Mladi in denar 2016 by Dejan P.

PRIROČNIK 2 ZA UČITELJE FINANČNEGA OPISMENJEVANJA MLADIH V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

AvtorjA: Mitja Vezovišek in Samo Lubej Urednik: Matjaž Nidorfer

PRIROČNIK 2 ZA UČITELJE FINANČNEGA OPISMENJEVANJA MLADIH V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

AvtorjA: Mitja Vezovišek in Samo Lubej Urednik: Matjaž Nidorfer

Priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah Urednik: Matjaž Nidorfer Avtorja: Mitja Vezovišek, Samo Lubej Ilustrator: Igor Godnjov Prelom in oblikovna zasnova: Tina Malovrh Lektoriranje in korigiranje: Tina Špelko Izdajatelj: Revija Moje finance, Časnik Finance, d. o. o. Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana Tisk: IZI PRINT d. o. o., Ljubljana Avtorske pravice: Časnik Finance, d. o. o. Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana, urednik, avtorja: Mitja Vezovišek in Samo Lubej ter drugi ustvarjalci priročnika. 200 natisnjenih izvodov Brezplačen izvod Ljubljana, oktober 2016

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336:37.091.3(035) VEZOVIŠEK, Mitja Priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah / avtorji Mitja Vezovišek in Samo Lubej ; [ilustrator Igor Godnjov]. Ljubljana : Revija Moje finance, Časnik Finance, 2016 ISBN 978-961-6541-52-7 1. Lubej, Samo, 1972286777600

UVOD V PRIROČNIK Spoštovani učitelji! Pred tremi leti je revija Moje finance skupaj z ambasadorji finančnega opismenjevanja mladih Mitjem Vezoviškom, Samom Lubejem, Tino Puncer in Lauro Smrekar ter učitelji osnovnih in srednjih šol začela projekt Mladi in denar. V letu 2016 z veseljem ugotavljamo, da je projekt zaživel v razsežnostih, kot si jih je na začetku najbrž predstavljal le malokdo. V treh letih se je v izobraževanje vključilo okoli 200 učiteljev iz 120 osnovnih in srednjih šol. Številni na svojih šolah vodijo krožek Mladi in denar, nekateri pa so šli še dlje in so začeli osebne finance učiti celo kot redni predmet. S častnim pokroviteljstvom se je projektu pridružil tudi sam predsednik države. V vsem tem času je vsebinska osnova izobraževanja priročnik, ki so ga skupaj z nami napisali omenjeni ambasadorji in ga na več zanimivih in praktičnih predavanjih predstavili učiteljem. Ti so vsebino sprejeli zelo pozitivno, nekateri celo menijo, da je to eden najboljših priročnikov, kar so jih držali v rokah. Na to smo resnično ponosni. Še bolj pa na to, da so nad vsebino navdušeni tudi mladi. Spoznali so, da je upravljanje denarja nekaj preprostega, pomembno je le, da usvojiš osnovna znanja. In naša državna tekmovanja iz finančne pismenosti kažejo, da so mladi usvojili več kot to. Kot eden od popravljavcev testov na teh tekmovanjih sem resnično navdušen, ko ugotavljam, koliko znanja nam je uspelo prinesti do mladih. Še zlasti zato, ker poznam njegovo uporabno vrednost. Prepričan sem, da se bo mladim zato v življenju laže finančno osamosvojiti. Znali se bodo izogniti napakam, ki jih sicer počnejo številni odrasli. Teh ni malo, nekatere so celo takšne, da ljudje doživljajo prave travme. Vsak dan se na reviji Moje finance srečujemo s primeri prezadolženih ljudi, osebnih bankrotov, vlaganj denarja v neprimerne finančne produkte, neustreznih zavarovanj in tako naprej. Ti mladi pa se bodo zavedali teh pasti in se jim bodo izognili, po drugi strani pa bodo znali prepoznavati in izkoriščati priložnosti. In ti mladi so željni novih znanj. Zato smo se odločili, da jim jih ponudimo. Pripravili smo Priročnik 2, ki je pred vami. Tokrat zajema deset tem. Nekatere so poglobljena različica prvega priročnika, nekatere so napisane povsem na novo, saj vemo, da se svet spreminja, uvajajo se nove stvari in temu je treba slediti. Prepričan sem, da boste tisti, ki ga boste podrobno proučili, izvedeli veliko novih in zanimivih informacij. Ob tem bi se rad zahvalil obema avtorjema, Mitji in Samu, da spet delita znanje in svoje dragocene praktične izkušnje z našimi učitelji in mladimi. Prav tako se zahvaljujem ilustratorju Igorju Godnjovu, ki je zahtevne finančne teme popestril s hudomušnimi ilustracijami, ter oblikovalki Tini Malovrh in lektorici Tini Špelko. Iskrena zahvala tudi mojim zvestim sodelavcem Marji Milič, Kseniji Zajec, Damjani Petelinkar, Dejanu Pehliću, Kseniji Sedej, mojemu šefu Petru Franklu ter vsem drugim na reviji Moje finance, ki nam pri tem projektu pomagajo in nas podpirajo. Najbrž smo edini medij na svetu, ki se je finančnega opismenjevanja mladih lotil na ta način. Prav tako hvala finančnim podpornikom projekta: ekonomski fakulteti v Ljubljani, Ljubljanski borzi, KDD, Združenju bank Slovenije, Slovenskemu zavarovalnemu združenju, NLB, Triglavu Skladom, Alpen Investu, KBM Infondu in Primorskim skladom. Nekateri so z nami že od vsega začetka. Še posebna zahvala pa gre vam, dragi učitelji, ki ste pripravljeni svoj dragoceni čas vlagati v to, da tovrstno znanje najprej usvojite sami, potem pa ga naprej delite še z mladimi. Brez vseh vas tega ne bi bilo. Dokazali smo, da lahko skupaj naredimo marsikaj dobrega za našo deželo. Matjaž Nidorfer, odgovorni urednik revije Moje finance

kazalo

1. Kako z načrtovanjem izdatkov prihranim 20 % na mesec?

2. S prodajo rabljenih stvari lahko lepo zaslužim! Kako pa?

3. Kdo, kdaj in kako naj vlaga v nepremičnine

4. Z zlatom bom zagotovo zaslužil! Pa res?

5. Rad bi vlagal v alternativne naložbe! Hm, kaj to sploh so?

6. 5 korakov do super pokojnine pri 50 letih

7. Kako v 15 minutah ugotovim, ali je naložba primerna zame?

8. 8 napak, ki jih navadno naredimo pri sklepanju zavarovanj

9. Želim postati podjetnik! Kakšne veščine potrebujem?

10. Kako finančno uspeti in se ob tem lepo imeti

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

1. učna enota: Kako z načrtovanjem izdatkov prihranim 20 % na mesec?

Uvod: Velika večina ljudi pravi, da ima premalo denarja za življenje. Mladi pri tem niso

nobena izjema, prej nasprotno, saj je proračun, s katerim razpolagajo, navadno omejen. Večina kljub temu ni pripravljena storiti ničesar, da bi imeli več. Tisti, ki so pripravljeni na spremembe, razmišljajo v smeri povečanja prihodkov, le redki pa se zavedajo, da ni najbolj pomembno, koliko denarja imaš na voljo, temveč to, koliko ti ga na koncu meseca ostane. Več imaš, več zapraviš, zato je edina prava pot za prihranek vodenje osebnega proračuna oziroma natančno načrtovanje in spremljanje mesečnih izdatkov. Za razumevanje te enote morajo učenci najprej poznati tri zlata pravila in postopek oblikovanja lastnega budžeta, kar smo že obdelali v prvem priročniku v 2. poglavju z naslovom: Starši mi dajejo 100 evrov mesečne žepnine, a mi denarja vedno zmanjka! Zakaj?

Učna strategija: Učitelj učence najprej spomni na tri zlata pravila in poudari pomen

vodenja osebnega proračuna. Tri zlata pravila so: 1. porabi manj, kot zaslužiš, 2. zaščiti se pred tveganji in 3. razmišljaj vnaprej, deluj danes. Ob tem jih vpraša po njihovih lastnih izkušnjah in učinkih vodenja osebnega proračuna na njihovo denarnico. Nato jim predstavi zgodbo njihovega vrstnika, dijaka Erazma Jožeta Čuka, ki je obiskoval krožek Mladi in denar v letih 2014/2015 in 2015/2016, in sicer o tem, kako je z natančnim načrtovanjem in spremljanjem izdatkov v dveh mesecih prihranil okoli 200 evrov (o tem je februarja 2016 napisal članek za revijo Moje finance). Kako mu je to uspelo? Sestavil je preprost načrt. Najprej je vse svoje stroške razdelil v tri kategorije: nujno (dva evra za malico na šolski dan, prej je porabil 2,5 evra na dan); določil je dovoljeno dodatno 8

tedensko porabo, to je bilo pet evrov; ves preostali denar pa je dal v kategorijo prihranki. Za sestavo načrta je potreboval eno uro. Rezultat pa ni bil le prihranek, temveč tudi to, da je za vsak evro vedel, kam je namenjen. Preden je karkoli kupil, je vsakič dobro premislil, ali je nakup res nujen. Erazem je na mesec dobil vsega skupaj največ okoli 150 evrov štipendije, žepnine, denarja za malice. Čeprav ni dobival niti centa več kot prej, je ob koncu meseca namesto fige v roki držal skoraj sto evrov, po dveh mesecih pa slabih 200 evrov. Ta mali načrt ni spremenil ničesar drugega kot le njegovo mišljenje, saj se je njegov odnos do nakupovanja temeljito spremenil. Ni več brezbrižno hodil po trgovinah in kupoval, kar mu je pač padlo v oči z velikimi črkami AKCIJA. Spoznanja dijaka Erazma Jožeta Čuka o pomenu natančnega načrtovanja in spremljanja mesečnih izdatkov:

Spoznanje 1

Denar je treba upravljati, kolikor ga pač je. Za nekoga je morda to deset evrov, za drugega sto evrov, za tretjega tisoč evrov. A vendarle ga je treba upravljati, saj mišljenje »Ko bom bogat, bo upravljanje denarja bolj preprosto« ne drži. Bogat ne moreš biti, če te premami že nekaj rdečih črk v trgovini.

Spoznanje 2

Preden sem poskusil narediti načrt, sem velikokrat razmišljal, da prihrankov pač ne morem imeti, saj ves denar porabim za najbolj nujno – hrano ali manjše nakupe, ki so bili takrat po moje vsekakor utemeljeni. Spraševal sem se, kako bom kaj privarčeval, če pa vse porabim že samo za 9

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

normalno življenje. Pa ni bilo res. Danes vem, da ne. Tako se mi je zdelo in temu sem verjel, dokler nisem poskusil in z voljo vztrajal. Odpovedal sem se dragim zabavam, kjer sem na teden zapravil tudi do 15 evrov. Nehal sem tudi kupovati hrano zvečer in nisem šel po šoli v trgovino po manjšo sladkarijo ali kaj podobnega.

Spoznanje 3

Danes se nasmehnem, ko v trgovini opazim, kako trgovke na blagajni ponujajo kupcem juhe iz vrečke, ki so v akciji, oni pa brez premisleka rečejo: »Zakaj pa ne, če je v akciji.« Sam dobro vem, zakaj ne – ker tega ne potrebujete. In pravkar ste porabili tri evre, ki jih boste nekje drugje bolj potrebovali! Pomembna sta disciplina in zavedanje, da ima vsak naš nakup neko ozadje. Res pa je tudi, da bo denar šel težje iz rok, če imamo finančni načrt. Ob vsakem nepotrebnem nakupu se bo prižgala rdeča lučka – ali to res potrebujem? Učitelj učencem pojasni, da je denar treba upravljati, za kar moramo poznati in dosledno upoštevati tri zlata pravila. Učenci zdaj že vedo tudi, da je največja napaka pri upravljanju denarja ta, da ne vodimo osebnega proračuna. Samo vodenje pa še ni dovolj, narediti moramo tudi načrt, za kaj bomo porabili denar. Vsakemu evru moramo torej dati nalogo, kar je najbolje narediti tako, da vsak konec oziroma na začetku meseca predvidimo svoje prihodke v tekočem mesecu in izdatke razporedimo v proračunske kategorije. Učencem naj učitelj pojasni, da bodo naredili vajo izdelave načrta denarnega toka. NALOGA: Izdelava načrta denarnega toka izdatkov Učitelj učencem da nalogo – izdelava načrta denarnega toka izdatkov (pomagajo si lahko z eno izmed aplikacij za vodenje osebnega proračuna, ki so jih že spoznali, ali excelom ali si načrt napišejo kar na papir) in jim da navodila za izdelavo, in sicer: • Najprej jim pojasni, katere proračunske kategorije poznamo, kot je razvidno s spodnje slike. Navedene proračunske kategorije veljajo za celotno družinsko gospodinjstvo. • Učitelj skupaj z učenci pregleda priporočene mesečne zneske za izdatke po posameznih kategorijah proračuna za povprečnega Slovenca s prihodkom v višini tisoč evrov, kar je prav tako razvidno s slike. • Po pregledu splošne porabe v gospodinjstvu pa si vsak učenec potem iz vseh naštetih kategorij izbere svoje kategorije mesečne porabe, ki jih dejansko ima (pri mladih denimo odpadejo kategorije, kot so otroci, zdravje, bivanje in še kaj), in svojim prihodkom prilagodi uteži teh kategorij izdatkov. SLIKA: Načrt mesečne porabe gospodinjstva s tisoč evri dohodka

Predstavitev rezultatov Če je mogoče, naj bo naslednje srečanje na to temo čez mesec dni, idealno v začetku novega meseca. Zadnja ura naj bo posvečena pregledu rezultatov posameznih učencev, predvsem v smislu razkritja, koliko so se držali načrta denarnega toka izdatkov in koliko so na ta račun prihranili. Učitelj naj jih spodbudi, da svoje izkušnje delijo z drugimi. Učitelj naj jih vpraša, katerim izdatkom so se najlažje odrekli, in jih spomni na pravilo 20 : 80, ki pravi, da 20 odstotkov stvari uporabljamo 80 odstotkov časa, preostalih 80 odstotkov stvari pa uporabljamo le 20 odstotkov časa, zato se lahko tem najlažje odpovemo.

