Revija ON

časopis za

Aleš Beno

(pre)drzne moške

Petek, 16. oktobra 2015

Intervju: Angelo Bonati, Panerai Ukrepi menedžerjev v krizi Limuzinska klasika za poslovneže Vadbe za mišičasto telo

oglas-GLC_finance_544x380_1-2_10-2015.indd 1

15/10/15 12:35

ški strasti

ON

ni samo (pre)drzen, je tudi nadvse zanimiv, ima kaj povedati, je ustvarjalen, vizionarski in z nogami trdno na tleh.

Ta izdaja časopisa ON je nekoliko posebna.

Najprej zato, ker imamo v njem ekskluzivni intervju z glavnim izvršnim direktorjem urarske hiše Panerai Angelom Bonatijem, ki sicer nerad daje intervjuje. Naredil pa je izjemo za Finance in časopis ON. Izjemo smo naredili tudi mi, saj smo spisali štiri intervjuje: ob Bonatiju še s slovenskim hotelirjem in turističnim menedžerjem Dragom Sečnikom, ki že 20 let deluje na Dunaju, pa z razvpitim gledališkim režiserjem Tomažem Pandurjem ter s ferfudovcema oziroma chefom Mitjo in sous chefom Janezom.

er

ai

30

Pa n

29

Gladiator

sprehod!

28

Gremo na modni

in posluša

27

ON bere

dušo prodal – teatru

Tomaž Pandur je

slovenskih cestah

24

izkušnja na

kulinarična

22

Ferfud, drugačna

res?

V dobro otrok,

20

kolesih

vijuga na trhlih

16

Limuzinska klasika

otožne Portugalske

12

Romantika in šarm

10

klasik

Sodobni

urbani nomadi

8

Na pohodu so

6

hotelski posel

hiv

»

Danes je zame včeraj«

stoji za tradicijo, lepoto, obrtniškim znanjem.

Analiziral sem položaj na trgu in ugotovil, da vsak nekaj sponzorira: nogomet, smučanje, košarko.

Malokdo pa tekmovanja s klasičnimi plovili, saj očitno niso dovolj pomembna. A za nas so prava izbira, saj poosebljajo ekskluzivnost, posebnost, zgodovino in obrtniško znanje – pozitivne stvari, ki jih zlahka povežeš z našimi urami.

Od tod tudi navdih za vaše nove kolekcije?

Morda glede oblikovanja – naš model Bronzo je dobil navdih pri plovilih. Naš kronograf Regatta je edinstven, saj podobnega ne izdeluje nihče drug. Je zelo kompleksen model, vendar se tega na prvi pogled ne opazi. Na videz je preprost, čeprav je mehanika zapletena, saj združuje 241 sestavnih delov. Potrebovali smo šest let, da smo ustvarili ta mehanizem.

U

Vaše ure so kljub velikosti zelo priljubljene tudi pri ženskah, čeprav sploh nimate ženskih modelov. Pa razmišljate tudi o tem?

gled in tradicija se v švicarski urarski industriji praviloma gradita skozi stoletja.

A to, kar je v zgolj 15 letih uspelo Angelu Bonatiju s Paneraiem, je v primerjavi z zgoraj opisanim, kot bi trenil z očesom.

Petra Kancler finance@finance.si

ON je bil tokrat zelo radoveden, zanimale so ga posebne, drugačne zgodbe ljudi. Več intervjujev tudi zato, ker negujemo žanr, na katerega smo morda v medijih malo pozabili. Seveda pa moraš imeti za dobre intervjuje prave sogovornike.

Mislim, da smo jih našli.

Nikoli! Smo podjetje, ki izdeluje ure. V naši filozofiji nismo nikoli razlikovali med moškim in ženskimi modeli. Sicer je trg ženskih ur večji in bi pomenil celo veliko priložnost. Vendar je nevarnost, da bi izgubili lastno identiteto večja. To se zgodi, če želiš napraviti preveč in se tvoja pozornost razkropi.

Namreč, v samo 18 letih, odkar je takratni Vendôme Group kupil »nepomembno« italijansko blagovno znamko, je Panerai zrasel iz enega samega butika na Piazzi San Giovanni v Firencah v prepoznavno svetovno znamko, ki združuje 65 trgovin po vsem svetu in se pohvali z zvesto skupino zbiralcev, ki sami sebe ponosno imenujejo paneraisti.

Pri vsem razvoju pa je stalnica prvi mož podjetja, vizionarski Angelo Bonati, ki je svojo zgodbo o uspehu začel kot direktor prodaje pri Cartierju, ob prelomu stoletja pa se na željo lastnika luksuznega Richemonta (pod isto streho združuje znamke, kot so Jaeger-LeCoultre, IWC Schaffhausen, Piaget, pa tudi Net-a-Porter.com) Johanna Ruperta pridružil Paneraiu. Odtlej si je Bonati ustvaril sloves: ob tem, da je Italijan (v švicarski paradni panogi), je znan tudi po svoji agresivni širitvi prodaje in neverjetni produkciji v času svojega mandata. In še nekaj: zelo nerad daje intervjuje. A za časopis ON in Finance je naredil izjemo – v marini Antibesa na jugu Francije, potem ko je sestopil s svoje jadrnice, s katero se je udeležil slovite regate Classic Yachts Challenge.

Panerai je ena najprestižnejših urarskih hiš na svetu, glavni izvršni direktor Angelo Bonati pa o njej ne govori snobovsko, temveč s predanostjo in strastjo. Tudi Drago Sečnik, Slovenec na Dunaju, razlaga, kako sta ga strast do turizma in pogum za posel pognala v hotelirstvo. O tem, kako strast in čustva v gledališki spektakel spreminja Tomaž Pandur, niti ne gre izgubljati besed, navdušenje in poželenje do kuhanja, ki obseda čedalje več ljudi, pa krepita tudi mlada chef in sous chef Mitja in Janez, ki s simpatičnim tovornjakom potujeta po Sloveniji in samosvoje približujeta hrano navadnim smrtnikom.

ON ni samo (pre)drzen, je tudi nadvse zanimiv, ima kaj povedati, je ustvarjalen, vizionarski in z nogami trdno na tleh.

Kakšno je torej vaše mnenje o tako imenovanih pametnih urah?

Ah, to niso ure, merilniki časa, gre bolj za telefon, napravo. Prava ura ima mehanizem, pove nekaj o tebi, tvojih preferencah in okusu. Vseeno je, ali imate najraje znamko Rolex ali Panerei, dokler izberete pravo uro. Res pa je, da se zdaj ura ne uporablja zgolj za merjenje časa. Je predmet občudovanja, je statusni simbol, prepriča lahko z lepoto, lahko je naložba. Vsega tega ti elektronska ura ne more dati, pri njej ne gre za ohranjanje vrednosti, saj bo vsaka naslednja boljša, prejšnja pa zastarana. Seveda pa je posamezniku prepuščeno, ali se mu zdi pametna ura tudi pametna naložba.

Se vam zdi, da se definicija luksuza spreminja?

Danes je pomembneje govoriti o znamčenju kot o luksuzu. Znamčenje namreč pomaga izbrati nekaj, kar si želiš. Primer: pred 30 leti si za novo obleko šel h krojaču, se z njim posvetoval o kroju, skupaj sta izbrala blago, šlo je za zaupanje, za posvet.

Danes ljudje ne vedo, kaj pomenijo volna, gabarden, svila. Ne veste, katere tkanine je dobro nositi jeseni in katere pozimi. To je vedel vaš krojač. O njegovi presoji in njegovem delu niste dvomili.

Danes zaupamo besedam, reklamam – vsak lahko v reklami zapiše, da je najboljši – čeprav včasih to ne drži. Vendar pogosto nimamo več izbire.

Leta 1997 ste prevzeli precej neznano, za povrhu pa še italijansko znamko ur. Kaj vas je izzvalo?

Styling na naslovnici: Puhasta bunda Colmar, 429,99 evra (Galerija Emporium) Srajca CK Jeans, 99 evrov Hlače Diesel, 243 evrov (Galerija Emporium) Čevlji Diesel, 203 evre Kapa Zara, 12,95 evra (www.zara.com) fotografija: Aleš Beno

Odgovorna urednica: Simona Toplak Namestnik odgovorne urednice: Jurij Šimac Oblikovna zasnova: Maša Marolt in Maja Volk Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana NATISNILI SMO 11.610 IZVO­DOV

Časopis za (pre)drzne moške je priloga časnika Finance, ki izhaja štirikrat na leto.

Arhiv Panerai

Oglasno trže­nje: Aleksandra Horvat Telefon: 01 30 91 590; telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si Vodja projekta: Goran Vučković E-pošta: goran.vuckovic@finance.si Telefon: 01 3091 597

D

anes je pomembneje govoriti o znamčenju kot o luksuzu.

Znamčenje pomaga izbrati nekaj, kar si želiš. Primer: pred 30 leti si za novo obleko šel h krojaču, se z njim posvetoval o kroju, skupaj sta izbrala blago, šlo je za zaupanje, za posvet.

Danes ljudje ne vedo, kaj pomeni volna, gabarden, svila.

Pritegnila me je ponudba, ker se je ideja zdela nemogoča. Vendar me vsaka nemogoča ideja, ki je velik izziv, podžge. Pomembno je bilo začrtati pot in ji slediti. Na začetku Panerai ni bil znamka, temveč ura. Nezanemarljiva pa je bila tudi pomoč Sylvestra Stallona, ki je bil leta 1995 v Rimu na snemanju filma Svetloba (Daylight), kjer je odkril in se zaljubil v naš Luminor.

Omejeno serijo je požlahtnil s svojim podpisom in eno izmed ur podaril prijatelju Arnoldu Schwarzeneggerju, ta pa jo je leta 1996 nosil v filmu Eraser.

Kateri pa je bil za vas prelomni trenutek oziroma kdaj ste vedeli, da vam je uspelo?

Iskreno – nikoli me ni preplavil ta občutek. Bojim se, da če bi bil zadovoljen s storjenim, bi bil na koncu poti, brez ambicij in načrtov za izboljšanje, za rast. Sedanjost je zame že preteklost.

Razen nove kolekcije – kakšni so vaši cilji za to in prihodnje leto?

Zame je lastna proizvodnja središče vsega, saj prinaša dodano vrednost. Zdaj kar 80 odstotkov ur izdelamo sami, kar nam je dvignilo tako ceno kot ugled med poznavalci. Kajti samo ime, brez vrhunskih izdelkov, nima prave vrednosti. Iskati je treba nove vsebine in nove izzive. Ta hip imamo od 18 do 20 kalibrov, nekaj tehničnih podrobnosti, ki so povsem ekskluzivne, lahko proizvajamo v svojem ritmu, zato smo neodvisni in ekskluzivni, saj imamo nekaj urnih pogonov, ki jih nima nihče drug. Zato o proizvodnji govorim kot o središču, templju naše dejavnosti.

