PRIROČNIK ZA UČITELJE FINANČNEGA OPISMENJEVANJA MLADIH V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH
Avtorji: Mitja Vezovišek, Tina Puncer, Laura Smrekar, Samo Lubej Urednik: Matjaž Nidorfer
priročnik za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah
UVOD V PRIROČNIK
Spoštovani učitelji! Pred vami je prvi celovit priročnik za učitelje osebnih financ v slovenskih šolah. Če ste ga prijeli v roke, pomeni, da ste se pridružili skupini ljudi, ki želi v naš prostor prinesti nekatere pozitivne spremembe – otroke želimo pripraviti za življenje, jim pomagati, da bodo postali finančno pismeni, neodvisni in samostojni. Zdaj namreč opažamo, da ni tako. Mladi znanja, kako vestno ravnati z denarjem, kako ga plemenititi, zaslužiti, smotrno porabljati, večinoma žal nimajo. Tudi med odraslimi je znanje o upravljanju osebnega premoženja v Sloveniji slabo. To je potrdila raziskava revije Moje finance – pred časom smo ugotovili, da imamo na tem področju znanja le za šolsko oceno zadostno (2). In to kažejo tudi številni primeri, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na reviji in s katerimi se pri svojih strankah srečujejo neodvisni osebni finančni svetovalci. Nepotrebna zavarovanja, vlaganje denarja v finančne produkte, ki jih sploh ne poznamo, zadolževanje prek svojih zmožnosti, pohlep, da bi na hitro obogateli, naivno nasedanje ponudnikom različnih denarnih piramid in še in še. Vse to pogosto vodi v pomanjkanje denarja, posledično finančne težave, ki se prej ali slej pokažejo tudi na drugih področjih našega življenja. Trenutna kriza je tovrstne težave še poglobila in čas je, da skupaj nekaj spremenimo na bolje. Priročnik je zasnovan zelo praktično. Otroke želimo učiti za življenje. Zato tudi takšen izbor tem. Da ne bi bile same sebi namen, smo jih pred zasnovo priročnika testirali na otrocih. Anketo o tem, kaj se želijo učiti, je rešilo okoli 500 učencev višjih razredov osnovnih šol in srednješolcev. Nad njihovim velikim zanimanjem smo bili izjemno presenečeni, zato smo prepričani, da bodo krožek obiskovali z veseljem. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti strokovnjakom, ki so se odločili pri tem pomagati. Skrbno smo jih zbrali; želeli smo sodelovati z najboljšimi, s tistimi, ki delujejo na trgu, ki se vsakodnevno srečujejo s težavami ljudi in jih pomagajo reševati. Tistimi, ki vedo, kaj ljudje potrebujejo, da postanejo finančno neodvisni. Zato iskrena zahvala Mitji Vezovišku, Tini Puncer, Samu Lubeju in Lauri Smrekar. K projektu so pristopili brez omahovanja, brez plačila ali kakšnih drugih zahtev, le z željo, da skupaj nekaj spremenimo na bolje. Napisali so priročnik, prek delavnic in tudi sicer pa bodo učiteljem krožka na voljo vse šolsko leto. Zahvaljujem se tudi vam, dragi učitelji, za pogum. Postajate pionirji celovitega učenja o osebnih financah v slovenskih šolah. Pa ne le v slovenskih, saj večina držav, niti najrazvitejše, tega v svojih šolah nima. In na to moramo biti vsi skupaj ponosni. Zahvaljujem se tudi ilustratorju Igorju Godnjovu in vsem svojim zvestim sodelavcem na reviji Moje finance, ki so prav tako takoj podprli zamisel. Vsak izmed njih je dodal svoje znanje ter trud in nastal je priročnik v obliki, kot ga imate v roki. Skupaj smo ga ustvarili z veliko ljubeznijo do naših otrok.
Matjaž Nidorfer
2
kazalo
1. Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja?