Trajanje: skupaj 4 šolske ure; najprej dve šolski uri (teoretična izhodišča in izdelava načrta denarnega toka), čez mesec dni pa še dve šolski uri (rezultati in diskusija). Učni rezultati:

• Učenci znajo izdelati načrt denarnega toka izdatkov. • Učenci razumejo, da rešitev za več ni vedno v povečanju prihodkov, temveč v smotrnem ravnanju s tistim, kar imaš. • Učenci v praksi preizkusijo, kakšen vpliv na njihov osebni proračun ima izdelan načrt denarnega toka izdatkov.

Viri dodatne literature:

• http://www.mladi-denar.si/8841532/Kako-sem-v-dveh-mesecih-prihranil-200-evrov • Ane Vezovišek: Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem? (izsek knjige si lahko brezplačno prenesete na spletni strani: https://mojbudget.com/knjiga-na-pomoc-kako-naj-ravnam-zdenarjem)

Učni pripomočki:

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

učna enota: S prodajo rabljenih stvari lahko lepo zaslužim! Kako pa?

Uvod: Potrošništvo je eno izmed glavnih gibal današnje družbe, v kateri nas nenehno

nagovarjajo k zapravljanju in nakupovanju. Po drugi strani pa se po številnih domovih, podstrešjih, garažah, kleteh nabirajo stvari, ki jih ne potrebujemo več in jih verjetno nikoli v življenju ne bomo zares potrebovali. Nekatere smo preprosto prerasli in so zato za nas oziroma naše otroke neuporabne, drugih smo se naveličali ali pa smo kupili novejši, boljši model. Kaj naj s temi stvarmi naredimo? Prej ali slej nas prostorske omejitve prisilijo, da se vsaj nekaterih znebimo. Vendar pa so pogosto še vedno uporabne, če ne za nas, pa za koga drugega. Tako lahko dejansko večino stvari, ki so še funkcionalne, prodamo ali vsaj podarimo. V skrajnem primeru lahko nekatere odslužene ali uničene predmete tudi prodamo kot surovine. Denimo zvit aluminijast okvir kolesa ni brez vrednosti … V informacijski dobi smo skoraj vsi dovolj dobro opremljeni, da svoje rabljene predmete prek spletnih strani ponudimo drugim. V Sloveniji je prav gotovo najbolj znana in tudi prodajno učinkovita spletna stran www.bolha.com, prav tako tudi www.salomon.si. Prav bi bilo, da vsaj za nekatere stvari pogledamo po spletu in morda kupimo kaj rabljenega namesto novega. Ob različnih spletnih straneh pa ne smemo zanemariti še različne tržnice in srečanja, kjer se prodajajo ali zamenjujejo rabljene stvari. Takšni dogodki so lahko s splošno ponudbo, lahko pa tudi povsem tematski. Čedalje več je tudi trgovin, ki odkupujejo in prodajajo rabljene stvari, denimo oblačila, obutev, nakit … Ob vsem tem je zanimivo, da se trg rabljenih stvari v Sloveniji povečuje; ponudbe spletnih oglasov je čedalje več, nastajajo nove trgovine z rabljenimi stvarmi.

Učna strategija: Učitelj učence vpraša, ali morda že imajo izkušnje s prodajo in

nakupom rabljenih stvari in kako so to izvedli v praksi. Preveri tudi, ali ima doma kdo kaj takega, česar zagotovo več ne bo potreboval, pa bi lahko morda komu drugemu koristilo in je seveda še nekaj vredno. Na spletu potem skupaj preverite, koliko stanejo podobni rabljeni izdelki, in ugotovite, koliko bi lahko za ta predmet dejansko iztržili. Ob tem naj učitelj učence opozori, da so cene rabljenih stvari, ki jih v oglasih navajajo prodajalci (oglaševane cene), navadno nekoliko višje kot tiste, po katerih se potem neka stvar dejansko proda (prodajne cene). Kolikšna je ta razlika, je recimo odvisno od tega, kako hitro želi prodajalec neko stvar prodati (če se mu mudi, je pripravljen prodati po nižji ceni od cen podobnih predmetov, pomembne so pogajalske veščine kupca in prodajalca in podobno). Seveda pa lahko po drugi strani rabljene stvari kupujemo tudi sami in tako prihranimo. Učitelj naj učence vpraša, kaj bi si v tistem trenutku najbolj želeli kupiti, potem pa skupaj preverite, koliko bi takšna stvar stala, če kupite novo, in koliko bi prihranili, če bi kupili rabljeno. Pogovorite se tudi o tem, katere so prednosti in katere slabosti, če kupite novo ali pa rabljeno stvar. Pri nakupu rabljenega telefona v primerjavi z novim prihranimo recimo pri ceni, toda rabljeni telefon mogoče nima več garancije, zato tvegamo, da bomo imeli z njim dodatne stroške, če ne bo deloval brezhibno. Učitelji pogovor tako speljite tudi na temo morebitnih dvomov o kakovosti rabljenih stvari in težavah, ki lahko iz tega izhajajo, kot tudi o tem, da smo pogosto preveč usmerjeni v nabavo novega, čeprav bi bilo lahko rabljeno prav tako dobro.

Kaj pa zaslužek?

Učitelji učence seznanite s tem, da je prodaja rabljenih stvari pomemben dodaten vir zaslužka, saj si lahko mladi z nekaj vložene energije in kreativnosti lepo povišajo svojo žepnino, hkrati pa pridobijo zanimive izkušnje v prodaji in pri pogajanjih. In koliko lahko s tem zaslužimo? Mladi so v anketi, ki jo je maja 2015 opravila revija Moje finance, navedli različne vrste zaslužka s prodajo rabljenih stvari. Dijak je recimo prodal kletko za psa, ker jo je ta prerasel, in tako dobil 50 evrov. 13

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Študentka je za 40 evrov prodala otroško kolo, za 20 pa skiro. Drugi dijak je za zbirko petih računalniških iger, ki jih ne igra več, prejel 40 evrov. Prodajo pa se lahko tudi druge stvari, recimo kakšen športni dres, ki smo ga prerasli, pa družabna igra, ki smo se je naveličali, ali pa kar otroška soba, ki bi jo želeli zamenjati. Pri teh gredo številke tudi prek stotaka, dveh ali celo več. Če je neko rabljeno stvar težko prodati oziroma zanimanja zanjo dalj časa ni, pa naj mladi razmislijo še o tem, da bi jo, preden jo odpeljejo na odpad, komu podarili. Ena od bolj znanih spletnih strani pri nas, ki to ponuja, je denimo podarimo.si . Praktična vaja: Kako prodati rabljeno kolo Učenci naj izberejo eno rabljeno stvar (recimo rabljeno kolo), ki jo želijo prodati. Najprej naj na spletnih straneh rabljenih stvari preverijo, kakšna je pri tem ponudba podobnih stvari in po koliko se prodajajo. Na podlagi tega naj sami pripravijo ponudbo, pri čemer naj upoštevajo naslednja priporočila: • Naslov oglasa naj bo čim bolj natančen, a ne poskušajte vanj stlačiti celotne vsebine oglasa. • V oglasu navedite realno ceno. • Za oglas izberite primerno kategorijo in podkategorijo. • Podrobno opišite izdelek, omenite njegove prednosti in opišite morebitne napake. • V oglasu objavite več fotografij izdelka. • V enem oglasu nikoli ne prodajajte več izdelkov ali storitev. • Povabite bralce oglasa, naj si ogledajo še druge izdelke ali storitve, ki jih ponujate na portalu. • Napišite, kako ste pripravljeni poslovati (osebni prevzem, dostava, plačilo po povzetju ...). • Kupce prijazno povabite, naj navežejo stik z vami. Vir: bolha.com

Trajanje: dve šolski uri. Če boste dejansko nastavili ponudbe, se lahko na naslednjih

srečanjih pogovorite o uspešnosti.

Učni rezultati:

• Učenci spoznajo in sprejmejo, da se je v življenju treba od določenih stvari tudi posloviti. • Učenci so zmožni sami zase preceniti, česa več ne potrebujejo in katerim stvarem bi se lahko odpovedali. Ocenijo kje, kako in za kakšno ceno. • Učenci so zmožni sami zase preceniti, kaj bi lahko kupili rabljenega, kar potrebujejo oziroma si želijo. Ocenijo kje, kako in za kakšno ceno. • Učenci se seznanijo s tem, da lahko s prodajo odsluženih stvari ustvarijo pomemben dodaten vir prihodka.

Viri dodatne literature:

• http://www.bolha.com/ • http://www.salomon.si/ • http://www.mladi-denar.si/8822206

Učni pripomočki:

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

3. učna enota: Kdo, kdaj in kako naj vlaga v nepremičnine

Uvod: Ko omenimo nepremičnine, najprej pomislimo na dom, a v svetu financ je

drugače, saj najprej pomislimo na naložbo in donos, ki naj bi nam ga nepremičnina prinašala. Nepremičnine spadajo v naložbeni portfelj, saj jih uvrščamo med štiri najpomembnejše alternativne naložbene razrede, poleg surovin in materialov, hedge skladov ter skladov zasebnega kapitala. Številni nepremičnine sicer razumejo drugače, saj mešajo bivalno nepremičnino z naložbenim razredom nepremičnin.

Učna strategija:

Kratka vaja za začetek Učitelj z učenci najprej pregleda enega izmed spletnih nepremičninskih portalov (glej vire spodaj) in spodbudi razpravo o tem, katero izmed ponujenih nepremičnin bi kupili kot naložbo, če bi imeli denar. Učenci naj pojasnijo, na podlagi katerih meril so izbrali nepremičnino in kakšen donos bi si lahko obetali. V ta namen pregledajo ponudbo nepremičnin za prodajo in zapišejo ceno izbrane, nato pa še ponudbo podobnih nepremičnin za oddajo in zapišejo zahtevano najemnino. Pri tem naj bosta izbrani nepremičnini čim bolj enakovredni, kar pomeni ista lokacija, podoben letnik, oprema in kvadratura. Ko sta nepremičnini izbrani, učitelj laično izračuna donos na kapital po naslednji formuli: Donos = mesečna najemnina x 12/kupnina (laičen izračun, ki je napačen!) 16

Takoj zatem učitelj učencem pojasni, da večina ljudi tako vrednoti smiselnost naložbe v fizično nepremičnino, a da je izračun napačen, saj ne upošteva številnih dejavnikov, o katerih se bodo poučili v nadaljevanju.

Donosnost nepremičnin v fizični obliki

Nepremičnine kot naložba v fizični obliki prinašajo dva vira donosa. Prvi je kapitalska donosnost, kjer pričakujemo rast vrednosti nepremičnine skozi čas, drugi pa je tekoča donosnost od oddajanja v najem. Nepremičnine z možnostjo oddajanja imajo zato višjo vrednost kot tiste brez te. Večina žal ne zna izračunati sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov od oddajanja v najem. Pri takšnem izračunu namreč ni dovolj preprosto predvideti višine mesečne najemnine in jo pomnožiti z 12, da bi dobili letno donosnost. Pri izračunu moramo upoštevati tudi inflacijo, stroške financiranja, zavarovanja in investicijskega vzdrževanja, davke ter dejstvo, da naša nepremičnina verjetno ne bo stalno zasedena. Če bi upoštevali še vrednost svojega dela in osebne stroške, povezane z oddajanjem stanovanja v najem (telefon, gorivo ...), bi hitro ugotovili, da je donosnost od oddaje v najem navadno bližje trem odstotkom na leto kot pa čemu več. Zato mora biti kapitalska donosnost (rast vrednosti nepremičnine) vsaj 2,5 odstotka na leto, da se nam splača v nepremičnine vlagati v fizični obliki. Učitelj nato učencem pojasni, da investicija v nepremičnine ali druge alternativne naložbe ni primerna za vsakogar. Ker gre za alternativno naložbo, jih v naložbeni portfelj uvrščajo predvsem tisti z več znanja in/ali kapitala. Nepremičnine prav tako niso primerne za kratkoročno investiranje, temveč se štejejo med dolgoročne naložbe. 17

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Njihova uvrstitev v naložbeni portfelj pozitivno vpliva na razmerje med donosom in tveganjem, saj lahko prinaša stabilnost na eni strani in presežne donose na drugi strani. To je posledica dejstva, da alternativne naložbe niso tako močno odvisne od sprememb obrestnih mer ter imajo manjšo nihajnost od tradicionalnih naložb, predvsem delnic.