Arhiv Panerai

IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Naslov: Bleiweisova ul. 30, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si Odgovorni urednik: Aleš Čakš E-pošta: ales.caks@finan­ce.si Telefon: 01 30 91 552

Trže­nje nakla­de: Gabriela Blatnik Naro­či­la: Telefon: 01 30 91 579 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si

Luminor 1950 Regatta s kronografom iz titana, pasom iz kavčuka in posebno funkcijo regatta countdown za jadralna tekmovanja.

ar

Mo UVODNIK

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

5

je izvršni direktor S pogumom v

ON

Ukrepi vodje v krizi

4

Kako pa se ljubezen do klasičnih plovil ujema s strastjo do ur?

Odkar pomnim, je jadranje moja velika strast in ljubezen. Ko sem začel delati za Panerei, sem začel iskati nove vsebine, nekaj odličnega, posebnega, kar se ujema z našo filozofijo, kar

Z

ame je lastna proizvodnja središče vsega, saj prinaša dodano vrednost. Zdaj kar 80 odstotkov ur izdelamo sami, kar nam je dvignilo tako ceno kot ugled med poznavalci.

Veliko je prepričanih, da ste eden najpomembnejših ljudi v urarski industriji, revolucionar, konceptualist, zato me zanima, kakšna je vaša definicija vrhunskega urarstva?

Ko ustvarjaš izdelek – ne glede na to, ali je majhen in poceni ali pa najzapletenejši –, je treba kupca vedno spoštovati in mu ponuditi kakovost, sicer se ne bo vrnil. Vseeno je, ali ponujaš kocko ali platinasto uro. Pomembno je, da za svoj denar ljudje dobijo kakovost.

6

ON

je karierist

V

obdobju prestrukturiranja, ko so razmere v podjetjih še posebej zaostrene, je doseganje rezultatov za podjetje lahko tudi vprašanje preživetja.

Shutterstock

U

krepi vodje v krizi

Če začne vodstvo v krizi z zaposlenimi komunicirati šele ob neprijetnih ukrepih, je to odločno prepozno in slabo.

Milena Pervanje, višja svetovalka v podjetju Amrop Adria finance@finance.si

T

renutne gospodarske okoliščine so za menedžerje velik izziv. Ti so povezani s hitrimi spremembami, ki so sicer stalnica, zaostrenimi poslovnimi razmerami, visokimi cilji donosnosti kapitala in čedalje bolj obremenjenimi zaposlenimi. Biti vodja, prevzeti odgovornost za rezultate in hkrati zadovoljiti lastnike ali nadrejene, je težka naloga. Prijetno je biti vodja v časih rasti, pozitivnih številk in napredka, a ostati uspešen in spoštovan v času kriznih razmer je precej težje. Prava kakovost vodstvenega kadra se pokaže in izkaže v – krizi.

Značilnosti kriznega vodenja

Vodja, ki se spoprijema s kriznimi razmerami, se mora znati vesti drugače kot vodja, ki vodi podjetje v času rasti in obilja. To pa ne pomeni, da mora pozabiti na etiko, človeške vrednote in empatijo – nikakor! Vodja, ki se srečuje s kriznimi ukrepi, mora: imeti jasno postavljene cilje in prednostne naloge, izvajati prestrukturiranje z vizijo, redno komunicirati z zaposlenimi, nastopati umirjeno, prepričljivo, motivacijsko in čim bolj pomirjevalno, uporabiti »vojaško« doktrino s kratkimi, jasnimi navodili, skrbeti za pravočasno in pravilno izvajanje vseh aktivnosti, znati izreči pohvalo sodelavcem, primerno nagraditi trud.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da je vodja, ki deluje v kriznih razmerah, sprejema varčevalne ukrepe, izvaja reorganizacijo in odpušča – še vedno priljubljen. Tu ga lahko primerjamo z učiteljem. Tisti, ki je strog in zahteven, a pravičen, bo učence veliko naučil, ti se ga bodo v času šolanja malo bali in ob omembi njegovega imena gojili skoraj strahospoštovanje, a po končanem šolanju se ga bodo spominjali s hvaležnostjo, saj jih je tak učitelj obogatil z znanjem in delovnimi navadami. Nasprotno pa učitelj, ki ni načelen, poučuje z ohlapnimi pravili, dovoljuje kršenje discipline in dopušča prepisovanje, ne pušča sledi v glavah učencev in ne uživa spoštovanja, njegovi uspehi so zanemarljivi.

Dober vodja mora krmariti med različnimi ovirami in večkrat poseči tudi po trših ukrepih, ki med sodelavci niso priljubljeni. Praviloma krizni menedžerji delujejo po načelih kriznega vodenja le določen čas, potem ko so glavni cilji doseženi, pa se vodstveni slog spremeni – takrat se lastniki večkrat tudi odločijo, da kriznega vodjo zamenja vodstvo, ki goji drug vodstveni slog. Vodje na nižjih ravneh organizacije pa ostajajo in ti morajo svoj vodstveni slog

prilagoditi okoliščinam. Upoštevati morajo, da pravilno, stalno komuniciranje s sodelavci, jasnost pri predstavljanju razmer, ukrepov in vizije razvoja dogodkov dajejo občutek ljudem, da so vključeni, da vedo, kaj se v podjetju ali oddelku dogaja. V takih razmerah je tudi sprejetje slabih novic lažje in nepriljubljen razvoj dogodkov nima usodnih učinkov na splošno ozračje v oddelku ali podjetju.

Pomen komuniciranja

Obdobje, v katerem živimo, je nasičeno s slabimi novicami, v našem okolju se vrstijo neprijetni dogodki in že drobna iskra ali slutnja negotove prihodnosti podjetja, namig na mogoča odpuščanja iz poslovnih razlogov je dovolj, da organizacijska klima zaniha.

V razmerah, ko ukrepi prestrukturiranja lahko vplivajo na položaj posameznika v podjetju ali tega celo ogrozijo, se v ljudeh pojavijo tesnobni občutki, stres, strah in negotovost. To pa so stanja in čustva, ki močno vplivajo na zavzetost posameznika, na osredotočenost na delo in na notranjo motivacijo.

Vodje na vseh ravneh organizacijske sestave morajo zato veliko pozornosti nameniti odnosom, seznanjanju sodelavcev z razmerami v podjetju in strateškimi cilji, saj so upad motivacije, razmah negativnih stališč, črnogledosti in poslabšanje kazalcev merjenja organizacijske klime eno večjih tveganj pri uvedbi ukrepov prestrukturiranja. Ti namreč neposredno ali posredno prizadenejo vse zaposlene.

Bojazni ob odpuščanjih

Na prvi pogled so najbolj prizadeti tisti, ki jih doleti prejem odločbe o odpovedi delovnega razmerja, a hude stiske doživljajo tudi tisti, ki ostajajo. Nad njihovimi glavami visi vprašanje: »Kdo bo naslednji, sem med njimi tudi jaz?« Delo, ki so ga prej opravili tako zdaj odpuščeni kot tisti zaposleni, ki ostajajo, pade na ramena teh, ki so še zaposleni.

Obremenitev in pritiski se povečajo. Poslovni cilji pa ostajajo, še več, v obdobju prestrukturiranja, ko so razmere zaostrene, je doseganje rezultatov za podjetje lahko tudi vprašanje preživetja. Pritiski so strahotni, vodje in zaposleni so v stresu, zato je modro in preudarno komuniciranje od vodstva navzdol po organizacijski sestavi pomembno.

Samo tako namreč zavzetost zaposlenih ostaja na primerni ravni, njihova motiviranost kljub skrbem in drugim okoliščinam ne upade preveč.

Komuniciranje z zaposlenimi mora biti stalen proces za ohranjanje motivacije, spodbujanje korporativnih vrednot in seznanjanje sodelavcev s poslovnimi dogodki in odločitvami. Namreč, če začne vodstvo komunicirati šele ob neprijetnih ukrepih, je to odločno prepozno in slabo.

www.volkswagen.si

Soba z razgledom.

Novi Sharan. Z inovativnim prostorskim konceptom.

Družine vedo, zakaj.

Nekateri avtomobili prepričajo z udobjem, drugi s prostorno notranjostjo. Novi Sharan združuje oboje. Ima do 7 prilagodljivih sedežev, ki omogočajo, da notranjost zlahka prilagodite trenutni situaciji. Velike škatle za selitev? Podrite vse sedeže. Kolesarski izlet s celo družino? Podrite zadnje sedeže. Polovica nogometnega moštva? Pri ustrezni opremi uporabite vseh sedem sedežev.

Več na www.volkswagen.si.

Emisije CO2: 167–130 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,2–5,0 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0644-0,0265 g/km. Število delcev: 12,1-0,003 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna.

VWoglasSharan_2015_Vrata_262x380_FinanceON.indd 1

2. 09. 15 16:08

8

ON

9

je turistični menedžer

P

omembno je, da razumeš, kaj je tvoj produkt in kakšno ceno trg v posameznem segmentu prenese.

priložnost. Je v bližini industrijske cone Inzersdorf ter poslovnih con Europlaza in Twin Tower, kjer je več podjetij.

V bližini hotela je igrišče za golf, pred vrati pa tekaška steza skozi park. Do Dunajske opere je z javnim prevozom 15 minut.

Za turistično panogo je znano, da se hitro spreminja oziroma da nanjo lahko vplivajo globalni, lokalni in celo mikro lokalni dejavniki. Tudi cene se spreminjajo skoraj vsak dan.

Slovenec Drago Sečnik na Dunaju soupravja tri hotele

Iskreno poslušati mnenja gostov, soustvarjati vsebino in nadzorovati stroške. Zvezdice ne pomenijo vedno veliko, uspešni smo lahko le, ko zagotovimo storitev, ki jo gost za določeno ceno dobi in s katero je tudi zadovoljen.

Drago Sečnik se je letos v Bordeauxu udeležil posebnega maratona, kjer na postankih za »okrepitev« pokušajo vino.

To je res, pri nas smo vsi vključeni tudi v operativni del poslovanja. Poleg nas treh imamo v hotelu Arion City direktorja, ki skrbi za operativno vodenje in deloma tudi cenovno politiko. Markus je direktor vsega, žena Sabina je pristojna za skupinske rezervacije za vse tri hotele, pogodbe s turističnimi partnerji in cenovno politiko preostalih dveh hotelov, sam pa sem se hotelom aktivno priključil letos. Ena od mojih nalog so korporativni gostje, zato pogosto prihajam v Arion City ob sedmih zjutraj, med zajtrkom, in pomagam, se pomenim z gosti in ekipo. To je pomembno predvsem v poslovnem segmentu, nekateri gostje imajo radi stik z nekom iz vodstva. Po drugi strani tako pridobimo tudi odziv gostov in vidimo, kje bi morali biti še boljši.

pogumom v hotelski posel

L

jubljančan, ki že več kot 20 let deluje na dunajskem turističnem prizorišču, s poslovnim partnerjem Markusom Fläcklom in ženo Sabino vodi tri hotele.

Ste iz tako imenovane Kompasove turistične šole.

Moja prva zaposlitev je bila v Kompasu Poreč, kjer sem bil od leta 1984 do 1991 in kjer se je kalilo več Kompasovih direktorjev. Z razpadom Jugoslavije je v tem delu upadel turizem in ponujeno mi je bilo delovno mesto v Pragi, ki je z dvigom železne zavese takrat doživljala turistični razcvet. Zunanja Kompasova mreža se je začela krepiti po vsej Evropi, zato sem se čez leto dni preselil v Kompasovo pisarno na Dunaj, kjer se je posel z leti zelo okrepil. Od leta 2005 do konca leta 2014 sem bil tudi direktor Kompasa Dunaj.