4
2. Starši mi dajejo 100 evrov mesečne žepnine, a mi denarja vedno zmanjka! Zakaj?
8
3. Kako naj privarčujem za nov telefon, avtomobil, stanovanje
12
4. Rad bi zaslužil denar! Toda kako?
16
5. S spletnim nakupom do športnih copat! Kje jih dobim najceneje?
22
6. Hm, zakaj v trgovini zapravim toliko denarja? (trženjska hipnoza)
26
7. Rad bi šel na izmenjavo dijakov v tujino
32
8. Po srednji šoli želim na študij v Anglijo ali ZDA
37
9. Kako naj izberem svoj sanjski poklic?
42
10. Rad bi opravljal »zeleni poklic«! Kaj vse lahko počnem?
48
11. Kako najti idejo za svoj posel
52
12. Rad bi ustanovil svoje podjetje! Toda kako?
56
13. Rad bi postal mojster za domača popravila
60
14. V kateri banki varčevati, da bo to najbolj ugodno
64
15. Banka mi ponuja 300 evrov posojila za poletno potovanje! Hm, zakaj pa ne?
68
16. Zakaj ne potrebujem kreditne kartice
72
17. Katera zavarovanja sploh potrebuje mladostnik
76
18. Kako z delnicami in skladi do zaslužka
80
19. Kako iz 100 evrov v enem letu narediti 300 evrov – finančne piramide in prevare!
84
20. Potrebujem frizerja in avtomehanika, ko zbolim, zdravnika, kdaj pa neodvisnega osebnega finančnega svetovalca?
90
21. Zakaj in katere davke moramo plačevati?
94
22. Kako lahko tudi jaz pustim svoj ekonomski pečat v družbi (ekonomska soodvisnost)
98
Urednik: Matjaž Nidorfer
Ilustracije: Igor Godnjov
Korigiranje: Andreja Mavsar
Avtorji: Mitja Vezovišek Tina Puncer Laura Smrekar Samo Lubej
Prelom in oblikovna zasnova: Tina Malovrh
Tisk: Set d. o. o., Ljubljana
Lektoriranje: Tina Špelko
Izdajatelj: Revija Moje finance
Podjetje: Časnik Finance, d.o.o. Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: Peter Frankl Ljubljana, avgust 2013
3
priročnik za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah
1. učna enota: Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja?
Uvod: Velikokrat slišimo izjave in fraze, kot so: denar je vir vsega zla, pokvarjen denar,
bogati ljudje so nesrečni, denar ne raste na drevesu, tega si ne moremo privoščiti in podobno. Ali so vsa ta prepričanja, tudi ko jih izgovorimo mi sami, res naša lastna? Večinoma ne. Čigava torej so? Nas lahko takšna prepričanja odvrnejo od tega, da bi bili sami v življenju uspešni, finančno neodvisni? Marsikaj je le v naših glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napačnega razmišljanja ne dosežemo tistega, kar bi lahko. Toda vse to je mogoče spremeniti, a najprej je treba spremeniti nekatera prepričanja in postaviti nove temelje, s katerimi boste razvili drugačen odnos do denarja in postali uspešni. Kako pa?