Kakšen del v portfelju naj zavzemajo nepremičnine

Vsi poznamo staro židovsko pravilo tretjin, ki je uporabno še danes. Če pravilo postavimo v današnje čase, lahko rečemo, da naj alternativne naložbe obsegajo tretjino naložbenega portfelja. S tem mislimo na vse alternativne naložbene razrede, ne le nepremičnine. Drugo tretjino naložbenega portfelja naj pomenijo delniške naložbe in tretjo denar ter zajamčene naložbe. Težava je v tem, ker v celotnem premoženju povprečnega Slovenca dominirajo nepremičnine, saj bivalna nepremičnina navadno pomeni daleč največjo naložbo. Iz tega lahko sklepamo, da kupovanje dodatnih naložbenih nepremičnin, še zlasti v fizični obliki, za povprečnega Slovenca ni priporočljivo. To se z mladimi generacijami sicer spreminja, saj nakup bivalne nepremičnine ni več tako samoumeven, za nekatere ga je celo nemogoče izvesti (npr. ni posojilne sposobnosti).

Možnosti in donosnost vlaganja v nepremičnine

Klasična možnost vlaganja v nepremičnine je, kot smo že omenili, neposreden nakup nepremičnine v fizični obliki, za kar gre predvsem pri nakupu bivalne nepremičnine. Pri naložbi v nepremičnine pa imamo na voljo še nekaj drugih možnosti, kot so nepremičninski skladi ali delnice nepremičninskih družb (v tujini REIT). Tako skladi kot nepremičninske družbe odpravljajo največjo težavo pri vlaganju v nepremičnine, to je likvidnost (nepremičnine v fizični obliki ne moreš prodati kar čez noč). Donosnost vlaganja v nepremičnine ni ovira, saj je podobna donosnosti delnic. V zadnjih treh letih (podatek iz 30. 6. 2016) je namreč indeks GPR 250, ki je sestavljen iz 250 najbolj likvidnih globalnih nepremičninskih podjetij, zrasel za 36,7 odstotka, kar je razvidno iz spodnje slike. V tem času je globalni delniški indeks MSCI World zrasel »le« za 24,4 odstotka, pri čemer je bila nihajnost (vzponi in padci) nepremičninskega indeksa celo malenkost manjša. Slika: Razvoj vrednosti nepremičninskega indeksa GPR 250

Vir: Global Property Reserch, Q22016

Podoben podatek dobimo, če primerjamo obdobje zadnjih 10 let, od 30. 6. 2006 do 30. 6. 2016, ko je nepremičninski indeks zrasel za 5,38 odstotka, delniški pa za 5,02 odstotka na letni ravni. Ob tem pa je treba opozoriti na dejstvo, da je bila prav prenapihnjenost vrednosti nepremičnin v letu 2008 glavni razlog za hudo svetovno krizo in močan upad vrednosti skoraj vseh naložbenih razredov, še zlasti nepremičnin. 18

Pri naložbah v nepremičnine se je treba zavedati, da se tudi pri njih cene gibljejo v ciklih, se pravi, da skozi daljša obdobja rastejo, ko sta prisotna večja kupna moč ljudi in optimizem v gospodarstvu, pri zaposlitvah …, toda cene lahko tudi upadejo v času večjih gospodarskih kriz, ko kupna moč upada, ljudje pa ostajajo brez zaposlitev. To se je zgodilo tudi v Sloveniji leta 2008, čeprav so nekateri do takrat napačno mislili, da cene nepremičnin le rastejo in ne bodo nikoli upadle. Vaja za konec: Učitelj skupaj z učenci na katerem izmed nepremičninskih portalov (glej vire spodaj) preveri cene nepremičnin in cene najemnin v nekaterih slovenskih mestih. Učenci tako spoznajo, da so razlike med cenami stanovanj in najemnin v Sloveniji po različnih krajih precej velike; ob tem jih učitelj tudi opozori, da se cene nepremičnin spreminjajo tudi skozi čas. Od leta 2008 do leta 2015 so v Sloveniji v povprečju denimo upadle za 25 do 30 odstotkov, medtem ko so pred tem od leta 2000 rasle tudi po več odstotkov na leto. Učitelj ob tem pojasni, da na cene nepremičnin vplivajo različni dejavniki, najbolj pa razmere v gospodarstvu, število zaposlitev, pozitivna pričakovanja ljudi za prihodnost, nizke obrestne mere, ki omogočajo ugoden nakup stanovanj s posojili, in še kaj.

Trajanje: skupaj 2 šolski uri Učni rezultati:

• Učenci ločijo med bivalno in naložbeno nepremičnino. • Učenci poznajo možnosti vlaganja v nepremičnine in njihovo donosnost. • Učenci znajo izračunati donosnost nepremičnine, če jo oddajamo v najem. • Učenci spoznajo glavne vplive na gibanje cen nepremičnin.

Viri dodatne literature:

• Spletna stran Global Proprety Research, kjer najdete več podatkov o donosnosti in sestavi indeksa GPR 250 na https://www.globalpropertyresearch.com/indices. aspx?id=218

• Spletni nepremičninski portali: https://www.nepremicnine.net/; http://nepremicnine.si21.com/; http://www.bolha.com/nepremicnine/ • Moje finance: 8 pasti pri vlaganju v nepremičnine: (http://mojefinance.finance.si/8849131 ) • Moje finance: Petra bi vložila 180 tisočakov v stanovanje. Je to pametno? ( http://mojefinance. finance.si/8838228 )

Učni pripomočki:

20 priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

učna enota: Z zlatom bom zagotovo zaslužil! Pa res?

Uvod: Odkar so ljudje začeli medsebojno trgovati, so se skozi tisočletja izoblikovala plačilna sredstva, ki so splošno sprejeta. Po vsem svetu najbolj priljubljeni sta bili zagotovo zlato in srebro, ponekod tudi dragi kamni. Ljudje, zlasti poklicni trgovci, so želeli svoje blago prodati – zamenjati za nekaj, kar bi bilo obstojno, imelo trajno vrednost, bilo povsod enako cenjeno oziroma vredno in hkrati tudi dovolj majhno in lahko za prenos naokoli in tudi hranjenje na varnih mestih. Iz te potrebe so se pozneje razvile banke in trezorji. Prav bančniki so bili tisti, ki so za zlato (manj srebro, a tudi), sprejeto v hrambo, izdajali potrdila. Kmalu se je začelo dogajati, da so trgovci za blago plačali kar s potrdilom o hrambi zlata, ne več s fizičnim zlatom. Prejemnik potrdila je lahko prevzel zlato pri bančniku ali pa je to potrdilo zamenjal za drugo blago. Pozneje so vlogo hrambe zlata in izdajanje potrdil prevzeli vladarji, in to so počeli na ravni držav, še pozneje pa centralne banke. V praksi je prevladalo plačevanje s papirnatimi potrdili o lastništvu zlata, ki so jim z nekaj poenostavitve rekli papirnati denar ali bankovci. Te vse bolj zamenjuje plastičen denar (različne oblike kartic) in že tudi naslednja generacija, digitalni denar. Vse do leta 1971 je bilo vsaj teoretično možno zamenjati bankovce pomembnejših svetovnih valut za zlato pri centralnih bankah v okviru brettonwoodskega sistema oziroma dogovora, ki ga je potrdilo 44 vodilnih svetovnih držav julija leta 1944. Od leta 1971 pa denar vseh pomembnejših držav na svetu nima več dejanskega materialnega kritja in je zgolj predstava vrednosti. Kar zadeva vrednost, imata tako zlato kot srebro v praksi omejeno praktično uporabnost, a sta zlasti z razmahom elektronske industrije tudi tukaj našla svoje mesto. Zgodovinsko sta bili zlato in srebro pomembni predvsem kot ohranjevalca vrednosti in za nakit ali, povedano drugače, razkazovanje premožnosti. Na res dolgi rok je zlato predvsem ohranjalo vrednost v primerjavi s cenami drugih ključnih surovin in dobrin, z občasnimi večjimi ali manjšimi nihanji. Zlato je v zgodovini praviloma pridobilo vrednost med krizami in vojnami, saj je veljalo kot varno zatočišče pred razvrednotenjem papirnatega denarja in odvzemom drugih oblik premoženja. Zaradi povečanega »tiskanja denarja« oziroma hitro povečane količine denarja v obtoku smo zadnjo večjo rast vrednosti zlata doživeli v letih 2008 do 2011. V resni naložbeni teoriji je zelo malo prostora za zlato. Če že, se zlato vidi kot naložba za »katastrofalne scenarije« in kot dolgoročni ohranjevalec vrednosti. Pričakovanje, da bomo z zlatom dejansko zaslužili, pa je čista špekulacija. Vendarle pa boste v bolj konservativnih portfeljih, sploh v nestabilnih in kriznih časih, našli do 10, tudi 15 odstotkov zlata.

Učna strategija: Učitelj vodi pogovor, v katerem z učenci pregledajo, kako se je razvijala trgovina skozi zgodovino človeštva s poudarkom na plačilnih sredstvih. Poudarek je na tem, da je denar kot plačilno sredstvo vse do leta 1971 dejansko (oziroma vsaj uradno) imel kritje v zlatu ali srebru in so bankovci bili potrdila o lastništvu teh plemenitih kovin. Pogovor se nadaljuje s pregledom razvoja denarnih in plačilnih sistemov na Slovenskem (glej vire). Izpeljite pogovor v ključne elemente in orodja plačilnih sistemov današnjih dni in temo sklenite v vizijo, kako bomo plačevali v prihodnosti. Glede zaslužka z zlatom je ključno sporočilo, da ne glede na strmo rastoče grafe vrednosti v določenih obdobjih zlato dolgoročno dejansko zgolj ohranja svojo kupno moč, saj na drugi strani denar skozi inflacijo in druge načine doživlja razvrednotenje.

Kaj kroji ceno zlata?

In od česa je sploh odvisna cena zlata? Cena zlata je odvisna od številnih dejavnikov, a večina jih je povezana s krizami in tveganji različnih oblik in virov. V zgodovini so bili razlogi za rast vrednosti 21

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

zlata vojne, razvrednotenja drugih oblik premoženja, pretirano zapravljanje vladarjev in posledično višanje davkov in tudi inflacija. Ob vzpostavitvi zadnjega velikega zlatega standarda (Bretton Woods) leta 1944 je bila 31,1-gramska unča zlata vredna 35 dolarjev. Cena zlata je začela rasti ob razkroju standarda (1971) in je poletela v nebo v inflacijskih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sledil je zaton cene in recimo okoli leta 2000 je bila cena unče nekaj več kot 200 dolarjev. Vnovični vzpon vrednosti je bil na koncu gnan s programi »tiskanja denarja« centralnih bank. Svoj vrh je dosegel spomladi 2011, ko se je cena 31,1-gramske unče zlata povzpela na 1.900 dolarjev. Vmes je spomladi 2016 upadla na 1.100 dolarjev, potem pa spet začela rasti (grafi – glej vire). Ceno zlata v teh časih tako krojijo različni dejavniki, od razmer v gospodarstvih držav po svetu, inflacije, količine denarja v obtoku do gibanja tečajev delnic na borzah, vrednosti valut … Zgodovina torej kaže, da cena zlata niha tako gor kot tudi dol, kar je pogosto v nasprotju z mnenjem tistih (navadno ponudnikov zlata), ki radi poudarjajo, da zlato navadno le pridobiva vrednost.

Kako do zlata?