Kako to, da se ukvarjate tudi s sovodenjem hotelov?

Ideja se je porodila že v Pragi, kjer smo se že na začetku pogovarjali, da bi se bilo pametno usmeriti tudi v ta del turizma. Na Dunaju sem imel kot vodja receptivnega turizma redne stike s številnimi dunajskimi hotelirji, eden teh je bil tudi Markus, ki je bil takrat direktor enega od dunajskih hotelov. Pred osmimi leti smo iz stečajne mase kupili zdajšnji hotel Arion Airport. Hotel je bil potreben temeljite prenove. Zanjo smo potrebovali dve leti in pol, ker smo ga obnavljali večinoma s sredstvi iz tekočega poslovanja.

Na Dunaju je 430 hotelov. Pogumno, da ste si upali na tako nasičenem trgu odpreti še enega ...

Razmere pred osmimi leti so bile precej ugodne in presodili smo, da bi projekt lahko izpeljali z vzdržnim financi-

ranjem. Obnovo hotela smo vodili sami ter imeli neposreden pregled in nadzor nad stroški. Pohištvo za prve sobe smo ugodno kupili od znanega hotela, ki se je obnavljal.

Pomembno je, da razumeš, kaj je tvoj produkt in kakšno ceno trg v posameznem segmentu prenese. Lokacija hotela v Schwechatu je ugodna, ima dobro povezavo z mestom in je hkrati blizu letališča. Ob hotelu smo uredili veliko parkirišče za goste iz oddaljenih krajev, ki letijo na počitnice in pri nas pustijo avto. Med njimi opažamo tudi vse več slovenskih registracij. Poleg tega produkta, ki se imenuje park, sleep & fly, del posla pridobimo še s poslovnimi gosti, ki so povezani s podjetji v okolici. Vse več je tudi rezervacij v zadnjem hipu in rezervacij prek rezervacijskih portalov, drugo pa so organizirane skupine.

V prvih letih je bilo veliko rezervacij tudi prek Kompasa Dunaj.

In druga dva hotela?

Drugi hotel, ki smo ga kupili, je Marc Aurel Petronell Carnuntum, ta je 40 kilometrov oddaljen od Dunaja, v smeri Bratislave. To je tipični »landgasthof« z veliko restavracijo.

Kraj Petronell leži ob Donavi, ob priljubljeni kolesarski poti Passau–Budimpešta. Nasproti hotela je obnovljen arheološki park Carnuntum, tu je bilo v rimskih časih največje rimsko naselje zunaj imperija. Pogosto gostimo ljudi, ki so na kolesarskih potovanjih, avstrijske skupine, ki pridejo na ogled parka, in tuje skupine, ki gredo na izlet v okolico.

Hotel je priljubljena točka za praznovanje rojstnih dni in porok.

Arion Cityhotel pa smo prevzeli leta 2011. Pred tem je bil eden izmed hotelov verige Austria Trend. Tudi ta hotel je bilo treba prenoviti. Ima 142 sob, od teh več večjih apartmajev, v katerih lahko namestimo tudi do osem ljudi. Prav zaradi široke ponudbe namestitve se nam je zdel dobra

Kako pa ste poslovno uspešni?

Letos bomo imeli predvidoma okrog pet milijonov prihodkov. Imamo 60 zaposlenih na recepcijah, v servisu, kuhinji ter za urejanje in čiščenje sob in drugih prostorov. Zaposleni so različnih narodnosti, sprejmemo tudi Slovence, ki znajo nemško. Iščemo predvsem ljudi za servis in recepcijo. Plačujemo korektno, čistilka denimo zasluži okrog tisoč evrov neto.

Letos, potem ko ste zapustili Kompas Avstrija, ste s sodelavci ustanovili agencijo TravelLab Solutions.

Agencijo, ki smo jo ustanovili štirje kompasovci, usmerjamo predvsem na receptivni turizem, velik poudarek pa je na organizaciji seminarjev in drugih dogodkov.

Nekaj Kompasovih partnerjev je hotelo še sodelovati z nami, ker pač posla v turizmu ne dela niti pisarna niti blagovna znamka. Vsekakor je treba vedeti, da so časi čistega posredništva minili, biti moraš tudi soustvarjalec vsebine in storitev, ki jih ponujaš poslovnemu partnerju.

Maratoni in vino sta še dve strasti, ki sta za vas vsaj toliko pomembni kot turizem.

Da, s tastom in svakom imamo svoje vino in penino.

To je sicer bolj tastova zgodba, midva s svakom sva se pridružila, ko sva prišla v družino. Gre za belokranjsko grozdje, ki zori v naših sodih, potem pa ga odpeljemo k avstrijskemu vinarju, ki iz vina ustvari penino. Ko je dobra letina, imamo tudi svojo modro frankinjo, a za interno uporabo. V hotelih pa uvajamo vino pod blagovno znamko Arion, ki prihaja iz kleti v Goriških brdih.

Maratoni pa so ventil, kjer se do konca sprostim; imam srečo, da je tudi žena maratonka. Za seboj imam 25 velikih maratonov po Evropi, najzanimivejši pa je vsekakor Marathon du Medoc v Bordeauxu, ta je edinstven na svetu.

Avgusta smo bili tam. Število tekačev, ki jih sprejmejo, je omejeno, letos smo imeli srečo, da smo bili sprejeti, teče pa se skozi vinograde in vrtove gradov. Teh je na poti več kot 50, povsod tekače spremlja živa glasba, na okrepčevalnih postajah pa se med drugim preizkuša vino. Tukaj čas ni pomemben, najprej zabava.

Matej Fisher

Matej Fisher

Matej Fisher finance@finance.si

S

Kaj bi bilo vaše priporočilo vsem, ki se ukvarjajo s hotelirstvom in turizmom?

Pokliči in naroči – 1, 2, 3, Pošta vse dostavi!

PAKETNA DOSTAVA

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM. Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

Kje bi imeli hotel, če bi izbrali Slovenijo?

Ker sem Ljubljančan, bi ga verjetno imel v Ljubljani. Sicer pa s posli že dolgo nisem navzoč v Sloveniji. Vsekakor moraš biti v tem poslu del lokalnega okolja in v njem zelo dobro poznati logiko delovanja.

Untitled-4 1

12. 10. 15 13:56

10

ON

je moden

Canali, pomlad-poletje 2016

Canali, pomlad-poletje 2016

N

Trussardi, belina in usnje za pomlad-poletje 2016

a pohodu so urbani nomadi

Diesel Black Gold, pomlad-poletje 2016

arhiv Canali

arhiv Canali

žuje številki 300 milijonov evrov, je kolekcijo z navdihom v Sredozemlju spet zasnoval Andrea Pompilio. Na zadnjem tednu moške mode v Milanu je ta novodobni klasik pokazal, kako naj se oblači mlad, pogumen, samozavesten poslovnež. Zanj je izbral močne barve (oranžna, modra, rumena ...) ob sivi, rjavi in beli, posebne tanke jakne, ki se lahko, ko jih slečeš, s posebnimi naramnicami nosijo na ramenih. Pompilio ni pozabil na dobre materiale: svilo, bombaž, džersi. Več oblek je karirastih (mali karo), usnjeni čevlji brez vezalk so v modri, rdeči, oranžni in zeleni barvi z belimi podplati, suknjiči se nosijo s prepasanjem (slog dandyjev), v ospredju pa so srajce z ruskim ovratnikom.

Yannis Vlamos/style.com

nekaterih poslovnih okoljih inteligentnost in učinkovitost poslovnežev ne gresta skupaj s formalnim oblačenjem. V Business Insiderju na primer ugotavljajo, da v visokotehnoloških podjetjih izvršni direktorji učinkoviteje delajo v vsakdanjih oblačilih, podobno kot inženirji, ki v teh podjetjih razvijajo in oblikujejo izdelke.

V spletnem časopisu zavračajo miselnost, da so pomembni samo tisti v izbranih formalnih oblačilih, in se hkrati pošalijo, da niso vsi »formalneži« plehki in neučinkoviti pri delu, čeprav jih veliko pogosto deluje precej naivno. A tudi ne zanikajo, da so v nekaterih industrijah in panogah formalne obleke še vedno »nujno zlo« oziroma kot športne uniforme.

Formalna obleka za večjo moč?

Študija kalifornijske univerze Northridge je pred nedavnim pokazala, da formalni slog oblačenja spreminja miselnost ljudi. O formalno oblečenih posameznikih so ugotovili, da: se počutijo močnejše, a so manj povezani s sodelavci; razmišljajo celostno, a so manj osredotočeni na podrobnosti v procesu dela; dajejo prednost abstraktnemu razmišljanju pred konkretnimi dejstvi. Študija razkriva, da posameznik, ki se po tradiciji oblači izbrano v prepričanju, da bo zaradi tega uspešnejši, postane manj samozavesten in inteligenten ter ima manj možnosti za uspeh.

Bolje bi bilo, da izbere casual oziroma oblačila za vsak dan. Primer zelo uspešnega vsakdanje oblečenega podjetnika je šef Facebooka Mark Zuckerberg, ki na sestankih nosi pulover s kapuco. Zuckerberg dokazuje, da je formalna obleka odveč, če želiš služiti milijarde, in da kravata ni zagotovilo za dober posel.

Kakšne pa so milanske modne zapovedi za moške za prihodnje leto?

Sodobna klasika za mlade poslovneže Za italijansko znamko Canali, ki se z letnimi prihodki, tudi zaradi prodaje v Aziji, počasi pribli-

Teden moške mode v Milanu (Milano Moda Uomo) je nakazal smernice za pomlad in poletje 2016 – veliko bele barve, srajc z ruskim ovratnikom, potiskov, vzorcev, retro sloga, usnjenih kratkih hlač, predvsem pa posnemanje hipijevskega sloga.

Oblikovalci pri Trussardiju so se za prihodnjo pomlad odločili za prefinjena športna oblačila. Glavnino njihovih kolekcij sestavljajo usnjene jakne, bel džins in beli suknjiči, temni puloverji s kapuco (hoodyji), ohlapni tanjši dolgi plašči, visoke usnjene superge, pa kratke širše in usnjene hlače.

Za mlade odštekance

Monica Feud/style.com

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

V

Trussardi

Zakaj so bolj vsakdanje oblečeni poslovneži in direktorji v poslu učinkovitejši od tistih v strogih formalnih oblekah.

Srajce z ruskim ovratnikom in usnje

Tudi DSquared2 ima največ oblačil namenjenih urbanemu nomadu: prevladujejo močne, fluorescenčne barve, kratke široke hlače, tanki kombinezoni, ki ponazarjajo golo potetovirano telo, veliki nahrbtniki iz najlona z množico vrvi, ki jih uporabljajo plezalci pri prostem plezanju, barvite visoke superge, zakovice, pa tanke kratke usnjene jakne, daljše parke z velikimi kapucami. Skratka, moda za na ulice zelo betonskih mest. »Urbani safari« se je največkrat usulo iz ust blogarjev, urednikov in modnih novinarjev, ko so opisovali novo pomladno-poletno kolekcijo znamke Diesel Black Gold. V kolekciji prevladujejo bela barva džinsa, hlač, jaken, suknjičev in dolge rese na spodjem robu jaken. Zelo očiten je navdih oblikovalca v neopunku, kar nakazujejo številne zakovice, usnjeni in kovinski dodatki. Več kot očitno je, da tudi prestižnejša različica Diesla nagovarja mlajše modne frike.