Učna strategija:
Učitelj popelje učence skozi pogosta vprašanja in 3 vaje. VAJA 1 Učenci naj zapišejo vse trditve, ki so jih do zdaj slišali (od staršev, skrbnikov, medijev …) o denarju, o bogatih ljudeh in revnih ljudeh. Nato vsak učenec prebere trditve. Učitelj opozori na to, da so si prepričanja in trditve zelo podobni, nekateri celo isti. Sledi debata, zakaj mislijo, da je tako. Učitelj nato razloži 3 načine, kako se oblikujejo naša prepričanja skozi odraščanje in otroštvo: • vse, kar smo slišali o denarju od staršev, skrbnikov, iz filmov in drugih medijev, na primer: denar je umazan; • vse, kar smo videli v zvezi z denarjem v naši okolici: na primer prepir staršev zaradi denarja, 4
trpljenje zaradi pomanjkanja denarja, skrivanje denarja, denarne prevare, denar je lahko tudi tabu tema, o kateri se doma ne govori; • vse, kar smo izkusili v zvezi z denarjem na lastni koži: na primer, če nam je za kazen odvzeta žepnina, če si družina ne more privoščiti počitnic, včasih lahko starši manipulirajo z otroki z žepnino (jih »podkupijo«, da so pridni, ali jih nagrajujejo/kaznujejo z denarjem, včasih tudi »kupujejo« njihovo naklonjenost). Ta prepričanja, ki jih imenujemo tudi »denarni zapis«, pozneje močno vplivajo na naš odnos do denarja v odrasli dobi, kjer vedno delujemo na podlagi sistema vrednot in prepričanj, ki smo jih ponotranjili v otroštvu. (povzeto po T. Harv Eker (2006): Skrivnosti milijonarjevega uma. Založba Chiara, Ljubljana)
Ali denar res pokvari ljudi?
Denar je list papirja, ki nam omogoča lažjo zamenjavo izdelkov in storitev. V preteklosti bi moral nekdo imeti ovco, nekdo drug pšenico, nekdo tretji oblačila, da bi si to izmenjali. Vsak bi bil neke vrste obrtnik, ki bi nekaj izdelal ali pridelal, in stekla bi blagovna menjava. Ali si predstavljate, da danes pridete na tržnico po zelenjavo in s seboj pripeljete čredo ovac, ki jo boste zamenjali za tisto, kar potrebujete? Bilo bi malce smešno, kajne? Kaj pa, torej, prinesete s seboj na tržnico? Denar! In kako ste prišli do njega? S svojo vloženo energijo v delo in ustvarjanje. Torej, namesto da po mestu gonite čredo živali ali vozite voz, poln zelenjave, se elegantno sprehodite z denarnico med stojnicami. Ali lahko vidite, kako nam denar kot posrednik pri menjavi pravzaprav olajša življenje? Še sreča, da ga imamo! 5
priročnik za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah
In denar, kot rečeno, je list papirja. Kot na primer tapeta na zidu. Ali lahko tapeta pokvari ljudi? Seveda ne! Prav tako jih denar ne more. Denar samo poudari tisto, kar je že v nas. Če smo dobrodušni in darežljivi, bomo z več denarja lahko pomagali še več ljudem. Če smo skopušni in pohlepni, bo denar to našo lastnost samo še poudaril. Iz tega izhaja, da niso vsi bogataši lumpi. Spomnimo se samo na Oprah Winfrey, koliko dobrega je naredila za svoje gledalce in svet. Ali pa na uspešne slovenske podjetnike Sandija Češka, Igorja Akrapoviča, Iva Boscarola, Japca Jakopina in številne druge, ki so do premoženja prišli z lastnim delom, trudom, kreativnostjo, podjetniškim duhom in veliko požrtvovalnosti.
Je denar pomemben ali ne?
Veliko ljudi trdi, da sta zdravje in ljubezen pomembnejša od denarja. Je ta primerjava sploh smiselna? Kaj je bolj pomembno, vaša roka ali vaša noga? Mogoče sta pomembni obe. Denar je izredno pomemben na področjih, kjer deluje, in izredno nepomemben na področjih, kjer ne deluje (T. Harv Eker, 2006). Z ljubeznijo verjetno ne boste mogli plačati elektrike, zato primerjava med tema področjema ni smiselna.
Kakšna je razlika med bolj in manj premožnimi ljudmi?