Cilj vsakega vlagatelja seveda je, da bi naložbo kupoval poceni, jo nekaj časa držal, potem pa dražje prodal in zaslužil. To velja tudi pri naložbah vlagateljev v zlato. Pričakujejo, da bodo z njim zaslužili. In kako vlagatelji sploh lahko dostopajo do zlata? Na splošno sta dve glavni možnosti. Ena je nakup fizičnega zlata, načeloma zlatih palic v različnih oblikah (največkrat po unčo (31,1 g)), druga pa nakup deležev v skladih, ki kupujejo in hranijo zlato in/ali druge plemenite kovine v fizični obliki v trezorjih po svetu. Vsaka od rešitev ima prednosti in slabosti: • Fizično zlato je zagotovo najbolj konservativna naložba. Je davčno ugodnejša, saj se na naložbeno zlato v fizični obliki po sedanji zakonodaji ne plačujejo davki. Slabost pa je v hrambi zlata oziroma z njim povezanem strošku in kar precejšnjih provizijah pri njegovem nakupu in prodaji. • Deleži skladov. To so običajni ETF-skladi (indeksni skladi), kar pomeni, da se z njihovimi deleži, delnicami, trguje na borzi vsak delovni dan. Primer takega sklada je sklad GDL. Odpadejo pa težave s skladiščenjem, stroški nakupa so običajne borzne provizije (največ dva odstotka od nakupa, odvisno od količin), preprosta sta nakup in prodaja z oddajo borznega naročila pri borznem posredniku. Ker dejansko kupujemo delnico na borzi, je treba računati z običajnim davkom na kapitalske dobičke.

Prednosti in slabosti naložbe v zlato

Kot prednost lahko omenimo, da četudi se bo zgodil najbolj katastrofalni scenarij človeštva, bo zlato zelo verjetno obdržalo in tudi povišalo svojo vrednost in s tem kupno moč. Kot slabost pa lahko zapišemo, da zlato na dolgi rok kot naložba nič ne prinaša, saj ne ustvarja dodane vrednosti in iz tega donosov, kot jih pri delnicah dividende ali pri obveznicah obresti. Je po eni strani mrtev kapital. Zato lahko tudi rečemo, da je to premoženje, ki ne ponuja možnosti plemenitenja vrednosti. Primer: Kot primere za predstavitev gibanja vrednosti zlata v preteklosti predlagamo pregled razvoja denarnih sistemov na ozemlju današnje Slovenije (vir 3) in temeljit pregled dolgoročnega razvoja vrednosti zlata (vira pod 5).

Trajanje: dve šolski uri

Učni rezultati:

• Učenci se seznanijo s temo plačil pri trgovanju. • Učenci se seznanijo z zgodovino plačilnih sredstev, sedanjimi možnostmi plačila in vizijo za prihodnost. • Učenci dobijo uvid v zgodovino razvoja vrednosti zlata na eni strani in razvrednotenje papirnatega denarja na drugi strani. Omenjeni naj bodo tudi vsakokratni razlogi za razvrednotenje denarja (vojne, monetarni ukrepi …). • Učenci naj pridobijo znanje in zavest, kakšen je dejanski pomen zlata v zgodovini plačilnih sistemov in tudi kakšna je dejanska vloga zlata kot naložbe.

Viri dodatne literature:

• http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/koren256.pdf • https://en.wikipedia.org/wiki/Bretton_Woods_system • http://mojkraj.info/index.php/obrti-in-gospodarstv-o/115-razvojdenarnihsistemov • https://trgovina.elementum.si/index.php?kateg=Knjige (opomba: v tukaj ponujenih knjigah je obširna vsebina na temo zgodovine plačilnih in monetarnih vsebinah; treba pa se je zavedati, da gre za prodajne knjige, ki so bile pripravljene tudi z namenom pospeševanja prodaje zlata in srebra) Zgodovinske cene zlata in srebra: • http://charts.kitco.com/KitcoCharts/?utm_source=kitco&utm_medium=banner&utm_ content=20110215_iCharts_bottom&utm_campaign=iCharts • http://www.zerohedge.com/sites/default/files/images/user3303/ imageroot/2014/02/20140209_long4.png

Učni pripomočki:

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

5. učna enota: Rad bi vlagal v alternativne naložbe! Hm, kaj to sploh so?

Uvod: Teorija in praksa nista prav dosledni, ko gre za opredelitve, kaj so to

alternativne naložbe. Ena od razlag recimo je, da so alternativne naložbe vse, kar niso naložbe v delnice, obveznice in bančno-depozitne produkte. Drug, praktično uporabnejši poskus opredelitve pravi, da so alternativne naložbe vse naložbe, ki so neodvisne ali vsaj delno neodvisne od splošnega gibanja na kapitalskih in borznih trgih. Ta druga opredelitev torej temelji na funkcionalnosti in je precej bolj praktična, smiselna. S pojavom globalizacije kapitalskih trgov in vse večje svetovne soodvisnosti ter povezanosti se vlagatelji tudi z dobro razpršitvijo v tradicionalne naložbe niso mogli izogniti večjim izgubam med gospodarskimi in borznimi krizami, saj so se te dogajale globalno. Zato so se ozirali po »alternativah«. Tako lahko kot glavno skupno lastnost vseh alternativnih naložb opredelimo sorazmerno nizko ali celo negativno korelacijo gibanja vrednosti glede na tradicionalne naložbe. Glavni predstavniki alternativnih naložb so nepremičnine in iz njih izvedene naložbe, tako imenovani hedge skladi, skladi zasebnega kapitala (Private Equity Funds), naložbe v surovine in vire, terminski posli (tudi v tuje valute) in še kaj. Če pustimo ob strani vlaganje v nepremičnine in nepremičninske sklade, ki so končno uradno prisotni tudi na slovenskem trgu, potem so največja in najpogostejša alternativna naložba prav hedge skladi. V slengu angleško govorečih borznih posrednikov pomeni beseda »hedge« nekaj zavarovati. A da ne bo pomote, hedge skladi nikakor ne zavarujejo vlagateljev pred tveganjem ali izgubo kapitala, čeprav nepoučeni tržniki razlagajo prav o tem! V resnici so hedge skladi prvič resneje prišli do izraza v ZDA in na drugih razvitih borznih trgih v 24

času poka pikakom balona, to je od začetka leta 2000. Takrat so delnice na večini pomembnih borz na svetu tri leta zapored izgubljale vrednost. Vmes pa so hedge skladi predvsem s stavami na kratko (na upadanje vrednosti delnic, surovin …) ustvarjali zavidljive donose. Leta 2015 smo v Sloveniji na podlagi direktive EU dobili zakon o upravljanju alternativnih investicijskih skladov in na njegovi podlagi so nekateri domači ponudniki napovedali ponudbo tovrstnih produktov, nekateri tuji pa registracijo in trženje svojih alternativnih naložb tudi v Sloveniji. Ponudba tovrstnih produktov v Sloveniji je bila prvo leto po uvedbi zakona še skromna, a je glede na sprejeto zakonodajo in razmere na tradicionalnih naložbenih trgih, tudi pri nas, v prihodnje pričakovati razmah alternativnih naložb, podobno kot v tujini. Zaradi trenutnih (september 2016) zgodovinskih vrhov vrednosti delnic in obveznic ter skoraj ničelnih obrestnih mer v bankah razmere prav kličejo po tovrstnih naložbah. Vendar pa je treba skrbno izbrati med različnimi naložbenimi strategijami in razumeti, da alternativne naložbe tudi v prihodnje ostajajo samo manjši del portfelja, praviloma do 25 odstotkov.

Učna strategija: Učitelj vodi pogovor skozi opredelitev tradicionalnih naložb in

poudari njihove prednosti in slabosti. Iz tega izpelje, da obstajajo tudi naložbe, ki so precej neodvisne ali celo kontrarne glede na dogajanje na borzah in prav zaradi tega zanimive kot protiutež tradicionalnim naložbam. Opiše in razloži glavne vrste alternativnih naložb ter njihove prednosti in slabosti. Poglejmo, katere so te alternativne naložbe: 25

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Nepremičnine

Pri nepremičninah sta vlagateljem na voljo dva glavna pristopa. Prvi je pri Slovencih zelo priljubljen – nakup stanovanja in oddajanje v najem. Prednost je, da gre za zelo konkretno naložbo, ki jo lahko razumsko sprejme in obvlada večina ljudi. Tveganje pa je predvsem v tem, da gre za eno samo naložbo (navadno visoke vrednosti), na katero je vezano, ali bomo našli najemnika ali ne, ali bo ta redno plačeval najemnino, ali bo lepo ravnal z opremo v stanovanju in podobno. Takšna naložba seveda zahteva določen vložek aktivnosti v smislu iskanja najemnika, pobiranja najemnin, nadziranja najemnika in vzdrževanja nepremičnine. Poleg tega je treba upoštevati 25-odstotno davčno breme pri najemnini (davčna osnova se sicer zniža za deset odstotkov normiranih stroškov ali za dejanske stroške), v prihodnje pa najbrž tudi opazno višji strošek za davek na nerezidenčne nepremičnine (nepremičnine, v katerih lastnik ne živi). Druga možnost pri nepremičninah, ki je sicer še sorazmerno neznana v Sloveniji, so skladi, ki nalagajo sredstva v nepremičnine (nepremičninski skladi). Teh je sicer v svetu veliko, na tem mestu pa se omejimo na najbolj »ljudske«, ki so na voljo v obliki vzajemnih skladov (glej pod viri). Prednost je, da so to produkti, ki so z malimi vložki dostopni vsem vlagateljem, poleg tega pa so tudi preprosti in vlagateljem ponujajo pasivnost, saj se jim dolgoročno ni treba popolnoma nič ukvarjati s to naložbo. Tako pri eni kot pri drugi obliki se moramo zavedati, da so realne donosnosti pri naložbah v nepremičnine praviloma majhne in se merijo v nekaj odstotkih realnega donosa na leto.

Hedge skladi

Hedge skladi so izjemno širok pojem najrazličnejših oblik naložbenih skladov, ki so po svoji organizacijski sestavi največkrat zasnovani kot podjetja ali pa skladi skladov. Njihovi načini vlaganja so, kot smo že omenili, predvsem nekonvencionalni in lahko stavijo (zaslužijo) tudi na upadanje vrednosti recimo delnic, surovin in še česa. Hedge skladi lahko teoretično vlagajo v karkoli, kar je kot naložba legalno in obeta dobiček. Pravila upravljanja so praviloma zelo široko in ohlapno zapisana. Donosi so lahko veliki, tudi več kot deset odstotkov na leto, a hkrati se moramo zavedati, da številni hedge skladi tudi propadejo in vlagatelji ostanejo brez vsega.

Skladi zasebnega kapitala

Skladi zasebnega kapitala (Private Equity Funds) so oblika naložbenih skladov, ki vlagajo v podjetja, preden se ta uvrstijo na borzo. V poštev pridejo podjetja, ki so v nekem lokalnem okolju že dokazala, da imajo njihovi izdelki/storitve velik tržni potencial in bi praviloma potrebovala sredstva za globalizacijo ponudbe. Za to so seveda potrebna izjemno velika vlaganja, hkrati pa so takšna podjetja še vedno izpostavljena velikim tveganjem. Številna propadejo, a povišanje vrednosti tistih, ki preživijo in so uspešna, več kot odtehta izgubo propadlih, saj se dobički ne merijo v odstotkih, temveč v večkratnikih vložka. Za vlagatelje je tako zelo pomembno, da svoj vložek čim bolj razpršijo – da stavijo na dovolj veliko število takšnih podjetij z dovolj majhnimi vložki. Kot naložbena oblika so za povprečne vlagatelje najprimernejši tako imenovani skladi skladov zasebnega kapitala. Ti namreč na eni strani omogočajo vstop s sorazmerno majhnimi sredstvi, po drugi strani pa so pričakovani donosi lahko tudi deset odstotkov na leto in več.

Naložbe v surovine, vire in valutne posle

Naložbe v surovine, vire in valutne posle bi morali dejansko opredeliti bolj kot špekulacije, ne pa naložbe, saj se pogosto stavi na rast ali tudi upadanje vrednosti teh naložb na podlagi zbranih analiz in argumentov. Tako bi bilo recimo pričakovati, da bo cena nafte glede na njeno čedalje večjo porabo in vse bolj omejene rezerve morala le še rasti, a pogled na cene zadnjih dveh let (od 26

leta 2014 do 2016) takšno tezo povsem ovrže. Pri tem je treba omeniti, da ta skupina naložb sicer spada med alternative, a niso primerne za malega in nepoučenega vlagatelja. Primer 1: Učitelj naj skupaj z učenci pregleda možnosti vlaganja v alternativne naložbe. Predvsem predlagamo pregled ponujenih nepremičninskih skladov v Sloveniji (glej vire). Skupaj preverite ponudbo teh nepremičninskih skladov, sestavo njihovih naložb, pretekle donosnosti in to primerjajte s tradicionalnimi naložbami. Primer 2: Učenci naj skupaj z učitelji preverijo, kakšno donosnost lahko pričakujejo, če bi denimo kupili in oddajali nepremičnino v svojem kraju. Na konkretnem primeru stanovanja naj ugotovijo, kolikšna je tržna cena stanovanja in za koliko denarja bi ga lahko oddajali, ter na podlagi tega izračunajo letno donosnost (12 x mesečna najemnina - letni stroški/tržna cena stanovanja x 100). Pri stroških je treba upoštevati stroške vzdrževanja stanovanja, zavarovanja stanovanja, davek od najemnine, davek za nadomestilo stavbnega zemljišča, morebitni izpad kakšne najemnine (več o tem: http://mojefinance.finance.si/8838228 in http://mojefinance.finance.si/8811050). Izračunano donosnost od oddajanja stanovanja naj primerjajo z donosnostmi drugih tradicionalnih naložb – bančna vezava, delnice, vzajemni skladi …

Trajanje: dve šolski uri Učni rezultati:

• Učenci spoznajo, da obstajajo tudi naložbene alternative delnicam, obveznicam in bančnim depozitom. • Učenci spoznajo in razumejo delovanje osnovnih tipov alternativnih naložb. • Učenci razumejo, da so pri alternativnih naložbah lahko tveganja še večja (tudi popolna izguba naložbe), zato je treba alternativne naložbe izbirati umno in razpršeno. • Učenci razumejo, da so alternativne naložbe zgolj dopolnilo k tradicionalnim naložbam in nimajo prevladujočega deleža v portfeljih.