Dsquared2, pomlad-poletje 2016: Mark Zuckerberg bi tudi v nenavadnih kombinacijah te znamke najverjetneje služil milijarde.

12

ON

13

je maneken

klasik

Puhasta bunda Colmar, 429,99 evra (Galerija Emporium) Srajca CK Jeans, 99 evrov Hlače Diesel, 243 evrov (Galerija Emporium) Čevlji Diesel, 203 evre Kapa Zara, 12,95 evra (www.zara.com)

Kreativni vodja in stilist: Aleš Čakš Fotografija: Aleš Beno Frizura: David Ule (David Hair Design) Make up: Romina Regvat Model: Dejan P. (Model Group)

Sodobni

Plašč Diesel (www.diesel.com) Srajca CK Jeans, 99 evrov (Galerija Emporium) Šal Diesel, 81 evrov Eau de Parfum Spicebomb, Viktor & Rolf (www.viktor-rolf.com)

14

ON

je maneken

15

Suknjič s kapuco in hlače SENS 246,90 evra in 115,90 evra (www.sens.si) Srajca CK Jeans, 99 evrov Torba Kenzo, 439 evrov (Galerija Emporium) Rokavice Hugo Boss, 94,95 evra

Volnen plašč Diesel (www.diesel.com) Suknjič Michael Kors, 399 evrov Puli Drykorn, 119 evrov Hlače Drykorn, 139 evrov (vse Galerija Emporium)

16

ON

potuje

R

oMANTIKA IN ŠARM OTOŽNE PORTUGALSKE

Tramvaj št. 28 pelje skozi Alfamo, najstarejši, najslikovitejši del Lizbone. Radi ga imajo turisti, a, žal, tudi zmikavti.

V lizbonski četrti Bairro Alto

V Lizboni, evropskem skrajnem robu, in Portu, mestu desertnega vina in melanholičnega fada.

Gorazd Dominko, besedilo in fotografije finance@finance.si

Zaljubljenca ob Spomeniku odkritij (Padrão dos Descobrimentos) v družbi Henrika Pomorščaka in drugih 32 portugalskih osvajalcev, ki so se vpisali v portugalsko zgodovino pomorstva.

Kip Jezusa Kristusa, visok 133 metrov, replika tistega iz Ria de Janeira, so postavili v zahvalo Bogu, ki je Portugalski prizanesel z grozodejstvi druge svetovne vojne.

L

izbona, antično pristaniško mesto, je s svojimi pomorščaki, ki jih je ujete v kamnu mogoče opazovati na Spomeniku odkritij – ta simbolizira ladijski kljun, postavljen je bil leta 1960, ob 500. obletnici smrti Henrika Pomorščaka –, zazrta v slavno preteklost. Odkrivali so Indijo, Afriko, Azijo in Brazilijo ter gradili mogočno mesto, ki se je oskrbovalo iz davka na dobrine iz eksotičnih dežel.

Kljub številnim pretresom, katastrofalnemu potresu leta 1755, pa tudi finančnim spodrsljajem ostaja očarljiva prestolnica evropskega skrajnega roba – nič manj kot drugo največje portugalsko mesto Porto, kjer odzvanjajo melanholični napevi fada, diši polenovka in kjer se ljudje zabavajo ob portovcu v eni izmed številnih vinskih kleti.

Melanholični fado

Morda je kot nalašč za prvo noč na Portugalskem melanholični fado, ki se Portugalcem pretaka po krvi, še najhitreje v lizbonski četrti Bairro Alto. Recite mu umetnost, recite mu kulturna dediščina, a vse, kar je ob fadu prišlo iz grl očitno globoko prizadetih pevk (za katere se zdi, kot bi se bile omožile s sramoto in spajdašile z bedo), je zvenelo kot bolečina in greh. S čustvi nabit večer, a ne pozitivnimi kot pri ljubi Marizi, ki jo je bilo pred leti slišati prepevati tudi v Križankah (celo dvakrat), vseeno mine hitreje, kot je bilo pričakovati.

18

ON

potuje

Ulice Lizbone, ki so od potresa organizirane po sistemu mreže in so kot kače, ki poskušajo pobegniti iz primeža sedmih gričev, so ob jutranjem svitu in kozarčku portovca še bolj strme kot v resnici. Po nekaj urah spanca se je lepo zbuditi v hotelu s pogledom na baziliko Estrela in botanični vrt, ki jo obdaja, na vnovič zgrajeno mestno jedro, nad katerega obnovo je v 18. stoletju bedel takratni predsednik vlade Marques de Pombal. Skozi Slavolok zmage in mimo " Z nizkocenovnim letalskim prevoznikom EasyJet stane polet v največjega lizbonskega trga Praça do Comércio vodi pot do Lizbono iz Milana in nazaj nekaj deset evrov, iz Lizbone v Porto pa z udobnih plastičnih naslanjačev, ki so z vijaki pritrjeni ob osrednje železniške postaje Santa Apolonia v dveh urah in 44 minu- obrežju reke Tejo, in nič ni lepšega kot odpočiti se, sesti in tah pripelje hitri vlak. Vozovnice je najbolje kupiti in rezervirati na ob rahlem vetru opazovati otroško razposajenost, pustiti spletni strani portugalskih železnic www.cp.pt., saj je cena v spletni mislim, da zaidejo h krhkosti življenja, ranljivosti lepote in prodaji tako še ugodnejša. minljivosti mladosti. Od daleč je mogoče opaziti tudi stolp

Most Vasco da Gama je s 17,2 kilometra najdaljši v Evropi.

Kako na Portugalsko

Obrežje reke Tejo v Lizboni

Torre de Belem, ki ga je v 16. stoletju, na vrhuncu portugalskega imperija, kot izhodišče pomorščakov in simbol kolonialistov postavil kralj Manuel. Samozavestno stoji na obrežju zaljubljencev in spominja na očeta, ki preži na prve hčerine samostojne korake, njegovi mogočni zidovi namreč delujejo kot zavetje pred pastmi, ki jo čakajo na poti.

Portovec za britansko kraljico

Pisane hiše nekdaj delavskega razreda v Ribeiri, Porto

Skok na sever ob izliv reke Douro v Atlantski ocean se je zgodil povsem naključno in presenetil kot prva ljubezen.

Vsaj tako krhek, nedolžen in prijeten je kot prvi poljub, pisane hiše nekdaj delavskega razreda v Ribeiri ali kot njene spolzke ozke ulice. Dolina Douro je zaradi rubinasto rdečega vina sadnega okusa postala tako pomembna vinska regija, da je od leta 1756 zaščitena in s to letnico najstarejša na svetu. Angleži, ki imajo portovec najraje, so postali največji trgovci z njim, največje znamke portovca pa so angleške: Sandeman, Graham's, Taylor's.

Kako dobro gre starim portugalskim družinam, kjer je izdelovanje portovca družinska tradicija, pa je prav v Portu mogoče preveriti v eni izmed 60 dobro skritih vinskih kleti. In nazdraviti življenju, ki nas je pripeljalo v veliko deželo odkritij.

Največja nakupovalna središča v Evropi " Lizbona ima ob nakupovalni ulici Ruo Augusto nekaj največjih nakupovalnih središč v Evropi: Armazéns do Chiado je najbliže mestnemu jedru, Colombo je s 420 trgovinami največje in Amoreiras najstarejše. Po sveže sadje, zelenjavo, ribe gredo domačini najpogosteje na osrednjo lizbonsko tržnico Mercado da Ribeira, bolšji trg Feira da Ladra pa ob torkih in sobotah obiščite na Campo de Santa Clara.

Ste vedeli? " Diskoteka LUX v Lizboni (www.luxfragil.com), delno v lasti hollywoodskega igralca Johna Malkovicha, je ena bolj obiskanih v Evropi. Pogosto jo obiščeta igralka Cameron Diaz in glasbenik Prince. " Tradicionalna portugalska jed je bakala − polenovka. Portugalci ga pripravljajo na 365 načinov! " Napredek in bogatenje Porta, mesta ob reki Douro, ki danes živi za nogomet, so omogočili portovec in sardine. " Za nogometni klub Porto (Futebol Clube do Porto) je igral tudi Zlatko Zahovič. " Britanska tradicija veleva, da kraljici na uradnih večerjah britanske vojske vedno nazdravijo s portovcem.

Po kozarcu portovca ali dveh so ulice Lizbone, ki se vijejo po sedmih gričih, še bolj strme.

18

ON

potuje

Ulice Lizbone, ki so od potresa organizirane po sistemu mreže in so kot kače, ki poskušajo pobegniti iz primeža sedmih gričev, so ob jutranjem svitu in kozarčku portovca še bolj strme kot v resnici. Po nekaj urah spanca se je lepo zbuditi v hotelu s pogledom na baziliko Estrela in botanični vrt, ki jo obdaja, na vnovič zgrajeno mestno jedro, nad katerega obnovo je v 18. stoletju bedel takratni predsednik vlade Marques de Pombal. Skozi Slavolok zmage in mimo " Z nizkocenovnim letalskim prevoznikom EasyJet stane polet v največjega lizbonskega trga Praça do Comércio vodi pot do Lizbono iz Milana in nazaj nekaj deset evrov, iz Lizbone v Porto pa z udobnih plastičnih naslanjačev, ki so z vijaki pritrjeni ob osrednje železniške postaje Santa Apolonia v dveh urah in 44 minu- obrežju reke Tejo, in nič ni lepšega kot odpočiti se, sesti in tah pripelje hitri vlak. Vozovnice je najbolje kupiti in rezervirati na ob rahlem vetru opazovati otroško razposajenost, pustiti spletni strani portugalskih železnic www.cp.pt., saj je cena v spletni mislim, da zaidejo h krhkosti življenja, ranljivosti lepote in prodaji tako še ugodnejša. minljivosti mladosti. Od daleč je mogoče opaziti tudi stolp

Most Vasco da Gama je s 17,2 kilometra najdaljši v Evropi.

Kako na Portugalsko

Obrežje reke Tejo v Lizboni

Torre de Belem, ki ga je v 16. stoletju, na vrhuncu portugalskega imperija, kot izhodišče pomorščakov in simbol kolonialistov postavil kralj Manuel. Samozavestno stoji na obrežju zaljubljencev in spominja na očeta, ki preži na prve hčerine samostojne korake, njegovi mogočni zidovi namreč delujejo kot zavetje pred pastmi, ki jo čakajo na poti.

Portovec za britansko kraljico

Pisane hiše nekdaj delavskega razreda v Ribeiri, Porto

Skok na sever ob izliv reke Douro v Atlantski ocean se je zgodil povsem naključno in presenetil kot prva ljubezen.