Premožni ljudje niso nič pametnejši od manj premožnih, imajo samo boljše navade ravnanja z denarjem. Temeljna ugotovitev je, da imajo boljše navade. Mi večinoma razmišljamo: »Ko bom imel več denarja, ga bom začel upravljati.« To je povsem nasprotno od pravilnega razmišljanja, ki se glasi: »Ko bom začel upravljati svoj denar, ga bom imel več.« Šele ko smiselno ravnanje z denarjem postane dnevna navada in ko dokažemo, da smo sposobni odgovorno ravnati s trenutnimi zneski, ga bomo imeli več. Sama navada ravnanja z denarjem je namreč pomembnejša od količine, s katero razpolagamo. Prav tako je treba narediti premik iz miselnosti, češ tega si ne morem privoščiti, v vprašanje, kako bi si to lahko privoščil. S prvo trditvijo si popolnoma zapremo vse možnosti, da bi si uresničili željo ali potrebo, z drugim vprašanjem pa si odpremo neskončno možnosti, kako uresničiti svoj nakup. Možnosti služenja denarja je nešteto. VAJA 2 Vsak učenec naj v zvezek zapiše, kaj si želi. Morda novo kolo, računalnik, igrico, potovanje, karkoli. In vsak naj si postavi vprašanje: Kako bi si to lahko privoščil? Sledita primerjava odgovorov in skupinska diskusija o možnostih služenja denarja pri določeni starosti učencev. Primeri služenja denarja: dodatna pomoč doma, košnja trave pri sosedih, sprehajanje psov, dostava malice za sosede starostnike, pomoč sosedom starostnikom na domu, inštruiranje šolskih predmetov, inštruiranje športa ali glasbila, formatiranje računalnikov, pranje avtomobilov pri sosedih, izdelava čestitk ali nakita, ročna umetniška dela, delo prek študentskega servisa in podobno. Glavni razlog, da večina ne dobi tistega, kar hoče, je ta, da ljudje ne vedo, kaj hočejo (T. Harv Eker, 2006). Torej, ko imamo res jasno idejo, kaj si želimo, nas bosta lastni fokus in energija pripeljala do uresničitve cilja. Zato se tudi splača razmišljati »na veliko«, saj bomo le tako dosegli velike cilje. Če bomo razmišljali »na majhno«, bomo pač dosegli majhne cilje. Naša pozornost naj bo predvsem na priložnostih, in ne na ovirah, saj se navadno tisto, čemur posvečamo svojo pozornost, povečuje. Če bo naša pozornost usmerjena na ovire, jih bomo videli še več. Če pa bomo svojo pozornost usmerili na priložnosti in na pozitivne stvari, ki se nam dogajajo, bo teh še več. VAJA 3 Pomembno je tudi, da se veselimo svojih uspehov in uspehov drugih. Če bo naša pozornost usmerjena v uspehe, bo teh v našem vsakdanu še več.
6
Teden dni naj učenci pišejo dnevnik uspehov. Vsak večer naj v svoj zvezek ali beležko zapišejo pet svojih uspehov tistega dne. Zapišejo naj karkoli, kar zanje pomeni uspeh, na primer: danes zjutraj sem vstal ob 7. uri namesto ob 7.15; danes sem naredil res dobro večerjo; danes sem pomagal sošolcu pri tem in tem; danes se mi je nasmehnila sošolka in podobno.
Trajanje: 2 šolski uri
Učni cilji:
• Učenci razumejo, kaj je denarni zapis in od kod prihajajo njihova prepričanja o denarju. • Učenci spoznajo, da denar sam po sebi ne pokvari ljudi in da z njim ni nič narobe. • Učenci si odprejo možnosti doseganja ciljev z odprtim razmišljanjem. • Učenci spoznajo, kako pomembno je, da namenjamo pozornost uspehom in priložnostim, saj podobno privlači podobno.
Viri dodatne literature:
• T. Harv Eker (2006): Skrivnosti milijonarjevega uma. Založba Chiara, Ljubljana • Tina Puncer (2013): Ovco za elektriko? Revija Lisa • Tina Puncer (2013): Kako deluje milijonarjev um? Revija Moje finance
Učni pripomočki:
• predavalnica, primerna za število udeležencev, mize in sedeži, najbolje razporejeni v obliki podkve; • večja delovna miza za predavatelja.