Viri dodatne literature:

• http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/13822/alternativne_nalozbe_kot_ varovalka_pred_vecjimi_padci • https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=19354 • http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kecojevic3564.pdf • Lubej, mag. Samo: Vzajemni skladi za vsakogar III, Finančni center d.o.o., 2015, poglavje 9.1.9. in podpoglavja. • http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6623 • http://vzajemci.com • Moje finance: Petra bi vložila 180 tisočakov v stanovanje. Je to pametno? (http://mojefinance. finance.si/8838228) • Moje finance: Kolikšne so v resnici najemnine? (http://mojefinance.finance.si/8811050)

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Učni pripomočki:

6. učna enota: 5 korakov do super pokojnine pri 50 letih

Uvod: Dejstvo je, da Slovenci pokojninam namenjamo premalo pozornosti. Pokojninske

blagajne so skoraj povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj lahko zdajšnji sistem zagotavlja izplačilo človeka vredne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. A v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno podaljšuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Ker bo pokojninski sistem to le stežka zdržal, mora o pokojnini vsak posameznik razmišljati tudi sam in zanjo ustrezno varčevati.

Učna strategija: Učitelj učencem najprej pojasni nekaj dejstev. Pove naj jim, da

razume, da je za mlade razmišljanje o pokojnini precej abstraktno, saj še niso začeli niti delati, kaj šele, da bi se upokojili. A prav zgodnje razmišljanje o tej problematiki jim lahko močno olajša njihovo finančno pot. Učitelj naj učencem nariše življenjsko krivuljo in prikaže različna obdobja. Z njo naj jim razloži, da smo do prve zaposlitve finančno odvisni od staršev, nato začnemo služiti denar, a s tem pridejo tudi novi stroški, kot je lastno stanovanje, družina in podobno. Naši prihodki z leti navadno rastejo, a je tudi res, da pride čas, ko ne moremo več delati, zato naši zaslužki upadejo. Najpozneje do takrat moramo privarčevati dovolj, da bomo lahko z državno pokojnino in lastnimi prihranki živeli življenje, ki si ga želimo. Nekateri pravijo, da v starosti sicer potrebujemo manj denarja, toda vsako leto bolj kaže, da to ne drži, saj s starostjo pridejo tudi zdravstvene težave, stroški zdravstvene oskrbe pa strmo naraščajo. 29

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Mladi imajo kapital v času

Mladi imajo v mladosti, ko še ne služijo, na voljo manj denarja, kot ga bodo imeli pozneje, ko se zaposlijo. Toda po drugi strani imajo za varčevanje za pokojnino na voljo daljše obdobje. Odločilnega pomena za zagotovitev ustrezne pokojnine sta torej dobro načrtovanje in takojšen začetek varčevanja. Čas je na strani mladih in je njihov največji kapital! Če bodo ukrepali zdaj, izdelali pokojninski načrt ter se ga vztrajno držali, lahko postanejo finančno neodvisni, še preden bodo izpolnili državne pogoje za upokojitev.

Janez manj vložil, a več privarčeval kot Miha

Učitelj naj učencem predstavi primer dveh sošolcev, ki sta ubrala vsak svojo pot pri varčevanju za pokojnino. Janez je začel varčevati takoj ob prvi zaposlitvi in je prvih deset let redno mesečno varčeval po sto evrov. Miha pa je prvih deset let več zapravljal, tako da se je za varčevanje odločil šele po desetih letih, misleč, da ima še dovolj časa. Začel je varčevati po sto evrov na mesec. Janez naslednjih 30 let ni varčeval nič več, medtem ko je Miha vseh 30 let varčeval po sto evrov na mesec. Kdo ima po 40 letih več denarja? Če predpostavimo, da bi oba dosegala enak povprečni letni donos v višini sedmih odstotkov na leto, je odgovor: Janez! Čeprav je vplačal kar trikrat manj, ima na koncu več privarčevanih sredstev, kar prikazuje tudi preglednica. Izračun namreč pokaže eno največjih sil v našem vesolju, in sicer obrestnoobrestni račun. 30

Varčevati zdaj ali pozneje? Primer Janeza in Mihe (v EUR) Letni donos 7%

Mesečna vplačila prvih 10 let

Ima po 10 letih

Mesečna vplačila drugih 10 let

Ima po 20 letih

Mesečna vplačila tretjih 10 let

Ima po 30 letih

Mesečna vplačila četrtih 10 let

Ima po 40 letih

Vplačal v 40 letih

Janez

100

17.105

33.648

66.191

130.208

12.000

Miha

100

17.105

100

50.754

100

116.945

36.000

Razlika

97 %

30 %

11 %

Vir: lastni izračun

5 korakov do super pokojnine

Učitelj naj učencem predstavi pet korakov, s pomočjo katerih se bodo lahko upokojili že pri starosti 50 let, in sicer s pokojnino, ki bo enaka povprečni plači (ne pokojnini!) in neodvisna od volje drugih. Vodi naj jih skozi spodaj opisane korake. 31

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

1. korak: Poskrbite za temelje! Preden se posvetite dolgoročnejšim ciljem, kot je pokojnina, morate postaviti temelje. Še tako dobra streha nad glavo vam namreč nič ne pomaga, če so temelji trhli. Ko govorimo o temeljih pri mladih, mislimo predvsem na zaščito delovne sposobnosti v primeru nesreče. To lahko storite v okviru družinskega in šolskega nezgodnega zavarovanja, kjer je edina pomembna in potrebna postavka zavarovalna vsota za invalidnost. 2. korak: Začnite varčevati takoj! Običajno je, da najprej naredimo načrt, šele nato začnemo varčevati, a ker ste mladi in večina nima rednih prihodkov, je pomembno, da začnete varčevati takoj. Vaš cilj mora biti, da za varčevanje za dolgoročne cilje (kot je pokojnina) mesečno namenite vsaj deset odstotkov svojih prihodkov. Če mesečnih prihodkov nimate, potem lahko varčujete od prihodkov, ki jih dobite v obliki daril, nagrad in podobnega – 25 odstotkov namenite za pokojnino, 50 odstotkov za kratkoročne cilje, 25 odstotkov pa sprotni porabi. Za varčevanje izberite kombinacijo produktov, ki vam dolgoročno omogočajo tako prožnost vplačil kot tudi oprostitev plačila davka na dobiček – pri dolgoročnem mesečnem varčevanju je ta namreč lahko zelo visok. 3. korak: Izdelajte pokojninski načrt in poiščite pomoč! Ko začnete varčevati, izdelajte pokojninski načrt. Poenostavljen načrt lahko izdelate sami s pomočjo orodij, ki jih najdete na spletu, in literature, ki vam je na voljo (glej vire). Bolj kompleksnih načrtov in tem, kot so osebne finance, se le redki posamezniki lahko lotijo samostojno. Večina potrebuje pomoč, zato si izberite osebnega finančnega svetovalca. Na tem mestu naj učitelj učencem predstavi izračun za 15-letnika, ki bi rad imel pri svojih 50 letih super pokojnino tisoč evrov na mesec. Izračun kaže, da bi moral za to kar 35 let varčevati po 298 evrov na mesec, kar je seveda nerealno.

Vir: izračun na spletni strani: http://www.kd-skladi.si

Pri izračunu smo upoštevali petodstotno realno donosnost po stroških v času varčevanja in dvoodstotno v času izplačevanja rente. Če smo bolj realni in upoštevamo še dejstvo, da bo vsak državljan prejel vsaj 300 evrov starostne pokojnine iz tako imenovanega prvega stebra pri svojih 32

65 letih, se potrebni mesečni znesek varčevanj zniža na 230 evrov mesec. Ker je ta znesek še vedno za večino previsok, je jasno, da bo do super pokojnine pri 50 letih starosti težko priti. Toda ravno zato mladi ne smejo čakati in podcenjevati višine sredstev, ki jih morajo zbrati, da bi se lahko upokojili pri tej starosti! Naslednja dva koraka jim bosta pomagala približati se temu cilju. 4. korak: Tvegajte! Mladi ste, zato imate več desetletij časa, da preživite vse upade, ki se periodično ponavljajo na kapitalskih trgih. Vsaj 70 odstotkov vseh sredstev zato naložite v delnice (začnete lahko kar s sto odstotki), ki vam bodo dolgoročno prinesle največje donose. Izogibajte se klasičnim oblikam varčevanj, kot je rentno varčevanje na banki ali rentna, klasična zavarovanja, saj niso primerna za dolgoročno varčevanje. Izberite raje investicijske sklade. 5. Korak: Živite poceni čim dlje! Ob prvi zaposlitvi in oblikovanju družine mladi pogosto precenjujejo višino prihodkov. Tako si privoščijo prevelika stanovanja, predrage avtomobile, oblačila, razkošne zabave in podobno. Pogosto svoje želje uresničujejo z uporabo kreditnih kartic in potrošniških posojil, katerim se je sicer najbolje izogibati. Pametnejši pristop je, da nadaljujete, kot ste živeli v času šolanja. Tako lahko več denarja namenite za prave cilje, med katerimi je seveda na prvem mestu pokojnina.

Trajanje: skupaj 2 šolski uri Učni rezultati:

• Učenci razumejo, da imajo največji kapital v času, zato morajo začeti varčevati za pokojnino že »včeraj«. • Učenci se zavedajo, da pot do super pokojnine pri 50 letih starosti ni lahka, zato ne podcenjujejo višine sredstev, ki jih morajo zbrati. • Učenci poznajo pet korakov do super pokojnine.

Viri dodatne literature:

• Mitja Vezovišek: Osebni finančni načrt: (izsek si lahko brezplačno prenesete na http://vezovisek.si/storitve/osebni-financni-nacrt/) • Moje finance: Novosti za pokojninske prihranke (http://pokojninsko.finance.si/8332703)

Učni pripomočki:

Pripravil: Mitja Vezovišek (mitja@vezovisek.si) 33

34 priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

učna enota: Kako v 15 minutah ugotovim, ali je naložba primerna zame?

Uvod: Delnice, investicijski skladi (tisti, ki vlagajo v delnice ali druge bolj tvegane

vrednostne papirje) in drugi vrednosti papirji se štejejo med naložbe z večjim naložbenim tveganjem, zato niso primerni za vlaganje in/ali varčevanje za kratkoročne cilje. Navadno jih kupujem takrat, ko imamo dolgoročne cilje, večje količine denarja ter dinamičen naložbeni profil. Ker se vse preveč vlagateljev kupovanja delnic, investicijskih skladov ter drugih vrednostnih papirjev loti brez načrta, v napačnem trenutku ali z napačnim ciljem, jih veliko namesto donosa ustvari izgubo. Zato je nujno poznati osnovna pravila vlaganja in slediti korakom za zmanjšanje naložbenega tveganja.

Učna strategija: Učitelj z učenci najprej obnovi pet osnovnih pravil vlaganja iz Priročnika 1 (18. poglavje: Kako z delnicami in skladi do zaslužka). Pravila pravijo, da se izogibajte naložbam, ki jih ne razumete. Zavedati se je treba, da večji je pričakovani donos, bolj tvegana je naložba. Pomembno je, da se premoženje razprši med različne vrste naložb in različne upravljavce. Pazite na stroške, povezane z vlaganjem, in nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu. Učitelj nato predstavi sklope vprašanj, s katerimi lahko hitro ugotovijo, ali je naložba primerna zanje. Pojasni jim tudi, da so vprašanja namenjena samooceni (postavijo jih sebi) in da je pred vlaganjem treba pridobiti osnovna znanja ter izdelati investicijski načrt. Če nimamo osnovnih znanj in izdelanega načrta, potem pravzaprav nobena naložba ni primerna za nas.