Vsaj tako krhek, nedolžen in prijeten je kot prvi poljub, pisane hiše nekdaj delavskega razreda v Ribeiri ali kot njene spolzke ozke ulice. Dolina Douro je zaradi rubinasto rdečega vina sadnega okusa postala tako pomembna vinska regija, da je od leta 1756 zaščitena in s to letnico najstarejša na svetu. Angleži, ki imajo portovec najraje, so postali največji trgovci z njim, največje znamke portovca pa so angleške: Sandeman, Graham's, Taylor's.

Kako dobro gre starim portugalskim družinam, kjer je izdelovanje portovca družinska tradicija, pa je prav v Portu mogoče preveriti v eni izmed 60 dobro skritih vinskih kleti. In nazdraviti življenju, ki nas je pripeljalo v veliko deželo odkritij.

Največja nakupovalna središča v Evropi " Lizbona ima ob nakupovalni ulici Ruo Augusto nekaj največjih nakupovalnih središč v Evropi: Armazéns do Chiado je najbliže mestnemu jedru, Colombo je s 420 trgovinami največje in Amoreiras najstarejše. Po sveže sadje, zelenjavo, ribe gredo domačini najpogosteje na osrednjo lizbonsko tržnico Mercado da Ribeira, bolšji trg Feira da Ladra pa ob torkih in sobotah obiščite na Campo de Santa Clara.

Ste vedeli? " Diskoteka LUX v Lizboni (www.luxfragil.com), delno v lasti hollywoodskega igralca Johna Malkovicha, je ena bolj obiskanih v Evropi. Pogosto jo obiščeta igralka Cameron Diaz in glasbenik Prince. " Tradicionalna portugalska jed je bakala − polenovka. Portugalci ga pripravljajo na 365 načinov! " Napredek in bogatenje Porta, mesta ob reki Douro, ki danes živi za nogomet, so omogočili portovec in sardine. " Za nogometni klub Porto (Futebol Clube do Porto) je igral tudi Zlatko Zahovič. " Britanska tradicija veleva, da kraljici na uradnih večerjah britanske vojske vedno nazdravijo s portovcem.

Po kozarcu portovca ali dveh so ulice Lizbone, ki se vijejo po sedmih gričih, še bolj strme.

ON

21

vozi

L

imuzinska klasika vijuga na trhlih kolesih Kateri poslovni avti so Slovence letos najbolj prepričali?

N

ekdaj so bili simbol prestiža in elegance, na trgih vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in v Aziji jih ljubijo še danes, v Evropi pa vse manj. Gre za avtomobile limuzinske oblike, s stopničastim zadkom in razmeroma težko dostopnim prtljažnikom. V srednjem oziroma poslovnem razredu se še kar dobro držijo, kupci vztrajajo pri klasiki, ki pa jo čedalje bolj izpodrivajo pustolovski športni terenci.

Pogledali smo v našo bližnjo okolico, na evropski trg in v Slovenijo, kaj se dogaja s klasiki in kateri so najbolj priljubljeni pri kupcih. Ugotovitve so zanimive. V Evropi so si poslovneži še leta 2008 odrezali več kot desetodstotni tržni

Miloš Milač milos.milac@finance.si

delež. Tega leta je 1,5 milijona kupcev kupilo poslovne avte, najraje pa volkswagna passata, opla insignio, BMW serije 3, mercedes-benza C in audija A4.

Krizna leta so usekala po vseh razredih, še posebej pa po omenjenih limuzinah, ki so v zadnjih letih krepko izgubljale tržni delež. Leta 2012 so jih trgovci prodali le še 1,04 milijona, lani le 860 tisoč, letos pa se bo prodaja po napovedih Toyotinih strategov zaradi novih igralcev povečala na 900 tisoč. Podoben upad so doživeli v Sloveniji; zdaj si ta razred avtomobilov reže le še šestodstotni delež, v Evropi pa osemodstotnega.

Poražene, a ne potolčene limuzine srednjega razreda pa vztrajajo in še vedno ponujajo najelegantnejšo obliko

prevoza v razredu med 20 in 40 tisoč evri. Do danes so zrasle na 4,6 do 4,85 metra dolžine, proizvajalci so jim skoraj brez izjeme vgradili številne asistenčne sisteme, ki izboljšujejo njihovo aktivno varnost, močne dizelske in turbobencinske motorje ter hkrati zadržali cene v razumnih mejah. Prišlo je nekaj novih igralcev, najopaznejši je vzpon češke škode superb, honda accord in chevrolet malibu pa sta se poslovila od evropskega trga.

TOP 5 najbolje prodajane poslovne limuzine v Sloveniji 2010 Opel insignia

730

Volkswagen passat

Volkswagen passat

551

Opel insignia

289

402

BMW serije 3

181

Citroën C5

314

Škoda superb

171

BMW serije 3

276

Audi A4

146

Audi A4

BMW serije 3 – športnik v prestižni obleki

Ko gre za dinamiko in športnost, je v tem razredu izbira skoraj logična, a ne najcenejša – to je BMW serije 3. A paket je dober, ugled odličen, zato je velika tudi prodaja »trojke« – v prvih osmih mesecih letos 181 vozil. Poslovna limuzina srednjega razreda s pogonom na zadnja ali vsa štiri kolesa ter sodobnimi bencinskimi in dizelskimi stroji stane vsaj 30 tisoč evrov, v priljubljeni različici 320d s samodejnim menjalnikom in nekaj dodatne opreme pa 40 tisočakov. Športni bavarec se lastniku oddolži z natančnostjo, užitki v vožnji, zelo dobro izdelavo, varčnimi in močnimi motorji in tudi udobjem, manj pa s prostornostjo.

2015 (jan. — avg.)

1.122

Vir: avtomobili.ardi.si

Insignia – opel, ki je spremenil igro

Nekdaj preprosta in poceni vectra je pred sedmimi leti dobila neprepoznavno naslednico insignio. Skoraj razred večji avto je prva leta navduševal z obliko in inovativno opremo, pozneje tudi z zelo varčnimi in sodobnimi motorji. Zaradi rednih osvežitev je insignia še danes v zelo dobri formi, vsebinski in prodajni, saj je bila v prvih osmih mesecih letos z 289 primerki druga najbolje prodajana limuzina ali karavan tega razreda. Leta 2010 pa je s 730 vozili celo prehitela prvaka razreda – passata. Letos je insignia dobila pomembno novost – res tih in varčen dvolitrski turbodizel s 125 kilovati, ki je spomine nekdanjega tresavčka odpihnil čez noč in velikemu oplu (v dolžino insignia meri 4,8 metra) vlil novo energijo za prodajne zmage, hkrati pa spretno skril njegovo že kar častitljivo starost.

Miloš Milač

Audi A4 – tehnični odličnež iz Ingolstadta

kovec

Audi A4 je v prvih osmih mesecih letos našel 146 kupcev in si zagotovil peto mesto v tem razredu. Res je, gre za že sedem let star avto, ki sta ga v dobri prodajni kondiciji zadržali za prestižni del razreda ugodna cena pod 30 tisočakov in zelo prepričljiva tehnika. Že čez nekaj mesecev na naš trg prihaja povsem nova generacija A4 s precej skromno spremenjeno karoserijo, a z veliko dodane vrednosti pri tehniki in v kabini. Ta je denimo precej prostornejša kot prej, na zadnji klopi je 2,3 centimetra več prostora za kolena.

Nova armaturna plošča omogoča še boljšo ergonomijo, nadgrajen radarski tempomat prepoznava prometne znake in se prilagaja omejitvam, brezžični polnilnik bo kar v predalu napolnil vaš mobilni telefon, motorji pa so zadnji krik tehnike. Poudarjamo dvolitrski TDI s 110 kilovati in porabo le 3,8 litra ter enako velik turbobencinar s 140 kilovati in porabo le 4,8 litra.

Osnovni A4 1.4 TFSI s 110 kilovati bo pri nas stal 32 tisoč evrov, dizelski 2.0 TDI pa 36 tisočakov.

Jure Ma

20

Skoraj nepremagljivi passat

Ikona poslovnega razreda, ki je odpihnila že marsikaterega tekmeca in si skoraj nikoli ni pustila blizu, je novi passat. Leta 2010 je v Sloveniji sicer prepustil krono insignii, leto pred tem je veliki opel postal tudi slovenski poslovni avto leta, preostala leta pa je passat ne glede na starost čepel na vrhu lestvice. Recept? Dobro, že kar odlično ime, varčni in močni dizelski motorji, veliko prostora in razumna cena. Oblikovna zadržanost passatu ni škodila, morda je celo del njegovega uspeha.

Škoda superb – razkošje prostora za razumno ceno

Na četrto mesto se je s 171 prodanimi avtomobili letos zavihtela audijeva sestrična škoda superb. Ta dosežek je kombinacija stare in nove – tretje generacije superba. Nova pa v zadnjih nekaj mesecih prodajno napreduje, kar glede na lastnosti niti ni presenečenje. Velika čehinja je velikodušna na več področjih, 4,85 metra dolga in elegantno ukrojena karoserija ponuja razkošno prostornost, materiali in izdelava so na ravni koncernskih tekmecev, cene od 22 tisočakov pa med najnižjimi med tekmeci. Res je sicer, da dobro opremljen superb lahko stane tudi več kot 45 tisočakov, a v tem primeru ponuja dvolitrski turbo z 202 kilovatoma (280 konjskimi močmi), štirikolesni pogon, samodejni menjalnik in kup serijske opreme.

Racionalneži radi pripomnijo, da je takšen superb podobno dober, a za 20 tisočakov in več cenejši kot razred večji audi A6.

Andy Mor gan/new spress

In kje so peugeot 508, ford mondeo, mercedesbenz C, toyota avensis, citroën C5? Sledijo zgoraj omenjeni peterici z nekaj manjšimi prodajnimi številkami. Te letno dosegajo manj kot 200 vozil, najhujši tekmec pa jim ni prva peterica, ampak zelo priljubljeni športni terenci, ki kupce po malem kradejo v vseh klasičnih avtomobilskih razredih.

Hyundai Tucson,

nov igralec med športnimi terenci Novi športni terenec Hyundai Tucson te s svojim drznim in samozavestnim značajem kar prosi, da ga zapelješ. Združuje zavidanja vredne vozne lastnosti in dinamiko, ki se odlično podajo s slogom vozila. Je drzno, športno zasnovan, z visokim nivojem udobja in uporabnosti, s kakovostnimi materiali ter širokim naborom vgrajenih naprednih tehnologij.

Notranjost novega Tucsona je atraktivna in prostorna ter dopolnjuje izrazno in urejeno zunanjost. Elegantna sredinska konzola je na novo oblikovana, instrumenti in komande pa so optimalno združeni in urejeni, da bi vozniku poenostavili uporabo in povečali užitek v vožnji. Ponaša se s številni varnostnimi elementi, kot so: sistem za preprečevanje naleta, za pomoč pri ohranjanju voznega pasu, za nadzor mrtvih kotov, za opozarjanje na prečni promet, aktivni pokrov motorja za zaščito pešcev,… Na voljo je kar s petimi motorji, ki so lahko opremljeni s 6-stopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom ter 7-stopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko. Popoln paket zaokrožuje še Hyundaijeva 5-letna tovarniška garancija brez omejitve prevoženih kilometrov.

22

ON

je starš

V

dobro otrok, res?

