A konkurenca ne počiva in podjetja, kot sta Bose in Sony, ponujajo svoje primerke.

se v primerjavi s predhodnikom QuietComfort 15 tesneje prilegajo glavi, kar pa lahko moti ob daljšem poslušanju glasbe. Za večji užitek je pomembna uporaba tehnologije zmanjševanja hrupa okolice, zahteva le eno navadno baterijo, s tem pa je na voljo 35 ur brezskrbnega poslušanja.

Tako kot slušalke Beats tudi Bose uporabnikom ponujajo možnost opravljanja klicev v kombinaciji z iphoni. Uporabniki androidnih naprav pa so za to prikrajšani. Cena za QuietComfort 25 je 263 evrov.

Sonyjevo orožje za zahtevne kupce

Pri podjetju Cnet so za uvod v novo leto pripravili pregled najboljših slušalk po izbranih kategorijah, kot so brezžične slušalke, slušalke za zmanjševanje zvokov iz okolice in najboljše slušalke po kakovosti predvajanega zvoka.

Brezžične slušalke

Shutterstock

Beats Studio Wireless so ta hip najboljše brezžične slušalke na trgu. Cena je pri tem največja ovira, saj stanejo 330 evrov. Vendar vas, če resnično uživate ob poslušanju glasbe, to ne bi smelo zmotiti. Kakovost pač zahteva svojo ceno. Slušalke delujejo s tehnologijo bluetooth. Ob poslušanju glasbe z zmerno glasnostjo baterija omogoča do 12 ur nepretrganega uživanja. Slušalke imajo vgrajen indikator, sestavljen iz petih LED-lučk, ki sproti prikazujejo, koliko energije še vsebujejo baterije.

Jernej Horvat jernej.horvat@finance.si

Najboljše slušalke na trgu ta hip

Noben pregled najboljših slušalk ne bi bil popoln s predstavitvijo Sonyjevih slušalk MDR-1R. Glavna poudarka pri razvoju sta bila kakovost zvoka in udobje pri poslušanju.

Za to poskrbi oblazinjenje iz usnja, ki se dovolj tesno prilega ušesom in tako omogoča poslušanje glasbe brez večjih motenj iz okolice.

Kakovost zvoka s poudarkom na basu je glavna prodajna prednost Sonyjevih slušalk. Ker gre za Sony, ste lahko prepričani, da so slušalke oblikovalsko med lepšimi. Cena je 262 evrov. Tako kot pri že omenjenih slušalkah tudi Sony ponuja kompatibilno upravljanje prejetih in odhodnih klicev v kombinaciji z iphonom.

Naj »in-ear« slušalke Slušalke niso namenjene zgolj poslušanju glasbe v udobju domačih sten, ampak tudi ko ste na poti v službo ali pri športnih dejavnostih. Celotna zasnova je prilagojena priročnosti in mobilnosti, saj lahko slušalke zložite v kompaktnejšo obliko. Studio Wireless ponuja še aktivno tehnologijo zmanjšanja zvoka iz okolice, ki pa v tem pogledu ne pomeni najboljše alternative na trgu.

Na voljo so v rdeči, beli, modri, titanovi in črni barvi. A se je pametno izogniti modri različici. Razlog je preprost: k slušalkam boste kljub brezžični tehnologiji bluetooth prejeli še kabel za neposredno poslušanje glasbe in dodatni kabel, ki omogoča opravljanje klicev podobno, kot to ponujajo Applove slušalke za pametne telefone iphone.

Omenjeni kabli pa so zgolj rdeče barve, kar pomeni, da sta bela in črna barva slušalk najprimernejši v kombinaciji z rdečo.

Bose QuietComfort 25

V kategoriji najboljših slušalk za preprečevanje šumov iz okolice so na vrhu slušalke podjetja Bose. QuietComfort 25 imajo tehnologijo umestitve mikrofonov, s katerimi se izenačuje valovanje zvoka, ki prihaja iz okolice, in s tem izpopolnjujejo poslušanje glasbe.

K temu pripomore tudi oblikovna zasnova slušalk, ki se pohvali z uporabo premijskih materialov, kot je usnjeno oblazinjenje slušalk. Slušalke

Ušesne slušalke, ki jih proizvajalci pametnih telefonov dodajo ob nakupu, so primerne za vsakodnevno poslušanje glasbe, a lahko otežijo športne aktivnosti. Za te se namreč priporoča uporaba primernejših slušalk, recimo Monster iSport Victory, ki stanejo 130 evrov. Te slušalke so primerne zato, ker imajo vgrajeno stabilizacijsko ogrodje, s katerim se tesneje oprimejo ušesa in zmanjšajo verjetnost, da bi ob predajanju športnim užitkom padle na tla ali kako drugače ovirale. Ohišje slušalk ščiti notranje elemente pred znojem in omogoča, da po končani vadbi slušalke sperete pod vodo. Kritiko si zasluži le zasnova, ki zahteva ustrezen kabel in s tem dodaten element, na katerega je treba biti pozoren.

BMW i3. ZMOGLJIV, PROSTOREN, ELEKTRIČEN. 0 % EMISIJ, 7,2 S DO 100 KM/H, DO 190 KM DOSEGA.

Vstopite v povsem nov svet urbane mobilnosti. BMW i3 je popolnoma električen avtomobil osupljivih zmogljivosti, izjemne ekonomičnosti in navdihujočega dizajna. Zasnovan je celostno in revolucionarno, saj uvaja inovativne materiale, sistematično trajnost v celotni proizvodni verigi in novo vozniško izkušnjo, ki jo podpira koncept storitev 360° ELECTRIC: novi sistemi asistence vozniku, več možnosti polnjenja vozila in prilagodljiva podpora mobilnosti uresničujejo vizije prihodnosti že danes. Naj vas navduši v živo: ekskluzivno vas čaka v razstavnem salonu BMW i na Ameriški ulici 8 v Ljubljani, na testno vožnjo pa ga odpeljete s prijavo na bmw.si/bmwi.

BMW i. BORN ELECTRIC.

BMW i

Užitek v vožnji

OGLAS

*Delovanje brez emisij, kar zaobjema tako proizvajanje moči vozila kot njegovo polnjenje in uporabo na cesti, pomeni uporabo energije iz izključno obnovljivih virov. Nova vozila BMW i so na voljo le na izbranih tržiščih, v Sloveniji ekskluzivno v salonu BMW i na Ameriški ulici 8, Ljubljana (Kristalna palača).

BMW i3-Oglas_262x380mm_SLO.indd 1

18/03/15 11:26