Kako izdelati investicijski načrt

Investicijski načrt navadno sestavljata likvidnostni portfelj (sredstva za financiranje nepričakovanih izdatkov oziroma preživetje ob začasni izgubi prihodkov) in naložbeni portfelj (sredstva za dosego dolgoročnih ciljev), v nekaterih primerih pa tudi varnostni portfelj. Ta je namenjen ohranjanju realne vrednosti sredstev za točno določen kratkoročen cilj. Izdelamo ga tako, da najprej določimo naložbeno strategijo na podlagi izkušenj, profila in ciljev stranke, nato pa uteži posameznih naložbenih razredov v portfeljih. Potem s simulacijo razvoja vrednosti preverimo časovnico in verjetnost uresničitve dolgoročnih ciljev glede na sredstva, ki so na voljo za naložbo. Ko imamo izdelan investicijski načrt in natančno vemo, kakšne cilje želimo z naložbami doseči, sledita nabor in selekcija zanimivih naložb. Pri tem gre za dva sklopa vprašanj. Prva so namenjena takojšnjemu izločanju naložb, ki niso primerne ne za nas ne za koga drugega, drugi sklop vprašanj pa pomaga pri ožji selekciji potencialno zanimivih naložb. Te je treba potem še podrobneje preveriti in izluščiti tiste, ki so za nas najprimernejše in nam bodo omogočile doseganje naložbenih ciljev. 1. sklop vprašanj: Ali ima naložba katero izmed spodnjih značilnosti? Če ima naložba katero izmed spodnjih značilnosti, potem ne samo da ni primerna za nas, temveč ni primerna za nikogar. • Veliki donosi brez tveganja Če naložba obljublja velike donose, recimo več kot 12 odstotkov na leto, ki jih posameznik dolgoročno ne more pričakovati, potem je bolje, da se obrnete stran. Pravzaprav je vsak donos, ki je večji od bančne vezave, povezan s tveganji. To pomeni: tudi če naložba ponuja denimo petodstotni letni donos in zagotavlja, da ni tveganj, se je bolje obrniti stran.

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

• Visoki stroški Poznamo več vrst stroškov, odvisno od produkta. Načeloma pa velja, da se je bolje obrniti stran v primeru, ko vstopni in izstopni stroški skupaj dosegajo 7 odstotkov ali več, upravljavska provizija 2,5 odstotka ali več in če pri delitvi dobička tretjino ali več zase zahteva upravljavec. • Kombinirani, nepregledni produkt Če produkt sestavlja več produktov skupaj in ni mogoče hitro razbrati značilnosti, še zlasti stroškov, pogojev izstopa in podobnega, potem raje izberite drugo naložbo. Značilen primer so denimo naložbena življenjska zavarovanja, ki so sestavljena iz riziko zavarovanja, naložb v vzajemne sklade ter dodatnih produktov oziroma storitev, kot so garancije, storitve upravljanja med skladi in podobno. Pomembno je torej, da preden vložite svoj denar, natančno veste, koliko stroškov boste plačali! • Najbolje prodajani produkt Če je produkt močno oglaševan in ga lahko kupite na vsakem koraku, tudi od soseda, potem je bolje, da ga ne kupite. Oglaševanje in promocijo mora nekdo plačati, in to je vedno stranka, največkrat v obliki višjih stroškov, kot jih ponujajo enaki produkti. V drugem delu učitelj učencem predstavi še drug sklop vprašanj, ki je prav tako namenjen samoocenjevanju, s to razliko, da pri teh vprašanjih, tudi če ne znate odgovoriti nanje, ni nujno, da naložb ni priporočljivo izbrati. Se pa tega nikakor ne lotevajte sami, brez strokovne pomoči. 2. sklop vprašanj: Ali razumete, v kaj vlagate? Pri presoji, ali je naložba primerna za nas, si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja: • Kako naložba ustvarja donos? Tu preverjamo, ali obstajajo realne možnosti za pričakovani donos glede na strategijo vlaganja. Če npr. investicijski sklad v strategiji zapiše, da bo vlagal v delnice razvitih trgov, ni mogoče pričakovati, da bo dosegal več kot 10-odstotni povprečni letni donos. • Kdo in kako upravlja denar? Kakšne so izkušnje upravljavca (več je navadno bolje), gre za enega človeka ali ekipo (več glav več ve), kakšne so reference (novinci v poslu pogosto prej naredijo napako) in kakšna je strategija vlaganja (pomembno je, da je zapisana in temelji na preverjenih metodah). • Kakšna so tveganja in kaj se lahko zgodi ob najbolj črnem scenariju? Ali lahko ves vložek izgubim? Kdo in kako jamči za sredstva? Kakšen je bil do zdaj največji upad vrednosti? • Kolikšni so stroški (vstopni, izstopni, upravljavski in drugi) in davki? Bolj donosna je naložba, višje stroške prenese. A načeloma velja, da vstopni, izstopni in transakcijski stroški, ki bi skupaj dosegali 7 odstotkov ali več, niso sprejemljivi. Prav tako ni sprejemljiva upravljavska provizija, višja od 2,5 odstotka na leto. • Kdaj in kako lahko iz naložbe izstopimo oziroma jo prodamo in si izplačamo vrednost premoženja? Nelikvidne naložbe obstajajo in niso avtomatično slabe. A je treba poznati likvidnost vsake naložbe in sestaviti naložbeni portfelj tako, da je vedno vsaj 50 odstotkov naložb likvidnih. Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo nujno potrebovali denar ali pa se bo pojavila nova, boljša priložnost za naložbo.

Na podlagi odgovorov na drugi sklop vprašanj lahko v kratkem času sestavimo ožji izbor zase primernih naložb. Za končni izbor pa se je treba v vsako od teh še dodatno poglobiti, jih primerjati po različnih merilih, kar pa zahteva več kot 15 minut. To se zagotovo splača, sploh če vlagamo dolgoročno, ko lahko recimo vsak odstotek dodatnih stroškov ali pa izbira manj učinkovitega ponudnika precej vpliva na višino privarčevanih sredstev. Vaja: Potem ko učenci poznajo in razumejo pomen vprašanj iz 1. sklopa in 2. sklopa, naj jih učitelj spodbudi, da skupaj pregledajo nekaj naložbenih produktov in ugotovijo, ali je naložba primerna zanje ali ne. Učitelj naj skupaj z učenci na kateri izmed finančnih spletnih straneh primerja podobne naložbene produkte, njihove stroške in donose. Primer: na spletni strani http:// borza.finance.si/skladi in spletnih straneh družb za upravljanje skladov lahko primerja donose, stroške in kakovost upravljanja vzajemnih skladov (zvezdice) s podobno naložbeno politiko; med sabo denimo denarne sklade ali obvezniške sklade z obveznicami evropskih držav ali delniške sklade z naložbami v globalne delnice. Primerjave bodo pokazale različne stroške in tudi različno donosnost in uspešnost podobnih naložb.

Trajanje: 2 šolski uri Učni rezultati:

• Učenci spoznajo sklope vprašanj, s pomočjo katerih lahko hitro ugotovijo primernost naložbe. • Učenci se na aktualnih primerih produktov naučijo uporabe samoocenjevanja za presojo primernosti naložb. • Učenci se naučijo hitro presojati in primerjati podobne naložbe med sabo.

Viri dodatne literature:

• Mitja Vezovišek: Osebni finančni načrt (knjiga) • Moje finance: Kako izbrati pravo delnico (http://mojefinance.finance.si/237966)

Učni pripomočki:

Pripravil: Mitja Vezovišek (mitja@vezovisek.si)

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

8. učna enota: 8 napak, ki jih navadno naredimo pri sklepanju zavarovanj

Uvod: Prav vsak se prej ali slej sreča s potrebo po sklenitvi zavarovanja – za zaščito

avtomobila, stanovanja, sebe ali bližnjih, odgovornosti in podobnega. A pri tem številni delajo napake, ki se kažejo v slabo izbranih oblikah zavarovanja, previsoki ceni (previsokih premijah) oziroma v prenizkih ali celo nepotrebno visokih zavarovalnih vsotah.

Učna strategija: Učitelj učence najprej spomni na to, kar so se o zavarovanjih

učili že v prvem priročniku. To je, da mladostniki navadno potrebujejo le eno vrsto zavarovanja, zavarovanje za zaščito delovne sposobnosti (na primer nezgodno zavarovanje za invalidnost). Če izgubimo delovno sposobnost, denimo zaradi invalidnosti ali kakšne hujše bolezni, ne moremo ne zdaj ne v prihodnje delati in služiti denarja. Za primer nezgode tako poznamo nezgodno zavarovanje, za primer bolezni pa zavarovanje kritičnih bolezni in različna asistenčna zavarovanja, ki nam omogočijo krajše čakalne dobe, zdravila ter zdravljenje tudi pri zasebnikih ali v tujini brez doplačil. Učitelj potem razloži, da na trgu poznamo tudi različna druga zavarovanja, ki v grobem ščitijo tri področja: poleg že omenjene zaščite delovne sposobnosti gre še za zaščito življenja in zaščito premoženja. Za vsako od teh skupin zavarovanj je na trgu zaradi velikega števila ponudnikov pestra ponudba zavarovanj. Številne produkte pa je med sabo težko primerjati, saj so navadno zelo kompleksni. Tako ne preseneča, da ljudje pogosto sklepajo neprimerna zavarovanja ali pa takšna, ki jih sploh ne potrebujejo. Ob sklepanju zavarovanj pa delajo tudi druge napake. Učitelj v nadaljevanju pojasni pogoste napake pri sklepanju zavarovanj. 38

Pogoste napake pri sklepanju zavarovanj

1 Ne vemo, kaj potrebujemo

Najprej osebna bilanca, šele nato zavarovanja. Vse prevečkrat se zgodi, da ne vemo, katere vrste zavarovanj, kakšna kritja in za kakšno dobo potrebujemo. Vse to lahko rešimo z natančno bilanco svojega osebnega ali družinskega finančnega stanja. Šele ko opravimo to, se lahko na podlagi ugotovitev ustrezno zavarujemo.

2 Ne primerjamo ponudb različnih zavarovalnic

Če zavarovanja ne sklepate pri neodvisnem osebnem finančnem svetovalcu, potem je vaša naloga, da primerjate različne ponudbe. S tem lahko hitro znižate ceno, a morate biti pozorni, da to ne bo na račun slabše vsebine, to je kritij. Je pa treba biti pri primerjavi različnih ponudb pozoren, saj je pogosto tako, da med sabo niso povsem primerljive. Zavarovalnice namreč osnovnim produktom dodajajo ali odvzemajo kakšne dodatke, pogoje, zato bodite pri primerjavah pozorni tudi na »drobni tisk«.

3 Ne znamo določiti prioritet pri omejenem proračunu

Pogosto se zgodi, da ugotovimo, da bi morali za vsa potrebna kritja plačati več, kot nam dopušča naš proračun. V takšnem primeru je treba določiti prioritete, ki so deloma odvisne od življenjskega položaja posameznika, bolj pa bi morali upoštevati naslednje smernice: • osebna in nezgodna zavarovanja: zaščita zdravja je na prvem mestu, nato pa zaščita življenja ter zaščita pred izgubo delovne sposobnosti zaradi nezgode, • premoženjska zavarovanja: zaščita nepremičnin pred premičninami.

4 Sklenemo, prekinemo, sklenemo, prekinemo …

Pretrganje zavarovanja mora biti utemeljeno. V praksi se žal pogosto dogaja, da zavarovanci obstoječa zavarovanja brez analize stroškov in koristi prekinjajo na nagovor prodajalcev in 39

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

pogosto z njihovo obljubo, da imajo za vas precej boljše zavarovanje. Formula, ki nam pove, ali je zavarovanje smiselno pretrgati in skleniti novo, je prikazana v nadaljevanju:

Formula = koristi novega zavarovanja - stroški prekinitve starega zavarovanja in sklenitve novega > koristi obstoječega zavarovanja Drži pa, da je koristi in stroške pri nekaterih zavarovanjih – predvsem življenjska in tista z varčevalno komponento – težko izračunati oziroma opredeliti.

5 Kupujemo pakete

Paketi so resda preprosti, ponujajo univerzalno rešitev z eno potezo, a skoraj zagotovo vsebujejo tudi kritja, ki jih ne potrebujete. Sicer boste za identična kritja najverjetneje plačali več, če jih kupite posamezno, a navadno jih sploh ne potrebujete. Najslabša izbira je izbira paketa zavarovanja in varčevanja v sklopu življenjskih zavarovanj, saj ti paketi, razen redkih izjem, velikokrat prikrivajo visoke stroške, poleg tega pa so lahko polni omejitev za dostop do vplačanih sredstev.

6 Ne beremo splošnih pogojev

Res je, da jih je težko razumeti, saj se v drobnem tisku skriva veliko pasti v obliki izključitev ali omejitev izplačil. Zato pa potrebujemo strokovno pomoč v obliki osebnega finančnega svetovalca, ki je neodvisen in mu lahko zaupamo.

7 Sklepamo individualna namesto kolektivnega ali družinskega zavarovanja!

Kolektivna zavarovanja so navadno najcenejša, a ponujajo le omejen izbor vrst in višine kritij. Poleg kolektivnih, ki jih navadno sklepamo kot člani društev, zavodov oziroma zaposleni v sklopu podjetja, so cenejša od individualnih zavarovanj tudi družinska in partnerska zavarovanja. Zato je smiselno najprej preveriti ponudbo kolektivnih in družinskih zavarovanj, izbrati paket, ki ga potrebujemo in ga, po potrebi, dopolniti še z individualnim zavarovanjem.