S

em v tistih letih, ko se ljudje okrog mene vse pogosteje ločujejo ali resno razmišljajo o ločitvi. Sama sicer še nisem tam – navsezadnje sem se poročila pred tremi meseci –, ker pa je res, da sem za odločitev za ta radostni korak potrebovala več kot 18 let, morda niti ni tako narobe, če začnem o naslednjem, sploh ker je toliko bolj zoprn, razmišljati že zdaj. V tem primeru se do ločitve morda le pretuhtam še pred smrtjo.

Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba Slovenija finance@finance.si

Zadnje čase tuhtam o ločitvah in obstranski škodi kar pogosto, sploh ker imam tisto zoprno motnjo, da se s človekom – pod pogojem, da diha – v manj kot treh minutah po uvodnem »živjo« že vrtim globoko sredi terapevtskega dialoga. Tako me je zadnjič gostitelj na neki žurki stisnil v kot, ko je poskušal izvleči iz mene recept, kako naj dopove nekdanji ženi, da je v svoji avtoritarnosti tako zelo zacementirana na kazni in pravila, da otrokom zato dela škodo.

Je pač eden tistih novodobnih očetov, ki hočejo biti aktivno udeleženi v vzgoji in življenju svojih otrok, celo po ločitvi, hkrati pa tudi eden tistih, ki od otrok ne potrebujejo toliko gole poslušnosti. Rajši bi, da odrastejo v osebno odgovorna, samostojna in kritično misleča bitja. In seveda imata oba težavo – prepričana sta, da ga drugi hudo lomi.

Neuspešna »razmerja« po ločitvi

Z

nanost je jasna: za otrokov nadaljnji osebni in družbeni razvoj je po ločitvi staršev najpomembnejše, da starša postaneta »spodobno ločena«, da razvijeta »civiliziran odnos« in se ne vdajata (več) bitkam za premoč, tako kadar sta skupaj, kot kadar sta sama z otrokom.

Težavo pa imam tudi jaz – kako naj rečem, kar res mislim, ne da bi me stalo dosmrtno prepoved prihajanja na žur?

S kraja, od koder gledam, vidim namreč dvoje. Vidim, da so vir najbolj brezplodnih obločitvenih spopadov in konfliktov še vedno otroci in njih »famozna« blaginja. In vidim, kako mnogi ločeni starši še dolgo po ločitvi uspešno nadaljujejo svoja neuspešna razmerja – vse z alibijem, da gre za dobro otrok. In vsi, prav vsi, me sprašujejo, kaj naj naredijo, da bo le »najbolje za otroke«?

Naj zato takoj povem: če smo skupaj, je najbolje, kar lahko storimo za otroke, to, da negujemo svoje partnersko razmerje, če pa smo ločeni, je za otroka najbolje, če dobro poskrbimo – zase. In ne, to ne pomeni, da se menimo samo zase in za svojo rit, otroke pa puščamo na cedilu, saj, hej, važno je vendar, da se imamo odrasli fajn. Ne, naloga je precej težja od tega, da gremo v savno, na manikuro ali v kino. »Poskrbeti zase« pomeni prevzeti odgovornost zase! Otroci potrebujejo zrele, odrasle starše, ki prevzemajo polno odgovornost za svoje življenje in ne kažejo s prstom drug na drugega. Če starši tega ne zmorejo, otroci avtomatično prevzamejo krivdo za vse, prav vse, kar se dogaja, pa naj starši govorijo, kar hočejo. Veljajo dejanja, ne lepe besede.

Shutterstock

Otroci potrebujejo zrele, odrasle starše, ki prevzemajo polno odgovornost za svoje življenje in ne kažejo s prstom drug na drugega.

Kdor bi torej otroku rad prihranil neskončen vir prosto lebdeče slabe vesti in krivde, ki ga bo držala v primežu in mu branila svobodno zadihati, naj, če že ni šlo prej, vsaj po ločitvi – odraste.

Znanost je jasna: za otrokov nadaljnji osebni in družbeni razvoj je najpomembnejše, da starša postaneta »spodobno ločena«, da razvijeta »civiliziran odnos« in se ne vdajata (več) bitkam za premoč, tako kadar sta skupaj, kot kadar sta sama z otrokom. To pomeni, da prevzemata popolno odgovornost za svoja čustva, misli, odzive, dejanja, besede in odločitve, namesto da iz položaja nemočne žrtve krivita nasprotno stran. Ne nazadnje pomeni tudi, da se ne vmešavata v življenje drugega in ga nikakor ne poskušata (več) spremeniti. Skratka, da končno nehata početi vse tisto, kar ju je najbrž pripeljalo do razveze.

Konec z »on je psihopat« in »ona je nora baba«

Ampak navada je železna srajca in nekateri se kratko malo ne moremo ustaviti. Če smo med njimi, si vseeno lahko za vajo poskušamo odgovoriti na vprašanje: »Ali resnično verjamem, da se spopadam z bivšo ali bivšim zato, ker gre za dobro najinih otrok?« Medtem ko razmišljamo, pa pogoltnimo še tole: tvoj otrok ima za očeta tega »psihopata« zato, ker si ga ti izbrala za očeta svojega otroka! In to »noro babo« ima za mamo zato, ker si jo ti izbral – in naredil – za mamo svojega otroka! Resnica je trpka, morda najtrpkejša izmed vseh, ampak tako pač je. Odrasti med drugim pomeni sprejeti odgovornost za svoje odločitve, pa naj se danes zdijo še tako nore.

In za posledice svojih odločitev, kakršnekoli že so.

Kar zadeva otroke, je že staršema, ki živita skupaj in se imata rada, težko sodelovati – kaj šele, če sta ločena, nesrečna, polna zamer in/ali sovražna. To je očitna resnica, ki jo je tako ali drugače, na enem ali drugem koncu na lastni koži zelo verjetno izkusil prav vsak izmed nas. Zato pomaga, če si odkrito priznamo: fraza »v najboljšem interesu otroka« je praviloma krinka, pod katero se skrivajo potrebe in želje odraslih. Težava je v tem, da je govoriti o potrebah in željah odraslih – sploh pa v kontekstu razveze – politično nekorektno, zato tega ne počnemo.

Meni pa se zdi, da si s tem mečemo pesek v oči, tako da še teže uziramo resnico. In tako nazadnje res še sami verjamemo, da nam gre dejansko za potrebe in interese otroka, medtem ko je žalostna resnica, da jih le izrabljamo kot orožje v bitkah za svoje.

Ker kdaj pa nam zares gre za otroka in njegov interes?

Ko ga spravljamo na svet? Ko se ločujemo? Ko se prepiramo, kaj je najbolj »v njegovo dobro«? Mar res?

izid 27. november Modni glamur z Ulo Furlan Prednosti veganske kozmetike Na potovanju: Ĺ rilanka UspeĹĄne Ĺženske v avtoindustriji Top 10: klasika v sodobnih urah

ON

je kuhar

Janez Karlin in Mitja Horvat, ferfudovca, v prirejenem kombiju ustvarjata kulinarične specialitete.

F

erFud, drugačna kulinarična izkušnja na slovenskih ulicah

E

na privlačnejših mobilnih kuhinj, ki po slovenskih mestih ponuja okusne tradicionalne slovenske jedi s pridihom sodobnosti, je FerFud. Ne samo zaradi kakovostnih jedi, ki jih pripravljata chef Mitja in sous chef Janez, FerFud se od drugih uličnih prodajalcev hrane razlikuje tudi po načinu plačila za obrok. Njihovo načelo je, da kupec sam določi ceno, ki jo je pripravljen odšteti za okusne grižljaje, s tem pa prispeva v dobrodelne namene.

Kje najdete navdih za jedi?

Mitja: Vse jedi, ki jih ustvarimo, najdemo v knjigi Okusi Slovenije. Trudimo se pripravljati tradicionalne slovenske jedi, a bolj urbano, sodobno.

Ali s hrano eksperimentirate ali so vam ljubši preverjeni recepti?

Igor Đukić finance@finance.si

Mitja: Gre za zmes obojega. Znani trgovec z živili nam zagotavlja vedno sveže kakovostne surovine in zato tudi izhajamo iz recepture: če je dostopno nam, je tudi našim strankam. Vsi recepti, po katerih so pripravljene naše jedi, so strankam na voljo in tako tudi vse sestavine posamezne jedi. Držimo se tega, da izhajamo iz res kakovostne ponudbe in receptov iz knjige Okusi Slovenije. Eksperimentiramo pa z danimi recepti. Seveda je v osnovi jed takšna, kot je pripravljena tradicionalno, a midva dodava presenečenje za brbončice.

Santomas s Parkerjem med zvezde

Janez: Ker gre za pripravo hrane v mobilni enoti, torej v tovornjaku, zaradi logistike in pomanjkanja prostora preprosto ne moremo eksperimentirati, tudi če bi želeli. Vse moramo pripraviti vnaprej. Količina hrane, ki jo bomo ponudili, mora biti natančno določena. Predpriprave, torej oblikovanje jedi in vsi recepti, pa temeljijo na številnih poskusih in, če želite, eksperimentih. Ena takšnih zelo okusnih in meni zelo ljubih jedi, ki je nastala na podlagi eksperimentiranja, je šugolenta. Gre za kremno polento s sirom in smetano, na kateri se bohoti okusen paradižnikov šugo oziroma paradižnikova mezga, ki jo obogatimo z okusom pora in kozic.

Kaj vam je pri jedi pomembneje – okus, videz ali oboje?

Mitja: Menim, da sta oba vidika jedi enako pomembna.

Okus je sicer prednosten, a če jed ni lepo predstavljena, izgubi tudi okus. Prvi korak k zaužitju okusnega obroka je videz jedi, da si jo želiš pojesti že z očmi, nato pride na vrsto okušanje. In to – izjemen okus – je potem vrhunec, ko veš, da je ves trud pri pripravi jedi poplačan. Osnova FerFuda niso velike porcije, ampak ulični grižljaji, ki pa nasitijo. In čeprav gre za ulično hrano, jo strankam ponujamo v lični embalaži. Pri najini hrani gre tako za ugodje videza kot izjemnost okusa.

Verjetno v vinskem svetu ni človeka, ki ne bi vedel, kdo je Robert Parker.

Po osnovni izobrazbi pravnik, ki je vrsto let delal kot odvetnik v bančništvu, se je kasneje strokovno posvetil svoji drugi ljubezni – vinu.

Danes je svetovno uveljavljen vinski ocenjevalec in kritik, čigar ocene vin pomenijo svetovno referenco za vinarja.

Janez: Kar zadeve mene, dajem manjšo prednost okusu, a to ne pomeni, da jedi ne morem lepo predstaviti. Zdi se mi, da gre oboje z roko v roki. Navsezadnje jed na koncu

Prav zato smo na Santomasu ponosni in počaščeni, da je okušal naša vina in jih ocenil kot vrhunska: vsa ocenjena vina so namreč dobila oceno med 91 in 94 točkami, s čemer se lahko pohvalijo samo veliki.

To je potrditev o kvaliteti naših vin in potrditev, da smo na pravi poti ter spodbuda, da se bomo trudili, da bomo v prihodnje še boljši.