Primerna starost otrok:
Višji razredi osnovnih šol in srednješolci
Pripravila: Tina Puncer (tina.puncer@mojadenarnica.si)
7
priročnik za učitelje finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah
O avtorjih
Mag. Mitja Vezovišek je eden izmed najbolj priznanih in izkušenih osebnih finančnih svetovalcev v Sloveniji. Leta 2010 je magistriral na EF v Ljubljani s temo Vloga in pomen osebnega finančnega svetovalca v Sloveniji in ob tem javno predstavil pobude za izboljšanje finančne pismenosti Slovencev ter umestitev poklica osebni finančni svetovalec v slovensko okolje. Več kot 10-letne izkušnje na področju osebnega finančnega svetovanja, širok nabor referenc in njegova avtorska dela (osebni finančni načrt, pokojninski načrt, aplikacija za vodenje osebnih financ Moj budget …) ga umeščajo na vodilno mesto med strokovnjaki za osebne finance v Sloveniji. O njegovi strokovnosti pričajo tudi številni objavljeni avtorski članki, komentarji ter intervjuji, delavnice in seminarji s področja upravljanja osebnih financ, ki jih vodi. Vedno si prizadeva za gradnjo dolgoročnih odnosov s strankami, saj se zaveda, da jim lahko le tako pomaga dosegati postavljene cilje. Tina Puncer, univ. dipl. ekon., je strokovnjakinja za osebne finance in idejni vodja projekta Mojadenarnica.si. S svojimi praktičnimi metodami in izkušnjami si prizadeva povečati ozaveščenost in finančno pismenost mladine in odraslih. Je avtorica prve Poletne finančne šole za najstnike v Sloveniji in soavtorica programa Financ festov za študente Denar nima idej. Njeni članki so objavljeni v številnih revijah in na spletnih straneh, sodeluje pa tudi v televizijskih in radijskih oddajah ter na izobraževalnih konferencah. Je avtorica poglavja Finance, delo in gospodarstvo v priročniku za učitelje pri predmetu DDE. Leta 2012 je bila govornica na TEDxLjubljanaEd z naslovom prispevka Slovenci smo v povprečju finančno nepismeni. Laura Smrekar je po izobrazbi diplomantka sinologije. Ima več kot osem let izkušenj na področju trga dela in kadrovanja. Karierno pot je začela v vodilni svetovni agenciji za upravljanje človeških virov Adecco. V tem času se je podrobno seznanila s trgom dela in izzivi na področju zaposlovanja. Leta 2010 je s še dvema partnerjema ustanovila lastno zaposlitveno agencijo Competo, specializirano za iskanje vodstvenega in strokovnega kadra. Odlikuje jih inovativni poslovni model iskanja in selekcije. Njihovi naročniki so številna mednarodna in slovenska podjetja. Posebno pozornost posvečajo kandidatom na trgu in jih usmerjajo pri kariernih ciljih. Mag. Samo Lubej, univ. dipl. ekon., je eden izmed vodilnih slovenskih neodvisnih strokovnjakov s področja osebnih financ. Dela kot predavatelj, svetovalec in podjetnik ter je avtor številnih člankov in treh knjig s področja osebnih financ. S področja naložbenih financ in zavarovalništva ima bogat avtorski opus, saj je pripravil že več kot 550 prispevkov. Njegovih predavanj na temo osebnih financ se je udeležilo že prek 10 tisoč slušateljev, tako doma kot v tujini. Na področju naložbenih financ je svetoval že več sto posameznikom, družinam in podjetjem. Mag. Matjaž Nidorfer, univ. dipl. ekon., je od leta 2006 urednik vodilne revije za upravljanje osebnega premoženja v Sloveniji Moje finance in pisec številnih člankov s področja osebnih financ. Sodeluje tudi v različnih televizijskih oddajah s tega področja. V preteklosti je bil dve leti tudi urednik Osebnih financ na časniku Finance, še prej pa devet let specializirani novinar poslovnega tednika Gospodarski vestnik.
102