8 Izberemo napačno pot sklepanja

Zavarovanja se v teh časih ne sklepajo le na zavarovalnici oziroma pri zavarovalnem zastopniku, temveč jih dobite skorajda že na vsakem koraku. Čeprav mora tisti, ki vam zavarovanje sklepa, imeti ustrezno licenco, pa te ni ravno težko pridobiti. Tako zdaj zavarovanja najdete pri osebnem finančnem svetovalcu, v banki, pri okencu pri registraciji avtomobila, pri »sosedu«, ki jih prodaja popoldne, in seveda tudi na spletu. Najboljše sklepanje je odvisno od vrste in kompleksnosti zavarovanja. Šolska nezgodna zavarovanja je najbolje skleniti kar prek spleta, premoženjska zavarovanja (avto, nepremičnine) pri zavarovalnem zastopniku, osebna zavarovanja pa pri osebnem finančnem svetovalcu. Soseda in banke se je najbolje izogibati, saj prvi vidi le provizijo, banka pa prodaja zavarovanja, ki jih ima v ponudbi in v paketu s preostalimi finančnimi produkti. Vaja 1: Učitelj da učencem navodila, da s sabo na uro prinesejo domače zavarovalne police; nato skupaj preverijo nekaj polic in ugotovijo, kakšna vsa zavarovanja imajo sklenjena doma; na podlagi teoretičnih znanj, ki jim jih je predstavil učitelj, poskušajo skozi pogovor na vsaki od polic najti katero od omenjenih pogostih napak pri sklepanju zavarovanja; police za enako vrsto zavarovanja

(npr.: zavarovanje avtomobila) naj tudi primerjajo med sabo po višini premije, zavarovalni vsoti, splošnih pogojih zavarovanja. Vaja 2: Učitelj ali učenci naj na uro prinesejo obrazec, in sicer tako imenovane splošne pogoje zavarovanja (recimo stanovanjskega zavarovanja); skupaj naj pregledajo posamezne postavke v splošnih pogojih, saj bodo tako pridobili občutek, kakšne vse so lahko pri tem zavarovanju omejitve, izključitve, dodatni pogoji posameznega zavarovanja.

Trajanje: 2 šolski uri Učni rezultati:

• Učenci razumejo napake pri sklepanju zavarovanj. • Učenci poznajo ključne elemente, na katere morajo biti pozorni pred sklenitvijo zavarovanja. • Učenci se naučijo osnovne primerjave med posameznimi vrstami zavarovanj. • Spoznajo splošne pogoje zavarovanj in omejitve, izključitve, dodatne pogoje posameznih zavarovanj

Viri dodatne literature:

• Članek o zaščiti na spletni strani Zavoda vem, da ne vem (http://www.vemdanevem.si/ blog/99-cent-na-cent-o-zasciti) • Moje finance, november 2008: Previdno pri življenjskih zavarovanjih (http://mojefinance.finance. si/229648/) • Moje finance, marec 2012: Pazite, da vas pri življenjskih zavarovanjih ne »ostrižejo«! (http://mojefinance.finance.si/229648/) • Moje finance, maj 2014: veliko zavarovanj, ob nesreči pa borno izplačilo! Kako to? (http:// mojefinance.finance.si/229648/)

Učni pripomočki:

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

9. učna enota: Želim postati podjetnik! Kakšne veščine potrebujem?

Uvod: Mnenja in nazori o podjetništvu so v Sloveniji še vedno zelo različni in pogosto

pri večini prebivalstva predvsem zgrešeni. Podjetniki se prevečkrat enačijo s povzpetniki, tajkuni in drugimi, ki so hitro in pogosto nepošteno prišli ali poskušali priti do premoženja. Seveda to ni prava strategija in seveda to ni prava slika podjetništva in podjetnikov. Je bolj posledica precej neposrečenega procesa lastninjenja v Sloveniji in s tem povezanih zgodb na eni strani in tudi konflikta vrednot, vzorcev obnašanja in pričakovanj, ki izhajajo iz prejšnjega, socialističnega sistema ureditve družbe in gospodarstva. Realno in sodobno podjetništvo je seveda nekaj povsem drugega. Sodobna teorija podjetnika opredeljuje kot tistega, ki najde zanimivo poslovno idejo, jo zna pravilno oceniti in ovrednotiti ter z njeno uresničitvijo rešiti probleme čim večjemu številu ljudi. Če učinkovito rešuješ težave velikega števila ljudi, pa se razume, da so ti za to pripravljeni tudi dobro plačati. Vendar se razumevanje, kdo je podjetnik, tu ne konča. Uspešen podjetnik mora nato vzpostaviti samostojno delujoč sistem – podjetje, ki je zmožno delovati in se tudi razvijati tudi po tem, ko se sam iz njegovega delovanja povsem umakne. Torej ostane v nadzorni in lastniški funkciji. Podjetnik lahko reče, da je podjetniško zgodbo uspešno sklenil šele, ko je vse svoje funkcije v podjetju predal drugim izvajalcem, lastništvo pa prodal drugim lastnikom. Veščine, ki jih za uspešno uresničenje podjetniških projektov potrebujemo, so zato razumljivo precej kompleksne, multidisciplinarne. Razen strokovnih znanj s konkretnega področja, na katero se veže rešitev, so zagotovo potrebna znanja poslovnih analiz, poslovnih financ, računovodstva, projektnega menedžmenta, trženja, odnosov z javnostmi, vodenja in motiviranja ljudi in še česa. 42

Učna strategija: Učitelj vodi pogovor tako, da učenci najprej predstavijo zgodbe

podjetnikov, ki jih poznajo. Ugotovijo naj, katere njihove ideje so bile izhodišče njihove podjetniške poti in kako te ideje rešujejo in zadovoljujejo potrebe ljudi. Primer 1: Od hobija do svojega podjetja: kakšne veščine potrebuje podjetnik? Kot primer pri tem lahko navedemo znanega slovenskega podjetnika Igorja Akrapoviča, ki je iz svojega hobija razvil globalno prepoznavno podjetje. Vrsto let že izdeluje inovativne izpušne sisteme za motorje, ki so znani po vsem svetu. Njegova ideja in hkrati rešitev za množice motoristov sta, da s povečanjem pretočnosti izpušnega sistema ob hkratnem zmanjšanju njegove teže poveča moč in s tem končno hitrost motornega kolesa. Učitelj učence vpraša, katera znanja, veščine, kompetence je po njihovem mnenju moral imeti podjetnik za to podjetniško idejo. Gre za znanja s področja tehničnih rešitev, trženja (idejo je treba znati prodati na trgu), financ (za zagon podjetja in proizvodnje je treba pridobiti denarna sredstva), vodenja projektov, organizacije, kadrovanja (podjetje potrebuje ustrezne kadre). Hkrati mora podjetnik določiti, kaj je njegovo glavno strokovno področje, ki ga podjetniška ideja pokriva (v primeru Akrapoviča gre za delovanje motorjev športnih motociklov, razvoj novih kompozitnih materialov, varjenje titana …). Vprašati se mora, kaj je tista ključna novost ideje (uvajanje novih materialov, inoviranje, doseganje vrhunskih tekmovalnih rezultatov), in nato služiti s prodajo razvitih izdelkov širši množici zanesenjakov. Pomembno je tudi vedeti, kateri je ključni dejavnik uspeha tega podjetniškega projekta. Pri Akrapoviču so to denimo lastno veselje in zagnanost, kombiniranje hobija in posla … 43

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

Učenci naj skupaj z učiteljem tudi ugotavljajo, v kateri fazi razvoja sta neko podjetje in podjetnik, ki ju bodo analizirali. Podjetnik Igor Akrapovič je denimo šel skozi različne faze razvoja. Od entuziastičnega razvoja športnih izpušnih sistemov za svoje potrebe je prišel do izdelave za druge vrhunske športne ekipe, nato tudi za rekreativne voznike motociklov, nato dirkalne in športne avtomobile. Ob tem je tudi pomembno ugotoviti njegovo vlogo v podjetju na začetku in zdaj - ali je že predal katere od ključnih funkcij (kompetenc), ki jih je podjetnik na začetku izvajal sam, komu drugemu? Akrapovič se je denimo pozneje, ko je podjetje postalo veliko in globalno, umaknil iz vodenja in se posvetil strokovnemu delu – razvoju novih izdelkov. Vprašati se je treba še, kako namerava podjetnik v prihodnje zapustiti podjetje svojim naslednikom. Kakšne možnosti sploh ima? Zanimiv je tudi pogovor o motivu, zakaj se je podjetnik lotil podjetniškega projekta. Zaradi denarja, je bilo ključno vodilo to, da je imel idejo, ki je še nihče drug ni uresničil in se mu je zdela vredna uresničitve? Na vsa omenjena vprašanja naj mladi skupaj z učiteljem odgovarjajo za različne podjetnike, podjetnik Igor Akrapovič je le primer, kako se lotite obravnave in razčlenjevanja veščin, ki jih potrebuje uspešni podjetnik. Primer 2: Od ideje do podjetja: kako sem iz svoje potrebe naredil posel Leta 2012 sem v lastni hiši vgradil peč na lesne pelete. Ko sem jih poskušal kupiti, sem kmalu ugotovil, da je trg izjemno nepregleden in vsak dan večji. Na področju izdelave peletov sicer obstajajo standardi kakovosti, a v nasprotju z recimo ponudbo naftnih derivatov njihovo spoštovanje ni obvezno. Tako najdete na trgu najrazličnejše pelete, ki imajo proizvodne certifikate (najpogostejši je vseevropski ENplus A1 ali A2), takšne, ki so na neki presečni dan kontrole ustrezali tem standardom, in takšne, ki sploh nimajo kontrolirane kakovosti in za katere tudi ne vemo, ali vsaj ustrezajo nekemu standardu. V prvi kurilni sezoni sem opravil štiri nabave peletov. Prvi so bili zelo dragi in dejansko kakovostni. Naslednje sem kupil poceni pelete in seveda izjemno slabe kakovosti. Nato sem se odločil vzeti nekaj srednjega, kar se cene tiče, samo pet vreč za poskus. Bil sem kar zadovoljen in nato naročil dve toni enakih peletov istega proizvajalca. Čeprav je bilo vse enako (tudi navedbe o kakovosti na embalaži), so bili peleti drugačni, občutno slabši. Razočaran sem začel raziskovati trg peletov v Sloveniji in sosednjih državah in kmalu ugotovil, da se s podobnimi težavami ukvarja že kakšnih 13 tisoč gospodinjstev po Sloveniji, število pa se veča za približno deset odstotkov na leto. Vprašal sem se, kako bi sebi in preostalim porabnikom peletov v Sloveniji olajšal izbiro in zagotovil čim bolj kakovostne pelete po ugodni ceni. Pogledal sem po spletu, kako to rešujejo drugje po svetu, in kmalu prišel do ideje – narediti primerjalnik ponudbe lesnih peletov za slovenski trg (www.peleti-ceneje.si). Pri tem sem potreboval analitske veščine, saj je bilo treba oceniti velikost trga, število gospodinjstev, ki se ogrevajo s peleti, koliko peletov pokurijo na zimo. Ker je ogrevanje na pelete pri nas še razmeroma novo, sem ocenil tudi potencial trga skozi primerjavo z najbolj razvitimi državami na tem področju. Za razvoj in programiranje spletne platforme primerjalnika nimam dovolj znanj, zato sem k projektu kot partnerja in solastnika pritegnil izkušenega programerja, ki je že predhodno naredil podobne primerjalnike. Za ponudbe peletov na spletni strani sem sam poiskal ponudnike na trgu, ki so imeli najbolj ugodno razmerje med ceno in kakovostjo in so delovali dovolj resno. Potreboval sem komunikacijska in pogajalska znanja ter veščine, da sem z njimi dosegel dogovor in dobro provizijo za prodane pelete. Še tako dobra rešitev na spletu ne bo opažena, če ne boste poskrbeli, da jo tisti, ki na spletu poizvedujejo za peleti, ne bodo hitro opazili. Sploh ker primerjalnik deluje samo na spletni platformi, smo morali poskrbeti za optimizacijo rezultatov v spletnih iskalnikih (ključen je Google), kjer smo se po štirih največkrat iskanih besedah in besednih zvezah prebili na prva mesta. Tudi teh znanj in veščin sam nimam, zato sem za to najel na tem področju preverjeno in izkušeno podjetje.