Cuvée Quattro 2013

91/100 točk Cuvee Quattro 2013,zvrst Shiraha, Merlota, Cabernet Sauvignona in Refoška, je veliko, sadno »nabito«, hedonistično vino, ki ponuja veliko sladkobnih taninov hrastovega soda v svoji slivovi, borovničevi in čokoladno čipkasti cvetici. Glede na to, da mu sadnosti zagotovo ne primanjkuje, ostaja lepo definiran v ustih. Izjemno čist saden okus in lep pookus. Piten bo vsaj do leta 2021, če ne še dlje.

Antonius Refošk 2007 91/100 točk Medtem ko v okusu spominja na kalifornijski Tannat (ali morda Petit Sirah) je Antonius 100 % predstavnik avtohtone istrske sorte Refošk (ki uspeva tudi v severni Italiji). Raste na strmih gričih, zorijo pa ga v 300- litrskih lesenih sodih. Ponaša se z bujno cvetico borovničevja, tartufov, čokolade in tobaka, ki ostajajo živahni in sveži.

Gre za vino polnega telesa, strukturirano in resno v ustih.

Zdi se, kot da je bilo pravkar stekleničeno. Lepe kisline in fokusirano v pookusu. S staranjem te sorte nimam

Janez Karlin in Mitja Horvat sta FerFud.

Irena Herak

24

izkušenj, ampak bil bi šokiran, če tega vina ne bi mogel v odlični kondiciji uživati še čez 5 – 8 let.

Njegov potencial staranja je tako dolg, da ga še sam težko ocenim.

Antonius Refošk 2009 93/100 točk Napram Antonius Refošku letnika 2007 je Antonius Refošk 2009 po domače »za past dol«. Globok, dekadenten in popolnoma in zrel, ampak še vedno neverjetno svež, osredotočen in čist. Prinaša cele tone čokoladnega temnega jagodičevja, tekočega dima, tartufov, likoricije in izrazito mineralnost na nosu. Vino polnega telesa, koncentrirano in večplastno. Še eno resno vino iz kleti Santomas, ki je vredno napora, da bi ga lahko izsledili.

Grande Cuvée 2008 92/100 točk Še eno odlično vino kleti! Grand cuvée letnik 2008 je še otrok z veliko kisline, taninov in sadnosti, ki se morajo še dodobra povezati. Zaznamo temno jagodičevje, usnje, tartufe, čokolado in mineralnost. Vino je polnega telesa, s »certifikatom« čiste sadnosti, ki je značilna za vina Santomas. Dajmo mu še 2 – 3 leta, vendar si upam staviti, da bo izredno pitno tudi , ko bo dopolnilo 20 let.

Grande Cuvée 2006

94/100 točk Top cuvée vinarja, Grande Cuvee 2006, je v ustih še vedno zelo mlad; kot bi bil star le leto ali dve. Razstavljene so čudovite note črnega ribeza, belega tartufa, prekajene zemlje in kanček čokolade. Glede okusa in nosa je to vino po kvaliteti na nivoju Bordoja. Polnega telesa; čisto, koncentrirano in sveže, z živahno kislino in veliko tanini.

Grande Cuvée 2009 94+/100 točk Zadnji in moj najljubši Grand cuvée letnik 2009 je še ena prava rock zvezda. Ponuja veliko tartufov, temnega jagodičevja, belega popra in stopljene likoricije. Brbončice v ustih zadane z bogastvom polnega telesa, omamlja jih s kristalno čisto sadnostjo, obogateno z naravno kislino in svežino, ki je tako karakteristična za refošk. Kot ostali grand cuvée-ji, je tudi ta še neverjetno mladosten.

Vinska klet Santomas / (Ludvik Nazarij Glavina) / Šmarje 10, 6274 Šmarje / www.santomas.si / e-mail: info@santomas.si / tel. 051 399 755

T

režira 27

omaž Pandur je dušo prodal – teatru trenutek občutenja neskončne sreče in izpolnitve. Dotika se vseh tem, ki me v gledališču še vznemirjajo. Fausta žene neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo, tudi ljubezen, oblast in moč. V iskanju resnice se bojuje sam proti svetu oziroma se svet bojuje proti njemu.

Zakaj ste za naslovno vlogo izbrali Igorja Samoborja?

Ko sem začel razmišljati o ljubljanskem Faustu, sem imel kot režiser najmanj dva odlična razloga. Dva igralca. Za vlogo Fausta in Mefista sem imel že od začetka v mislih Igorja Samoborja in Braneta Šturbeja. Igor Samobor, s katerim sodelujem prvič, je vznemirljiv igralec vrhunske miselne in emocionalne discipline, kar s pridom izkorišča v vlogi Henrika Fausta. Za Braneta Šturbeja pa sem že večkrat dejal, da me navdihuje s svojim neponovljivim algoritmom razmišljanja o teatru. Tako kot mene tudi njega najprej zanima misel, dinamična aktivna misel, ki jo v gledališču oblikuje s takšnim mojstrstvom, da z njim dobiva novi smisel, novo obliko. Sploh je celotna ljubljanska igralska zasedba Fausta vznemirljiva. Spet sodelujem s Polono Juh, ki me je osvojila že v Rihardih, z Brankom Jordanom, s katerim sva ustvarjala Nikolo Teslo, z Urošem Fürstom, Barbaro Cerar in štirimi mladimi igralci, predstavniki nove generacije, ki šele prihaja.

Goethejev Faust v režiji Tomaža Pandurja je koprodukcija SNG Drame Ljubljana in Festivala Ljubljana.

Danes in jutri (16. in 17. oktobra) bo predstava gostovala v Mehiki, 30. oktobra pa bo premiera v SNG Drami Ljubljana.

R

azvpiti Tomaž Pandur se je spet spoprijel z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal dušo hudiču, govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka ter njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.

V svoji novi različici Fausta Pandur preobraža to legendo v intelektualno in emocionalno ozračje našega časa ter gradi lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti.

Z režiserjem sva se pogovarjala o brskanju po Faustovi psihi, gledališkem nomadstvu in novih projektih.

Kako to, da vas Faust še vedno vznemirja?

Zdi se mi, da to, kar išče Faust, iščemo vsi mi. In to iskanje se nikoli ne konča. Niti v gledališču. Faust je res arhetipska zgodba o človeku, ki je prodal svojo dušo – in to le za

Vanity Fair

V čem bo novi Faust drugačen od vaših prejšnjih?

Drugačen bo toliko, kolikor se je spremenil svet in mi z njim v četrt stoletja, od mojega zadnjega slovenskega Fausta. Teater zmeraj odgovarja potrebam in duhu časa.

Naš svet se je temeljito spremenil, spremenil se je sistem vrednot, naše zavedanje sveta, analogno je postalo digitalno, spremenil se je teater, spremenil sem se jaz. Spremenil se je Faust sam, čeprav njegovo stremljenje ostaja isto že tisočletja. Danes je Faust predvsem vznemirljiv diskurz o človeški odtujenosti in izpolnitvi. Sicer pa naj bi menda Goethe na smrtni postelji vzdihnil: »Mehr Licht!« (Več luči!). Paradoksalno, a še danes je to vse, kar potrebujemo.

Kaj vas je najbolj potegnilo vase v romanu Sto let samote, da zdaj v tujini pripravljate tudi to predstavo?

Sto let samote berem predvsem kot anatomijo melanholije, kot intelektualno avtobiografijo, kjer se čas vrti v krogu in kjer iz oseb, dogodkov in krajev veje nekakšen biblijski dih – družinski eksodus Buendijev, junakov, »zaprtih v samoto in ljubezen«, spominja na iskanje obljubljene dežele. Tudi na današnjo pretresljivo tragedijo Sirijcev.

Kaj nomadstvo v teatru pomeni za režiserja?

Prisili te, kot je lepo povedal že Ivo Andrić, da si kot človek in umetnik »svojo svobodo ohraniš samo tako, da si ves čas buden, v vsakem trenutku na preži in na straži.« Zdaj pa si predstavljajte, kakšno življenje je to (smeh).

Aljoša Rebolj

Aleš Čakš ales.caks@finance.si

28

ON

bere in posluša Lenart

Agencija

Zajc

Roman Agencija se dogaja v obdobju krize, naraščajoče brezposelnosti in vse večjega obupa. Zgodbo gradi sedem pripovednih glasov, sedem likov, zaposlenih v agenciji, ki se ukvarja s prodajo zavarovanj. Tako kot so si med seboj različni značaji in življenjske zgodbe zavarovalnih agentov, tako pester je tudi nabor njihovih strank: od pozabljivih in naivnih upokojencev, ki se pustijo mimogrede prepričati za podpis bajne zavarovalne police, do samozavestnežev, ki se sprva odločno upirajo, a potem vseeno nasedejo manipulativnim besedam agentov. Posamezne zgodbe poveže skrivnostna in povsod navzoča Muci, vroča zapeljivka z ledenim pogledom, o kateri zanesljivo vemo le, da je več kot to, za kar se izdaja.

Lenart Zajc je v zadnjem obdobju postal tudi politično aktiven. Rezultat njegovega delovanja na protestih, ki jih je kronološko zapisoval in opisoval, je zbirka Vstaja zombijev. Sicer literarno delo je kronološki zapis dogodkov v obliki kratkih zgodb. Postal je tudi ustanovni član Mreže za neposredno demokracijo ter nazadnje sodeloval pri oblikovanju stranke Solidarnost. Lenart Zajc je lani kandidiral za župana Domžal. Beletrina

Janis Varufakis

Keith

Richards

Crosseyed Heart

Rolling Stones so ustanova, njeni člani pa legende. Čeprav od nekdaj v ospredje najbolj rine pevec Mick Jagger, je nesporno dejstvo, da je za uspeh kotalečih se kamnov zaslužna predvsem njegova kemija s kitaristom Keithom Richardsom.

Drugače od vse bolj aristokratskega kolega Richards šteje za neuničljiv steber rock'n'rolla.

Anekdote o žurerskih dnevih, ki so v preteklosti dodatno krepile njihov zvezdniški status, so danes skoraj izrinile šale o tem, da moramo paziti na planet, ki ga bomo zapustili zanamcem – in Keithu Richardsu. Kadar Keith stopi za mikrofon, je neprimerljivo bolj ležeren od Jaggerja, njegovo petje še najbolj spominja na recitacije besedil ob glasbeni spremljavi. Na svoji tretji solo plošči se spominja dobrih starih časov in deklet, ki so mu krajšale čas, brez patetike se ukvarja z večnimi temami ljubezni in izdajstva. Po glasbeni plati se giblje med rockom in bluesom, a je čutiti tudi vpliv countryja in reggaeja, na albumu pa izmenjuje električno in akustično izvedbo. Na prvo žogo gre hitreje v uho električna godba, a ob pozornejšem poslušanju vam bodo morda bolj všeč »izštekane« skladbe. Dobra priprava na prihodnje leto, ko se največji korporativni bend na svetu, kot jih vse pogosteje označujejo, menda odpravlja na svetovno turnejo.

Ta svet je lahko boljši Zakaj so britanski kolonizatorji napadli Avstralijo, in ne aborigini Velike Britanije, in kakšno zvezo ima to s svetovno gospodarsko krizo, je nekaj vprašanj, na katera nekdanji grški minister za finance odgovarja v knjigi Ta svet je lahko boljši.

Strasten blogar, doktorand Univerze v Essexu in donedavni grški minister za finance se v knjigi med drugim sprašuje, ali morda ne postajamo podobni junakom iz filmske trilogije Matrica, ki po njegovem odsevajo odziv družbe na trenutno stanje duha. V knjigi s podnaslovom Moji pogovori s hčerko o ekonomiji se je Varufakis odločil, da bo povedal zgodbo o ekonomiji tako, da ne bo dolgočasna za njegovo hčerko in njene vrstnike. To je zabavna, zanimiva in poučna knjiga, ki pa jo lahko berejo tudi odrasli. Ne nazadnje, pravi Varufakis, jo je napisal tudi zato, da bi preveril svoje razumevanje današnje ekonomije.

Knjiga se začne z zgodovinskim pogledom na nastanek velike gospodarske neenakosti, ki smo ji priča danes. Avtor analizira splet zgodovinskih in geografskih značilnosti, ki je pripeljal do tega, da želijo nekateri narodi kolonizirati druge zaradi ozemlja in drugih potreb. Varufakis tudi izrecno loči med življenjsko vrednostjo dobrin in njihovimi tržnimi vrednostmi ter poudarja, da danes prevladujejo tržne vrednosti dobrin na vseh področjih našega življenja. Knjiga bo v slovenščini pri Mladinski knjigi izšla v začetku leta 2016. Kreativni centar, Beograd

D o n a ld

Trump

Big

Foot

Let 25

Oktober je na domači rockerski sceni brez dvoma bil mesec Big Foot Mame, ki je s koncertom v areni Stožice zaokrožila praznovanje svoje 25-letne kariere. Ker so razprodali dvorano Tivoli, so koncert preselili v Stožice, ki jih je (z izjemo zgornjega ringa) napolnilo osem tisoč preprostega rocka željnih obiskovalcev. Starejši zaradi nostalgije, mlajši, ker so kljub generacijskemu prepadu zimzelene uspešnice, kot so Led s severa, Rola, Nisem več s tabo, Mala nimfomanka, Črn tulipan, Oklep, Zadnji poraz in druge, vzeli za svoje. Pred koncertom je izšla kompilacija največjih uspešnic skupine, s svežim navijaškim dodatkom Nove zmage, uradno himno slovenske košarkarske reprezentance. Če ste bili na koncertu, vam bo kompilacija prijeten spomin, če se niste vdali evforiji, pa jo potrebujete, da boste pripravljeni na naslednjo obletnico.

Time To Get Tough: R y a n 1989 Make America Great Again Republikanski kandidat za predsednika ZDA Donald J. Trump ima načrt, kako iz ZDA spet narediti izjemno državo. V svoji zadnji knjigi piše, da je zdajšnji ameriški predsednik Barack Obama popolna katastrofa za ZDA. Uničil da je gospodarstvo, odprl meje nasilnim kriminalcem, zadolžil naše potomce ter se na službenih potovanjih po svetu opravičeval v imenu ZDA. Trump je nad tem ogorčen, češ da se največjemu narodu na svetu zato, ker so ZDA država neštetih priložnosti, pač ni treba opravičevati.

Po Trumpu so ZDA zdaj razbita država. Služb je premalo, upadlo je spoštovanje, bogastvo usiha.

In kaj je, da bi bilo drugače, naredil Obama? Prijazen je do vseh tujih vlad, ki bi ZDA najraje videle v plamenih. Tako, piše, ne gre več naprej. »In če bom dobil priložnost, tudi ne bo več tako.« Amazon.com

Mama

Ad a m s

Ryan Adams, znan po intimnih folk izvedbah, interpretira ploščo 1989 Taylor Swift, trenutno najbolj poslušane in vplivne mlade glasbenice na svetu. Nekatere bo že omemba pop princese odvrnila od poslušanja, druge pa bo prav zaradi tega zanimala. Gotovo je Adams z izborom materiala razširil svoj krog poslušalcev, tudi zaradi močne podpore Swiftove na družabnih omrežjih, ki jim suvereno vlada, a po drugi strani je nekoliko razočaral svoje zveste poslušalce. Čeprav plošča lirično ni revna, pa je bila v svoji originalni različici narejena za radijske postaje, zato slečena pop produkcije deluje preveč zaspano in enolično. A kljub temu podvig, ki mu gre prisluhniti.

Izbor: Aleš Čakš, Dunja Turk finance@finance.si

je trendovski 29

Cesare Paciotti, 299 evrov

(Galerija Emporium)

(www.unitednude. com)

New Balance, 92 evrov (Ikona)

New Balance, 90 evrov

(www. newbalance.com)

Hugo Boss, 229 evrov

(Galerija Emporium)

Polo Ralph Lauren, 119 evrov

Izbor: Manja Kovačič finance@finance.si

remo na modni sprehod!

Kako do lepote brez reza Intervju: Jure Godler

! o m šli s

Iz

Kolumna: Starši, stran!

Veganstvo je zdravo, a ne vse življenje Ortodontija: Nesnemni zobni aparat

080 15 80 I narocnine@finance.si medicina.finance.si

Osebna zgodba: Hepatitis C

Irena Herak

G

United Nude, 179 evrov

30

ON

je postaven

1.

Počep z utežmi – vaja za krepitev mišic nog

G

Shutterstock

" Počep je daleč najboljša vaja za celotno telo, ker v delo vključi večino mišičnih skupin. Skrivnost pravilnega počepa je v kolkih. Potisk iz spodnjega položaja se začne s potiskom kolkov naravnost navzgor. Pri tem najprej in najbolj sodelujejo dovolj prožne mišice kolkov, zadnje stegenske mišice, zadnjične mišice in šele nato tudi sprednje. Pravilen, varen in učinkovit počep se začne, še preden breme naložimo na hrbet. Pri klasičnem počepu se razkoračimo ravno toliko, da so pete v širini ramen, stopala pa postavljena rahlo navzven, približno 30 stopinj. Stopala so ves čas v celoti na tleh. Nikakor ne dvigamo ne pet ne prstov. " Pomembno je, kako si pri klasičnem počepu naložimo breme na hrbet, ker se bomo morali v vsakem primeru nagniti nekoliko naprej, višji posamezniki bolj, nižji malo manj. Breme si naložite na zgornji del trapezne mišice v ravnini z zadnjo glavo deltoidne mišice. Palico primete rahlo zunaj širine ramen, tako da so podlakti približno pravokotne na tla, gledano od spredaj, s palcem pa ne objamete palice. Počep začnete s spuščanjem. Vdihnete in dih pri spustu zadržite. Trup se bo nagnil nekoliko naprej, tako da bo palica ves čas gibanja neposredno nad sredino stopal. V počep se spuščate, dokler gre oziroma dokler mišice meč ne prekrijete z zadnjim delom stegen. V dnu giba se ne smete ustaviti, temveč gib nadaljujete v nasprotni smeri. Pri tem se osredotočite na potisk kolkov navzgor. Med potiskom navzgor začnite izdih, a ne izdihnite naenkrat. Trup je ves čas čvrst in nekoliko nagnjen naprej, da počep lahko izvedete pravilno. Vajo v treh serijah z nekajsekundnimi premori osemkrat ponovite.

ladiator Štiri vadbe za čvrsto in mišičasto telo Igor Đukić finance@finance.si

3.

" To je učinkovita različica navadne sklece. Dlani položite malenkost širše od ramen v višini sredine prsnega koša ter se z ravnim trupom spustite v ozko skleco. Med spuščanjem poskrbite, da stisnete lopatice in se z nogo oziroma kolenom približate komolcu. Noge komolcem približujete izmenično. Težavnost si lahko prilagodite tako, da skleco izvajate na kolenih. Vajo izvajate 20 sekund oziroma naredite od 10 do 20 ponovitev.

Shutterstock

Spiderman skleca – vaja za krepitev mišic prsnega koša in trebušnih mišic

2.

Viseči dvig nog – vaja za krepitev trebušnih mišic

Aleš Beno

" Trebušne mišice sodelujejo pri upogibu trupa, in ne pri upogibu v bokih. Pri vaji, kot je viseči dvig nog, kjer delajo predvsem boki, trebuh sodeluje bolj malo. Za to vajo je treba imeti dovolj močne ročaje, na katere se lahko obesite, da vam bodo noge prosto visele in zdržale vašo težo. Primite palico za široke zgibe z nadprijemom in telo naj obvisi. Koleni povlecite proti prsim, dokler nista v kolkih in kolenih kota 90 stopinj. S hrbtom v nevtralnem položaju vlecite nogi navzgor in krčite trebušne mišice, dokler stegni nista vzporedni s tlemi. Počasi spustite nogi v začetni položaj, medtem pa ohranite napetost v trebušnih mišicah. Pomembno pri izvajanju dviga nog je, da s telesom ne nihamo, saj s tem izničimo učinek na trebušne mišice, in raje visimo na malenkost pokrčenih rokah, tako da ne poškodujemo ramenskega sklepa. Prav tako ne dovolite, da se spodnji del hrbta upogne. Ramena naj bodo med gibom spuščena in stisnjena skupaj. Glava in vrat naj bosta ves čas v nevtralnem položaju. Najlažja različica je s pokrčenimi nogami, najtežja pa z iztegnjenimi in utežjo. Naredite od štiri do deset ponovitev vsaj trikrat s 60-sekundnim premorom med serijami.

4.

Shutterstock

Kettlebell swing ali zamah z rusko utežjo – vaja za krepitev vseh mišic " Kettlebell oziroma po rusko girja je železna utež, podobna topovski krogli, le da ima še ročaj, za katerega jo lahko vihtimo. Uporablja se za rekreacijo, ki združuje kardio, vaje za moč in trening za prožnost. Ruske uteži se veliko uporabljajo tudi med bodibilderji, njihova teža pa se giblje od štirih do 32 kilogramov, preskoki med težo so po štiri kilograme (torej, osem, 12, 16 ...). " Osnovno vadbo s temi utežmi sestavljajo nihanje (swing), izmikanje (snatch), potiski (jerk) in drugi. Začetniki se lotite vadbe z najosnovnejšim zamahom (swingom) z dvema rokama. Z nogami stojite malce širše od širine bokov. Utež držite z obema rokama, tako da imate palce obrnjene navzdol, roke pa pred seboj. Kolena rahlo pokrčite in spustite telo (se na pol usedite), a ne prenizko. Utež nato vihtite. Pri tem pazite, da vsakič, ko jo dvignete pred sabo, napnete stegenske in zadnjične mišice ter imate vseskozi napet osrednji del telesa. Zgornji del telesa imejte čim bolj raven, gibanje pa naj prihaja iz bokov, ne rok. Vsakič, ko utež spustite, vdihnete, ko jo dvignete, pa izdihnete. Naredite štiri serije po deset ponovitev z desetsekundnimi premori med serijami.

ISI_FITNES_JZ15_OGL_262x380.indd 1

13. 10. 15 14:27

00385 1 200 31 10 / RADO.COM

TIME IS THE ESSENCE WE ARE MADE OF *

WWW.SLOWATCH.SI *ČAS JE BISTVO NAŠEGA OBSTOJA PG0389_Rado_Ad_Plasma_HC-MatchPoint_Slowatch_OnMag_262x380mm.indd 1

15.10.15 15:33