Učitelji naj mladim razložijo tudi plat glede zaslužkov in dobičkov, ki jih dosegajo podjetja. Treba je poudariti, da večina podjetij vsaj prvih tri do pet let dela z izgubo. Tudi preživi jih prvih pet let samo od 10 do 20 odstotkov. Učencem je treba predstaviti, da je za uspeh podjetja odločilno pravilno prepoznati in kombinirati potrebne veščine, vendar pa tudi to pogosto ni dovolj za uspeh podjetja. Vsak podjetniški primer se analizira po omenjenih postavkah. Učence vprašamo, ali imajo kakšno svojo podjetniško idejo, in nato se za njihovo idejo opredelijo ključne potrebne veščine in znanja. Odpre se lahko tudi pogovor, katere te veščine že imajo in kje ter kako lahko pridejo do tistih, ki jim manjkajo.

Trajanje: dve šolski uri Učni rezultati:

• Učenci spoznajo, kaj dejansko podjetništvo je in kaj so glavne neresnice in zablode glede podjetništva v naši družbi/okolju. • Učenci znajo opisati, katere faze razvoja podjetja in podjetnika poznamo in kako/kdaj podjetnik uspešno konča podjetniški projekt. • Učenci znajo opisati, kaj je potencialna podjetniška ideja in naštejejo nekaj primerov takšnih idej, ki so jih podjetniki uresničili v praksi. • Učenci znajo na primeru podjetniške ideje oceniti, katera so ključna znanja in veščine za uresničenje podjetniške ideje in tudi kje bi jih iskali, če jih sami (kot potencialni podjetniki – realizatorji te ideje) ne bi imeli.

Viri dodatne literature:

• http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000280/ • http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_cerkovnik-bracun.pdf • http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/UNISVET/ UNISVET_112PIK_Podjetniske.pdf • http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/UNISVET/ UNISVET_111PIK_Odnos.pdf

Učni pripomočki:

• predavalnica, primerna za število udeležencev, mize in sedeži, razporejeni v obliki podkve, • večja delovna miza za predavatelja, • računalnik s spletno povezavo in stenski LCD-projektor, po potrebi projekcijsko platno. Priporočilo: učitelj naj učence pelje h kakšnemu uspešnemu lokalnemu podjetniku, da jim predstavi svojo podjetniško zgodbo in vse veščine, ki jih je potreboval pri uresničevanju svoje podjetniške ideje. Pripravil: Samo Lubej (samo.lubej@financnicenter.si) 45

46 priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

10.

učna enota: Kako finančno uspeti in se ob tem lepo imeti

Uvod: Človekova dejavnost izhaja iz njegovih nagibov in vrednot, iz katerih izpelje svoje želje in cilje. Glavne vrednote v življenju so zdravje, družina, ljubezen, delo, kariera, denar. V tej temi bomo govorili o tem, kako najti ravnotežje med vsemi temi vrednotami in poiskati čim več zadovoljstva in izpolnitve z doseganjem kombiniranih ciljev. Iz dolgoletne svetovalne prakse in dela pri osebnem razvoju se je razvilo nekaj spoznaj, kako je treba na tem področju ravnati. Na drugi strani pa tudi, katera so najbolj uničujoča prepričanja in stereotipi, ki preprečujejo uspešno kombiniranje in doseganje teh ciljev.

Učna strategija: Učitelj začne pogovor o osebnih in družinskih vrednotah. Kaj

je za učence in njihove družine v življenju najbolj pomembno in katere vrednote so v ozadju? Skupaj poskušajo poiskati različne vrednote pri otrocih/družinah in ugotoviti, zakaj so tako različne, kaj so vzroki.

Nato odprejo temo faz življenjskega cikla. Pogovorijo se o vsaj osnovnih treh – mladost, produktivna leta in starost –, njihovem trajanju in razmerjih med prihodki in odhodki, s katerimi se srečujemo v teh fazah življenja. Na začetku karierne poti so prihodki navadno manjši, potem pa glede na uspešnost posameznika naraščajo z različno hitrostjo. Med upokojitvijo se prihodki spet zmanjšajo. Pri odhodkih je nekoliko drugače, saj so ti navadno največji v času osamosvajanja, ko končamo šolanje in si začnemo ustvarjati svojo družino. Takrat imamo pogosto enega največjih odhodkov v življenju, nakup lastnega stanovanja ali hiše. Odhodki so veliki vse do starosti 45 oziroma 50 let, ko otroci odraščajo in še živijo pri svojih družinah. Ko gredo otroci na svoje, pa tudi, ko je odplačan stanovanjski dolg, se življenjski stroški staršem navadno znižajo. Seveda govorimo o povprečju, saj je lahko dinamika prilivov in odlivov pri posameznikih tudi drugačna, če se nekdo recimo odloči, da ne bo imel družine, se posveti le karieri in podobno. V vsakem primeru pa je vedno pomembno, da mora vsak zase in za svojo družino nositi odgovornost za finančno načrtovanje tako, da bodo vse te faze medsebojno usklajene in bomo, zlasti v produktivni fazi, poskrbeli tudi za obdobje starosti, ko se nam prihodki občutno zmanjšajo. Naslednji korak je razbijanje mitov. Učitelji učence recimo vprašajte, ali menijo, da bi bil njihov finančni problem rešen za vse življenje, če bi na loteriji zadeli vsaj milijon evrov. Večina jih bo najbrž menila, da bo, toda odgovor je seveda nikalen. Treba ga je podkrepiti s statistikami loterijskih milijonarjev iz nekaterih večjih držav. Ta namreč kaže, da ima recimo 98,3 odstotka vseh milijonarjev nemške loterije po petih letih manj, kot so dobili. Nadalje, po desetih letih jih je večina finančno na slabšem, kot so bili dan pred dobitkom. V Veliki Britaniji vsaj 70 odstotkov tovrstnih dobitnikov, ki postanejo milijonarji, pred smrtjo bankrotira. Tema se sklene s spoznanjem, da večja količina denarja ni rešitev finančnih težav, temveč je edina rešitev pravilno razpolaganje in načrtovanje tako služenja kot tudi zapravljanja denarja ter seveda še drugi ključni elementi finančne pismenosti. Ob tem naj učitelj postreže tudi s podatki o finančni pismenosti Slovencev. Raziskave namreč kažejo, da Slovenci veljamo za precej finančno nepismen narod. To izvira predvsem iz časov 45 let socializma, ko so ta znanja povsem izginila iz slovenskih družin in zavesti. Oziroma še slabše, razvile so se neke druge, socialistične navade ravnanja z denarjem in premoženjem, ki so v kapitalizmu pogosto nevarne!

Kakšna bo vaša življenjska plača?

Naslednja tema je ocena potencialnega zaslužka v življenju posameznika. Na spletu so na voljo statistični podatki o neto plačah različnih poklicev in izobrazbenih stopenj, iz česar se ob pričakovani delovni dobi lahko izračuna potencial zaslužka posameznika v njegovi delovni 47

priročnik 2 za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah

karieri (http://mojefinance.finance.si/8849145/Razkrivamo-place-106-poklicev). Analizira se lahko razlika med različnimi poklici in izobrazbenimi stopnjami, da učenci dobijo občutek, kaj to finančno pomeni, in tudi motivacijo za nadaljevanje šolanja. Pogovor lahko nadaljujemo z vprašanjem/temo, kdaj smo pri delu zares uspešni? Absolutno zgolj takrat, kadar smo za neko delo resnično močno motivirani in nas zanima. Zato je v življenju ena od glavnih nalog posameznika, da si najde delo (kot službo ali kot samostojen poklic), ki ga bo resnično izpolnjevalo in mu bo vsak dan znova v izziv in veselje. Le v tem primeru bo s svojim delom tudi finančno uspešen. Temo lahko nadgradite še z razmislekom oziroma vrnitvijo k izhodiščni temi vrednot. Predlagajte, da učenci na podlagi novih spoznanj na tem področju vnovič razmislijo o svojih ključnih vrednotah, si jih zapišejo (vsaj top šest), jih razvrstijo in argumentirajo, zakaj je tako. Nato pa ugotovijo morebitne konflikte med vrednotami (recimo uspešna poslovna kariera in veliko število otrok) ter jih nato spet poskušajo uskladiti in razvrstiti. Primeri: Naredite preračune možnih zaslužkov v različnih poklicih in izobrazbenih stopnjah pa tudi v različnih obdobjih življenjskega cikla posameznika; za različne poklice naredite tudi primerjavo med dohodki med delovno dobo in pokojnino; po drugi strani pa poskušajte ugotoviti tudi vrsto in višino stroškov, ki vas čakajo v različnih življenjskih obdobjih; nato primerjajte prihodke in odhodke ter predlagajte rešitve, da bi bili eni z drugimi čim bolj usklajeni. Ugotavljajte, razvrščajte ter argumentirajte vrednote. Med njimi poskušajte poiskati morebitne konflikte in rešitve, kako bi lahko usklajevali različne vrednote v različnih fazah življenja (mladost, produktivna leta, starost).

Trajanje: dve do tri šolske ure Učni rezultati:

• Učenci spoznajo, da je življenje sestavljeno iz faze mladosti, produktivne faze in faze starosti, v kateri bodo finančno odvisni predvsem od prihrankov iz produktivne faze. • Učenci spoznajo, da rešitev denarnih težav ni v pridobivanju vse več denarja, temveč v sposobnosti, da na podlagi finančne pismenosti in načrtovanja živimo v okviru svojih finančnih zmožnosti in načrtujemo ter dosegamo cilje na podlagi svojih vrednot. • Ker je potencial zaslužka v naši delovni karieri omejen, se moramo posvetiti tistemu, kar nas veseli. Posledično bomo delali z navdušenjem, veliko motivacijo in bomo zato tudi bolj uspešni. Zaslužek seveda sledi.

Viri dodatne literature:

• Prezentacija predavanja »Kako finančno uspeti in se ob tem lepo imeti«, mag. Samo Lubej, 17. 3. 2016 (Dan mojih financ) • https://sl.wikipedia.org/wiki/Vrednota • https://esvetovanje.ess.gov.si/KaksenSem/VrednoteInMotivi/ 48

• http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Hrovat-Mateja-Maja.PDF • Alarm! Finančna pismenost Slovencev (zd) 2: http://mojefinance.finance.si/300361 • http://mojefinance.finance.si/8849145/Razkrivamo-place-106-poklicev.

Učni pripomočki:

O avtorjih

Mitja Vezovišek, mag., ima več kot 13-letne izkušnje na področju osebnega finančnega svetovanja. Širok nabor referenc in njegova avtorska dela ga umeščajo med enega najbolj priznanih in izkušenih neodvisnih osebnih finančnih svetovalcev v Sloveniji. Skupaj s partnerji je v podjetju Vezovišek & Partnerji, ki ga tudi vodi, uvedel nov koncept svetovanja, ki temelji na svetovalnih storitvah in pomeni odmik od ustaljene prakse »svetovanja« pod krinko prodaje finančnih produktov. Svoje praktične izkušnje vseskozi deli na predavanjih in seminarjih, hkrati pa je tudi avtor številnih člankov s področja osebnih financ in knjige Osebni finančni načrt. Vedno si prizadeva stkati dolgoročne odnose s strankami, saj se zaveda, da lahko le tako pomaga dosegati zastavljene cilje. Je eden glavnih pobudnikov finančnega opismenjevanja mladih in kot ambasador v njem sodeluje že od samega začetka.

Mag. Samo Lubej je eden izmed vodilnih slovenskih neodvisnih strokovnjakov na področju osebnih financ, še zlasti vzajemnih skladov. V zadnjih 20 letih je izvedel več sto predavanj, na katerih je bilo okoli 11 tisoč slušateljev. Predava tako za vlagatelje kot za finančne svetovalce in strokovnjake doma in v tujini. Z naložbenimi financami se ukvarja od leta 1996. S področja naložbenih financ in zavarovalništva je avtor okoli 600 strokovnih člankov, mnenj in drugih prispevkov v tiskanih in spletnih medijih. Napisal je tudi tri knjige, pri treh pa sodeloval kot soavtor. Vseskozi strogo zagovarja neodvisni pristop k finančnemu svetovanju in sledi sloganu: Etičnost delovanja in interesi stranke so pred lastnimi interesi. Pri projektu finančnega opismenjevanja mladih kot njegov ambasador sodeluje že od vsega začetka.

Mag. Matjaž Nidorfer je idejni vodja in glavni pobudnik finančnega opismenjevanja mladih v Sloveniji. Od leta 2006 je odgovorni urednik vodilne revije za upravljanje osebnega premoženja v Sloveniji Moje finance in pisec številnih člankov s področja osebnih financ. Pred tem je bil dve leti urednik osebnih financ na dnevniku Finance, še prej pa devet let specializirani novinar poslovnega tednika. Vseskozi se zavzema za čim večjo preglednost finančnega trga v Sloveniji. Pod njegovim vodenjem je revija v Sloveniji uvedla tudi nekaj drugih inovativnih in za slovensko okolje pomembnih projektov s področja finančne industrije, recimo ocenjevanje in podeljevanje zvezdic vzajemnih skladov, izbor najboljših upravljavcev, vsakoletni izbor najugodnejše banke in prvo poletno finančno šolo za najstnike.